Pred praznikom občine Ljubljana Center
Herojsko dostojanstvo Ijubljanskih žena, ki so kljub terorju italijan-skega okupatorja v letu 1943 nekajkrat družno odšle na uiice, da bi tako^ javno zahtevale izpustitev njihovih mož, očetov in sinov iz internacije ter zloglasnih tabonšč, nas navdaja s spoštovanjem in občudovanjem, Ni slučajno, da smo si datum zadnjih velikih demon-straclj, dne 21. junija 1943, delovni Ijudje ter občani občine Ljubljana Center soglasno določili za svoj občinski praznik, da bi s tem simbolno pokazali svojo vsestransko človeško povezanost s tradicijo uporne Ljubljane ter njenega nepozabnega prispevka v osvobodilni vojni ter Ijudski revoluciji. Letošnji praznik bomo tako povezovali tudi s podelitvijo domicila aktlvu medvojnih aktivistov Osvobodilne fronte občine Ljubljana Center ter IV. SNOUB »Matije Gubca« in IX. SNOUB »Kočevska«, ki se bodo pridružili že prej podeljenlm domici-tom Inženirski brigadi VII. korpusa NOV in POJ ter Jurišnem bata-tjonu 15. divizije.
Tudi danainji družbeni trenutek terja od nas prav tolikšno strnje-nost vseh dejavnikov kot med vojno pri obvladovanju nakopičenih protislovlj, ki vsak dan pereče zadevajo tako občane kot delovne Ijudi. Živimo v času, ko bomo morali neodložljivo napraviti nove korake pri obvladovanju zagatne ekonomske situacije in bolj smelo odplrati nove uresničljive perspektive nadaljnega vsestranskega družbenega razvoja. Po mojem globokem prepričanju si ne moremo več privoščiti razkošja brezkrajnega leporečja, pač pa moramo biti pripravljeni in odločni za nova konkretna dejanja.
Ne bl pa smeli dopustiti, da nas izpričana kritičnost in samokritič-nost do razmer, ki so vse prej kot idealne, za trenutek navda z občutkom nerešljivosti problemov in nalezljivega defetizma. Občasno pa radi zapadamo tudi v druge skrajnosti, ko v posameznih družbenih sredinah glasno razmišljamo o sicer prepotrebnih novih naložbah In drugih izpopolnitvah, nismo pa voljni dojeti, da so naše materialne možnosti žal zelo omejene. S tem v zvezi bo potrebno Se nadalje strokovno izpopolnjevati že sprejete srednjeročne načrte, ter jlh na-posameznih področjih opredmetlti. Prav gotovo bo marsikje nujno, da bomo med sprejetlmi planskimi cilji določill ožje prioritete za njltiovo neposredno uresničevanje, glede na materialne možnosti ter pomen za širšo družbeno skupnost.
Pri takšnih odločitvah je nujno, da tudi v prihodnje razvijamo vsestranski diaiog med interesi občanov v krajevnih skupnostlh ter delovnih Ijudi v organlzacijah združenega dela, še posebej pri pose-gih v prostor, ki so nujni pri pridobivanju novlh poslovnih površin naSega združenega dela. Ce bomo znali takšne načrte1, ki so naravni h krepitvi gospodarske moči posameznih delovnih organizacij, hkrati pa seveda tudi občine, ustrezno podpreti s strokovno preteh-tano argumentacljo, če bomo strpni v javnem pojasnjevanju in moti-viranju, potem bomo sposobnt sprejemati družbeno koristne odločt-tve hitreje in bolj obvezujoče kot doslej.
Pomemben gospodarski dejavnik je turizem, ta pa sam ne more polnokrvno zaživeti, če ne uživa dejavne podpore vseh Ijudi, Se posebei tistih, ki delajo oziroma prebivajo v mestnem središču. Vsi skupaj lahko ustvarimo 6e bolj gostoljubno razpoloženje, ki lahko poleg nujnih strokovnih reSitev v gostinstvu in trgovini, bistveno prtspeva/o k bojjUm rezultatom.
Naj nas torej na pragu poletne turistične sezone vse povezuje opredelitev za Ljubljano kot odprtega mesta za vsakogar, ki prihaja k nam kot prijatelj. Hkrati pa nas kot gostltelje zavezuje, da dosežemo vlšjo stopnjo samozaščftnosti na vseh področjih, kjer bi ta velika selitev turistlčnih Ijudstev skozi naSe mesto, lahko prinesla tudl posamezne družbeno negativne pojave.
 Borut Plavšak