PRIKAZI IN OCENE 
RAMMURTI S. MISHRA 
F I L O Z O F I J A IN P S I H O L O G I J A J O G E 
(Prevedla Lev in Maja Milčinski s sodelovanjem Mirana Božoviča, 
Petra Pehanija in Boruta Skodlarja) 
Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2001, 418 str. 
Rammurti S. Mishra, dr. med., j e kot 
endokrinolog, nevrokirurg in psihiater 
deloval in se izpopolnjeval v Indiji, 
Evropi in Ameriki. Rodil seje v družini 
jogijsko poučenih staršev in se tako že 
iz otroštva dalje izpopolnjeval v jogi in 
sanskrtu. Oblikovala so ga srečanja z 
mnogimi razsvetljenimi učitelji, med 
drugim tudi s Shankaracharyo, srečal 
pa se je tudi s svetovno znanim filozo-
fom in kasnejšim predsednikom Indije 
dr. S. S. Radhakrishnanom. Opraviti 
imamo torej z avtorjem, ki je globoko 
zasidran v avtentični indijski duhovni 
tradiciji in tako izpolnjuje pogoj, ki ga 
zastavlja joga, da mora tisti, ki želi sam 
relevantno pisati o njej, tudi sam biti 
jogin. Tisto, kar je pri Mishri še pose-
bej dragoceno pa je, da je povezal zna-
nje in izkušnje izjoge s sodobno psiho-
logijo in medicino ter duh pristne in-
dijske filozofije in psihologije prenesel 
v svetovni kulturni prostor. 
V uvodnemu predgovoru avtor 
predstavi programsko zasnovo svojega 
dela, ki j o lahko jedrnato povzamemo 
z njegovo lastno tezo, da »človek mora 
poznati duha, najbolj notranje središ-
če svoje eksistence« (str. 1), kajti le tako 
bo lahko doživel svoje avtentično Seb-
stvo, »Puruso, ki je vseprisoten, vsemo-
gočen, imanenten, transcendenten, 
brez vsakršne navezanosti, Eno in več-
ni vir umiijenosti« (str. 124). Duševni 
mehanizem j e v skladu s psihologijo 
joge urejen z določenimi zakoni, noben 
psihični fenomen ni naključen, ampak 
ima svoj vzrok. Poznavanje duhaje tako 
ključ do upravljanja z lastnimi mental-
nimi stanji kot tudi do poznavanja bis-
tva univerzuma v celoti, jedro posamez-
nika in kozmosa namreč vjogi nista lo-
čena. Avtor se posebej osredotoči na 
Patanjalijeve Izreke o jogi (v originalu Yo-
gasutrani), ki so za to temo ključni. Sko-
zi svoje komentarje poskuša ta starodav-
ni tekst prevesti v moderno znanstveno 
in psihološko terminologijo. Mishrova 
interpretacija poudaija kompleksnost 
povezave med duhom in telesom. Da 
razumemo duha, moramo poleg psiho-
genih poznati tudi fiziogene (kemične, 
biokemične in biološke) sile. V okviru 
psihologije joge pa je »bistvo psihe za-
vedanje zavedanja ali zavest« (str. 3). 
Sebstvo (Puru$a) j e namreč povsem raz-
lično od kompleksa duha/telesa in za-
vedanje same neodvisnosti in neoma-
deževanosti Sebstva, našega avtentične-
ga Jaza, j e cilj joge. Psihologijajoge za-
radi soteriološke usmeijenosti globoko 
zakoraka tudi v področja duha, ki pre-
segajo okvire sodobne psihologije in ka-
žejo njene meje. Sicer paje eden izmed 
ciljev Mishrovega prevoda in interpre-
tacije Yoga-suter]e tudi uporaba v sodob-
nih psiholoških disciplinah. 
Sicer Mishra Filozofijo in psihologijo 
joge razdeli v dva dela. V uvodnem delu 
sistematično predstavi metafiziko 
samkhja, ki tvori teoretično podlago si-
stema joge . Sledi predstavitev citte 
(duha), kije glavni delovni teren joge. 
Le skozi jasno razumevanje in očišče-
2 0 9 
PRIKAZI IN OCENF. 
nje duhaje možen uvid naše večne, ne-
spremenljive narave, vjogi imenovane 
Purusa, k i je Eno, brez vsakršne nave-
zanosti in Mir, ki ga ne more nič skali-
ti. Tu ne gre za teoretično špekulacijo, 
ampak za doživele najglobljega teme-
lja nas samih. Mishra predstavi j ogo kot 
praktično in znanstveno metodiko, ki z 
raznolikimi psihičnimi (in fizičnimi) va-
jami zajame različne tipe ljudi. 
Osrednji del knjige so Patanjalije-
vi Izreki o jogi. Gre za starodavni tekst, ki 
skozi globinsko razumevanje in tehni-
ke obvladovanja duha pokaže pot do os-
voboditve. Mishra se teksta loti sistema-
tično in temeljito, originalnemu sanskr-
tu, transliteraciji in prevodu sledi obse-
žen komentar. Yoga-sutre so se zaradi 
svoje zgoščenosti, kompleksnosti in zah-
tevnosti vedno brane skupaj s komen-
taiji, brez njih (ali pa njim navkljub) bi 
ta izjemen tekst ostal do velike mere ne-
razumljiv. Mishrovo interpretacijo od-
likujejo temeljitost, jasnost in natanč-
nost, ki dosega cilj približanja zelo zah-
tevnega teksta širokemu krogu bralcev. 
Pogosto si avtor pomaga tudi s sodob-
no znanstveno terminologijo. Mnoge 
psihične procese in strukture, predstav-
ljene v Yoga-sutrah, pojasnjuje s pomoč-
j o teorij in konceptov sodobne psiho-
logije, fizike in medicine. Sicer se v glav-
nem ne oddaljuje od smernic, ki so j ih 
za razumevanje Yoga-suter začrtali kla-
sični komentaiji. 
Izreki o jogi so razdeljeni v štiri dele. 
Prvi, ki ga Mishra naslovi Koncentracija 
in samadhi, odpira temo joge. Definici-
ja joge j e dvodelna: »ustavitev vseh va-
lovanj in sprememb duševnosti« in »do-
seganje enotnosti in poistovetenja z 
Večno eksistenco, zavestjo, resničnost-
j o in blaženostjo, Puru$o, Brahmanom 
(str. 135). Sledi predstavitev petih vrst 
mentalnih sprememb (vrttijev), kij ih 
j e mogoče obvladati z vadbo in nena-
vezanostjo. Patanjali našteje več oblik 
jogijskih praks, od katerih j e poseben 
poudarek namenjen meditaci j i na 
Išvaro, ki ga Mishra predstavi kot saguna 
Brahmana in najvišjo Pur uso. Osrednja 
tema prve knjige pa j e predstavitev ti-
pov samadhijevin razlikovanje med sam-
prajnata samadhijem, kjer še obstaja dvoj-
nost subjekta in objekta, in asarn-
prajnata samadhijem, ki pomeni »istovet-
nost individualne zavesti z Najvišjo za-
vestjo« (str. 181) in dvojnost dokonč-
no izgine. 
Drugi del (Kriya yoga ali praktična 
metoda za doseganje koncentracije in 
samadhija) predstavi, »kako lahko do-
seže stanje zbrane duševnosti tisti, čigar 
duh j e vznemirjen in raztresen« (str. 
185). Posveti se natančni analizi ovir 
(kles), nezavednih vtisov (samskara) in 
karm, torej vseh podzavestnih struktur, 
ki so odgovorne za posledično vznemir-
jenost duha. Temeljni vzrok vseh zavest-
nih in podzavestnih mentalnih valov 
(koncepta zavesti in podzavesti sta v 
j o g o vnesena naknadno, skozi branje 
skozi perspektivo evropske psihologije) 
j e istovetenje Sebstva z nejazom, razlo-
čevanje obojega paje osvoboditev. V to 
vodi osem stopenj joge . Kot prvo sta to 
yama'va niyama,jogijska etika, ki je bis-
tvenega pomena za nadaljnji razvoj. 
Yame (nenasilje, resnicoljubnost, odpo-
ved kraji, vzdržnost, nekopičenje) go-
vorijo o tem, kar moramo pri sebi ome-
jiti. Niyame (čistost, zadovoljstvo, očiš-
čevalna dejanja, študij, predanost 
Išvari) so osebne kreposti. Asana, kot 
tretji člen, j e stabilen in prijeten polo-
žaj, ki vodi v zbranost duha in omogo-
ča pranayamo, zaustavljanje gibanj vdi-
ha in izdiha. Sledi pratyahara, po Mis-
hri duševni mehanizem premestitve in 
sublimacije. 
2 1 0 
PRIKAZI IN OCENF. 
Tretji razdelek (Psihološka analiza 
in nadnaravne sile) nadaljuje s predsta-
vitvijo bolj notranjih in neposrednih na-
činovjogijske prakse. Dharana, koncen-
tracija, j e osredotočenje pozornosti du-
ševnosti na določeno mesto in s stalnim 
in neprekinjenim duševnim naporom 
vodi v meditacijo, dhyano. Ta rezultira 
v kognitivnem transu, samadhiju. Vse tri 
stopnje so zunanje glede na kaivalyo, ab-
solutno svobodo, ki se pojavi, ko je du-
ševnost »očiščena in oplemenitena vse 
do ravni Puruse« (str. 314). Zelo po-
membno pri temje gibanje samskar, po 
Mishri konstruktivnih in destruktivnih 
nagonskih sil. Ko nastopi globoka zbra-
nost in osredotočenost duha, se lahko 
pojavi različne nadnaravne sposobno-
sti (siddhi), ki lahko uničijo človeka, ki 
ni samodiscipliniran, samodisciplinira-
nega človeka pa lahko spodbudijo na 
poti k razsvetljenju. 
Zadnji del, Analiza Sebstva in razsvet-
ljenje, j e posvečen procesu osvobajanja. 
Ukvarja se z opisom in delovanjem 
vasan in karm in postopki odstranitve 
le-teh. Svetje v okviru filozofijejoge rea-
len, vendar j e način doživljanja zuna-
njih objektov povsem odvisen od posa-
meznika oziroma njegovih psihičnih 
pogojenosti. Puru§a]e definiran kot ti-
sto nespremenljivo postavljeno nasproti 
spremenljivosti vsega - vsaka izkušnja, 
bodisi subjektivna ali objektivna, men-
talna sli zunaj-mentalna j e le prehod-
na. Celotna prakrti, ki vključuje kom-
pleks duha/telesa in celoten pojavni 
svet, obstaja zgolj zaradi Puru$e. Ko iz-
polni svoj namen, se povrne v nemani-
festirano. Tedaj nastopi kaivalja, doži-
vetje popolne svobode in enosti, k i je 
»nadizkustvena, nepogojena, nedoloče-
na, brezsubjektna in brezobjektna za-
vest« (str. 369). 
Odlika Mishrove interpretacije je 
zavezanost praktični vrednosti Yoga-
suter. Avtor namreč svoj projekt zastavi 
kot učbenik joge, ki naj bi poleg poda-
janja temeljnih teoretskih okvirov, 
spodbujal in usmeijal posameznika sko-
zi samo prakso jogijskih tehnik. Tako 
se avtor ne zapleta v dolga teoretska raz-
pravljanja, adeptujoge pa skozi tekst na-
trese mnogo koristnih nasvetov, ki iz-
dajajo nekoga, kije sam že globoko za-
korakal v skrivnosti joge. Drugi vidik 
praktične vrednosti j oge pa j e njena 
uporaba v sodobni psihologiji. Mishra, 
kije kot psihiater izkušen strokovnjak 
na tem področju, vidi v Patanjalijevih 
Yoga-sutrah pomemben in dragocen 
prispevek k poznavanju dimenzij duha. 
Mnogim konceptom, procesom in 
strukturam, opisanih v Yoga-sutrah, naj-
de korelat v sodobni psihologiji, hkrati 
pa se zaveda, kako in kje joga prekora-
či okvire sodobne znanosti. Mnogi psi-
hološki uvidi, posredovani skozi izreke, 
se intenzivno ukvaijajo z območji duha, 
ki so moderni psihologiji povsem ne-
znani. Sicer pa jogi jsko psihologijo 
močno zaznamuje njen cilj, ki ni razu-
mevanje in globinsko poznavanje duha, 
ampak preseganje psihičnega v celoti. 
Delo s takšno duhovno globino, prak-
tično vrednostjo in aktualno in svežo te-
matiko gotovo predstavlja dobrodošel 
in potreben prispevek k poznavanju to-
vrstne literature pri nas. 
Mojca Zajec 
2 1 1