Ta šf@wilka sfaae i kronoa
ŽELEZNIČAR.
Slovensko glasilo „Saveža saobračajnih i transportnih radnika i službenika za Jugoslavijo.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu,
Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo se nahaja v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
Naročnina: za celo leto .... K 9 60 za pol leta . . . .	„ 4 80
za četrt leta . . . .	„ 2 40
Posamezna številka 40 vinarjev.
Stev. 20.
V Ljubljani, 1. novembra 1919.
Leto XII.
Po končanih razpravah.
Mesece in mesece smo v našem glasilu in na naših shodih žigosali neznosne razmere na železnicah in s tem pripravljali javnost, da s pravim razumevanjem lahko sledi pokretu železničarjev, katere se mora priznati vele-važnem faktorju v javnem življenju. Nismo uganjali demagogije, nismo iskali postojank za politične stranke, pač pa smo stali na stališču strogo razrednega boja, kateri nam jamči, da i železničarji, kot del stomilijonskih armad mednarodnega proletarijata, morajo priti do svojih pravic, ki jim pripadajo po vseh človeških zakonih. Naše delo je bilo težavno in bo tudi v bodoče, dokler ne dosežemo svojega končnega cilja, ki je cilj vsega proletarijata. Na potu k temu cilju smo pravkar zapustili prvo postajo, potem ko smo oddali v podpis svoj potni list in prihodnji postaji naznanili naš prihod.
Ministrstvo s*obračaja v Beogradu je bila postaja, na kateri smo se mudili skoraj cel mesec in kjer smo merodajnim krogom pokazali prave vzroke današnjih nevzdržnih razmer. Zaključek razprav naj bo dokaz, da je bilo naše smotreno delo potrebno tako v interesu javnosti, kakor v interesu uslužbencev.
Našim čitateljem »o še v spominu naše „Spomenice", ki smo jih vložili pri ministrstvu, katerih rešitev pa ni bilo mogoče dočakati, ker so n?.š* politične razmere pač take, da menda do njih ureditve še dolgo ne bo prišlo. Delavstvo v obče in železničarji, kot del te občnosti, so dolgo časa, če prav težko, toda vandar, zapostavljajoč svoje lastne koristi za koristmi driave, mirno pričakovali, dokler jih končno niso razmere prisilile do odločilnega koraka. Svesti si svoje moči in opravičenosti svojih zahtev so se pripravili in svoje predpriprave zaključili dne 28. septembra 1.1. s tem, da so se združili v enotni organizaciji celokupne države pod firmo: „Savez saobračajnih i transportnih radnika i službenika Jugoslavije v Zagrebu". Kot celota so odposlali svoje zastopnike k ministru saobračaja in ga zaprosili, da se končno izjavi in pove svoje mnenje napram železničarskim zahtevam. Gosp. minister se je postavil na pravilno stališče in izjavil, da o obveznih dogovorih preje ne more biti govora, dokler se vlada definitivno ne vspostavi, kar bi se moralo po njegovem mnenju zvršiti tekom 5—6 driij.
Končno je vendar prišlo do razprav, in ko so bili naši delegati telegrafičnim potom pozvani v Beograd, so še dne 6. oktobra pričela pogajanja, ki so imela sledeči uspeh: Pogajanja je vodil pooblaščenec g. ministra gosp. M. Pavlovič, „Savez* odnosno v „Savezu" združene železničarske organizacije so pa zastopali sledeči sodrugi, in sicer:
Srbijo:
Laka Pavičevič, tajnik Steten Ilič Marinko Živkovič Zarja Milutinovič
Miodrag Manajlovič Dimitrije Alimpijevič Juraj Isakovič Hivatsko:
Julij Hofman, predsednik Slavko Kaurič, tajnik Bosno:
Bogdan Krekič, tajnik Ivan Plesnik Slovenijo:
Josip Petrič, tajnik J. Ceraj pl. Celič Vojvodino:
Artur Farago, tajnik Pavao Kizany
kateri zastopajo skupaj 49.000 organiziranih železničarjev, ki so pridruženi ^občemu rad-ničkorn sindikalnom rjieču v Beogradu".
V	pondeljek, dne 5. oktobra, so naši delegati poselili^gosp. Pavloviča, in ko so se mu predstavili, so se takoj pričele pogajanja. Razpravni materi jal se je ločil v dva dela, in sicer:
I.	del Splošne razmere in H. del Gmotne zahteve uslužbenstva.
Že pri prvi točki: Uvedba osemurnega delovnega časa se je pofccalo, da bodo razprave dolgotrajne in težke, kajti odpraviti je bilo marsikaj zastarelega, današnjim razmeram ne več odgovarjajočega. Posebne težkoče pa so se pokazale v tem, da v novi državi še vedno veljajo zakoni štirih bivših upravnih okrožij, katere je bilo treba zjednačiti ali vsaj toliko zbližati, da imamo za bodočnost podlago, na kateri bomo našo stavbo gradili in dogradili. Naši delegati se niso mogli postaviti na enostransko stališče zahtev uslužbencev, temveč morali so resno računati z dejanskimi razmerami v državi, katere gotovo niso idealne, posebno v kolikor gre za naše prometne razmere. Poskrbeti je bilo treba, da železničarji ne bodo v bodoče nosili prazne torbe in želodce po železnici, najti je bilo treba tudi pa sredstev, da vlaki ne bodo neopravičeno stali cele dni v posameznih postajah in da se ne bo v bodoče umetnim potom onemogočal promet. Glavno delo so naši zaupniki posvetili odpravi korupcije, katera nikjer ni tako v cvetu, kakor ravno na želez-’ nicah, i« če bi nič druzega ne dosegli kot to, bi jim morala "biti vsa poštena javnost zato hvaležna.
Mi sicer ne delamo za hvaležnost in pohvalo, ker smo pač mnenja, da je naša dolžnost poseči povsod vmes, kjer se dela neopravičeno škoda splošnosti in kjer je treba poskrbeti za pošteno plačo tistim, ki pošteno delo više. Če smo pri imenovani razpravi to naše načelo zadostno zastopali, bo pokazala bodočnost, in železničarji kakor javnost bodo sodili. JPred-teacivalo se nam je, da ne delamo, to pa zato, ker nismo imeli povoda vsak naš korak — i» teh je bilo veliko — obešati na veliki zvon, ža marsikdo je lahko vesel, da nismo vssga •bjavijali, kajti težkoče, ki se nam jih je delalo od poklicanih strani, so bile take, ki bi se
dale kaj čudno tolmačiti in to malokrat splošnosti v prid.
Toda pozabljeno bodi vse, ne reklamiramo za sebe lorberjevih vencev, te privoščimo vsakomur, kdor hrepeni po njih, mi pa imamo zadoščenje v zavesti, da smo vse svoje skromne sile posvetili potrebam časa in da naš trud ni bil brezuspešen.
Za železničarje jc važno, da- imajo sedaj stavbeni svet in podlago, na kateri si bodo lahko postavili krasni dom, čc bodo i v bodoče pametno in smotreno sledili toku časa brez ovira, na levo in na desno in če jim bo tudi v bodoče zvezda voditeljica — stroga razredna zavest.
Ne bomo se spuščali v posameznosti, temveč v sledečem objavljamo uspeh naših razprav v znanje našim članom kakor železničarjem sploh, ter vsem onim, ki se za železničarsko gibanje zanimajo.
Zapisnik
razprav „Saveza saobračajnih i transportnih radnika i službenika za Jugoslavijo“ z ministrstvom saobračaja v Beogradu od 6. do 24. oktobra 1919.
I.	člen.
Delovni čas.
1. Načelno se uvaja osemurni delavnik. Ker je pa njegova točna izvedba v železniški službi točasno neizvedljiva, se v slednji _ začasno dovoljuje čezurno delo. To dovoljeno čez-urno delo pa ne sme v nobenem slučaju prekoračiti 4 ure dnevno, tako da delovni čas v 24. urah ne sme biti dalji nego 12 ur. Kot normalni delovni čas je v mesecu določenih 208 ur. Ves čas čez to določeno svoto je smatrati čezurnemu delu.
Maksimalni delovni čas znaša v mesecu 260 ur.
V tednu ne sme delovni čas prekoračiti 70 ur in je te šteti kot 48 rednih in 22 čez-urnih.
2. Po službi pri vlaku, ki ne traja dalje kot 5 ur, je uslužbenec dolžan, da se vrne nazaj brez odmora v tem slučaju, če ni čakal na obratni vlak več kakor 2 uri.
Če je to čakanje na postaji, v kateri ni kurilnice, kamor bi se lahko stroj odstavil in bi bil uslužbenec od službe oproščen, je dolžnost postajnega ali skladiščnega načelnika, da se zato briga, da čakanje ne traja dalje od dveh ur.
Po vozni službi, ki traja 5 do 8 ur, pripada uslužbencu 6 ur odmora, po vozni službi čez 8 do 12 ur pa 8 ur.
V postajali odmora sc ima takoj ustanoviti higijenično opremljena odpočivališča. Dokler se ta ne pripravijo, se izplača prizadetim uslužbencem odškodnina za prenočevanje.
3. Prizadete instance so dolžne, da pripravijo turnuse za redne vlake in sicer za en mesec vnaprej. Turnusi morajo biti izgotovljeni najkasneje do 15. predidočega meseca. Izdelani turnusi se morajo, pred
odpoš.ljatvijo ravnateljstva v odobrenje, oddati lokalnemu odboru organizacije „Savez saobračajnih in transportnih radnika i služ-benika za Jugoslavijo“ (v Sloveniji prizadetim odborom Splošne železničarske organizacije, kot delu Saveza. Opomba uredništva), kateri jih ima tekom treh dnij, opremljene s svojimi pripombami, vrniti, na kar jih ravnateljstvo s svojim odlokom uveljavi.
4. Osobje, ki je udeljeno v turnuse, se lahko uporablja tudi za izvanredne vlake. V tem slučaju se pa mora uvaževati, da se ne prekorači določeni maksimalni tedenski delovni čas.
V efektivno službeno dobo se mora'računati tudi tisti čas, ki ga osobje rabi za predpriprave in oddajo vlaka in stroja.
Ta določba velja za ves teritorij kraljevine izvzemši Srbijo, kjer so težkoče naj večje. Tam se ravnateljstvu nalaga, da čim preje ustvari potrebne predpogoje za uvedbo osemurnega delovnika. Do tega časa se šteje predpriprave pri vlaku in stroju predvideni maksimalni delovni čas, plača se pa kot čezurno delo. Po povratku stroja j j kurilnica dolžna, da osobje takoj od službe oprosti, strojevodja je pa dolžan, da zapiše in naznani potrebna popravila in raporte.
5. V izvanrednih slučajih, ki se pripetijo na progi, se mora strojno in vlakovno osobje izmenjati najkasneje tekom 16 ur. če se v tem času osobje ne izmenja, se mu mora ta čas zaračunati v čezurno delo izven domicilne postaje.
Delavci, ki so vposleni na kraju nezgode, naj se pritegnejo iz najbližje delavnice, kurilnice ali sekcije.
Pri takih nezgodah, ki se predvidno ne morejo odpraviti tekom 16 ur, se mora odposlati toiiko delavcev, da se lahko trikratno izmenjajo. Delo pri nezgodah se plača kot izvendomicilno.
6. Vsemu ostalemu osobju v postajah, skladiščih, delavnicah, kurilnicah in sekcijah se priznava čisti osemurni delovni čas.
Sekcijskemu in ostalemu delavstvu, ki dela na progi, se računa efektivni delovni čas od tistega trenotka, ko je prevzel delavec svoje orodje in odšel na določeno mesto in nazaj.
Na progah, na katerih vozijo dnevno 4 redni vlaki v obeh smereh, je nastavljen en čuvaj; na progah, na katerih vozi več kakor 4 do 8 vlakov, morata biti nastavljena dva; in na progah na katerih vozi več kot 8 rednih vlakov, morajo biti nastavljeni trije čuvaji. Službene izmene se morajo vršiti na progah z dvema ali tremi čuvaji vsakih 12 ur.
H.	člen.
Službeni prestopki in nastopanje naprani njim.
Pri vseh prestopkih, ki se tičejo železniške službe, se nastopa napram prizadetim delavcem in uslužbencem samo po določbah službenega reda in disciplinarnih predpisov, odnosno obrtnega zakona ali obrtnega sodišča. Obtoženec ima pravico, da si preskrbi zastopnika odnosno zagovornika, treba pa ni, da je pravnik.
Predpostavljenim je prepovedano uporabljati uslužbence ali delavce za svoje zasebne posle in to tudi ne v slučaju, če bi uslužbenec ali dclavec prostovoljno ponudil v tako svrho svojo delovno silo, V nasprotnem slučaju se predpostavljeni kaznuje najstrožje disciplinarnim polom.
IH.	člen.
Zastopstvo v železniškem odboru.
V železniški odbor vsakega ravnateljstva in glavnega ravnateljstva odpošlje „Savez
saobračajnih in transportnih radnika i služ-benika za Jugoslavijo“ po tri svoje delegate, kateri imajo pri sejah tega odbora posvetovalni glas v sledečih zadevah in sicer:
a) v vpraš injih napredovanja in uvrščanja v železniških strokah ter opravljanja službe v obče;
b) skrbeti v zdravstvenih zadevah osobja, staviti nasvete in predloge glede premeščanja, umirovljenji in napredovanja celokupnega podrejenega osobja in delavstva;
c) podajati nasvete	in	predloge	glede
službene pragmatike ter vseh poslovnikov in pravilnikov kateri, tangirajo koristi podrejenega osobja in delavstva;
d) ureditev bolniške blagajne.
Predsednik železniškega odbora je dolžan
3	dni pred določeno sejo	obvestiti	o tem
lokalni odbor „Saveza“	in naznaniti dnevni
red.
Ako organizacija ne	bi	odposlala	svoje
delegate ali njih akreditiranih zastopnikov, bi železniški odbor brez njih sklepal in bi v tem slučaju organizacija ne imela pravice ugovora ali priziva.
IV.	člen.
Prve naloge železniškega odbora.
1. del.
Prve naloge gori omenjenega odbora so:
Izvedba pravilnika za premestitve, ki naj temelji na sledečem:
a) na lastno prošnjo;
b) s soglašanjem prizadetega;
c) s službenih ozirov, ki se lahko zvrši brez njegovega soglašanja, in
d) kazenskin potom, če je krivda dognana.
Uslužbenec ali delavec, ki je premeščen,
ima pravico pritožbe na železniški odbor neposredno ali pa potoir. svoje organizacije.
Uslužbencu ali delavcu, ki je začasno premeščen, se priznajo izvendomicilni dnevni dodatki (dijete).
Ako ta začasna premestitev traja več kakor 20 dnij, se mu dodatek poviša za nadaljnjih 25%.
V tem slučaju je dolžan prizadeti pred-postavljenec opravičiti to prekoračenje. Če tega ne more storiti, ima sam nositi 25% povišani dodatek.
Če je premeščenje stalno ima preme-ščenec pravico do:
a) brezplačnega prevoza za sebe in njegovo obitelj (v obitelj spadajo vsi člani skupnega gospodarstva, ki žive od njegovih dohodkov),
b) brezplačnega prevoza njegovega pohištva (v to spadajo stroški špediterja na podlagi računa in brezplačna železniška vožnja),
c) poleg redne plače ali dnine in dra-ginjske doklade mu pripada še potni dodatek (dijeta) in sicer:
1. za samca v višini ene dijete,
2. za oženjenega brez otrok poldruga dijeta,
3. za oženjenega z otroci dve dijeti.
Po lastni prošnji premeščeni nimajo pravice do dijet.
U. del.
Sestava komisije za polaganje strokov, izpitov.
V izpraševalnih komisijah morejo biti paritetno zastopani zaupniki ravnateljstva iti zaupniki one stroke, za katero se polaga izpit.
III. del.
Sestava pravilnikov za pokojninski sklad uslužbencev in delavcev.
V. člen.
Strokovne šole.
Ravnateljstva imajo dolžnost, da takoj ustanove strokovne tečaje za izobrazbo naraščaja v raznih službenih panogah.
VI. člen.
Okretnice.
Postaviti se mora okretnice na vseh onih krajih, kjer so bile preje; če to ni mogoče, pa trijangelji, in to najkasneje do 1. decembra 1919.
VII. člen.
Službena imenovanja.
Za pregledovalce voz se imenujejo le kvalificirani ključavničarji. Ti se ne smejo imenovati vozovnim čuvajem, temveč le voznim pregledovalcem.
Vsi oni delavci in uslužbenci, ki so opravljali višjo službo, pa se jih ni moglo imenovati v dotično kategorijo, ker niso imeli predpisane šolske predizobrazbe, se bodo imenovali brez ozira na šolsko predizobrazbo. Stročna kvalifikacija je zato edino merodajna. Ravno to velja za tiste, ki se jih bo pozvalo na izpite za višja mesta, ki pa nimajo predpisane šolske predizobrazbe. Prednost pa imajo oni z višjo šolsko predizobrazbo. Nasproti temu se vsi oni, ki so vršili službo na višjem mestu, za katere pa ni predpisan izpit, imenujejo takoj v dotično kategorijo brez ozira na tu, če imajo šolsko predizobrazbo ali ne v smislu člena 40. zakona za ureditev železn. ravnateljstev. Po preteku enega leta dela ali uslužbenstva v državnoželezniškem podjetju ima delavec, dninar ali uslužbenec pravico, da se ga stalno namesti.
Vse sistemizirano osobje se namesti in sicer:
1.	tisti, ki so položili izpite od leta 1915 do danes, se takoj imenujejo na isla mesta in razrede, ki jim nudijo višjo plačo kakor so jo imeli na nižjem mestu;
2 tiste, ki so položili izpite pred letom 1915, se imenujejo in namestijo v razred pred razredom, ki je označen v prvi točki te določoc;
3. za vse ostale uslužbence, kateri so bili v prejšnjih letih nastavljeni in imenovani, ima ravnateljstvo dolžnost, da v roku 6 mesecev predloži njih podatke in redovne liste železniškemu odboru, kateri ima nalogo, da v na-daljnih 6 mesecih izvede pravično nevilacijo v smislu toč^k 1 in 2 tega članka, to se pravi, da mora v določenem roku prizadete uvrstiti v tisto vrsto, kamor spadajo;
4. vsi oni, ki so vršili službo na višjem mestu 6 mesecev pred evakuvacijo Srbije ali pa po združenju ozemlja brez izpita, se jih mora pripustiti k izpitu tekom 3 mesecev, in če so izpit položili, se jih ima takoj imenovati. Tisti pa, za katere polaga izpita ni predpisana, se imenujejo takoj kakor določa točka 2 tega članka;
5. tiste, ki niso vršili službe na višjem mestu in tudi doslej niso položili izpita, se ima pripustiti k izpitu v roku 6 mesecev in se jih takoj na to imenuje v dotično kategorijo po rednih zakonskih določbah.
VIII. člen.
Obleka.
Strojnemu iu vlakovnemu osobju se izda najkasneje do 15. novemb. 1919 gorko zimsko obleko (sorke bunde, kape in tilcaste čevlje) bre/.plačno, nadalje vsako leto po en par čevljev, dvoje pralnih oblek /a ddo. Vse p ejšnje pravice glede oblek v posameznih pokrajinah ostanejo tudi nadalje v veljavi,
poleg tega pa še dobe vsi delavci v kurilnicah, delavnicah, sekcijskih delavnicah in skladiščih vsako leto po dve pralni delavni obleki in en par čevljev brezplačno.
IX. člen.
Pranje kotla.
Pranje kotla je dolžnost kurilnice, katera v to svrho vspostavi posebno partijo s potrebnimi strokovnjaki, kateri pred vsem nosijo odgovornost za pranje. Strojevodja po pozivu prisostvuje in nadzira pranje, toda ta čas se mu šteje v redni delovni čas.
Pri predaji stroja v kurilnico mora strojevodja naznaniti vsa potrebna popravila pri stroju. Po prevzetju stroja iz kurilnice ima pa dolžnost, da raportira vsa ona naznanjena popravila, ki se niso izvršila.
X. člen.
Uprava bolniške blagajne.
Zaradi ureditve bolniške blagajne in pomožnih fondov se nalaga ravnateljstvom, da takoj odrede volitve za nove odbore, in morajo biti te volitve zvršene najkasneje do konca novembra 1919.
XI. člen.
Nesposbni za delo.
Če se uslužbenec ali delavec v službi ponesreči in je vsled tega za dotično službo nesposoben, se mu mora nakazati lažja služba, toda tako, da ne sme zgubiti na svoji plači, niti ne sme biti degradiran v svojem soci-jalnem položaju.
/	XII.	člen.
Smrt vsled črnega legarja.
Preostalim po umrlih definitivnih na-stavljencih in delavcih ter vpokojencih, ki so umrli vsled črnega legarja, kot posledici vojne, se priznava posebni odstotni dodatek k pokojnini slično kakor nezgodna renta za ponesrečence v službi.
XIII. člen.
Dopusti.
Vsemu železniškemu osobju v državi se priznavajo dopusti po sledečem redu in sicer:
uslužbenci ali delavci, ki so uposleni pri železnici od 1—10 let, imajo pravico do dopusta 15 dnij v letu;
od 10—20 let 21 dnij in čez 20 let službe 1 mesec dnij.
Ti dopusti so plačani in sicer s plačo ali mezdo poleg pripadajočih doklad. V prepreko izkoriščanja in korupcije se pa določa, da oni, ki izrabljajo pripadajoči jim dopust zato, da si prislužijo postranski zaslužek, nimajo pravice do plačanega dopusta.
XIV. člen.
Vajenci.
Ravnateljstvom se nalaga dolžnost, da sprejemajo v svrho nadomestila v raznih panogah železniške službe vajence, katere morajo primerno izobražati in odškodovati
Gmotne zadeve.
• I. čezurno delo.
1. za izvendomicilno delo v tuzemstvu se plača poleg plač, mezd in doklad še dnevnico v višini 15 dinarjev.
2. Čezurno delo se plača s 100% na redne plačo in mezde z dokladami.
3. Potne dnevnice se določajo s 15 dinarji.
4. Strojnemu in vlakovnemu osobju so priznava odmorna doklada v višini 50 % od redne plače ali mezde polog doklad.
5. Odškodnina za prenočišča v postajah, kjer ni prenočišč ali se jih ne more uporabljati, so določa s 5 dinarjev za eno noč.
II.	Kilometrina.
1.	Vsemu strojnemu in vlakovnemu osobju se priznava kilometrina po sledeči razpredelnici:
2. Strojevodjem in kurjačem so prizna premija za prihranjeni premog v višini kilometrine dotičnega meseca.
3. Strojnim nadzirateljem se priznava povprečna kilometrina in premija, poslovodjem pa 30% nižja.
4. Premije se priznavajo brez ozira na prepotovane kilometre v mesecu. Isto velja tudi za službo pri rezervi.
5. Vsako premikanje, ki traja dalje od 10 minut, se ima zaračunati v kilometrino.
6. Vzdrževanje pare, ki traja dalje od 30 minut, se zaračuna v kilometrino. Prav tako so računa gretje vlakov s paro, in sicer za ves čas vožnje. Ena ura gretja vlaka med vožnjo jednači z 1 km odn. vlaka.
III.	Dnevnice, plače in doklade.
1. Vsemu neukaznemu osobju in delavcem v Srbiji se povišajo plače in mezde z dokladami vred za 150%.
2. V vsib ostalih pokrajinah se urede plače, mezde in doklade tako, da bodo za 30% nižje kakor v Srbiji.
IV.	Penzijonisti in sirote.
1. Rodbinam vseh izginolih ali umrlih železničarjev se imajo urediti sočasno s pripadajočimi dokladami njih peuzije najkasneje do 1. decembra 1919.
2. Vsem penzijonistom v državi izven Srbije in Črne gore se mora takoj izplačati draginjska doklada v smislu odredbe ministrskega sveta z dne 28. junija 1919, štev. 63.515, in to peuzi-jonistom in njihovim družinam, počenši s l.ju-lyem 1919, kakor to odreja omenjena odredba.
3. Vsem železniškim penzijonistom, vdovam in sirotam se povišajo njih penzije z dokladami vred za 150%.
V.	Doklade.
Draginjske doklade se priznavajo vsem delavcem v času bolezni, in sic.er za vso dobo bolezni, in imajo pravico do bolniške blagajne. Istotako se jim priznava doklada, če so morali vsled nesreče ali bolezni v družini izostati od dela. Doklada jim pripada tudi v času priznanega letnega dopusta.
VI. Pogrebnino.
V	slučaju smrti delavca ali dninarja pripada zaostalim ali zakonitim naslednikom poleg odpravnine iz bolniške blagajne še odpravnina od železnice v višini trimesečne mezde z dokladami vred.
VII. Vojna leta.
Vsako službeno leto med vojno se zaračuna r avtomatičnem napredovanju dvokratno in bo mora to izvesti najkasneje v 6 ineseeih.
VIII.	Nenaitavljeni delavci vseh kategorij.
1. Najnižja mezda vseh moških delavcev na progi, v postaji, v skladiščih iu pisarnah znaša dnevno 18 dinarjev in se viša po lestvici do 25 dinarjev.
2. Ta določba velja za Srbijo od 15. oktobra 1919, za vse ostale pokrajine v državi pa od
1.	novembra 1919.
3. Kilometrino za strojno in vlakovno osobje stopi v veljavo z objavljenjem odnosne odredbe železniškega ministrstva iu velja za vse pokrajine v državi.
4. Vajenci, ki so nastopili učno dobo leta 1918 in kasneje, imajo dnevno mezdo 7 dinarjev. Oni, ki so vstopili med letom 1915 in 1918, imajo 9 dinarjev dnevno in oni, ki so vstopili od 1912. do 1915. leta, 12 dinarjev dnevno, dokler se jih ne uvede v odgovarjajočo kategorijo kvalificiranih delavcev.
Vse v predstoječem poroči'« navedeno svote veljajo v označeni višini za Srbijo, za vse ostale pokrajine pa za 30% nižje nego v Srbiji.
*
Iz predstoječega poročila je razvidno, da so bile razprave težavne in dolgotrajne, kajti odpraviti se je moralo starokopitnosti, ki so bile ne le osobju, temveč tudi upravi skrajno škodljive in so omogočale najbrezobzirnejo
Vozno osobje		Normalna železnica			Ozkotirna železnica		Zobčasta železnica
		za vlake					
		Brzo in osebni	Mešani in brzo-tovorni	Tovorni, material in vojaški	Osebni mešani	Tovorni	Vse vrste
		za prepotovani kilometer — Dinarska veljava					
1	Strojevodja		4-20	5-20	6-40	6-40	8-—	18-—
2	Kurjač 1. vrste (aspirant)	4-—	4-40	6‘—	6 —	7-—	15-—
3	Kurjač 2. vrste		3'—	3-50	5-40	5-40	6-50	12-—
4	Vlakovodja .......	2-80	3-80	4-80	5-—	6-40	6-40
5	Manipulant		2-40	3-20	4- —	4-40	5-80	5-80
6	Kondukter		2-20	3-—	3-60	4’—	5-40	5-40
7	Zavirač . ... j, ... .	2-—	2‘60	3-—	3-60	5 —	5-—
I. Za 1 uro držanja pare v kotlu 5 osebnih km.
II. Premikanje: Za 1 uro 16 osebnih km (za vse osobje).
III. Vožnja z mrzlim strojem: 75% kilometrine odnosne vrste vlaka.
IV. Režijsko potovanje z vlakom ali strojem: 50% od prepotovanih km za vse osobje. V. Za zastopanje: Nagrada službe uslužbenca, katerega zastopnik zastopa.
VI. Za bregovite železnice, ki imajo nad 15%o stopanja v najmanj 1 km dolžine; 50% več vsake vrste vlaka za vso osobje.
VII. Rezerva: Po točki I. za vse osobje.
VILI. Odmor izven domicilske postaje: 50% mesečne plače (vštevši doklade). Ako ni
prenočišča, 5 dinarjev povrh.
IX. Progo izpod in do 50 km vsake vrste vlaka in kilometrina 50% več za vse osobje.
korupcijo. Splošen uspeh seveda ne pomenja rešitve železničarstva iz kapitalističnih spon, pod katerimi še trpi ves proletarijat, vsekakor pa je zadovoljiv in se nadejamo, da bodo železničarji iz njega izvajali zanje primerne posledice.
Zadovoljiv pojav, katerega ne smemo prezreti, je dejstvo, da sede v železniškem ministrstvu moderni ljudje, ki se skušajo po možnosti prilagoditi toku novega časa in znajo ceniti razred delavstva in njegove pravice. Da bo tako ostalo tudi v bodoče, je odvisno od železničarjev samih odnosno od moči njih organizacije, kajti le
V	edinosti je moč!
Da ne bo nejasnosti.
Dne 18. t. m., toraj v času, ko so se naše razprave v železniškem ministrstvu že bližale koncu, so prejeli naši delegati sledeče pismo:
Beograd, 18. oktobra 1919. Savezu Saobračajnih i Transportnih Radnika
a Beogradu.
Od strani Udruženja Srbijannkih železničarja so delegirani tovariši Svetozar Tekič, Svetozar Jovanovič in Marko Ilič, da se z Vami sporazume. Prosi se Vas, da tudi Vi od Vaše strani določite svoje delegate, kateri naj pridejo danes popoldan ob 6. uri v restavracijo prvega razreda na postaji, da se sporazumemo glede nadaljnjega dela.
Na to pismo so dobili gospodje od naših delegatov'sledeči odgovor:
Upravi Udruženja Srbijanskih željezničara
Beograd.
za Jugoslavijo“, kateri stoji na načelu mednarodnega razrednega boja pioletarijata, tako bi se tudi z Vami lahko le tedaj govorilo, če bi se i Vi pridružili in vstopili v ta „Savez“. Samo v tem smislu se lahko pogajamo in sporazumemo. Če toraj želite prestopiti k nami, potem nam izvolite to sporočiti, in mi bomo imenovali naše delegate. Mislimo, da so to željo že tudi izrazili Vaši člani na svoji konferenci v Beogradu dne 9. tega meseca.
V	Beogradu, dne 18. oktobra 1919.
Uprava Saveza saobračajnih i transportnih radnika i službenika za Jugoslavijo.
Objavljamo to korespondenco zato, da nudimo železničarjem, brez ozira na njih strankarsko pripadnost, priliko, da o svojem položaju sami razmotri-vajo in si temeljito izprašajo vest, če je v interesu posameznikov in celote, da se umetnim potom cepi dragoceno moč edinstva. Slika bodočnosti vstaja pred nami in nam kaže jasno mejo obeh razredov, ki še danes bijeta medsebojni boj. Tudi železničarjem ne bo preostalo druzega, kakor da se pridru-žiljo v celoti razredu svetovnega proletariata, kateremu pripadajo nedvomno po vseh zakonih narave in pameti.
Dopisi.
Jesenice.
Občni zbor krajevne skupine Jeseniee, s« j»
vršil dne 23. septembru t. 1. v gostilni pri Farci.
Za odbor je poročal predsednik sodrug Mlakar in blagajnik sod. Soviek.
Iz porošila posnemamo, daje poskočilo število članov od meseca februarja t. 1. od 170 na 321 članov. T mesecu september je pristopilo 32 članov.
Na Vaše pismo od danes nam je čast odgovoriti sledeče:
1. Iz Vašega pisma ne vidimo, zakaj naj bi se naši odposlanci pogajali z Vašimi glede nadaljnjega dela.
2. Med našim Savezam in Vašim Udruže-njem ni bilo doslej nikakršnih sporaeumljenj in kar bi bilo norega skupnega dela, bi zadevo le zavlačevalo.
3. Uprava našega Saveza vodi potom svojih delegatov razprave z železniškim ministrstvom že od 6. t. m. Vprašanja, ki se pri teh razpravah rešujejo, se tičejo koristi vseh železničarjev, ne samo Srbije, temveč celotne Jugoslavije in streme za zboljšanjem gmotnega položaja celokupnega železničarskega podrejenega osobja brez ozira na to, če so člani našega „Saveza“ ali ne. Ker pa zahteve železničarjev, o katerih se vodijo razprave, odgovarjajo koristim vseh železničarjev, toraj tudi članov Vašega „Udruženja“, je bilo pričakovati, da to „Udruženje“ samo podpira te zahteve in se izjavi z nami solidarnim. Nasproti temu je pa to „Udruženje“ za našim hrbtom iskalo posebne razgovore z železniškim ministrstvom, kar mi nismo mogli drngače tolmačiti, kakor oslabitvi pozicije železničarjev, kar bi Vi v teni trenotku nikakor ne smeli storiti, če ste res prijatelji in pošteni zastopniki železničarjev.
4. Poleg tega Vašega nelojalnega in železničarskim koristim škodljivega početja imate pa še na vesti druga nekorektna dela, n. pr.: Vi pobirate potoni ravnateljstva članske prispevke od železničarjev in naročnina za „Srp-skega železničarja* tudi od takih železničarjev, ki niso Vaši člani, temveč člani našega „Saveza“, in ne vidimo v takem početju nikakega jamstva, da bi moglo kdaj priti do kakega sporazuma med Vami in nami.
5. Edino, kar Vam lahko rečemo, je: V interesu vseh železničarjev v Jugoslaviji je,' du imajo le eno železničarsko organizacijo. In kakor so se vse sindikalne organizacije železničarjev Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slavonije, Slovenije, Vojvodine in Dalmacije na svojem kongresu dne 28. in 29. septembra t. I. ujedinile v en sam ^ Save z saobračajnih in. transportnih radnika i službenika
Shodov jo bilo: 10 javnih, 5 društvenih, 7 društvenih sestankov, 9 konferenc in 11 odborovik sej.
Poročilo se je vzelo soglasno na znanje.
V	širši odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: kurilnica: Ivan Misjak in Makorel za ključavničarje; Fran Sotlar za kovaš«; Feldice za mizarje; J. J o n k e za kotlarje; Fr. A n k e 1 e za strugarje; Ferdo Škrabi za kurjače.
Za prometno osobje: Ferdo K ar tn i g, Ivan Čuk in Fr. Šušteršič za preisikače; Iv. Žvab in Josip Bogota j za čuvaje; Fr. Ogrizek in Henrik Leitner za skladiščnike.
Postajno osobjo: Ivan Ambrož za svetilničarje; Anton Savšek za vratarje; Ježe Mlakar za vozne pisarje.
Progovdrževalni odsek: Hrnčiča I. F. Robič in Tominc; Hrušica II. Anton Pintar. Jesenice: Pavel Smolej. Javornik: Anton Razingar.
Vlakosprcmno osobje: Valentin Ivanc, nad-sprevodnik; Jože Robič za signalne nadziratelje.
Zapisnikarjem sta bila izvoljena sedrnga Viktor Babudar in Henrik Leitner.
Pe končani volitvi je povzel besedo sodr. Kepač, ki je v daljšem govoru pojasnil politični položaj z ozirom na parlamentarno delo e beo-gradskem predstavništvu. Železničarjem je težke pomagati, ker ni med njim potrebnega edinstva. Neodpustljivi greh delajo tisti, ki vedoma ali pa v svoji neskončni nevednosti rušijo delavsko solidarnost. Toliko Časa, dokler bodejo železničarji deljeni v razne organizacije, toliko časa bode tudi njih glas le glas «pijočega v puščavi. Govornik je zaključil njegov velezanimiv govor v besedami: proč s separatističnimi organizacijami, pa bode vaše stremljenje imelo tudi vidne uspehe. Konečno je še sodrug Mihev razložil pomen strokovne organizacije, za kar je žel obče pohvalo.
Pnzno v noči je zaključil predsednik Mlakar občni zbor.
Škofjaloka.
Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor:
Anton Kovač, predsednik; A «ton F r a n k o, namestnik; F. Hafner, blagajnik; F. Košir, namestnik; Jakob Likozar, tajnik; F. Križnar,
II.	namestnik; Ivan P ogačn i k in Jurij Berčič, nadzornika.
Zaupniki za progo Iv. Pogačnik in Anton Kovač; za kretnike Fran Ilaf n er; za čuvaje J urij B • r č i č.
Na »hodu j» govoril sodr. Kopač.
Vestnik uprave.
Krajevnim skupinam priporočamo, da na vsako tiskovino pri obračunih, kakor tudi v pismih vselej pritisnejo 6voj pečat, ker sicer ni razvidno, odkod prihaja.
Obenem prosimo blagajnike, da odpošiljajo obračune in denar obenem, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
V	zadevah posmrtnine in starostne odpravnine naj »e nam vselej obenem z dotično vlogo pošlje tudi člansko knjižico in mrtvaški list, ozir. vpokojninsko listino, kakor je to navedeno v določbah za ta sklad. To je nujno potrebno, da se more dotično zadevo čim najhitreje rešiti. Ako imajo dotični člani že nove članske knjižice, naj se vpošlje obe knjižici (staro in novo). Zato opozarjamo člane in funkcionarje, naj se starih knjižic nikar ne zavrže.
Ako manjka eden ali drugi spis, se zadeva zavleče vslfd reklamacije. Tako na primer se brez mrtvaškega lista ne izplača posmrtnine.
Posmrtnino, oziroma odpravnino se pošilja naravnost upravičencem, knjižice in dokumente pa se vrača »kupinam, da jih po potrebnem vpisu izroče prizadetim.
Kdor ne prejema lista, naj ga reklamira bodisi naravnost pri upravi, bodisi pri zaupnikih, in to z navedbo natančnega naslova. Reklamacije so poštnine proste. Napisati pa se mora zunaj na ovitku: Reklamacija časopisa.
Pri upravi se dobe Mdaj tiskovine za reklamacije lista in za vloge za posmrtnino. Skupine, ki jih še niso prejele, naj pošljejo ponje o priliki, oziroma jih zahtevajo.
Spise, ki se tičejo odpošiljanja lista, posmrtnin, odpravnin, obračuni, članskega gibanja in drugo, naj se pošilja upravi SpL žel. org. v Ljubljani, Krekov trg štev. 10, dopise radi shodov, intervencij, agitacije in podobso pa tajništvu Spl. žel. org. istotam. Dopise za objavo v listu pa se naj naslavlja na uredništvo „Železničaja“.
Posebej opozarjamo vse naše člane in zaupnike, kakor tudi druge dopisnike, da natančno in jasno naslavljajo vse svoje pošiljatve, ker sicer gre več poši-ljatev v izgubo ali pa na napačen naslov.
Prostori organizacije so isti kot doslej, pač pa je izpremenjeno ime trga; ne imenuje se več Cesarja Jožefa trg, temveč Krekov tr£__________________________________ '
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač.
Natisnil J. Pavliček v Kočevju.
Za železničarski dom
se je po sodr. Makucu na shodu 19. oktobra t Poaikvi nabralo 45 K.
Prejšnji izkaz K 13.097-83, skupaj 13.742 kron 83 vin.
Železničarski koledar1 za let® 192©
izide v kratkem z bogato vsebino. Vsak kupec koledarja bo obenem zavarovan za slučaj
obratne nezgode na železnici
za znesek lt£c09S-Coaa vezanemu izvodu 6 kron.
Zaupnike opozarjamo, da že sedaj prišu* zahirati naročila za kol*dar.
Uprava „Železničarja“.
L