VZHODNA KRŠKA KOTLINA - POKRAJINSKA SESTAVA IN PREBIVALSTVO (primer ugotavljanja povezanosti naravnih in družbenih pokrajinskih prvin) (s 24 slikami in 22 tabelami med tekstom) EAST KRKA RIVER BASIN - REGIONAL STRUCTURE AND POPULATION (An Establishing Example of Natural and Social Region Elements Interrelations) (with 24 figures and 22 tables in text) DRAGO PERKO IZVLEČEK UDC 991.62/.63(497.12 Kriko) Vzhodna Kriti kotlina pokrajinska sestava in prebivalstvu (primer ugotavljanja povezanosti naravnih in družbenih pokrajinskih prvin) Proučevanje pokrajinskih odnosov je pokazalo, da so najbolj povezane naravne prvine pokrajine, nato družbene, najmanj pa naravne z družbenimi. Analiza povezanosti s pokrajinskimi prvinami na osnovi kontingenCnih tabel in korelacijskega razmerja je dokazala, da sta poselitev in raba tal najbolj navezani na reliefne in sploSne naravne razmere. Veliko korelacipkih koeficientov jc bilo statistično pomembnih, zato je potrebno pri pokrajinskem načrtovanju poselitve in rabe tal upoštevati celotne razmere v pokrajini. ABSTRACT UDC 991.62/.63(497.12 Kriko) East Krka River Basin regional structure and popuUlmo (An Establishing Example of Natural and Social Region Elements Interrelations) Searching regional interrelations among natural elements some extraordinary connections have been established. Connections among social elements are lower and connections among natural and social elements still lower. On the contingency tables and eta squared coefficients based analysis of connection among region elements shows population and land use arc mostly connected with relief and general natural conditions. An important share of correlation coefficients is statistical significant and it proves population and land use arc also significantly connected with other natural conditions, therefore, at population and land use planning the entire conditions in the region should be taken in consideration. Naslov-Address mag. Drago Perko, raziskovalni sodelavec Znanstvenoraziskovalni center SAZU Geografski inftitut Antona Mclika Novi trg 5 61 000 Ljubljana Jugoslavija KAZAIjO 1. UVOD 83 1.1. POKRAJINSKI ODNOSI 83 12. OMEJITEV POKRAJINE 83 2. METODOLOGIJA 84 2.1. STATISTIČNE OSNOVE 84 22. MATEMATIČNE OSNOVE 86 2.3. GEOGRAFSKE OSNOVE 88 2.4. PREDSTAVITEV SPREMENLJIVK 88 2.4.1. Naravne spremenljivke 88 2.4.2. Družbene spremenljivke 90 3. POKRAJINSKI ODNOSI MED NARAVNIMI PRVINAMI 94 3.1. POMEMBNOST POVEZAV IN ODNOSOV 94 32. MORFOKOMPLEKSI 95 33. LITOKOMPLEKSI 96 3.4. HIDROKOMPLEKSI 97 3.5. PEDOKOMPLEKSI 98 3.6. FITOKOMPLEKSI 99 3.7. TIPI KOMBINACIJ POVEZANOSTI KOMPLEKSOV 100 3-8. EKOKOMPLEKSI 104 4. POKRAJINSKI ODNOSI MED DRUŽBENIMI PRVINAMI 108 4.1. POMEMBNOST POVEZAV IN ODNOSOV 108 42. TIPI KOMBINACIJ POVEZANOSTI DRUŽBENIH SPREMENLJIVK 109 4.3. SOCIOKOMPLEKSI 110 5. POKRAJINSKI ODNOSI MED NARAVNIMI IN DRUŽBENIMI PRVINAMI 1" 5.1. POMEMBNOST POVEZAV IN ODNOSOV 111 52. POSELITEV 113 5.2.1. Nadmorska višina 118 522. Naklon 120 523. Litokompleksi 121 5.2.4. Pedokompleksi 121 525. Fitokompleksi 122 526. Ekokompleksi 122 527. Morfokompleksi 123 53. RABA TAL 125 5.4. POKRAJINE 133 6. SKLEP 136 OSNOVNA LITERATURA IN VIRI 142 EAST KRKA RIVER BASIN - REGIONAL STRUCRTURE AND POPULATION (Summary) 143 l.UVOD Večji del razprave je povzetek študije z naslovom Vzhodna Krška kotlina s posebnim ozirom na poselitev (P e r k o, 1989b). Predstavlja proučevanja pokrajinskih odnosov med naravnimi prvinami pokrajine in poselitvijo v Vzhodni Krški kotlini. Vsa dokumentacija, ki smo jo zaradi pomanjkanja prostora izpustili, je na voljo pri avtorju. 1.1. POKRAJINSKI ODNOSI Odnosi med naravnimi in družbenimi sestavinami pokrajine so po našem mnenju temeljni predmet geografskega raziskovanja, medtem ko so same sestavine pokrajine, ki jih proučuje cela vrsta drugih znanosti, predmet geografije le toliko, kolikor je to potrebno za razumevanje teh odnosov, ki jih lahko opredelimo kot pokrajinske odnose. Ti lahko pomenijo zgolj zvezo, povezavo med pokrajinskimi pojavi, lahko pa še vet vpliv, odvisnost ali celo soodvisnost in interakcijo. Pokrajinski odnos lahko opredelim» kakovostna z značilnostmi in prostorsko opredelitvijo zvez, ugotavljanjem funkcij, vzrokov, posledic in procesov, ki se oblikujejo ob teh zvezah itd. in količinska s kazalci različnih gostot, kazalci povezanosti, indeksi variacije in koncentracije itd. Menimo torej, da so osnovni predmet geografije pokrajinski odnosi, pokrajina pa je njihov zunanji odraz. 12. OMEJITEV POKRAJINE Vzhodna Krška kotlina z gričevnatim in hribovitim obrobjem meri 733 km2. Ima izrazito podolgovato obliko s smerjo jugozahod-severovzhod (slika 1). Ravnino si lahko shematično zamislimo kot pravokotnik, ki ima za spodnjo in desno stranico reki Krko in Sotlo, za diagonalo pa reko Savo. Proti severozahodu je omejena z razvodnico na Krškem hribovju, proti severovzhodu z razvodnico na Bizeljskem hribovju in proti jugu z razvodnico na Gorjancih, ki večinoma poteka po meji s Hrvaško. Na vzhod je kotlina na široko odprta, saj Kapetsko gričevje ne predstavlja prave meje ne v morfo- loškem, ne v podnebnem smislu. Za mejo smo vzeli Sotlo oziroma mejo s HrvaŠko, čeprav se kotlina dejansko Se nadaljuje proti HrvaŠkemu Zagorju. Mejo med Vzhodno Krško kotlino in Zahodno Krško kotlina lahko postavimo od najbolj zoženega dela doline Krke nekoliko pod naseljem Otočec na sever proti Krškemu hribovju in na jug proti Gorjancem. To orografsko mejo podkrepi še litokička meja. Tako smo v okvir Vzhodne Krške kotline v celoti zajeli ravninske pokrajine Krško, šentjernejsko in BrežiSko polje, Zakrakovje, Krakovski gozd. Gaj, Vrbino, Dobravo in obrežje Krke, Save in Sotle. K obrežju smo šteli predvsem holocenski, večinoma poplavni svet neposredno ob rekah. Od obrobnega gričevja in hribovja na severu smo vzeli le južne in jugovzhodne, prisojne dele Krškega in Bizeljskega hribovja do omenjenih razvodnic, severno od katerih se značaj pokrajine precej spremeni. Od južnega obrobja kotline, to jc Gorjancev, pa smo vzeli samo severna pobočja severno od hrvaške meje s Pri-gorjanskimi goricami. Od take omejitve so odvisni izračunani kazalci, ki bi bili z upoštevanjem celotnega Krškega in Bizeljskega hribovja ter Gorjancev (M e I i k, 1959, Gams, 1983) lahko v nekaterih primerih precej drugačni. 2. METODOIjOGIJA 2.1. STATISTIČNE OSNOVE Ker se je med pokrajinskimi prvinami oblikovalo veliko število najrazličnejših pokrajinskih odnosov, se moramo pri njihovem proučevanju (zlasti pri ugotavljanju zvez) pogosto zateči k računalniški obdelavi podatkov, da tako zveze, za katere sicer mislimo, da obstajajo, tudi kvantificiramo, dokažemo in opredelimo z višino (stopnjo) povezanosti. V pokrajini so pojavi, ki jih lahko predstavimo številčno (numerični podatki), vrstilno (ordinalni podatki) in opisno (atributivni podatki). Značilno je, da pri družbenih pojavih prevladujejo številčni, pri naravnih pa opisni podatki. Zato zahteva proučevanje naravnih pojavov pogosto uporabo drugačnih metod kot proučevanje družbenih pojavov. Stvar pa zaplete še dejstvo, da je cela vrsta pojavov v pokrajini deloma naravnih in deloma družbenih, prav ti pa so najbolj geografski pojavi. Manj so za geografijo zanimive zveze znotraj družbenih na eni in znotraj naravnih pojavov na drugi strani. Tako je bilo potrebno najti pot, kako soočiti in povezati naravne pojave z družbenimi in vmesnimi, naravno-družbenimi pojavi. Najpreprostejši prikaz pokrajinskega odnosa omogočajo relativna števila, s katerimi primerjamo dva pojava, ali pa različne vidike enega pojava. Glede na to, kako so podatki, ki v izračunih pokrajinskega odnosa predstavljajo enega, dva ali več pojavov, povezani, razlikujemo več oblik: strukture ali razčlenitvena števila, indekse ter koeficiente in gostote. Koeficienti in gestote so rezultat primerjanja dveh raznovrstnih podatkov, ki sta v vsebinski zvezi oziroma enako opredeljena. Gostote so za proučevanje pokrajinskih odnosov Se posebej pomembne, saj lahko v eni gostoti združimo po en ekološki in en socialni podatek. Tako dobimo neke csnovne odnose med naravo in družbo. Najbolj pogost primer uporabljanja gostot v geografiji je gostota prebivalstva. Gostote Se bolj zaživijo v medsebojni primerjavi med različnimi pokrajinami ali njihovimi deli. Odlika gostot je za geografijo predvsem v tem, da nam veliko povedo, a so preproste za računanje. Vendar pa relativna števila sama po sebi ne povedo toliko, kot če jih primerjamo z neko sorodno strukturo. V geografiji največkrat primerjamo pokrajine, ali pa pokrajino in njene dele. V ta namen lahko uporabimo statični regionalni kncficient. s katerim primerjamo dve strukturi, dva koeficienta ali dve gostoti, in dinamični regionalni koeficient, s katerim primerjamo dva indeksa. Prvi predstavi trenutne odnose v pokrajini, drugi razvoj odnosov, v obeh primerih pa gre za primerjavo dveh relativnih Števil, to pa pomeni primerjavo kar štirih podatkov. Naslednja skupina kazalcev so mere koncentracije, ki pa se v geografiji skoraj ne uporabljajo, čeprav so prav te za proučevanje pokrajine zelo primerne, saj nam prikažejo regionalne razlike v koncentraciji posameznih pokrajinskih pojavov. Če je pojav enakomerno porazdeljen po posameznih delih pokrajine, pravimo, da koncentracije ni, obratno pa govorimo, da koncentracija je. Na osnovi koncentracije nekega pojava pa lahko sklepamo, da ta koncentracija ni slučajna, ampak navezana na nek drug pojav v pokrajini, da gre torej za povezanost med tema dvema pojavoma. V geografiji je najbolj primeren Ilirschmanov koeficient koncentracije (B 1 e j e C, 1976), ki ima vrednosti med 0 in 1. Uporabimo ga lahko tudi kot indeks usmerjenosti. Ugotavljamo lahko usmerjenost pokrajine ali njenih delov glede na sektorje, gospodarske panoge, rabo tal in podobno. Indeks usmerjenosti loči enote (razlikovanje med pokrajinami), indeks koncentracije pa spremenljivke. Medtem ko gostote prikazujejo odnose med pokrajinskimi pojavi na splošno in mere koncentracije le opozarjajo na močne povezave, pa kazalci povezanosti omogočajo ugotavljanje verjetnosti povezave in določanje višine povezanosti. Pri Številčnih podatkih smo uporabili Pearsonove koeficiente korelacije (korela-cijski in dctcrminacijski koeficient), pri opisnih podatkih ordinalnega značaja koeficiente na osnovi korelacije ranga. pri ostalih opisnih podatkih koeficiente na osnovi kon-tingmčnih tabel, kadar pa smo iskali povezanost med opisnimi in Številčnimi podatki, smo uporabili koeficiente na osnovi korelacijskcga razmerja (Gregory, 1963, Baxter, 1976, B 1 e j e c, 1976, Belec, 1978, King, 1980, W r i g -1 e y, 1985, P e r k o, 1987,1987a, 1987b, 1987c, 1988, 1989, 1989a). To so najugodnejše možnosti, pri katerih ohranimo kar se da največ dejanskih (osnovnih) vrednosti in se čim manj zatekamo k posploševanju (npr. razporeditvi številčnih podatkov v razrede). Vsi omenjeni koeficienti povezanosti imajo absolutne vrednosti med 0 in 1. Ker se koeficienti pri različnih korelacijah ne računajo na isti način, ne moremo preprosto reči, da sta dva pojava enako močno povezana kot druga dva pojava, če smo povezanost računali z različnima vrstama korelacije, čeprav smo v obeh primerih dobili enak koeficient, vendar pa lahko rečemo, da sta približno enako povezana. 22. MATEMATIČNE OSNOVE Pojavi so na kartah označeni točkasto, linijsko ali površinsko. Pcxlatke za naselja, ki so na kartah manjšega merila označena kot točke, je najbolje obdelati kar po naseljih. Podatke za površinske in razpršene pojave pa je bolje s kart zajemati tako, da čez karto položimo mrežo, sestavljeno iz enakih geometrijskih likov, in nato v okviru posameznega lika lahka - preštejemo istovrstne pojave, če so ti točkastega ali razpršenega značaja (npr. število vrtač), - izmerimo dolžino linij, če so podatki linijskega značaja (npr. dolžina vodotokov), - izmerimo površino pojava (npr. površina poplavnega sveta), • določimo deleže posameznih sorodnih pojavov (npr. deleže posameznih rab tal), • določimo maksimalno ali minimalno vrednost nekega pojava (npr. maksimalno stopnjo onesnaženosti voda v liku), • ugotovimo prevladujoč pojav (npr. prevladujočo rabo tal) in podobno. Običajno izmed geometrijskih likov izberemo kvadrat. S poskusnimi meritvami smo ugotovili, da za natančno merjenje zadošča kvadrat z velikostjo stranic 2 cm, ne glede na velikost karte. Če je kvadratova stranica dolga le npr. 1 cm, že ni mogoče več natančno meriti linij in povrfin, lahko pa Se preStejemo posamezne točkaste pojave. Pri našem delu smo uporabili karte velikosti 150 000, tako da so imeli kvadrati z osnovnico 2 cm površino 1 km2. Za preizkus smo v diagonalnem pasu od Bizeljskega hribovja prek gričevja in ravnine do Gorjanccv izračunali nekaj kazalcev na osnovi štirikrat manjših kvadratov, vendar se vrednosti niso bistveno razlikovale. Kadar uporabljamo karte v merilih do vključno 1:10 000, lahko pri mnogih pojavih izpolnimo zahtevo po homogenosti kvadrata, na kartah 1:25 000 in kartah šc manjšega merila pa so kvadrati homogeni le pri redkih pojavih. To pa ne pomeni, da zajemanje podatkov s kart manjšega merila po geometrijskih likih ni več smotrno, saj moramo pri proučevanju pokrajine, ki je tako velika, da je ne moremo prikazati na kartah manjšega merila, nujno večino pojavov posplošiti (generalizirati), na ta način pa postanejo kvadrati spet bolj homogeni. Razumljivo je, da ob enakih pogojih obdelamo manjše pokrajine bolj natančno in konktretno, večje pa manj natančno, zato pa poskušamo ugotoviti neke splošne značilnosti in zakonitosti. Druga možna pot posplo&itve pa je tudi ta, da v kvadratu ugotavljamo prevladujoč pojav, ostale pa zanemarimo. Tako je možno, da izpustimo nek redek pojav, ki pa običajno nima velikega pomena za pokrajino. Za kakšen način odčitavanja podatkov se bomo odločili, je odvisno predvsem od lastnosti pojavov in pokrajine, v kateri smo ugotovili te pojave. Sam izbor je torej subjektiven, vendar ima svojo osnovo v poznavanju predmeta proučevanja. Ko odberemo podatke za vse kvadrate, pogosto ugotovimo, da imajo nekateri kvadrati podobne ali iste vrednosti, da so si torej sorodni (podobni) ali celo enaki. Dva kvadrata sta torej enaka, kadar imata isto kombinacijo podatkov. Verjetnost, da se pojavi neka kombinacija, je enaka zmnožku delnih verjetnosti (J a m n i k, 1986 in 1987). Verjetnost, da bodo v kvadratu hkrati apnenec, rendzina in bukov gozd, je enaka zmnožku verjetnosti pojavljanja apnenca (to je relativna frekvenca apnenca, ki je enaka razmerju med številom kvadratov z apnencem in vsemi kvadrati), rendzin in bukovega gozda. Teoretične verjetnosti pokažejo svoj pomen za geografijo predvsem takrat, ko jih soočimo z dejanskim številom pojavljanja določene kombinacije. Vse pogoste kombinacije, Se posebno tiste, ki se pojavijo precej večkrat, kot bi to pričakovali glede na teoretične verjetnosti, vzamemo kot pomembne za pokrajino in so lahko zelo dobra osnova za regionalizacijo. Redke kombinacije, ki so sicer za nek manjši del pokrajine lahko tipične, pa si odmislimo, saj za pokrajino kot celoto običajno niso pomembne. Pokazalo se je, da je smiselno upoštevati tiste kombinacije, ki se pojavljajo pogosto, čeprav morda manjkrat od teoretičnih vrednosti, in tiste kombinacije, ki se sicer pojavljajo redkeje, vendar pa pogosteje od teoretičnih (pričakovanih) vrednosti. 2.3. GEOGRAFSKE OSNOVE Računalniško določanje regij lahko zamenjamo z regionalizacijo na osnovi metode prekrivanja kart, ki je od vseh metod v geografiji verjetno najbolj geografska. Bistvo te metode je, da prekrijemo posamezne delne karte in nato ugotovimo homogene enote. Najbolj nazoren primer te metode je prekrivanje prozornic na grafoskopu. Določanje pokrajin na ta način seveda ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Problem predstavljajo predvsem delne karte, ki morajo biti približno enako natančne, enako posplošene, smiselne in podobno. Če želimo določiti naravne enote pokrajine na osnovi npr. litološke, pedološke in vegetacijske karte, moramo najprej izdelati karte z lastnimi kategorijami in njihovimi mejami. Kadar prekrijemo že ohstoječe karte, običajno ne dobimo ničesar. Šele ko smiselno (na osnovi terenskega dela in literature) določimo litološke,pedološke in vegetacijske enote, se lahko lotimo prekrivanja kart in upamo, da se nam bodo pokazala posamezna homogena območja in ne samo kaotično sekanje mej kategorij iz delnih kart. Pri našem delu smo uporabljali tudi letalske posnetke. Nekaj jih je bilo iz leta 1985, v glavnem pa iz leta 1986. Le posnetki Gorjancev so bili v merilu 1:17 500, ostali pa v merilu 1:10 000. 2.4. PREDSTAVITEV SPREMENLJIVK Obdelali smo 123 spremenljivk (35 po kvadratih in 88 po naseljih), s katerimi smo ugotavljali povezanost pojavov v pokrajini. Izbrali smo tiste spremenljivke, za katere so bili dostopni relativno točni podatki. 2.4.1. NARAVNE SPREMENLJIVKE Za vse naravne spremenljivke so vrednosti odčitane po kvadratih. Od vseh spremenljivk je naravnih 23 (NI do N23). Nekatere imajo bolj analitski, druge pa bolj sintetski značaj. Analitskih (osnovnih, elementarnih) spremenljivke je skupno 17: - N1 dolžina slemen Vir karta slemen, narejena na osnovi topografske karte 1:50 000 (Geodetski zavod SRS, 1981). Kriterij: vse izbočene (konveksne) podolgovate (linijske) reliefne oblike, nakazane z 20-metrskimi izohipsami. Način merjenja: s kurvimetrom po kvadratih. - N2 dolžina dolin. Vin karta dolin, narejena na osnovi topografske karte 1:50 000. Kriterij: vse vbočene (konkavne) podolgovate (linijske) reliefne oblike, nakazane z 20-metrskimi izohipsami. Način merjenja: s kurvimetrom po kvadratih. - N3 dolžina vodotokov. Vin karta rečne mreže, narejena na osnovi topografske karte 1:50 000. Kriterij: vsi stalni vodotoki. Način merjenja: s kurvimetrom po kvadratih. - N4 poplavimst. Vin karta poplavnega sveta, narejena na osnovi kart poplav v merilih 125 000, 150 000 in 1:100 000 (Šifrer, Lovrenčak in N a -t e k, 1981, § i f r e r, 1982). Kriterij: običajne in visoke poplave. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. - N5 nadmorska višina. Vir Karta 20-metrskih izohips, narejena na osnovi topografske karte 150 000. Kriterij: 100-metrske izohipse. Način merjenja: izbran prevladujoč višinski pas v kvadratu. - N6 naklon. Vir karta naklonov, narejena na osnovi karte 20-metrskih izohips, ta pa na osnovi topografske karte 1: 50 000. Kriterij homogenost oddaljenosti 20-me-trskih izohips. Način merjenja: izbran prevladujoč naklonski razred v kvadratu. - N7 starost kamnin. Vir geološka karta 1:100 000 (Geološki zavod, 1970). Kriterij razlika v starosti kamnin. Način merjenja: izbrana prevladujoča starost v kvadratu. - N8 kiskst kamnin. Vir litološka karta, narejena na osnovi geološke karte 1:100 000. Kriterij razlika v kislosti kamnin. Način merjenja: izbrana prevladujoča stopnja kislosti v kvadratu. - N9 prepustnost kamnin. Vir litološka karta, narejena na osnovi geološke karte 1:100 000. Kriterij razlike v propustnosti kamnin. Način merjenja: izbrana prevladujoča stopnja prepustnosti v kvadratu. - N10 dchelina prrti. Vir karta debeline prsti, narejena na osnovi pedološke karte (Inštitut za tla in prehrano rastlin, 1964 do 1970) in podatkov za profile (S t r i t a r in M i k 1 i č, 1957, Lovrenčak, 1981, Stritar, 1977). Kriterij debelina profila nad matično osnovo. Način merjenja: izbran prevladujoči razred debeline v kvadratu. - Nil kislost prsti. Vir karta kislosti prsti, narejena na osnovi pedološke karte in podatkov za profile. Kriterij razlika v kislosti. Način merjenja: izbran prevladujoči razred kislosti v kvadratu. - N12 toploljubnost rastja. Vir karta dejanske in potencialne vegetacije 1:50 000 (Biološki inštitut Jovana H a d ž i j a ZRC S A -Z U, 1972 do 1977). Kriterij razlike v toploljubnosti z upoštevanjem lastnosti posameznih drevesnih vrst in gozdnih združb. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. - N13 ivetloljubnost rastja. Vir karta dejanske in potencialne vegetacije 150 000. Kriterij razlike v svetloljubnosti z upoštevanjem lastnosti posameznih drevesnih vrst in gozdnih združb. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. - N14 vlagoljubnost rastja. Vir karta dejanske in potencialne vegetacije 1:50 000. Kriterij razlike v vlagoljubnosti z upoštevanjem lastnosti posameznih drevesnih vrst in gozdnih združb. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. - NI 5 kisloljubnost rastja. Vir karta dejanske in potencialne vegetacije 150 000. Kriterij razlike v kisloljubnosti z upoštevanjem lastnosti posameznih drevesnih vrst in gozdnih združb. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. - N16 dcbeluprstuljubiKKt rastja. Vir karta dejanske in potencialne vegetacije 150 000. Kriterij: razlike v debelopnjtoljubnosti z upoštevanjem lastnosti posameznih drevesnih vrst in gozdnih združb. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. - N17 ekspozicija. Vir karta naklonov in karta slemen in dolin, narejeni na osnovi topografske karte 150 000. Kriterij potencialno sončno obsevanje. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. Sintetske spremenljivke, ki so nastale z združevanjem posameznih analitskih spremenljivk, predstavljajo komplekse (topske komplekse), oblikovane na osnovi sorodnih topov (Gams, 1975, Plut 1980) in jih je 5: - N18 murfokompleksi. Vir karta morfokompleksov, narejena na osnovi karte naklonov, karte višinskih pasov, karte slemen in dolin in karte teras (S i f r e r, 1969 in 1969a) in literature (K o k o 1 e, 1953, Gams 1962a in 1986). Kriterij splošne reliefne razmere. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. - N19 litokompleksi. Vir karta litokompleksov, narejena na osnovi litološke karte, ta pa na osnovi geokiške karte 1:100 000 Kriterij razlike v kamninah. Način merjenja: izbrana prevladujoča vrednost v kvadratu. - N20 hidmkompleksi. Vir karta hidrokompleksov, narejena na osnovi karte rečne mreže, litološke karte, karte naklonov, karte poplavnega sveta in geokiške karta 1:100 000. Kriterij: predvsem količina vode in njen odtok. Način merjenja: izbira prevladujoče vrednosti v kvadratu. - N21 pedukompleksi. Vir. karta pedokompleksov, narejena na osnovi pedološke karte, karte kislosti in karte debeline prsti. Kriterij: različne značilnosti prsti. Način merjenja: izbira prevladujoče vrednosti v kvadratu. - N22 fitokompicksi. Vir karta fitokompleksov, narejena na osnovi karte dejanske in potencialne vegetacije 150 000. Kriterij: značilnosti gozdnih združb. Način merjenja: izbira prevladujoče vrednosti v kvadratu. - N23 ekokompleksi. Vir. karta morfokompleksov, litokompleksov, pedokompleksov, hidrokompleksov, pedokompleksov in fitokompleksov. Kriterij razlike v ekoloških pogojih. Način merjenja: izbira prevladujoče vrednosti v kvadratu. 2.4.2. DRUŽBENE SPREMENLJIVKE Od vseh družbenih spremenljivk smo za 12 podatke zbrali po kvadratih (D89-D100), za ostale pa po naseljih. Vir. popisi prebivalstva Zveznega zavoda za statistiko. Absolutne družbene spremenljivke so izražene z absolutnim Številom: • D1 Šlevik) prebivalcev leta 1880, - D2 število prebivalcev leta 1931, - D3 število prebivalcev leta 1961, - D4 število prebivalcev leta 1971, - DS Število prebivalcev leta 1981, • D6 število prebivalcev leta 2001 (na osnovi razvoja mod letoma 1961 in 1961), • D7 Število prebivalcev leta 2001 (na osnovi razvoja med letoma 1971 in 1981), - D8 število kmečkih prebivalcev leta 1971, • D9 število kmečkih prebivalcev leta 1981, • D10 število kmečkih prebivalcev leta 2001 (na osnovi razvoja med letoma 1961 in 1981), • Dll število kmečkih prebivalcev leta 2001 (na osnovi razvoja med letoma 1971 in 1981), - D12 število aktivnih prebivalcev leta 1971, - D13 število aktivnih prebivalcev leta 1981, • D14 število aktivnih prebivalcev v primarnem sektorju leta 1971, - D15 število aktivnih prebivalcev v primarnem sektorju leta 1981, - D16 število aktivnih prebivalcev v sekundarnem sektorju leta 1971, - D17 število aktivnih prebivalcev v sekundarnem sektorju leta 1981, • D18 število aktivnih prebivalcev v terciarnem in kvartarnem sektorju leta 1971, - D19 število aktivnih prebivalcev v terciarnem in kvartarnem sektorju leta 1981, • 1X50 število v tujini zaposlenih prebivalcev leta 1971, - D21 število v tujini zaposlenih prebivalcev leta 1981, - D22 število dnevnih migrantov leta 1971, • D23 število dnevnih migrantov leta 1981, - D24 število dnevnih migrantov leta 2001 (na osnovi razvoja med letoma 1961 in 1981), - D25 število dnevnih migrantov leta 2001 (na osnovi razvoja med letoma 1971 in 1981) • D26 število prebivalcev starih pod 20 let leta 1981, - D27 število prebivalcev starih 65 let in več leta 1981, D28 število Slovencev leta 1981, - D29 90 gostota prebivalstva leta 1880, • D91 gostota prebivalstva leta 1981 (obakrat po 7 razredov), - D92 delež vinogradov, • D93 delež njiv, - D94 delež sadovnjakov, - D95 delež travnikov, - D96 delež zaraSčanja, - D97 delež gozda (pri vseh deležih 6 razredov), - D98 prevladujoča raba tal (7 razredov), - D99 prevladujoča naravna enota (9 razredov) in - D100 prevladujoča pokrajina (18 razredov). r 3. POKRAJINSKI ODNOSI MED NARAVNIMI PRVINAMI POKRAJINE 3.1. POMEMBNOST POVEZAV IN ODNOSOV Koeficienti povezanosti med naravnimi spremenljivkami imajo zeki različne vrednosti, vendar pa je od skupnega števila 253 koeficientov kar 97% statistično pomembnih. 6 koeficientov je na meji statistične pomembnosti, le 1 koeficient pa statistično ni pomemben (statistično so pomembni vsi koeficienti, ki imajo vrednost nad 0.1500 pri zaupanju 0.95). To pomeni, da so praktično vsi upoštevani naravni pokrajinski pojavi med seboj pomembno povezani. Srednja vrednost vseh koeficientov znaša 0.4398, najnižja vrednost koeficienta je 0.0804, najvišja pa kar 0.9967. Za lažje razumevanje bomo višino koeficientov med besedilom v večini primerov navajali z opisnimi vrednostmi (tabela 1). Tabela 1: Razredi koeficientov povezanosti za nara vne in družbene spremenljivke Table 1: Classes of corrélation coefficients for na tura! and social variables koeficient v desettisočinkah opis oznaka 0000-1999 zelo nizka ZN 2000-3999 nizka N 4000-5999 srednja S 6000-7999 visoka V 8000-9999 zelo visoka ZV Slika 2: Povprečni koeficienti povezanosti med naravnimi spremenljivkami Figure 2: A verage corrélation coefficients among na tura! i-ariabtes . 02 0.4 _0.6 ^BB dolžina slemen H dolžina dolin __dolžina vodotokov poplavna»! ^MB^^^^B nadmorska višina ^BIMB naklon M^MBIMBBBB starost kamnin BB^^MBB^Bi^B kislost kamnin ■ prepustnost kamnin debelina prsti M^^B __kislost prsti ^^B^B^^MBliM toploljuboost rastja BHBM^BIMWB svetloljubnost rastja vlagoljuhnost rastja BM^MH kisloljubnost rast p dcbcloprstoljubnost rastja ^^B^^M ekspozicija ^^^BB^M^^MB^^B^^B morfokomplcksi litokomplcksi ^M^MM^^M^B hidrokompleksi BIMiM^BMB^^^B pedokomplekst Bi^^^^^^MB^B^BB fitokompleksi ■■B^^HBBBii^^^^^^^H ekokomplcksi Dobra iestina povezav ima vrednost V ali ZV, dobra tretjina vrednost S, prav tako dobra tretjina vrednost N, le slabih 8% pa vrednost ZN. Po višini koeficientov izstopajo nadmorska višina, naklon, starost in kislost kamnin, toploljubnost, svetk> Ijubnost, vlagoljubnost in kisloljubnast rastja, še najbolj pa morfokompleksi, litokom-pleksi. hidrokompleksi, pedokompleksi, fitokompleksi in ekokompleksi. Glede na koeficiente povezanosti in značaj spremenljivk, smo za nadaljnji prikaz pokrajinskih odnosov med naravnimi spremenljivkami izbrali morfokomplekse, lito-komplekse, hidrokomplekse, pedokomplekse in fitokomplekse, kasneje pa še posebej ekokomplekse. 32. MORFOKOMPLEKSI Morfokompleksi so z vsemi naravnimi spremenljivkami statistično pomembno povezani in s kar 82% spremenljivkami imajo koeficiente povezanosti z vrednostjo S, V ali ZV. Srednja vrednost koeficientov povezanosti znaša 0.5547 Glede na te vrednosti lahko morfokomplekse oziroma relief označimo za najbolj pomembno spremenljivko, le ekokompleksi, ki predstavljajo splošne naravne razmere, so pokazali višjo stopnjo povezanosti. Ravnina je prvi morfokompleks in predstavlja dobrih 40% pokrajine. Kar 95% ga leži v pasu pod 200m, prevladuje pa naklonski razred 0-2". Glina, ilovica in pesek so zapolnili dve tretjini, pesek in prod pa eno tretjino ravnine. Normalen odtok vode ima 24% površin, zavrt odtok 35%, kar 41% pa je poplavnega sveta. Glej pokriva 38%, obrečna prst 24%, rjava prst na produ 19%, psevdoglej 13% in kisla rjava prst na glini in ilovici 6%. Vrbe, jelše in topoli poraščajo 44%, beli gaher na kisli podlagi 20%, beli gaber na bazični podlagi 19% in hrast dob z belim gabrom 12% kompleksa; ostalega rastja je le 5% površine ravnine. Gričevje predstavlja 41% pokrajine z nadmorskimi višinami v glavnem med slabimi 200 in dobrimi 400m in z nakloni med 2 in 12" (največ okoli 6°). Lapor gradi 27%, lapor z apnencem 25%, glina in ilovica 26%, dolomit in apnenec skupaj 21% gričevja, nekaj malega pa je tudi skrilavca. Kar 53% površin ima otežen odtok vode, 19% kraški in delno kraški odtok, 6% gričevja je poplavno območje, na preostalih 22% pa je odtok vode normalen. Od prsti je 41% rendzin, ¡»karbonatnih in rjavih skeletnih tal, 25% rjave prsti na laporju, 18% kislih rjavih prsti na glini in ilovici, 11% gleja in 5% psevdogleja. Kar 52% pokriva bukev na kisli podlagi, 11% je belega gabra na kisli podlagi, 11% vrb, jelš in topolov, 11% hrasta na kisli podlagi, 10% bukve z belim gabrom in 5% bukve na bazični podlagi. Hribovje pomeni 19% površine pokrajine z nadmorskimi višinami od slabih 400m navzgor (prevladujejo višine okoli 500m) in z dobrima dvema tretjinama naklonov med 6 in 20" in četrino naklonov nad to vrednostjo. Kamninska sestava je zelo pestra: dolomita je 40%, apnenca 15%, mešanice med apnencem in dolomitom 22% in med apnencem in laporjem 18%, nato pa sledita skrilavec s 4% in lapor z 1%. S 65% hri- bovja odteka voda normalno, z 1% oteženo, preostalih 34% hribovja pa ima kraški in delno kraški odtok vode. Kar 99% hribovja pokrivajo rendzine, pokarbonatne in rjave skeletne prsti, na katerih je 50% bukve na bazični podlagi, 25% bukve na kisli podlagi, 17% bukve s črnim gabrom in 8% hrasta na kisli podlagi. 3.3. L1TOKOMPLEKSI Tudi litokompleksi so statistično pomembno povezani z vsemi naravnimi spremenljivkami. Z 68% spremenljivk so povezani z vrednostjo S, V ali ZV, srednja vrednost koeficienta povezanosti pa znaša 0.4912, kar je najmanj od vseh kompleksov, a več kot pri vseh analitskih naravnih spremenljivkah (razen pri toploljubnosti rastja). Glina, ikivica in pesek predstavljajo prvi litokompleks, ki zavzema 37% pokrajine. Na ravnini je 71%, v gričevju pa preostalih 29% kompleksa. Med poplavna območja spada 38%, med območja z zavrtim odtokom vode pa ostali del površin. Kar 53% kompleksa je pokritega z glejem, 19% z psevdoglejem, 15% s kislo rjavo prstjo na glini in ilovici in 13% z obrečno prstjo. Vrb, jelš in topolov je 45%, belega gabra na kisli podlagi 23%, hrasta doba z belim gabrom 13%, bukve na kisli podlagi 13% in hrasta na kisli podlagi 6%. Pesek in prod pomenita 15% pokrajine. Nakloni so pod 2°, nadmorske višine pa pod 200m. V celoti se nahaja na ravnini. Od poplav je ogroženega 37% kompleksa, na ostalem delu pa je odtok vode normalen. Polovic« pokriva rjava prst na produ, 39% obrečna prst, 7% je gleja in 4% psevdogleja. Beli gaber na bazični podlagi porašča 50%, vrba, jelša in topol 42% in beli gaber na kisli podlagi 8% kompleksa. Lapor sestavlja 11% pokrajine, od tega ga je 99% v gričevju in 1% v hribovju. Na 9% kompleksa je odtok vode normalen, na 4% kraški ali delno kraški, na preostalem delu pa je odtok otežen. Rjava prst na laporju pokriva 65%, kisla rjava prst na glini in ilovici 18% in rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst 17%. Bukev na kisli podlagi porašča 65%, bukev z belim gabrom 24%, beli gaber na kisli podlagi 6%, bukev na kisli podlagi 3% in bukev na bazični podlagi 2% kompleksa. I-apnr in apncncc nastopata skupaj v 14% pokrajine. Tri Četrt kompleksa je v gričevju, četrt pa v hribovju. Na 55% kompleksa je odtok vode normalen, na 25% kraški ali delno kraški, na 20% pa je odtok vode otežen. Rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst zavzemajo 70%, rjava prst na laporju 20% in kisla rjava prst 10% površin. Bukev na kisli podlagi porašča 52%, hrast na kisli podlagi 15%, beli gaber na kisli podlagi 12%, bukev z belim gabrom 9% in bukev s črnim gabrom 2% kompleksa. Apnenec gradi 5% pokrajine. V gričevju je 53%, v hribovju pa preostalih 47% kompleksa. Na 77% kompleksa je odtok vode kraški ali delno kraški, na 21% normalen in na 2% otežen. Skoraj v celoti kompleks pokrivajo rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst z 47% bukve na bazični podlagi, 24% hrasta na kisli podlagi, 18% bukve na kisli podlagi in 11% gabra na kisli podlagi. Apnenec in dolomit na 7% pokrajine nastopata skupaj. 40% kompleksa je v gri- čevju in 60% v hribovju. Na 68% kompleksa je odtok normalen, na 32% pa kraški ali delno kraški. Tudi ta kompleks v celoti pokrivajo rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst z 58% bukve na kisli podlagi, 24% bukve s črnim gabrom, 10% bukve na bazični podlagi, 6% belega gabra na kisli podlagi in 2% hrasta na kisli podlagi. Dolomit gradi 11% pokrajine, predvsem najvišje dele. 31% kompleksa je v gričevju in 69% v hribovju. Na 61% površine je odtok normalen, na 49% pa kraški ali delno kraški. Ves kompleks pokrivajo rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst s 60% bukve na kisli podlagi, 24% bukve na bazični podlagi, 11% bukve s črnim gabrom 4% hrasta na kisli podlagi in 1% belega gabra na kisli podlagi. Skrilavec gradi le slab odstotek pokrajine. 85% kompleksa je v hribovju, ostalo pa v gričevju. Na 71% površine je odtok vode normalen, na 29% pa otežen. Prevladuje kisla rjava in ponekod opodzoljena prst z bukvijo na kisli podlagi. 3.4. HIDROKOMPLEKSI Hidrokompleksi so z vsemi naravnimi spremenljivkami statistično pomembno povezani, z 82% spremenljivk z vrednostmi S, V ali ZV. Srednja vrednost koeficienta povezanosti znaša 0.5337, tako da so po pomenu med vsemi kompleksi nekje na sredini. Poplavna območji predstavljajo slabo četrtino pokrajine. Zaradi melioracij je velik del območja zdaj le potencialno poplavno območje. 87% kompleksa je na ravnini, preostanek pa v gričevju. 73% poplavnega območja je iz gline, ilovice in peska, ostaki pa iz peska in proda. 54% kompleksa je gleja, 39% obrečnih prsti, 4% psevdo-gleja, 2% rjave prsti in 1% kisle rjave prsti. Kar 84% poraščajo vrbe, jelše in topoli, 9% hrast dob z belim gabrom, 4% beli gaber na kisli podlagi in 3% beli gaber na bazični podlagi. Zavrt odtok vode na ravnini in v dolinah je hidrokompleks, ki pokriva 16% pokrajine. 88% ga je na ravnini, 12% v gričevju. Večinoma ga gradijo glina, ilovica in pesek. Glej pokriva 56%, psevdoglcj 24%, kisla rjava prst na glini in ilovici 13% in obrečna prst 7%. Beli gaber na kisli podlagi porašča 42%, vrba, jelša in topol 26%, hrast dob z belim gabrom 20%, bukev na kisli podlagi 9% in hrast na kisli podlagi 3% kompleksa. Normalen odtok na ravnini in v dolinah je značilen za 10% pokrajine in se v celoti nahaja na ravnini. 67% kompleksa je iz peska in proda, ostalo pa iz gline, ilovice in peska. Rjava prst na produ pokriva 78%, obrečna prst 17% in psevdoglcj 5% kompleksa. 70% je belega gabra na bazični podlagi, 19% vrb, jelš in topolov in 11% belega gabra na kisli podlagi. Zavrt odtok vode v gričevju in hribovju je značilen za 20% pokrajine. V gričevju je 98%, v hribovju pa 2% kompleksa. Zgrajen je iz 51% laporja, 34% gline, ilovice in peska, 15% iz mešanice laporja in apnenca. 45% je rjave prsti na laporju, 29% kisle rjave prsti na glini in ilovici, 14% rendzin, pokarbonatnih ali rjavih skeletnih prsti in 11% psevdogleja. Bukev na kisli podlagi porašča 56%, bukev z belim gabrom 17%, beli gaber na kisli podlagi 15% in hrast na kisli podlagi 12% kompleksa. Normalen odtok vode v gričevju in hribovju je značilen za 21% pokrajine. V gričevju je 43%, v hribovju pa 57% kompleksa. 35% je mešanice laporja in apnenca, 31% dolomita, 22% mešanice apnenca in dolomita, 5% laporja, 4% apnenca in 3% skrilavca. 94% je rendzin, pokarbonatne in rjave skeletne prsti, 3% kisle rjave prsti in 3% rjave prsti na laporju. 48% kompleksa porašča bukev na kisli podlagi, 29% bukev na bazilčni podlagi, 12% bukev s črnim gabrom, 6% hrast na kisli podlagi in 5% beli gaber na kisli podlagi. Kraški in delno kraški odtok vode pomenita 14% pokrajine. V gričevju je 54%, v hribovju pa 46% kompleksa. 31% je iz dokimita, 27% iz apnenca, 25% iz mešanice laporja in apnenca, 15% iz mešanice apnenca in dolomita in 2% iz laporja. 93% kompleksa pokrivajo rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst in 7% rjava prst na laporju. Bukve na bazični podlagi je 39%, bukve na kisli podlagi 34%, hrasta na kisli podlagi 18%, bukve s črnim gabrom 5% in bukve z belim gabrom 4% kompleksa. 3.5. PEDOKOMPI.EKSI Tudi pedokompleksi so z vsemi naravnimi spremenljivkami statistično pomembno povezani, s 77% spremenljivk so povezani z vrednostjo S, V ali ZV, srednja vrednost koeficienta povezanosti pa je 0.5236. Glej pokriva petino pokrajine. Na ravnini je 77%, v gričevju pa 23% kompleksa. 95% ga je na glini, ilovici in pesku, 5% na pesku in produ. 51% kompleksa je poplavno območje, na preostalih 49% pa je odtok vode otežen. Vrbe, jelše in topoli poraščajo 59%, hrast dob z belim gabrom 24% in beli gaber na kisli podlagi 17% kompleksa. Psevdoglej pokriva 7% pokrajine. Na ravnini je 72%, v gričevju pa 28% kompleksa. 91% ga je na glini, ilovici in pesku, 9% na pesku in produ. 82% kompleksa ima otežen odtok vode, 9% je poplavnega sveta, 9% površine ima normalen odtok vode. Beli gaber na kisli podlagi porašča 64%, bukev na kisli podlagi 23%, hrast na kisli podlagi 9% in hrast dob z belim gabrom 4% kompleksa. Obročna prst pokriva točno desetino pokrajine, vsa pa je na ravnini. Na pesku in produ je 57%, na glini, ilovici in pesku pa 43% kompleksa. 75% ga spada k poplavnim območjem, 12% ga ima normalen in prav toliko otežen odtok vode. Vrbe, jelše in topoli poraščajo praktično ves kompleks. Kisla rjava prst na glini in ilovici pokriva 10% pokrajine. Na ravnini je 74%, v gričevju pa 26% kompleksa. Na glini, ilovici in pesku je 75% in na glinastem laporju 25% kompleksa. 82% ga ima otežen in 16% normalen odtok vode, 2% pa je poplavnega sveta. Bukev na kisli podlagi porašča 49%, hrast na kisli podlagi 29%, beli gaber na kisli podlagi 19% in hrast dob z belim gabrom 3%. Rjava prst na produ pokriva 8% pokrajine, praktično vsa je na ravnini in na produ z normalnim odtokom vode. Beli gaber na bazični podlagi porašča 93% in beli gaber na kisli podlagi 7% kompleksa. Rjava prst na laporju pokriva 10% pokrajine, skoraj v celoti je v gričevju. Na laporju je 73% in na mešanici laporja in apnenca 27% kompleksa. 88% ga ima otežen, 7% delno kraški in 6% normalen odtok vode. Bukev na kisli podlagi porašča 53%, bukev z belim gabrom 39%, beli gaber na kisli podlagi 4% in bukev s črnim gabrom 4% kompleksa. Rcndzinc, pokarbonatna ali rjiva skeletna pist pokrivajo 35% pokrajine. V hribovju je 53%, v gričevju pa 47% kompleksa. Na dolomitu in apnencu je 87% in na laporju 13% kompleksa. 57% ga ima normalen, 8% otežen in 35% kraški ali delno kraški odtok vode. Bukev na kisli podlagi porašča 44%, bukev na bazični podlagi 31%, bukev s črnim gabrom 9%, hrast na kisli podlagi 9% in beli gaber na kisli podlagi 7%. 3.6. FITOKOMPLEKSI Kot vsi ostali kompleksi, so tudi fitokompleksi z vsemi naravnimi spremenljivkami statistično pomembno povezani, s 77% spremenljivk imajo povezave z vrednostjo S, V ali ZV, srednja vrednost koeficienta povezanosti pa znaša 0.5439, tako da so po pomenu takoj za morfokompleksi. Vrhe, jelše in topoli porašča jo 22% pokrajine. Na ravnini je 80% kompleksa, v gričevju pa 20%. Glina, ilovica in pesek gradijo 73%, pesek in prod pa 27% kompleksa. 20% ga ima otežen, 8% normalen odtok vode, kar 72% kompleksa pa je poplavni svet. Glej pokriva 55%, obrečna prst 44% in psevdoglej 1% kompleksa. Hrast dob z belim gahrom porašča 5% pokrajine. Ves kompleks je na ravnini na glini, ilovici in pesku. 66% ga ima otežen odtok, ostalo pa je poplavni svet. Glej pokriva 91%, psevdoglej 6% in kisla rjava prst na glini in ilovici 3% kompleksa. Beli gaber na kali podlagi porašča 13% pokrajine. Na ravnini je 65% in v gričevju 35% kompleksa. Glina, ilovica in pesek gradijo 64%, lapor z apnencem 13%, pesek in prod 10%, lapor 5%, apnenec in dolomit pa 8% kompleksa. Na 73% kompleksa je odtok vode otežen, na 17% normalen, na 4% delno kraški, poplavni svet pa predstavlja 6% kompleksa. Psevdoglej pokriva 37%, glej 24%, rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst 18%, kisla rjava prst na glini in ilovici 14%, rjava prst na produ 4% in rjava prst na laporju 3% kompleksa. Beli gaber na bazični podlagi porašča 8% pokrajine. Ves kompleks je na ravnini, skoraj v celoti na pesku in produ z normalnim odtokom in rjavo prstjo na produ. Hrast na kisli podlagi porašča 6% pokrajine. Na ravnini je 6%, v gričevju 70% in v hribovju 24% kompleksa. Na glini, ilovici in pesku je 35%, na laporju z apnencem 33%, na apnencu 20%, na dolomitu 6%, na laporju 4% in na apnencu z dolomitom 2% kompleksa. 41% ga ima otežen, 39% kraški ali delno kraški in 20% normalen odtok vode. Rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst pokrivajo 50%, kisla rjava prst na glini in ilovici 43% in psevdoglej 7% kompleksa. Bukev na kali podlagi je največji fitokompleks, saj porašča 27% pokrajine. Na ravnini je 5%, v gričevju 78% in v hribovju 17% kompleksa. Na laporju je 27%, na laporju z apnencem 26%, na glini, ilovici in pesku 17%, na apnencu z dolomitom 15%, na dolomitu 9%, na apnencu 4% in na skrilavcu 2% kompleksa. 46% ga ima otežen, 37% normalen in 17% kraški ali delno kraški odtok vode. Rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst pokrivajo 57%, rjava prst na laporju 20%, kisla rjava prst na glini in ilovici 16% in psevdoglej 7%. Bukev na hazični podlagi porašča 11% pokrajine. V hribovju je 83%, v gričevju pa 17% kompleksa. Na dolomitu in apnencu 87%, na laporju z apnencem 11% in na laporju 2% kompleksa. 55% ga ima normalen in 45% kraški ali delno kraški odtok vode. Praktično ves kompleks pokrivajo rendzine, pokarbonatna ali rjava skeletna prst. Bukev s črnim gabrom porašča 4% pokrajine in to na večjih naklonih s sončnimi legami. V hribovju je 88% in v gričevju 12% kompleksa. Na apnenca in dolomita je 92% in na mešanici laporja in apnenca 8% kompleksa. 73% kompleksa ima normalen, 27% pa kraški ali delno kraški odtok vode. Rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna prst pokrivajo 93%, rjava prst na laporju pa 7% kompleksa. Bukev z belim gabrom porašča 4% pokrajine, skoraj v celoti je v gričevju. Na laporju je 63%, na laporju z apnencem 31% in na glini, ilovici in pesku 6% kompleksa. 81% ima otežen, 13% kraški ali delno kraški in 6% normalen odtok vode. Rjava prst na laporju pokriva 91%, psevdoglej 6% in rendzine, pokarbonatna in rjava skeletna 3% kompleksa. 3.7. TIPI KOMBINACIJ POVEZANOSTI KOMPLEKSOV Pri pregledu posameznih kombinacij kompleksov (povezava morfokompleksa, litokompleksa, hidrokompleksa, pedokompleksa in fitokomopleksa) smo pri kvantitativni opredelitvi ugotovili izredno močno povezanost (celo najmanjši koeficient znaša skoraj 0.5, največji pa kar 0.9967), pri vsebinski opredelitvi pa različne tipe kombinacij kompleksov. Za pokrajino so pomembne tiste kombinacije kompleksov, ki se pogosto pojavljajo. V tabeli 2 so navedene tiste kombinacije, ki zavzemajo nad 10 km2 površine pokrajine. Pomembne pa so tudi vse tiste kombinacije, ki se pojavljajo bolj pogosto, kot bi teoretično pričakovali. V tabeli 3 so navedene tiste kombinacije, ki so se pojavile vsaj petdesetkrat pogosteje od teoretične frekvence, oziroma zasedajo vsaj petdesetkrat večje površine, kot bi pričakovali glede na površine posameznih kompleksov, ki sestavljajo to kombinacijo. Medtem ko v tabeli absolutnih frekvenc kombinacij izstopata le prvi dve kombinaciji, pa v tabeli relativne pogostosti izstopa predvsem prva kombinacija, pa tudi nekaj naslednjih. Nekatere kombinacije so visoko uvrščene na obeh tabelah, nakatere pa le na eni ali na nobeni. Kot pomembne pa lahko izločimo take kombinacije, ki se absolutno pogosto pojavijo, in take, ki imajo visoko razmerje. Glede na pogostost pojavljanja (tabela 2) in razmerje med dejansko in teoretično frekvenco (tabela 3) posameznih kombinacij smo z računalniško obdelavo izločili 56 pokrajinsko pomembnih kombinacij (17 ravninskih, 26 gričevnih in 13 hribovskih). Vseh možnih kombinacij je teoretično 9072, dejansko pa smo ugotovili 140 različnih kombinacij (1.5%). Če odštejemo kombinacije, ki se pojavljajo le enkrat, dvakrat ali trikrat (saj so redke kombinacije lahko posledica nenatančnosti in napak osnovnih kart), nam ostane le Je 47 kombinacij (0.5%). Če pa upoštevamo le kombinacije, ki se pojavijo vsaj desetkrat, pade njihovo število le na 23 (0.3%). To je ponoven dokaz, kako visoko so med sabo povezane naravne prvine pokrajine. 56 pokrajinsko pomembnih kombinacij (tabela 4) pa kljub visokim zvezam v pokrajini vendarle kaže, da razmere v pokrajini niso tako zelo preproste in enolične. Prav nasprotna narava oziroma tipi kombinacij kompleksov predstavljajo pokrajino v vsej njeni zapletenosti, kompleksnosti in raznolikosti in tako tudi zanimivosti. Tt bel» Z- A bsolutno najbolj pogosti tipi kombinacij kompleksov (dejanska (rek venca f>!0) Table Z Absolutely the most frequent combination types of complexes (actual frequency (>10) motto lito hidro pedo rilo kar ■lip ravnmi ptcMoccnki poet-prod normalen odlok vode rpva na produ bdi (aber bazični 47 4A nviuaa bolocenaka glina ilovica pesek poplavno območje «tej vrba jcHa-Inpnt 40 10 ravnina boloccnaki pcick-prod poplavno območje obrcina vrba-jrlia-lnpnl 31 2A (nfevje mmccmki Upor zavn odlok vode rjava na lapor/u bukev kiala 31 7B hribovje mezozopki dotoaui normalen odlok vode rendzine pokarbonalna -rjava ikcteina bukev bazična 2» VL ravnina bolocenaka (lina-ilnviea prack poplavno območje obcefni vrba-jeUa-iopol 24 1A ravnina pteial ne enaka (lina-itovica-peack zavri odlok vode parvdoflcj beli (aber kali 21 3D ravnina ptriUneenaka {lina ilov K-a peaek zavrt odlok vode «tej braal dob-beti (aber 21 3B grttevjc mezozopki lapor-apnenec normalen odlok vode rendzjnr pofcarbcmatna -rjava akdetaa bukev kiala 21 SE ravnina ptcatneciuka (lina-ilovica-pcack zavrt odlok vode «tej beli (aber kiali 19 3C irifevjc holocettlM (lina ilovica pesek poplavno območ je «ki vrtia jelb topol 18 SA frifev^ nuoccnaki lapor zavrt odlok vode rjava na laporju bukev bdi (aber 1« 7A hribovje mcnwpki apnence krafti odlok vode rendzane-pokarbooalna -rjava akeletna bukev bazična 13 m (rifevje plmpleaiac (lina ilnvtca-pcaek zavrt odlok vode klala rjava bukev kiala 14 6F (nčevje mezoaojrtl apnenec-dolomit normalen odlok vode rendzine pokarboiulna -rjava akeletna bukev kiala 14 «K hribovje meznzojaki dofcnul kratki odlok vode rendzlne-pokarbonalna -rjava ifcdelna bukev bazična 14 «M gričevje holocenaka (Una ilovica pack zavrt odtok vode «tej vrba-jelia lopni 12 SB hribovje mezoonpkt lapor apnenec normalen odlok vode rendzine-pokarhonaina -rjava ikcteina bukev kiala 12 Vti ravnina plcttincemka (liiia-ilovica-pcnek poplavno obanofje «tej braal dob-beti (aber 11 3A «rifevje nuoccaaki lapor zavrt odlok rade kiala rjava bukev kiala II 7C (nčevje ptinpteitioc. (lina-iloviea peaek zavrt odtok vode kiala rjava hrast klali 10 «E «rteevje me/nzn^ki lapor-apnenev kraški odlok vode rcndnnc pokatbunatna -rjava akeletna bukev kiala 10 8H (ričevje mezozopki dolomit kraiki odlok vode rendzinc-pokarbonaina -rjava akeletna bukev kiala 10 SN Tabel* X Relativno najbolj pogosti upi kombinacij kompleksov (razmerje med dejansko in teoretično frekvenco je veCje od X) Table X Relatively the most frequent combination types of complexes (proportion between actual and theoretical frequency is higher than SO)_ mcrfo lito hadro pedo filo razmerje tip ravniaj plesstocenalu pesek prod normalen odtok vode rjava na produ bdi gaber bazični 180! 4A gričevje ■uocenaki Upor zavri odtok vode rjava na laporju bukevbeli gaber «01 7A hribovje mezoao^ki apoene* ki si ki odtok vode rendzine-pokarbonatna -rjava skeletna bukev bazična 394 9D hribovje inczozopki apnenec dolomit normalen odlok vode rcndznie-pokarbonaina -rjava skeletna bukev-črru gaber 369 »F hribovje mczuzojrtl dotociM kraiki odtok vode rendzme-pokarboaatna rpva^kektna bukev bazična 289 9M hribovje mezozopki apnenec-dotami normalen odlok vode rcadzuie-pokarboaaina -r^iva skeletna bukev-črn« gaber 257 »F hribovje meaozo^ki apnenee-doiomit kraiki odlok vode rendzine-pukarbanatna -rjava skeletna bukev-črni gaber 252 91 hribovje meiozojtki doiomii normalen odtok vode rendzjne-pokartnaaina -rjava skeletna bukev bazična 211 9L gričevje miuccnski lapor zavrl odlok vode rjava na laporja bukev knka 167 m raviurui holocenaki peaek-prod popiavno območje obrečna vrt» je Ua topol 165 2A gričevje nsezozo jtki lapor apnenec kraiki odlok vode rjava na laporja bukev beli gaber 161 ar gnfcevje mezozopki lapor apnenec zavrl odlok vode rjava na laporja bukev bdi gaber 1» KH ravnina pieuluceraka (Ima lkivica pesek zavrl odlok vode paevdogkj bdi gaber kiali 125 3D ravnina pieislocenska (lina ilovica pesek zavrl odlok vode »tej hrast dob-beli gaber 124 3B ravnina hoiocesiski pevk prod normalen odtok vode obrečna vrba jeUa topol 85 ■ gričevje piiopieistoc. gllna-ikivica-pesek zavri odtok vode kisla rjava hrast kisli 76 6F ravnina pteistocenski pesek-prod normalen odlok vode rjava na produ bdi gaber kiali 70 4C gričevje miooenski lapor zavrl odlok vode kisla rjava bukev kala 64 7C ravnina pieislocenska (lina ilovica-pesek poplavno območje «tel hrast dob beli gabe t 56 3A ravnina holocenaka glina-ikivica-peack poplavno območje obredna vrba-jetia-topol 52 IA Tabela 4: Tipi kombinacij kompleksov Table 4: Combination types of complexes mor To klo ludru pedo fitukomplcksi oznaka ravnina boiocenaka glina ilovica pesek poplavno območje obročna vrbn-jcMa-topol 1A ravnina boiocenaka gbna-iluvica penek zavrt odtok vode obrečna vrba jclta lopni 1B ravnina hoiocenska gkna-ilovica-pesek poplavno območje vrbn-jeiia lopo! IC ravnilu hoiocenaka gfcruitovKa-penek zavrt odlok «ode vrbn-jeiia-topoi ID ravnina hnloccnaki peaek prod poplavno območje obrečna vrba jelia lopoi 2A ravnina hoiocenski pesek-prod normalen odlok vode obrečna vrbn-jeiia-topoi 2R ravnina pleialucenaka gliaa-iiovica penek popiavno otmočje (kj hrast dob-bdi gaber 3A ravnina pletalncenaka glina iiovtca-peack zavrt odlok vode hrast dub-bdi gaber 3B ravnina pieiatocentka glina-rJovKa-peaek zavrt odlok vode «tej bdi gaber kisli x ravnina pieiatocenaka glina-iiovica peaek zavrl odlok vode psevdoglej bdi gaber kak 3D ravnina pieiatocenska glina iJovtca-pesek zavrt odtok vode psevdoglej bukev kala 3»-: ravnina pieistoccnska glina-ilovtca-pcsek zavrl odtok vode kisla rjava beli gaber lusk 3F ravnina pieislocenska glana-llovica pesek zavrl odtok vode kisla rjava hraat klali 3C ravnina pieistoccnska ghna-ilovica peaek zavrt odlok vode kisla rpva bukev klala 3H ravnina pieistocenski pesek prod normalen odtok vode rjava na produ beli gaber bazični 4A ravnma pieisiocenski pesek-prod normalen odlok vode rjava na produ beli gaber knh 4B ravnina pieislocenaki peaek-prod normalen odlok vode rjava na produ bdi gaber kiali 4C morfo kto hidro hlokomplckai oznaka gričevje holocenaka glina ilovica pack popUvno območje »tel vrha-jetla-topoi SA gričevje holoceiiaka fbM-tkmu pesek zavri odlok vode «lei vrha-jrMa-topol SB gričevje pliuplcialoc .glina-ilov ica-pe»ck zavrt odlok vode pacvdogkj bdi gaber klali 6A gričevje pliupleisloc.gtina ilovica pesek zavrl odlok vode paevdoglej Krasi kisli 6B gričevje plioplcisioc.glina ilovica pack zavrt odlok vode paevdoftej bukev kisU «C gričevje plioplcisioc glina-ilovica-pesek zavrt odlok vode lti»U rjavi bdi gaber klali «O gričevje pHopkaloc.ghru^lovicapcark zavrl odlok vode koU rjava tu asi kisli iti gričevje ptluplcialoc glina-ilovica-pesek zavrl odlok vode ki>U rjava bukev kiala 61 gričevje nnuccnski Upor zavrt odlok vode rjava na Upor ju bnkev-beti gaber TA gričevje minrcnski Upor zavrl odlok vode rjava na Upor ju bukev kisla 7B piecvjr rnioccmki Upor zavri odlok vode kiala rji v» bukev kisU 7C gričevje mezuzopki Upor-apnenec zavrt odlok vode rjava na Upor ju bdi gaber klal! SA gričevje memnjriu Upor-apnenec zavrl odlok vode rjava na Upor ju bakev beli gaber «H gričevje meaozojski Upor-apnenec zavn odtok vode rjava na Uparju bukev kisla SC gričevje raezazojski Upor-apnenec normalen odlok vode rendztne-pokarbonatna -rjava »keletna beti gaber kisli KO gričevje mezozojUu Upor-apnenec normalen odlok vode rendnne pokarbonaina -rjava skeldna bukev koU SE gričevje DITAUupkl MMMM kralki odlok vode rjava na Upor ju bukev-bdi gaber «-• griievje mezoiopki Upor apnenec kraiki odlok vode rendnne-pukarbonaina -rjava skelel na hraai kisli SC gr Ifevje meznzopki Upor-apncnec kralki odlok vode rcadane-pokarhonaina -rjava »keletna bukev kisU 8H gričevje merozopki apnenec kraiki odtok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna hraal kisli M gričevje meiozojski apnenec kratki odlok vode rendzinc-pnkarbcKialna -rjava skeletna bukev kiala SI gričevje meiozopki apnenec dolomit normalen odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna bukev kiaU 8K gričevje mezozo^ki dotomii normalen odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna bukev kisla 8L gričev je mezozopki dolomit normalen odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna bukev bazična HM gričevje meznzopki dolomit kratki odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna bakev kisU 8N gričevje neauojUj dotoaut kraiki odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna bsikev bazična SO hribovje mcKnoJrid Upor-apncnec normalen odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna hraal kjad »A hribovje neimo^ki Upor apnenec normalen odlok vode rcndzme' pokarbonaiiu rjavs skeletna bukev kisU 9B hribovje mezozojski Upor-apncnec normalen odtok vode rcndune-pokarbonalna rjava skeletna bukev bazična »C hribovje mezoropki apnenec kralki odlok vode rendane pokarbonaina -rjava skeletna bukev bančna «O hribovje mezozojski apnenec-dotomii normalen odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna bukev kisla 9E hribovje mciozopki apnenec šokiran normalen odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna bukev-črni gaber 9f hribovje meiozo^kl apnenec-dolom it normalen odlok vode rendzine-pokarbonalna -rjava skeletna bukev bnzična 9G hribovje mezozo^ki apnenec-dolomit kraiki odlok vode rendzine-pokarbonatna rjava skeletna bukev kisla 9H nori o KU> hidro pedo riiukomplckja oznaka hribovje nezoiojaki apnenec-dolomit ki Mil i odtok vode readiinc-pokarbooatna -rjava skeletna tmkrv-irni gaber 91 hribovje maatojki Jutami normalen odtok vade radzme-pokarbottaltu -rjava skeletna bukev klala 9J hribovje mezoiojaki dolomit nocmalea odlok vode rendiiae-pofcarbottatna -rjava ftkelcilu bukev-i rm gaber 9K hribovje meauoj^i dolomit nornulen odtok vode rendiine-pokarboiuliia -rjava skeletni bukev burfna 9L hribovje naoiajkj dolomit kratki odlok vode rcndzlne-pokal booatna -rjava skeletna bukev buitna 9M 3.8. EKOKOMPLEKSI Če so naravni pojavi v pokrajini res tako močno povezani, kot smo to predstavili v prejSnjem podpoglavju, potem lahko poiSčemo ekološko homogene enote, kjer obstojajo podobni odnosi med naravnimi prvinami pokrajine, posledica tega pa so podobni ekološki pogoji za družbo in njene dejavnosti. Te sorazmerno homogene enote so ekokompleksi, ki smo jih določili s pomočjo prekrivanja kart kompleksov po posameznih naravnih podsestavih pokrajine (morfo, lito, hidro, pedo in fitokompleksi), pomagali pa srno si tudi s tipi kombinacij kompleksov in z ahsolutno in relativno najbolj pomembnimi tipi kombinacij kompleksov. Izločili smo 9 ekokompleksov, ki jih je potrdila tudi računalniška obdelava. Ravnina iz holoccnske gline, ilovice in peska je tretji največji ekokompleks, ki zavzema sedmino pokrajine in se vleče vzdolž ravninskih vodotokov. Tri četrtine ekokompleksa uvrščamo med poplavna območja, na preostali četrtini pa je zaradi drobnih sedimentov odtok vode zavrt. Neposredno ob vodotokih najdemo obrečno prst, na nekaj viSjih, starejših holocenskih terasah z že nekoliko debelejšo prstjo pa prevladuje glej. Ob vodotokih rastejo vrbe, ki jih običajno proti višjim terasam zamenjajo jelše in nato topoli, na najstarejših holocenskih tarasah pa se pojavita že tudi hrast dob in beli gaber, ki poraščata sedmino ekokompleksa. Ravnina iz holocenskega peska in proda je s slabimi 7% površine pokrajine drugi najmanjši ekokompleks, ki se sklenjeno drži toka Save, ob drugih vodotokih pa ga je znatno manj. Poplave ogrožajo tri četrine ekokompleksa, vendar so manj nevarne kot v prejšnjem kompleksu, saj s peska in proda voda hitreje odteče kot z gline in ilovice. Večino ekokompleksa pokriva obrečna prst z vrbami, jelšami in topoli. Ravnina iz pleistocenske gline, ilovice in peska predstavlja dobro desetino pokrajine, kjer je poplavnega sveta že manj kot desetino ekokompleksa, v ostalem delu pa je značilen zavrt odtok vode. Na mlajših pleistocenskih terasah je glej s hrastom dobom in belim gabrom, na viSjih, starejših terasa pa nastopi psevdoglej z belim gabrom na kisli podlagi. Ravnina iz plcistoccnskcga peska in proda ima skoraj v celoti normalen odtok vode. Značilna sta rjava prst na produ in beli gaber na bazični podlagi. To je najbolj homogen ekokompleks naše pokrajine. Gričevje iz bokrarnske gline in ilovice je najmanjši ekokompleks, saj ne predstavlja niti 5% pokrajine, ima pa izrazito drugačne ekološke značilnosti od ostalega gričevja. Dobra polovica ekokompleksa spada med poplavna območja, drobni nanosi pa otežujejo odtok vode. Zato je prst ogle jena in poraščena z vrbami, jelšami in topoli. Gričevje iz pleistopliocenske gline in ilovice predstavlja slabo desetino pokrajine in pomeni nadaljevanje prejšnjega ekokompleksa. Nanosi so večinoma ilovnati, nakaj je tudi glinastih laporjev, zato je odtok vode otežen. V nižjih in bolj ravnih legah prevladuje psevdoglej, v višjh kisla rjava, na glinastih laporjih tudi rjava prst. Četrtino pokriva gozd hrasta na kisli podlagi, preostanek pa večinoma gozd bukve na kisli podlagi. Gričevje iz mioccnskcga laporji se dviga nad prejšnjim ekokompleksom in pomeni 12% pokrajine. Tudi tu je odtok vode otežen. Večino ekokompleksa pokriva rjava prst na laporju z gozdom belega gabra, bukve z belim gabrom in bukve. Gričevje iz mezuznjskcga laporja, apnenca in dolomita je še višje od prejšnjega ekokompleksa. Predstavlja skoraj 15% pokrajine in je drugi največji ekokopmpleks. Slabo polovico površin zavzema lapor, četrino dolomit, ostalo pa različne mešanice dolomita in apnenca. Na dobri polovici površine je odtok vode normalen, na slabi polovici pa kraški in delno kraški. V nižjih predelih, kjer je laporju primešano še nakaj gline, je kisla rjava prst z gozdom hrasta na kisli podlagi, preostali del pa pokrivajo različne rcndzine, pokarbonatna ali rjava skeletna prst z gozdom bukve. Hribovje je največji ekokompleks, saj predstavlja skoraj petino vse pokrajine. Dobra polovica ekokompleksa je iz dolomita, slaba iz apnenca, nekaj je še laporja in skrilavca. Na rendzinah in velikih naklonih z južno ekspozicijo rase gozd bukve in črnega gabra, na pokarbonatnih prsteh gozd bukve na kisli podlagi, na rjavih skeletnih tleh pa večinoma gozd bukve na bazični podlagi. Slika X Ekokompteksi Figure .1: Ecoamplexes Ravnina iz holoccnskcga Gričevje iz mezozojskega laporji, apnenca in dolomita J Gričevje iz holoccnske gline in Uovice Hribovje Ravnina iz pleisioccnskc gline, ilovice in peska Gričevje iz mkx.cnskega laporja Ravnina iz pleistoccnskcga peska in proda Gričevje iz gline in ilo D. Pcrko, Vzhodna Krtka kotlina - Pokrajinska sestava in prebivabivo Za ravninske ekokomplekse so značilne nadmorske višine pod 200m, nakloni pa praktično le ponekod pri ekokompleksu pleistocenske gline, ilovice in peska presežejo 2°. Za ekokomplekse v gričevju so značilne nadmorske višine med 200 in 400m in nakloni v razredu 6-12° in nekaj manj v razredu 2-6°. V hribovju prevladujejo višine med 400 in 600m in nakloni med 12 in 20°. Tabela S: Številčna opredelitev ekokompleksov Table S: Numerical deJinilkm of eeocomp!exes povriina vrfins ki paa< mvm ■akJ lani v ~ pod 200 400 600 nad ao 2.0 6.0 12.0 200 nad km* * 200 399 599 ■799 800 -1.9 5.9 -11.9 -19.9 299 300 kribovje 13« 186 00 243 507 15.4 96 0.0 88 2817 38J 162 11 griievje 299 40.8 24 2 74.1 1.7 0.0 00 ia7 385 47J 13 ao 0.0 8 ii oic2otopke{a laporja, apnenca ia dolomita 107 14.6 3.7 915 18 0.0 00 09 19.6 72.0 IS ao ao 7 ii auocnukcfa laporji 88 12.0 204 77.3 2J 00 0.0 2.3 55.7 39.8 12 0.0 00 6 iz plenlo-pliocenske gline ia ilovice 70 9* 40.0 60.0 oo 0.0 ao 28 543 429 ao ao 0.0 S 12 kotocenakc gline in ilovice 34 4.6 67« 32.4 0.0 0.0 ao 794 20.6 ao ao ao 0.0 ravnina 298 406 950 50 00 4 it pmiocrnakcga petka m proda 59 8.0 881 119 ao 00 00 949 5.1 0.0 0.0 0.0 00 3 iz pleialoccnake gline, ilovicc in peska 85 11-6 94.1 19 ao 00 0.0 85.9 14.1 0.0 ao OjO ao 2 iz holocenakega peska in proda 49 6.7 1000 00 00 ao 0.0 91S 82 00 00 0.0 00 1 Iz botoccnskc gline, ilovice in peska 105 I4J 98.1 1.9 ao ao ao 96.3 2-8 0.9 00 ao ao pokrajina 733 100X1 487 344 lai 19 M 41.9 20.3 24« M 10 1.5 glina ilovica pesek prod lapor lapor apoene apncnc c dotooul t skrili lavec kribovje 0.0 ao a7 18.4 147 211 39.7 44 griirvje 263 ao 27J 249 &1 «.7 8-4 0l3 8 a mc2020^kega laporja, apnenca in doku nila 0.0 ao M 419 14.0 17.» 24.3 0.0 7 ii mioceiukep laporja OjO ao «17 3ft7 14 1.1 0.0 1.1 6 12 plcisio-pliocenske gline ui ilovicc 543 ao 35.7 ao ao ao ao 0.0 5 u boloccnake gline in ilovice 971 19 ao ao 0.0 0.0 00 0.0 ravnina 634 363 00 ao 00 00 03 00 4 iz pliocenskega peska in proda ao ioao ao ao 0.0 0.0 ao 0.0 3 iz pleialocenske gline, ilovice in peska 97j6 14 ao ao 0.0 ao ao 0.0 2 iz holoccnskcga peska in proda 41 95.9 0.0 ao ao 00 ao 0.0 1 iz holocciuke gline, ilovice ■ peska 1000 0.0 ao 0.0 00 ao ao ao pokrajina 3fc« 149 tu 115 5 2 6* 10.9 1» Tja konec podpoglavja je ostalo pravzaprav najzanimivejše vprašanje: katere naravne spremenljivke največ prispevajo k razlikam med ekokompleksi, torej k razlikam med splošnimi naravnimi razmerami, oziroma kateri pokrajinski pojavi so odločilni za razlike v podobi naravne pokrajine. Pomembnost smo izmerili z višino koefi- cicnta povezanosti naravnih spremenljivk z ekokompleksi in dobili naslednji vrstni red: -0.9967 morfokompleku, •0.9337 kislost kamnin, •0.8418 | -0.7683 I -0.7672 I -0.70971 -0.7058 i i prepustnost kamnin, > kisloljubm»! rastja, : hid rokom pleksi, ' toploljuboost rastja, t pedokompleksi. -0.6730 vlagoljubnost rastja, -0.6670 svetloljubnosl rastja, -0.5954 litokompteksi, -0.5787 fitokompieksi, -0.5754 starost kamnin, -0.5738 poplavno»!, -0.5411 ckspozici ja, -0.5228 naklon, -0.4778 nadmorska vtfina, -0.4664 kislost prsti, -0.4119 dolžina slemen. -0.4014 dolžina dolin, -0.3777 debeloprstoljubnost rastja in -0.3555 debelina pnti. Koeficienti so zares visoki, saj celo debelina prsti (kot najmanj pomembna spremenljivka) preccj preseže tretjino najvišje možne vrednosti koeficienta povezanosti. Izrazito izstopajo morfokompleksi. Torej relief največ prispeva k razlikam v podobi pokrajine. Le malenkost manj pomembni sta kislost in prepustnost kamnin. Šele nato sledijo nekatere spremenljivke rastja, hidrokompleksi in pedokompleksi. Zanimivo je nizko mesto fitokompleksov in še posebej litokompleksov. To pomeni, da ni toliko pomembna vrsta kamnine, ampak bolj to, kako kisla in prepustna je kamnina. V tem primera sta bili analitski spremenljivki kislost in prepustnost kamnin pomembnejši od kompleksne spremenljivke litokompleksi. Prav nasprotno pa sta naklon in nadmorska višina kot analitski spremenljivki za razlike v podobi pokrajine manj pomembni kot morfokompleksi, torej relief kot celota. Preseneča tudi nizko mesto debeline in kislosti prsti. Seveda pa imajo tudi spremenljivke na najnižjih mestih tako visoke koeficiente povezanosti z ekokompleksi, da jih ne moremo zanemariti. Prav nasprotna naravne spremenljivke so z ekokompleksi tako visoko povezane, da imajo vse določen pomen za podobo pokrajine. , 4. POKRAJINSKI ODNOSI MRD DRUŽBENIMI PRVINAMI POKRAJINE 4.1. POMEMBNOST POVEZAV IN ODNOSOV Pri družbenih spremenljivkah smo izračunali: povezanost med absolutnimi in relativnimi spremenljivkami, kjer pa ni bilo niti 5% povezav z vrednostjo S, V ali ZV; znotraj relativnih spremenljivk, kjer je bilo povezav z vrednostjo S, V ali ZV 15%; med absolutnimi in razrednimi spremenljivkami, kjer je bik» povezav z vrednostjo S, V ali ZV dobra tretjina, in med relativnimi in razrednimi spremenljivkami, kjer je bilo teh povezav dobra osmina. Od skupnega števila 1008 koeficientov povezanosti absolutnih spremenljivk z relativnimi je dobra četrtina statistično pomembnih. Od skupnega števila 1260 koeficientov povezanosti relativnih spremenljivk z relativnimi pa je statistično pomembnih dobra tretjina. Od 390 koeficientov povezanosti absolutnih in razrednih spremenljivk je statistično pomembnih skoraj dve tretjini. Od 540 koeficientov povezanosti med relativnimi in razrednimi spremenljivkami pa je takih dobra tretjina. Skupno je tako statistično pomembnih skoraj dve petini koeficientov (statistično so pomembni vsi koeficienti, ki imajo vrednosti nad 0.2000 pri zaupanju 0.95). To pomeni, da so na splošno družbene spremenljivke slabič povezane, kot to velja za naravne spremenljivke. Če si ogledamo samo povezave med relativnimi spremenljivkami, lahko ugotovimo, da imajo od vseh spremenljivk najmanj povezav z vrednostjo ZN indeksi rasti prebivalstva, deleži zaposlenih po posameznih sektorjih, delež kmečkega prebivalstva, delež dnevnih migrantov in delež prebivalstva starega nad 65 let. Po natančnejši analizi pa se pokaže, da sta najbolj povezani in največ pojasnjujeta dve spremenljivki: indeks rasti prebivalstva med letoma 1961 in 1981 in delež zaposlenih aktivnih prebivalcev v primarnem sektorju. Prva je pomembno povezana z večino spremenljivk indeksov, druga pa z večino spremenljivk deležev (zaposlenost po sektorjih, kmečko prebivalstvo, starostna struktura, dnevni migranti, nacionalna struktura). Tako se npr. visok delež zaposlenih v primarnem sektorju navezuje na nizek delež zaposlenih v sekundarnem, terciarnem in kvartarnem sektorju, visok delež starega prebivalstva, nizek delež dnevnih migrantov, nizek delež neslovenskega prebivalstva itd. 4.2. TIPI KOMBINACIJ POVEZANOSTI DRUŽBENIH SPREMENLJIVK Pri pregledu posameznih družbenih spremenljivk po posameznih naseljih smo ugotovili različne tipe kombinacij. Z upoštevanjem najpomembnejših relativnih spremenljivk (indeks rasti prebivalstva med letoma 1961 in 1981 in delež zaposlenih po sektorjih) in najpomembnejše absolutne in razredne spremenljivke (število prebivalcev v naselju leta 1981), smo od 36 možnih kombinacij dobili 26 kombinacij ali 72% (tabela 6). Naselja so majhna, če imajo manj kot 200, srednje velika, če imajo med 200 in 1000, in velika, če imajo nad 1000 prebivalcev. Če je v naselju nad 50% zaposlenih v primarnem sektorju, je to primarno usmerjeno naselje. Analogno velja za sekundarna in terciarno-kvartarna naselja. Kadar imajo vsi sektorji manjši delež od 50%, je naselje neusmerjeno. Če je indeks rasti prebivalstva med letoma 1961 in 1981 med 90 in 110, gre za mirovanje, pod in nad to mejo pa sta padec in porast. Kar polovica vseh naselij je v omenjenem obdobju zgubila več kot desetino svojega prebivalstva. Od teh 189 naselij jih celo 172 ali več kot 90% odpade na majhna naselja in skoraj dve tretjini na primarno usmerjena naselja. Po drugi strani pa je za več kot desetino povečala svoje prebivalstvo le šestina naselij. Od tega je majhnih dve tretjini, primarno usmerjenih pa niti desetina. Niti eno veliko naselje ni primarno usmerjeno in ni doživelo padca prebivalstva. Skupno je 152 ali 40% naselij usmerjeno v primarni, 50 ali 13% v sekundarni in 20 ali 5% v terciarno-kvartarni sektor, kar 159 ali 42% pa je neusmerjenih. Majhnih naselij je 313 ali 82%, srednje velikih 57 ali 15% in velikih 11 ali 3%. Za majhna naselja je torej značilna primarna usmerjenost in padec prebivalstva, za srednje velika neusmerjenost in mirovanje prebivalstva, za Tabela 6: Število naselij po posameznih tipih Table 6: Number of sattlements in different types velikosi usmerjenost naselij indeks Števila indeks deleža naselja glede na zaposlenost padec mirovanje porast padec mirovanje porast majhno primarna 106 31 6 TI A 8.1 1.6 majhno sekundarna 12 20 13 3.1 5.2 3.4 majhno terciarno-kvartarna 6 2 3 1.6 0.5 0.8 majhno ne usmerjena 48 44 22 12.6 11.6 5.8 srednje primarna 6 3 0 1.6 0.8 0.0 srednje sekundarna 0 1 3 0.0 0.3 0.8 srednje terciarno- kvartarna 1 3 2 0J 04 0.5 srednje ne usmerjena 10 21 7 2.6 5.5 1.8 veliko primarna 0 0 0 0.0 0.0 0.0 veliko sekundarna 0 0 1 0.0 0.0 0.3 veliko terciarno- kvartarna 0 0 3 0.0 0.0 0.8 veliko nc usmerjena 0 3 4 0.0 0.8 1.0 skupaj 189 128 64 49.6 33.6 16.8 velika naselja pa neusmerjenost in porast prebivalstva. Več kot četrtino vseh naselij predstavljajo majhna in primarno usmerjena naselja s padcem prebivalstva. Ti podatki kažejo na nizko stopnjo deagrarizacije in industrializacije, saj primarni sektor prevlada pri skoraj treh četrtinah naselij. 4.3. SOCIOKOMPLEKSI Ekokompleksi v okviru naravnih spremenljivk predstavljajo najsplošnejše razlike med naravnimi razmerami v pokrajini. Na podoben način lahko v okviru družbenih spremenljivk določimo sociokomplekse, ki prikazujejo najsplošnejše razlike med družbenimi razmerami v pokrajini. Ker se naravne razmere spreminjajo zvezno (postopoma), je določitev ekokompleksov nekoliko bolj preprosta, kot to velja za sociokomplekse, katerih osnovo predstavljajo naselja kot nezvezen, skoraj točkast pojav v pokrajini. Vsako naselje in celo deli naselij predstavljajo po svoje samostojen socio kompleks, toda z določeno mero posploševanja vendarle lahko izdvojimo posamezna območja s sorazmerno podobnimi družbenimi razmerami. Pri določevanju sociokom-pleksov smo se oprli predvsem na prebivalstveno strukturo in rabo pokrajine. Potencialni sociokomplcks ni sociokompleks v pravem pomenu, je pa genetska c»nova vseh sociokompleksov. Gre za dele pokrajine, kjer ni ne stalnih in ne občasnih naselij, ni prebivalstva in ni gospodarske rabe pokrajine. Družbene aktivnosti se kažejo le kot nekatere oblike rekreacije in naravovarstva. Taka pokrajina torej nima prvin družbenih podsestavov, ali pa se te pojavljajo v zanemarljivi obliki in ne spreminjajo podobe pokrajine. V Vzhodni Kriki kotlini bi pogojno v ta sociokompleks lahko uvrstili dele Krakovskega gozda in dele Gorjancev. Ruralno-potencialni sociokompleks pomeni prehod med naravno in ruralno pokrajino. Strnjenih naselij Je ni, so le redke samotne kmetije in posamezna začasna bivališča. Stalno prebivalstva je le na samotnih kmetijah. Družbene aktivnosti so rekreacija, gozdarstvo, živinoreja. Obstajajo gozdne poti, ki pa so namenjene le gozdarstvu in samotnim kmetijam. Značilnosti tega sociokompleksa imajo pomembni deli Gorjancev, Krškega in Bizeljskega hribovja, v ravnini pa Krakovski gozd, Gaj, Vrbi-na in Dobrava. Agrarni ruralni sociokompicks predstavlja podeželsko pokrajino z nad 80% zaposlenih v primarnem sektorju, nizko stopnjo urbanizacije, deležem dnevnih migrantov pod 20%, padanjem števila prebivalstva, počasnim procesom deagrarizacije in urbanizacije, opuščanjem kmetijskih površin (zaraščanje pašnikov in ozelenjevanje). Večje površine zaseda ta kompleks v osredju Gorjancev. Prehodni ruralni sociokompleks je po različnih kazalcih nekje med prejšnjim in naslednjim sociokompleksom. Značilna je izredno hitra deagrarizacija in urhanizacija. Zajema večino naše pokrajine. Urbanizirani ruralni sociokompleks predstavlja že precej preoblikovano podeželsko pokrajino z manj kot 20% zaposlenih v primarnem sektorju, visokim deležem dnevnih migrantov in že upočasnjenim procesom deagrarizacije in urbanizacije. Značilno je hitro naraščanje prebivalstva in najugodnejša starostna struktura v pokrajini. Največje koncentracije naselij s takimi značilnostmi so okrog Krškega, Brežic in Šentjerneja, torej gospodarsko najmočnejših krajev. Urbani sociokompleks predstavlja le majhen delež pokrajine. Medtem ko ruralna pokrajina doživlja prehod od klasične agrarne ruralne pokrajine k urbanizirani, pa urbana pokrajina preživlja le različne stopnje urbanega razvoja in se širi navzven. Pri tem pospešuje urbanizacijo podeželja, ga do kraja urbanizira in vključi vase. Sem spadata Krško in Brežice, pogojno (iz zgodovinskih vidikov) pa še Kostanjevica na Krki. 5. POKRAJINSKI ODNOSI MED NARAVNIMI IN DRUŽBENIMI PRVINAMI 5.1. POMEMBNOST POVEZAV IN ODNOSOV Rekli smo že, da so odnosi med naravnimi in družbenimi pojavi za geografijo prav gotovo najbolj pomembni in zanimivi. Kako so določene družbene spremenljivke navezane na naravne pogoje, smo ugotavljali najprej za celo pokrajino skupaj, nato pa šc posebej za ravnino, posebej za gričevje in posebej za hribovje. V prvem primeru so bile družbene spremenljivke najbolj navezane na nadmorsko višino, naklone, morfokompleksc, litokompleksc, hidrokomplekse, pedokomplekse, fitokomplekse in ekokomplekse, v drugem primeru pa se je poleg teh v ravnini pokazala za pomembno spremenljivko poplavnost, v gričevju pa ekspozicija. To velja na splošno, v posameznih primerih pa so bile nekatere družbene spremenljivke močneje povezane tudi s posameznimi drugimi naravnimi spremenljivkami. Pri večini spremenljivk so bili koeficienti povezanosti med naravnimi in družbenimi spremenljivkami v ravnini, gričevju in ravnini podobni tistim za celo pokrajino, pri nekaterih so bili koeficienti v ravnini nekoliko nižji od koeficientov za celo pokrajino, v gričevju približno isti in v hribovju znatno višji, pri nekaterih pa je bilo ravno obratno (poplavnost, hidrokompleksi). V naslednjih podpoglavjih bomo obravnavali predvsem omenjene naravne spremenljivke. V splošnem so naravne spremenljivke z družbenimi manj povezane, kot to velja za povezanost znotraj naravnih in povezanost znotraj družbenih spremenljivk. Zato smo kriterije oziroma opisne vrednosti za višino povezanosti razpolovili (tabela 7). Tabela 7: Razredi koeficientov povezanosti med nara vntmi in družbenimi spremenljivkami Table 7: Classcs of cvrrelation coefficienis among natural and socia/ vanaNcs koeficient v desettisočinkah opis oznaka 0000-0999 zelo nizka ZN 1000-1999 nizka N 2000-2999 srednja S 3000-3999 visoka V 40004999 zelo visoka ZV 5000-9999 izredna 1 Tabela S: Povezanost naravnih spremenljivk z relativnimi družbenimi spremenljivkami Table &■ Connection of natural variables nith rclativc socia/ variaNcs zelo nizka nizka srednja visoka zelo visoka izredna dolžina slemen 12 7 10 6 1 0 dolžina dolin 7 IS 9 5 0 0 dolžina vodotokov 7 24 5 0 0 0 poplavnost 26 9 1 0 0 0 nadmorska viiina 3 15 9 5 4 0 naklon 7 12 9 6 2 0 starost kamnin 2 14 10 8 2 0 kislost kamnin 11 10 7 7 1 0 prepustnost kamnin 6 18 9 3 0 0 debelina prsti 8 22 6 0 0 0 zelo nizka nizka srednja visoka zelo visoka izredna kislost prsti 5 15 9 5 2 0 toploljubno« rastja 17 6 12 1 0 0 svetlo!jubnust rastja 13 10 12 1 0 0 vlagoljubno&t rastja 17 14 5 0 0 0 kisloljubnost rastja 12 16 8 0 0 0 debekiprstoljubnost rastja 24 12 0 0 0 0 ekspoziciji 14 10 10 2 0 0 morfokompleksi 10 8 U 2 5 0 litokompleksi 1 15 7 8 5 0 hid rokom pleksi 4 14 7 9 2 0 pedokorapteksi 3 15 7 7 3 1 fitokom pleksi 2 13 17 4 0 0 ekokom pleksi 0 11 9 10 5 1 skupaj 211 305 189 89 32 : delež v % 25.5 V>.X 22.8 10.7 3.9 0.3 52. POSELITEV Po popisu iz leta 1981 je Vzhodna Krika kotlina imela 56 606 prebivalcev. Do leta 1931 je prebivalstvo več ali manj stalno počasi naraščalo, nato pa je pol stoletja sledik) obdobje stagnacije prebivalstva. Leta 1971 je bilo le nekaj več prebivalcev, kot je izkazoval popis leta 1931, leta 1961 pa jih je bik) za sto manj. Tako je bila gostota naselitve dolgo okrog 74 ljudi na km2. šele rahla rast prebivalstva med zadnjima dvema popisoma jo je povečala na slabih 80. Ob takih trendih pa lahko pričakujemo ob prelomu stoletja gostoto okrog 100 ljudi na km*. Med letoma 1961 in 1981 se je prebivalstvo povečalo za 4%, na Dolenjskem za 18% in v Sloveniji za 19% (K I e -menčič, Perko in Počkaj, 1984). Gostota neselij na km2 znaša 0.52, kar pomeni, da eno naselje povprečno obvladuje 2 km2 pokrajine. Vse skupaj je v pokrajini 381 naselij, od tega več kot polovica v gričevju, ki je bilo zaradi nekaterih boljših naravnih pogojev v preteklosti sploh gosteje poseljeno od ravnine. V skladu s stagnacijo prebivalstva se tudi povprečna velikost naselja v tem stoletju ni bistveno spremenila in danes znaša dobrih 150 ljudi. Še po vojni je bilo okrog tri četrtine vsega prebivalstva kmečkega. Delež je do leta 1971 padel na 40% in do leta 1981 na 20%. Leta 2001 bo že blizu 5%, kar pomeni dobrih 4000 kmečkih prebivalcev ali okrog 1000 kmečkih družin. Na vsako kmečko družino bo prišlo dobrih 70 ha vseh površin ali 19 ha obdelovalnih, 22 ha travniških in 27 ha gozdnih površin (nekaj je poseljenega in nerodovitnega). To pa so površine, ki jih že z današnjo tehnologijo in mehanizacijo lahko obdela kmečka družina. Tako samo zmanjševanje števila in še bolj deleža kmečkega prebivalstva samo po sebi ni problem. Seveda pa je vprašanje, koliko lahko sproščeno kmečko silo prevzamejo ostale gospodarske dejavnosti. Vprašanje je, če deagrarizacija ni vendarle prehitra: samo med letoma 1971 in 1981 sta se število in delež kmetov skoraj razpolovila. Število aktivnih prebivalcev se je v istem obdobju povečalo za 6%, torej več, kot je naraslo prebivalstvo, tako da se je delež aktivnih povečal za 2% in je skoraj dosegel 50%. Od vseh aktivnih se je število zaposlenih v primarnem sektorju zmanjšalo za 35%, kar je manj, kot število kmečkega prebivalstva, število zaposlenih v sekundarnem sektorju se je povečalo za dobrih, v terciarno-kvartarnem pa za slabih 50%. Še bolj zanimivi so deleži posameznih sektorjev: primarni je padel z dobre polovice na manj kot tretjino, sekundarni se je povečal s slabe četrtine na dobro tretjino. Isto pa velja tudi za terciarno-kvartarni sektor. Tako so bili deleži leta 1981 praktično enaki: ' za malenkost je vodil sekundarni pred terciarno-kvartarnim in primarnim sektorjem. S hitro deagrarizacijo se je močno povečalo število dnevnih migrantov. Med letoma 1971 in 1981 je zraslo za 45% in delež za 37%. Podatki za leto 1981 kažejo na ugodno starostno strukturo, saj je mladih skoraj 30%, starih med 20 in 65 let skoraj 60%, starejših pa le dobra desetina. Leta 1981 je bilo okrog 7% prebivalstva neslovenskega, kar je za malenkost manj kot v Sloveniji. Med neslovenskim prebivalstvom prevladujejo Hrvati, kar je glede na mejo in družbene tokove med Hrvaško in Slovenijo razumljivo. Večina prebivalcev živi v sklenjenih naseljih. Takih naselij je kar 161 ali 42%. Naselij z razloženo poselitvijo je 104 ali 27%, tistih vmesnih pa 116 ali 31%. Spremenljivka strnjenost naselja je bila slabo povezana tako z naravnimi kot tudi družbenimi spremenljivkami. Na slemenih je 10%, na pobočjih 39%, na vznožjih 11%, v dolinah le 4% in na ravnini 36% vseh naselij. Tudi spremenljivka reliefna lega naselij je bila slabo povezana in tudi razlike po posameznih družbenih spremenljivkah niso tako velike (tabela 9). Tako so si po teh kazalcih podobna naselja na slemenih in pobočjih in naselja na vznožju in ravnini. Dolinska naselja so nekje na sredi, vendar bolj podobna slemenskim i po bočnim. Tabela 9: Nekateri povprečni družbeni kazalci po naseljih glede na reliefno lego Ta Ne 9: Some average social indexes in settlements with reference to relief position število indeks rasti delei zaposlenih po sektorjih naselij prebivalstva 1 II II1-IV 61-81 71-81 71 81 71 81 71 81 sleme 39 85 88 74 53 15 28 10 19 pobočje 146 85 94 76 52 15 29 9 19 vznožje 42 99 100 60 38 21 34 18 28 dolina 16 92 97 73 45 15 29 12 26 ravnina 138 102 101 55 36 26 37 19 27 pokrajina 381 93 97 66 44 20 32 19 23 Zanimivo je, da je med slemenskimi naselji delež posameznih razredov stmje-nosti naselij skoraj enak, zato pa na pobočjih in vznožjih prevladujejo razložena, v dolinah in na ravnini pa strnjena naselja. V dolinah ni nobenega razkuženega naselja, zato pa je presenetljivo v ravnini skoraj vsako deseto naselje razloženo. To je le nekaj osnovnih naselitvenih in prebivalstvenih značilnosti, ki veljajo za kotlino v povprečju. Dejansko pa so razlike glede na različna naravne dejavnike zelo velike in iele pregled po teh daje pravo sliko o poselitvenih značilnostih Vzhodne Krike kotline. Slika 4: Razmestitev naselij in naselja s porastom prebivalstva med letoma 19.11 in 1981 Figure 4: Location of settlements and settlements with growing of population during 19.11 and 1981 Sitka 5: Nasclja s porastom prebivalstva med Ictorna 1961 in 1981 tcr 1971 in 1981 Figure 5: Settlements with growing of population during 1961 and 1981 and during 1971 and 1981 Siitt 6: Naseljs z nsd dve irctjinskim deležem tmečtega prebivalstva lets 1971 in 1981 Figure 6: Settlements with more than 66% of peasant population in 1971 and 1981 Slita 7: Naselja z nad eno tretjinstim deležem kmečkega prebivalstva leta 1971 in 1981 Figure 7: SetHements with more than .O* ot peasant popuiation in 1971 and 1981 Slita & Nasclja z nad dve trctjmskim dele/em dnevnih migraniov od attivnih leta 1971 in 1981 Figure 8: Settlements with more than 66% of daily migrants from active people in 1971 and 1981 Slika 9: Naselja z nad eno tretjinskim deležem dnevnih migrantov od aktivnih leta 1971 in 1981 Figure 9: Settlements with more than .ti» of daily migrants from active people in 1971 and 1981 Slika 10: Naselja s prevlado zaposlenih v primarnem sektorju leta 1971 in 1981 Figure lOt Settlements with predominate of primary sector in 1971 and 1981 Slika II: Naselja s prevlado zaposlenih v sekundarnem sektorju leta 1971 in 1981 Figure //: Settlements nith predominate of secundary sector in 1971 and 1981 Sliki 12: Naselja s prevlado zapmJcnih v terciarnem in kvartarnem sektorju leta 1971 in 1981 Figure IZ- Scrt/cmcnts with predominate of tertiary and quartary sector in 1971 and 1981 Močno navezanost prebivalstva na nadmorsko v »i i no kaže že osnovna razporeditev števila prebivalcev po višinskih pasovih. Ob vsakem novem popisu se navezanost samo še poveča. Indeks koncentracije prebivalstva je že leta 1880 znažal 0.5648, sto let kasneje pa kar 0.6819, kar je za petino več. Leta 2001 bo znašal 0.7598, kar je za tretjino več kot leta 1880 in dobro desetino več kot leta 1981. Za primerjavo naj navedemo, da je indeks koncentracije povTŠin 0.4540 in naselij 0.5038 (slika 13). To pomeni, da je prebivalstvo bolj neenakomerno razporejeno po višinskih pasovih kot naselja in še bolj kot površine pasov. Od leta 1931 je naraslo število prebivalcev samo v pasu pod 200m. Se bolj zanimivi so deleži prebivalstva po višinskih pasovih. Pas nad 800m ni poseljen. V pasu 400-800m je še leta 1931 živelo skoraj 4% prebivalstva pokrajine, danes okrog 2%, leta 2001 pa bo živelo v njem komaj 1%. V pasu 300-400m se je delež skoraj razpolovil, pa tudi delež v pasu 200-300m je padel s slabe tretjine na dobro četrtino prebivalstva. Samo najnižji pas pod 200m je povečeval svoj delež: leta 1880 je živela v njem dobra polovica, leta 1981 že dve tretjini, leta 2001 pa bo tu živelo že skoraj 80% vseh prebivalcev. Se bolj zanimive so primerjave gostot prebivalstva. Se leta 1880 je bil gričevnati pas med 200 in 300m bolj gosto naseljen od pasu pod 200m, 100 let kasneje je bil najnižji pas že skoraj dvakrat gosteje naseljen od lOOm višjega pasu, v začetku novega tisočletja pa bo to razmerje že blizu 13. Značilno je tudi to, da so indeksi rasti prebivalstva nad 100 le v najnižjem pasu. v pasovih nad 400m pa se je prebivalstvo v zadnjih 50 letih celo razpolovik). število kmečkih prebivalcev je v vseh pasovih med letoma 1971 in 1981 padlo za približno polovico, le v pasu nad 600m se je v istem obdobju zmanjšalo za slabih 20%. Delež kmečkega prebivalstva z nadmorsko višino raste in se je, podobno kot samo število med letoma 1971 in 1981, zmanjšalo za polovico. Le v pasu nad 600m pada zelo počasi in lahko pričakujemo, da bo še v začetku naslednjega tisočletja tam skoraj tri četrtine kmečkega prebivalstva, medtem ko bo v najnižjem pasu delež že padel pod 5%. Zelo zanimivi so deleži zapuslenih po posameznih sektorjih. Še leta 1971 so v vseh pasovih prevladovali zaposleni v primarnem sektorju in to od dobrih 40% v najnižjem do skoraj 100% v najvišjem pasu. Komaj deset let kasneje je bila v najnižjem pasu le Se četrina in v najvišjem pasu tri četrine zaposlenih v primarnem sektorju. V najnižjem pasu sta že prevladala terciarni in kvartarni, v ostalih pa Se vedno primarni sektor. To kaže na hitro deagrarizacijo pokrajine, na to pa se navezuje med drugim tudi Število dnevnih migrantov, katerega rast se je v nižjih pasovih nekoliko umirila, a je Se vedno visoka, v višjih pasovih pa je še višja in je po podatkih med obema zadnjima popisoma celo presegla indeks 200. Razen v pasu nad 600m, kjer je delež dnevnih migrantov od aktivnega prebivalstva manjši od 10%, je v vseh ostalih med 40 in 50%. še bolj zanimivo sliko od razporeditve prebivalstva daje razporeditev naselij. Mreža naselij izvira Se iz srednjega veka, ko je biki kmetijstvo najpomembnejša panoga v pokrajini. Zato je gostota naselij še danes največja v tistih pasovih, ki imajo ugodncjSe ekološke pogoje kot sorazmerno precejšnji del občasno poplavljene ravnine. Število naselij z višino sicer res pada, vendar pa je boljši kazalec gostota naselij, ki je v pasu med 200 in 300m in v pasu med 300 in 400m večja, kot je v najnižjem pasu. Tudi povprečna velikost naselja je bila še pred 100 leti v vseh treh najnižjih pasovih dobrih 100 prebivalcev, v naslednjih treh pa okoli 90. Danes le v najnižjem pasu presega 100 oziroma celo 200 prebivalcev, v ostalih je pod 100, v najvišjih pasovih celo precej pod 50. Vse to kaže na izrazito neugodno prebivalstveno strukturo v višjih pasovih, ki pa se zaenkrat ne zrcali popolnoma v starostni strukturi, ki je, razen v nekaj vaseh na Gorjancih (Čedem, Izvir, Kamence, Kraška vas, nekatere vasi v Podbočju), sorazmerno ugodna. Nacionalna struktura se z višino spreminja v prid Slovencem, kar je razumljivo, saj višjih predelov ni zajela industrializacija, ki v precejšnji meri pospešuje dotok neslovenskega prebivalstva. V ravnini in hribovju prevladujejo strnjena naselja in v gričevju razložena. V gričevju in hribovju je skoraj dve tretjini naselij pobočnih, slaba petina slemenskih, dolinskih pa le osmina. Korelacijske koeficiente z vrednostjo V, ZV ali 1 ima nadmorska višina z deležem kmečkega prebivalstva leta 1971 in 1981, z deležem zaposlenih po sektorjih leta 1971 in 1981, indeksom sekundarnega sektorja med letoma 1971 in 1981 in deležem dnevnih migrantov leta 1971. Indeks koncentracije površin naklonskih razredov znaša 0.4095, naselij 0.4376, prebivalstva leta 1880 že 0.5061, prebivalstva leta 1981 kar 0.6151 in prebivalstva leta 2001 celo 0.6437. Tako se je med letoma 1880 in 1981 koncentracija prebivalstva povečala za več kot petino in je bila za 50% večja od koncentracije površin in za 40% večja od koncentracije naselij. V prejšnjem stoletju je živela polovica vseh prebivalcev pokrajine v nadmorski višini pod 200m. Do leta 1981 se je ta delež povečal na dve tretjini, kmalu po letu 2000 pa bo presegel tri četrtine. Pri vseh ostalih naklonskih razredih se delež stalno zmanjšuje. Pomembno mejo predstavlja naklon 12°, nad katerim je delež prebivalstva v absolutnem in relativnem smislu zanemarljiv. V prejšnjem stolet- ju so bili prvi trije razredi enakomerno poseljeni, ob prelomu tisočletja pa bo gostota v najnižjem razredu več kot dvakrat višja od drugega razreda in več kot Štirikrat višja od tretjega razreda. Rast prebivalstva ima le prvi razred, v drugem razredu je stagnacija, ostalo pa je precejšen padec. Sika IX Indeksi koncentracije za povriine, naselja ter prebivalstvi) leta IttStl in 2U)! po izbranih naravnih spremenljivkah Figure IX Concentration indexes for areas, set dements and population m lfiSO and 2001 with reference to selected natural variables 0.8 0.6 0.4 0.2 nadmorska viiina naklon poplavno»! ckspu/icija ekokompl. morfokompl. 52.2. NAKLON Zanimivo je, da je do naklona 20° padlo število kmečkih prebivalcev za polovico, na večjih naklonih pa za eno tretjino. Podobno velja tudi za deleže kmečkega prebivalstva. Delež aktivnega prebivalstva se enakomerno zmanjšuje z večanjem naklona, razen v prvem razredu pa povsod prevladuje zaposlenost v primarnem sektorju. Delež zaposlenih v sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti v splošnem z večanjem naklona pada, v primarnih pa raste. Indeks rasti in indeks deleža izrazito naraščata z naraSčanjem naklona. Največja gostota naselij je v razredu od 2-6°, le malenkost manjša je v višjem razredu, šele nato pa pride prvi razred. Podobno kot za nadmorsko višino lahko tudi za naklone ugotovimo, da so bili nekoliko večji v preteklosti ugodnejši za poselitev, kot je to danes. Delež neslovenskega prebivalstva z višino pada, nad 20" živijo le še Slovenci. Starostna struktura je po neklonih zelo podobna. Na naklon se z vrednostjo V, ZV ali I navezujeja delež kmetov leta 1971 in 1981, deleži primarnega, terciarnega in kvartarnega sektorja leta 1971 in 1981, delež sekundarnega sektorja leta 1971 in delež dnevnih migrantov leta 1971. 523. LITOKOMPLEKSI Precejšnje razlike so tudi pri litokompleksih. Absolutno rase prebivalstvo na območju litokompleksov glina-ilovica-pesek in pesek-prod, delež od vsega prebivalstva pa narašča samo na litokompleksu pesek-prod, kjer se je od leta 1880 do 1981 zvečal s petine na tretjino prebivalstva pokrajine, na začetku novega tisočletja pa bo tu živela že kar polovica vseh prebivalcev. V prejšnjem stoletju je bilo najbolj gosto naseljeno območje laporja, danes pa že bolj litokompleks peska in proda. Zanimivo je, da se je na vseh litokompleksih zmanjšalo absolutno število kmečkega prebivalstva za polovico, delež pa je največji na karbonatnih kamninah. Na območju litokompleksa glina-ilovica-pesek prevladujejo zaposleni v terciarnem in kvartarnem sektorju, na litokompleksu pesek-prod v sekundarnem, na ostalih litokompleksih pa v primarnem sektorju. Zelo zanimivo je, da je največja gostota neselij tam, kjer se mešata lapor in apnenec, skoraj tolikšna je na laporju, najmanjša pa na dolomitu. Koeficient koncentracije za površine znaša le 0.3047, za naselja 0.3263, za prebivalstvo leta 1880 0.3879, za prebivalstvo leta 1981 0.4442 in za 2001 0.4938. To pomeni, da je bila še v prejšnjem stoletju razporeditev prebivalcev po litokompleksih sorazmerno enaka in v skladu s površinami in naselji, leta 1981 pa je bila koncentracija prebivalstva že za tretjino večja od koncentracije naselij in za skoraj polovico od koncentracije površin. Litokompleksi so z vrednostjo V, ZV ali 1 povezani z indeksi rasti prebivalstva med leti 1931 in 1981 ter 1961 in 1981, deležem kmečkega prebivalstva leta 1971 in 1981, deleži vseh sektorjev leta 1971 in 1981, deležem dnevnih migrantov leta 1971 in 1981 in še indeksom števila dnevnih migrantov. 5.2.4. PEDOKOMPLEKS1 Delež prebivalstva raste le na obrečnih prsteh in rjavi prsti na produ, gostota pa na vseh ravninskih prsteh, najbolj na obrečnih prsteh in rjavi prsti na produ. Indeks rasti je velik tudi na psevdogleju. Delež kmetov je največji na rendzinah, pokarbo-natnih in rjavih skeletnih prsteh in na rjavih prsteh na laporju. Najgostejša je mreža naselij na rjavi prsti na laporju in na rjavi prsti na produ. Največja naselja so na pse-vdogleju in obročnih prsteh. Indeks koncentracije znaša za površine le 02670, za naselja 02238, za prebivalstvo leta 1880 celo samo 0.1248, za prebivalstvo leta 1981 0.1304 in prebivalstvo leta 2001 0.1785, kar je dobrih 40% več kot leta 1880 in dobro tretjino več kot leta 1981. Tako v absolutnem smislu koncentracija prebivalstva ni velika, se pa sorazmerno hitro veča. 52.5. FITOKOMPLEKSI Prebivalstvo narašča predvsem na rastiščih belega gabra na kisli in belega gabra na bazični podlagi, kjer je danes tudi največja gostota, najbolj pa upada na rastiščih bukve na kisli podlagi. Najbolj redko so poseljena rastišča bukve na bazični podlagi. Indeks koncentracije za površine znaša 0.1924, za naselja 02798, za prebivalstvo leta 1880 02994, za prebivalstvo leta 1981 0.3210 in za prebivalstvo leta 2001 0.3466, kar je za 8% več od prebivalstva leta 1981, za skoraj četrtino od naselij in za kar 80% od površin. 52.6. EKOKOMPLEKSI Vsekakor je najbolj zanimiva navezanost poselitve in prebivalstva na ekokom-pleksc, to je na sploine naravne razmere. Indeks koncentracije znaša za površine 0.1313, za naselja 0.1757, kar je tretjina več, za prebivalstvo leta 1880 le 0.1503, za prebivalstvo leta 1981 0.1714 in za prebivalstvo leta 2001 že 02297, kar je za dobro polovico več kot leta 1880 in za dobro tretjino več kot leta 1981. Prebivalstvo in naselja so torej sorazmerno enakomerno porazdeljeni po ekokompleksih, vendar se koncentracija v nekaterih hitro povečuje. Indeks koncentracije za kmečko prebivalstvo je leta 1971 znašal 0.1594, deset let kasneje 0.1526, leta 2001 pa samo 0.1290, kar pomeni, da je število kmetov vse bolj enakomerno razporejano po ekokompleskih. Isto velja za števik) dnevnih migrantov, za katere je indeks leta 1971 znašal 02010, leta 1981 0.1770 in leta 2001 le še 0.1328. Tudi koncentracija zaposlenih po sektorjih stalno pada, kar je posledica širjenja dcagrarizacije, industrializacije in urbanizacije po celi pokrajini. Tako lahko govorimo o koncentraciji prebivalstva in dekoncentraciji kmečkega prebivalstva, dnevnih migrantov in zaposlenih po sektorjih. Najbolj gosto je poseljena ravnina iz holocenskega proda in peska, nato pa ravnina iz pleistocenskega proda in peska (na obeh je tudi rast prebivalstva največja), najbolj redko pa hribovje. Največja gostota naselij je na gričevju iz miocenskega laporja, najmanjša v hribovju in na ravnini iz holocenskega peska in proda. Povprečna velikost naselja je največja na ravnini iz holocenskega proda in peska, nato na ravnini iz pleistocenskega peska in proda, najmanjša pa v hribovju. Zanimivo je pogledati, na katerih kombinacijah ekokompleksov se pojavlja največ naselij. Postavlja se tudi vprašanje, ali je pojavljanje neke kombinacije pri naseljih pogostejše ali redkejše kot pri kvadratih. Vseh možnih kombinacij je 9072, vsaj eno naselje pa se pojavi na 112 ali 12% različnih kombinacij, vsaj tri naselja se pojavijo na 46 ali 0.5%, vsaj deset pa le na 7 ali 0.1% različnih kombinacij kompleksov. To pomeni, da je k)kacija naselij precej odvisna od naravnih razmer. Če napravimo vrstni red dvajsetih najbolj pogostih kombinacij in vrstni red dvajsetih najbolj pogostih kombinacij z naselji in na osnovi korelacije ranga izračunamo korelacijski koeficient, dobimo vrednost 0.7316, ki je glede na samo 20 rangov komaj še statistično pomembna. De-tcrminacijski koeficient znaša 0.5352, tako da si le pol razlik v rangu kombinacij z naselji lahko razlagamo z rangi kombinacij kvadratov. To pa je spet dokaz o načrtnem izboru lokacije naselij, saj bi v nasprotnem primeru pričakovali, da bi bila vrstna reda enaka oziroma, da bi bila enaka tudi delež neke kombinacije kompleksov od vseh kombinacij in delež iste kombinacije z naseljem od vseh kombinacij z naselji. Kombinacija 4A in 1C (oznake so iz tabele 4) sta na obeh lestvicah na prvem mestu, zato pa se kombinacija 2A, ki je med kombinacijami kompleksov na tretjem mestu, med kombinacijami z naselji pojavi šele na trinajstem mestu, nasprotno sta kombinaciji 8E in 8K med kvadrati na devetem in petnajstem mestu, med kvadrati z naselji pa na petem in sedmem mestu. Več kot 10 naselij se pojavi na kombinacijah 4A, 1C, 7B, 3D,8E, 1A in 8K. 52.7. MORFOKOMPLEKSI V pokrajini so najbolj ostre meje med posameznimi morfokompleksi. Danes živita v ravnini dve tretjini prebivalcev, v gričevju tretjina, v hribovju pa le 3%. Na začetku drugega tisočletja hodo v ravnini živele že štiri četrtine, v gričevju četrina in v hribovju komaj 2% prebivalcev pokrajine. Gostota je danes v gričevju dvakrat in v hribovju kar desetkrat manjša kot v ravnini. V zadnjih 50 letih je ravnina povečala svoje prebivalstvo za skoraj tretjino, gričevje zmanjšalo za dobro petino, hribovje pa za dobro tretjino. Število kmečkih prebivalcev se je med letoma 1971 in 1981 povsod zmanjšalo za polovico, delež pa najmanj v hribovju in največ v ravnini. Delež aktivnih prebivalcev se je v istem obdobju v hribovju zmanjšal za četrtino, v gričevju je le rahlo upadel, v ravnini pa se je povečal za sedmino. Delež je v hribovju za sedmino nazadoval, v gričevju in ravnini pa malenkostno porasel. Absolutno število in delež dnevnih migrantov najhitreje naraščata v hribovju, bolj zmerno pa na ravnini. Gostota naselij je največja v gričevju, najmanjša v hribovju. Povprečna velikost naselja je danes v ravnini štirikrat večja kot v gričevju in devetkrat večja kot v hribovju. Starostna struktura se po morfokompleksih ne razlikuje bistveno. Indeks koncentracije znaša za površine le 02210, za naselja že 0.3951, za prebivalstvo leta 1880 0.4264, za prebivalstvo leta 1981 kar 0.5283 in za prebivalstvo leta 2001 celo 0.6229. To pomeni, da je bik» prebivalstvo leta 1981 za skoraj četrtino bolj koncentrirano kot sto let prej, za tretjino bolj kot naselja in celo za 139% bolj kot površine. K takim odnosom seveda največ prispeva koncentracija prebivalstva na ravnini. Zanimivo je pogledati še nekaj drugih indeksov koncentracije: za kmečko prebivalstvo je med letoma 1971 in 1981 padel z 0.4078 na 0.4070, za dnevne migrante z visokih 0.7507 na še vedno pomembnih 0.5144. Padec velja tudi za število zaposlenih po sektorjih. Tako je proces dekoncentracije kmečkega prebivalstva, dnevnih migran-tov in zaposlenih po sektorjih podoben kot pri ekokompleksih, le da so koeficienti pri morfokompleksih bistveno višji. Tabela 10: Prebivaki po morfokomp/eksih in ekokomplekuh Table 10: Poputaiion in ntorphacc>mp/cxcs and ccocomplercs ilcviki goslota detel 1880 1931 1961 1971 1981 2001 1880 1931 1961 1971 1981 2001 1880 1931 1961 1971 1981 2001 hribovje 2498 2718 2164 1927 1703 1438 18 20 15 14 12 11 SjO 5.0 4.0 15 10 20 gričevje 23548 23682 20989 19642 18687 1840« 75 7» 70 65 62 62 45.5 413 3&4 360 310 25.4 8 5611 5842 4989 4687 4259 3953 52 54 46 43 39 37 11J 107 91 8.6 7J 5.4 7 19951 10300 9309 8584 8200 8004 113 117 105 97 93 91 201 188 17« 15.7 145 11.1 6 4223 4490 4125 3915 3891 4142 60 64 58 55 55 59 U 8.2 7j6 72 69 5.7 5 2763 3050 2566 2456 2337 2309 181 89 75 72 6« 68 54 56 4.7 45 4.1 12 ravnina 24557 28245 31537 32987 36216 52520 82 94 105 110 121 176 495 31.7 57.7 605 640 72.6 4 5431 6614 6715 6854 7589 15900 »2 112 113 116 131 269 10.9 12.1 12.3 126 117 22.0 3 6406 7114 8472 9185 9707 11335 7$ 83 99 10« 114 133 12.9 130 15.5 168 172 15.7 2 4262 4850 7157 7941 9784 15905 187 »9 146 162 199 324 8.6 89 13.1 14.6 173 220 1 845« 9667 9193 9007 8966 9380 80 92 87 «5 «5 89 17.1 17.7 16.8 165 15.8 129 skupaj 49603 54645 54690 54556 56606 72366 67 74 74 74 77 ♦9 iooo 100.0 iooo 100.0 toao 100.0 r*u prebivalstva kmtfko prebivalstvo dnevni roifrsnli 1931- 1961 1931- ilcvUo indeks Jclet indeks larviio indeks % od akt i indeks 1981 1981 2001 1971 1981 2001 71 81 1971 .'.s: 2001 71*81 1971 1981 2001 71-811971 1981 7I«1 hribovje 63 79 53 1358 719 257 53 70.5 42,2 17» 60 151 368 3796 243 117 44.4 324 prievjr 79 89 78 10660 5494 1818 52 54 3 29.4 ».» 54 2725 4753 35248 174 282 509 181 8 73 85 68 2943 1436 441 49 62« 33.7 11.2 54 571 1024 18886 179 24« 49.1 198 7 80 88 78 4622 2401 770 52 53« 29.3 »6 55 1170 2123 89«« 181 276 51.8 188 6 87 94 »2 1841 »87 359 54 47.0 25.4 87 54 649 1005 4469 154 315 520 155 5 77 91 76 1254 67« 248 53 51.1 2*7 107 56 335 601 2905 179 28 1 49.1 175 ravnina 128 115 186 10009 5453 2008 55 303 15.1 38 50 6425 8361 26015 130 41.5 47J 114 4 117 11« 240 2753 1459 480 53 402 18« 30 47 1304 2144 9429 164 379 37.4 152 3 136 115 159 2422 1267 464 52 264 tli 4.1 50 1809 2471 5471 136 411 52« 123 2 202 137 327 1214 767 385 63 15J TA 2.4 51 1623 1372 2906 84 466 283 61 1 93 98 97 3620 1960 679 54 402 21.9 7 2 55 1689 2374 8209 140 38« 540 139 skupaj 104 104 132 22027 11 M* 408 J 53 404 20.6 5.4 51 9301 13482 65059 145 354 48.4 137 detel mpratetiih po acktorph nadja 1971 1981 prevlada detel (oatou povprečna veliko« mleki 1 ■ tU 1 n m 1971 1981 u. pasu na* na km * 1931 1961 1981 2001 61-81 hribovje 7&g 101 131 57.1 28.2 14.7 1 t 31 18.6 81 0.23 88 70 55 46 79 frifevje 68.3 174 14.3 45.1 304 24.5 I 1 200 40« SIS 0.67 118 105 93 92 89 8 74.» 15« 9.4 49.3 12.3 184 1 1 74 146 19.4 0.69 79 67 58 53 87 T «8.4 16.5 15.1 45.1 28.4 26.5 1 1 75 12Ü 197 0«5 137 124 109 107 88 6 »1.5 21.0 17.5 4U 31.6 26.9 1 1 34 96 8.9 049 132 121 114 122 94 S 66.4 17.S 161 417 31.7 24.6 1 1 17 46 4.5 0.50 179 151 138 136 91 ravnina 41.0 28.1 309 219 36.7 394 1 III 150 406 39.4 030 188 210 241 350 115 4 50» 31.4 17.7 27.5 414 291 1 n 39 80 102 0.66 170 172 199 408 116 3 36.9 23.0 401 22.1 30 Ji 47.1 m in 15 11.6 92 041 203 242 277 324 114 2 210 40.4 386 115 4IJ 45.0 n m 1« 6.7 42 033 303 447 612 994 137 t 513 204 26.1 343 31« 319 i i 60 143 118 057 161 153 149 156 97 «icupaj 516 23-4 24j0 32.0 343 317 i » 381 100.0 1000 052 143 144 149 190 103 8 iz mezozopkega laporja, apnenca in dolomita 7 iz mioceaskega laporja 6 iz pleisto-pltoccnske gline in ilovice 5 iz holocenske gline in ilovice 4 iz plcistoccnskcga peska in proda 3 iz pleistocenske gline, ilovicc in peska 2 iz holoccnskcga peska in proda 1 iz holocenske gline, ilovicc i peska 5J. RABA TAL Raba tal spada med izrazito geografske pojave, saj je povezana tako z naravnimi kot družbenimi razmerami v pokrajini. Primerjava med rabo tal v Vzhodni Kriki kotlini in občinah (tabela 17) pokaže, da ima naša pokrajina od vseh občin večji delež vinogradov in travnikov, delež njiv je večji v brežiški in trebanjski občini, sadovnjakov v brežiški, gozda pa v vseh občinah, razen brežiški. Tabela 11: Raba ta/ po občinah v Vzhodni Kriki kotlini leta 1981 Table 11: Land use in communities of East Krka Rjvcr Basin in 1981 vinogradi njive sadovnjaki travniki gozd ostalo Brežice 4.5 22.9 2.1 30.0 33.9 6.6 Krško 3.2 18.8 1.9 27.6 43.5 5.0 Novo mesto 1.9 16.6 1.5 23.3 52.7 4.0 Sevnica 1.7 12.2 1.8 23.7 56.1 4.5 Trebnje 1.6 20.9 1.7 19.6 52.4 3.8 Vzhodna Krtka kotlina 5.2 19.6 2.0 31.5 35 7 6.0 Med letoma 1953 in 1981 je delež njiv padel od 20% v kriki do 30% v sevniški občini, delež vinogradov se je povečal le v brežiški (za slabo desetino), zmanjšal pa od 30% v krški do celo 60% v sevniški občini, delež sadovnjakov se je v vseh občinah povečal za okoli 10%, delež travnikov se je povečal od slabih 10% v krški do skoraj 60% v novomeiki občini, delež gozda se je za dobro desetino povečal v novomeški občini, v ostalih pa se je spremenil za nekaj odstotkov navzdol (krška in sevniška) ali navzgor (brežiška in trebanjska občina), delež poseljenega pa se je v krški povečal skoraj za 30% in v vseh ostalih občinah za okoli 20%. Koliko so za razlike v rabi tal pomembne posamezne naravne spremenljivke, kažeta spodnji lestvici (prva prikazuje povprečni koeficient povezanosti med naravnimi spremenljivkami in posameznimi rabami tal, druga pa koeficiente povezanosti med ekokompleksi in spremenljivko prevladujoča raba tal) •0-3123 ekokompleksi, ■0.2749 svetloljubnosi rastja, -0.2687 fitokompleksi, -0.2444 nadmorska vtSina, -0.2403 morfokompkeksi. -0.2351 toploljubnosi rastja, -0.2334 ekspozkrija. -0.2332 litokompleksi. -0.2332 kislost kamnin, -0.2283 starost kamnin, -0.2282 prepustnost kamnin. -0.2278 hidrokompleksi, -0.2203 kisloijubnost rastja, -0.2071 naklon, -0.I9S0 vlagpljubiKKi rastja, •0.1907 pedokompleksi, -0.1902 poplavnost, -0.1881 dolžina dolin, -0.1770 dolžina slemen, -0.1636 dcbelopmoljubiK*! rastja, -0.1610 kislost prsti, ■0.1432 debelina prsti, -0.1151 dolžina vodotokov. -0.4678 morfokompleksi, -0.3386 prepustnost kamnin, -0.3361 ekokompleksi. -0.3306 svetloljubnosi rastja, -0.3293 kislost kamnin, •0.3232 kisloljubnost rastja, •0.3200 fitokompleksi. -0.3168 ekspozicija, -0.3102 hidrokompleksi, -0.3032 toploljubnosi rastja. -0.3017 nadmorska v Kina, -0.2991 litokompleksi, -0.2873 pedokompleksi, -0.2848 starost kamnin, -0.2779 naklon. -0.2584 vlagoljubnost rastja, -0.2497 dolžina slemen. -0.2460 debeloprstoljubnost rastja, -0.2387 poplavnost. •0.2376 dolžina dolin, •0.1874 kislost prsti, •0.1822 debelina prsti, •0.1232 dolžina vodotokov. Vidimo, da so najpomembnejši splošni naravni pogoji in spremnijivke iz podses-tava reliefa, kamnin in rastja. Zanimivo je, da so manj pomembne spremenljivke iz podsestava prsti. Razen debeline prsti (prva lestvica) in dolžine vodotokov (obe lestvici), imajo vse spremenljivke statistično pomembne koeficiente. Pomemben vpliv naravnih pogojev in reliefa kaže tudi razporeditev posameznih rab tal po ekokompleksih in morfokompleksih (tabela 12). Stik» 14: Primerjava pomena naravnih dejavnikov (izraženo s povprečno višino korelaci/skega koeficienta j za rabo ta.t in fitokomp/ekse Figure 14: Comparison of importance of natural variables (in average correlation coefficient) for land use and fitocomplexes 0.25 0.50 0.75 1.00 dolžina slemen dolžina dolin dolžina vodotokov poplavne» nadmorska viiina naklon starost kamnin kislost kamnin prepustnost kamnin debelina prsti kislost pesti toptoljubnost rastja svctloljubnost rastja v la gol )u boost rastja kisloljubfKBi rastja debeloprstoljubno6t r. ekspozjcija morfokompleksi h tokom ple lesi hidrokompleksi nedokompleksi litokompleksi ekokomplelcsi Tabela IZ Raba tal po ekokompleJtsih in morfokompleksih Table 12: Land use in eœcompkJtes and morphocomplexes vino- sadov- trav- zaraš- ekokompteksi gradi njive wj/M niki čanje gozd ostalo 9 hribovje 3.1 1.9 0.3 18.2 8.2 673 0.8 8 Iz mezozojskega laporja, apnenca in dolomita 12.4 5.6 1.5 28.9 2J 45.1 4.2 7 iz miocenskega laporja 15.0 13.8 2.5 39.6 0.1 23.9 5.1 6 iz plctsio-plioccnskc gline in ilovice 10.2 113 3.1 30.8 1.9 39.1 3.6 5 iz holoccnskc gline in ilovice 0.2 13.6 1.4 51.9 0.4 29.2 33 4 iz pieisiocenskega peska in proda 0.1 63.8 1.5 21.2 0.0 7.0 6.4 3 iz plcistocenske gline, ilovicc in peska 0.1 28.6 1.4 25.2 13 39.1 4.1 2 iz hdoccnskcga peska in proda 0.0 37.9 7.7 34.8 0.2 12.8 6.6 1 iz holoccnskc gline, ilovice i peska 0.0 26.5 1.6 47.3 0.2 21.8 2.6 morfokompleksi hribovje 3.1 1.9 0.3 18.2 8.2 67.5 0.8 gričevje 11.3 10.3 2.2 35.1 1.3 35.6 4.2 ravnina 0.1 36.5 2.5 33.7 0.5 22.2 4.5 skupaj 53 19.6 2.0 3L5 22 35.7 3.8 Poglejmo Se po vseh naravnih spremenljivkah, pri kateri rabi tal oziroma deležu so relativno najpomembnejše (pri kateri rabi tal ima vsaka spremenljivka najvišji koeficient povezanosti): dolžina slemen in debelina prsti pri vinogradih, dolžina dolin, kislost kamnin, toploljubnost rastja, svetloljubnost rastja, vlagoljubnost rastja, kislo-ljubnost rastja, hidrokompleksi, pedokompleksi, fitokompleksi in ekokompleksi pri njivah, dolžina vodotokov in poplavnost pri travnikih, nadmorska višina pri zaraščanju in naklon, starost kamnin, prepustnost kamnin, kislost prsti, debeloprstoljubnost rastja, ekspozicija, morfokompleksi in litokompleksi pri gozdu V absolutnem smislu so za vinograde njive in gozd najpomembnejši morfokompleksi, za sadovn^ke svetloljubnost rastja, za travnike poplavnost in za zaraičanje nadmorska višina. Zanimiva je višinska pasovitost posameznih rab tal. Najnižje so na poplavnih območjih travniki, nato na ilovnatih nanosih prevladuje gozd, na prodnih nanosih pa njive. V nižjih delih gričevja prevladujejo sadovnjaki, nad njimi pa vinogradi. Najvišje se spet pojavi gozd, vmesni travniki oziroma pašniki pa se zaraščajo. S/iit IS: Rate lai Figure IS: Land use nad 50% povriin vinogradi vinogradi nad 50% povrSin zaraščanje nad 0% povrSin zaraščanje M f : J mini------- ■■■■■■■■■■■■I Slika 15: Indeksi koncentracije za posamezne rabe tal Figure IS: Concentration indexes for different types of land use 1.00 0.75 0.50 0.25 ■1 ckokomplcksi X///A morfokompleksi xwsm vinogradi sadovnjaki njive travniki zaraManjc gozd Prevladujoča raba tal je statistično pomembno povezana prav z vsemi naravnimi spremenljivkami, Se najbolj pa z morfokompleksi, kjer znaSa koeficient povezanosti 0.4678, kar je za povezanost naravne in družbene spremenljivke zelo visoko. To pomeni, da je determinacijski koeficient 02188 in da si več kot petino vseh razlik v rabi tal lahko razlagamo z razlikami v reliefu. Visoke povezave pa dosega tudi z družbenimi spremenljivkami, saj imajo območja neke rabe lahko popolnoma drugačne poselitvene in prebivalstvene značilnosti kot območja druge rabe. Tako delež prebivalstva rase samo na območjih poseljenega in sadovnjakov, najbolj pa pada na območjih gozda. S tem sovpada tudi gostota poselitve, ki se je v sto letih na območjih sadovnjakov podvojila. Če pa se bodo nadaljevali trendi iz obdobja med letoma 1971 in 1981, potem bo gostota v začetku novega tisočletja skoraj petkrat večja kot leta 1981. Tako močni niso trendi niti na poseljenem območju. Na območjih njiv gostota rahlo naraSča, na območju travnikov pa stagnira. Drugje gostota bolj ali manj pada. Tudi indeksi rasti potrjujejo povedano. V območju sadovnjakov je močna deagrarizacija in največji porast števila dnevnih migrantov med letoma 1971 in 1981 v vsej pokrajini. Na območju poseljenega in sadovnjakov prevladujejo zaposleni v terciarnem in kvartarnem sektorju, na območjih njiv zaposleni v sekundarnem sektorju, drugje pa je v prevladi primarni sektor. Iz vsega tega lahko zaključimo, da najhitrejši razvoj doživlja območje sadovnjakov, kar je lepo vidno tudi v podobi pokrajine, saj prevladujejo nove hiše urbanega tipa (deloma povezano s kapitalom začasno zaposlenih v tujini) z urejeno okolico hiše ter prevlado trave in grmovnic in ne klasičnega zelenjavnega vrta. Širjenje in gostitev prebivalstva v tem pasu prav gotovo ogroža sadovnjake, po drugi strani pa ostajajo skoraj nedotaknjena območja njiv na prodnih delih ravnine, tako da ima taka naselitev verjetno več prednosti kot slabosti. Različno navezanost posameznih rab tal na naravne dejavnike potrjujejo tudi indeksi koncentracije (slika 15). Če govorimo o rabi tal le na ravnini, moramo nujno izdvojiti spremenljivko poplavnost, saj poplave spadajo med najpomembnejše dejavnike za oblikovanje pokrajinskih odnosov in razlik v pokrajini. Raba tal je v taki meri navezana na razlike med poplavnim in nepoplavnim svetom, da lahko kar po njej sklepamo na poplavne razmere. Osnovna ugotovitev je, da na ravnini na poplavnem svetu prevladujejo travniki, na nepoplavnem pa njive. Na ravnini zavzemajo tako njive kot travniki dobro tretjino površin, gozda je slabo četrtino, ostale kategorije pa zavzemajo precej manjše deleže. Na nepoplavnem območju zavzemajo njive kar več kot polovico vseh površin, travniki pa komaj nekaj več kot desetino. Gozda je dobri 20%. Raha tal je bistveno drugačna že na območju, ki je poplavljeno le ob visokih poplavah. Tu je njiv samo tretjino, travnikov nekaj odstotkov več, gozda pa manj kot petino površin. Na svetu običajnih poplav je njiv že manj kot četrtina, travnikov več kot polovica, gozda pa dobra petina površin. Podobno nam kaže gostota posameznih kategorij rabe tal: gostota njiv je na nepoplavnem svetu 51, na območju z visokimi poplavami 36 in na območ- ju rednih poplav 24 ha na km2, za travnike pa so ustrezne gostote 13, 39 in 50 ha na km2. Skupno predstavljajo kmetijske površine tri četrine površin poplavnega območja. Na ogroženih območjih je 44% vseh ravninskih njiv, 29% ravninskih sadovnjakov, 84% ravninskih travnikov, 100% zaraščajočega se sveta in 57% gozdov. Tabela l.l Raba tal na ravnini v 9t Tabic l.l Land use on plain in % cnoie vinogradi njive sadovnjaki travniki zaraSčanje gozdovi ostalo nc pop lavna območja 0.3 50.8 54) 13.3 0.0 23.1 7.5 poplavna območja 0.0 27.2 13 47J 0.9 21.1 2.2 ravnina 0.1 36.5 2.5 33.7 03 22.2 4.5 Med posameznimi kategorijami rabe tal in razlikami med poplavnim in nepopla-vnim svetom v ravnini so zelo močne povezave: -poplave-vinogradi 0.9317, -poplave-njive 03545, -poplave-sadovnjaki 03931, Slika 16: Delež potencialno ogroženih ravninskih (1). obdelovalnih (2), nnogradniSkih (3), njivskih (4J, sadjarskih (S) in travniških (6) povriin v % Figure 16: Share of potentially threatened Hat (1). cultivated (2), vineyard (3), arable (4). fruit-growing (S) and meadow (6j areas in % 100 80 60 40 20 1 2 3 4 5 6 -poplave-travniki 0.5625, -poplave-zaraščanje 0.9833, -poplavc-gozd 0.0412 in -poplave-ostalo 0.5422. Na osnovi koeficientov lahko ugotovimo, da so na poplave (to pa pomeni tudi na ostale pokrajinske prvine, ki so se oblikovale pod vplivom poplav, skratka na razmere v poplavnih pokrajinah) najbolj občutljivi vinogradi (na poplavnem svetu jih praktično ni) in zaraščanje (ki je skoraj v celoti le na poplavnem svetu), najmanj pa poplave vplivajo na gozd, ki rase tako na poplavnem kot tudi na nepoplavnem svetu. 5.4. POKRAJINE Podobno kot smo določili ekokomplekse in sociokomplekse, smo računalniško in s prekrivanjem kart določili tudi pokrajine Vzhodne Krške kotline. Pri tem smo se naslonili predvsem na ekokomplekse, sociokomplekse, poselitev, tipe naselij in rabo tal. Regionalizirali smo torej predvsem na osnovi tistih prvin pokrajine, ki imajo odraz v podobi pokrajine. Pokrajine bi lahko torej opredelili za fiziognomske. Naravne spremenljivke so s pokrajinami v povprečju povezane s koeficientom 0.5548, posamezne spremenljivke pa so imele naslednje koeficiente: -0.9918 morfokompleksi, -0.6953 ekokompleksi, ■0.6470 kislost kamnin, -0.6442 kisloljubrtost rastja, -0.6424 toploljubnost rastja, -0.6360 hidrokompleksi, -0.6332 prepustnost kamnin, -0.6218 pedokompleksi, -0.6088 svetloljubnost rastja, -0.5744 poplavnost, -0.5679 vlagoljubnost rastja, -0.5573 ekspozicija, -0.5402 fitokompleksi, -0-5147 litokompleksi, -0.4998 naklon, -04927 starost kamnin, -0.4740 nadmorska višina, -0.4732 debeloprstoljubnost rastja, -0.4447 dolžina slemen, -0.4414 kislost prsti, -0.4403 dolžina dolin, -0.3870 debelina prsti, -0.2329 dolžina vodotokov. Za razlike v podobi pokrajine imajo največji pomen morfokompleksi (torej razlike med ravnino, gričevjem in hribovjem), nato pa ekokompleksi (splošne naravne razmere) in kislost kamnin. Sliki 17: Primerjavi pomena naravnih dejavnikov (izraženo s povprečno viSino koeficienta povezanosti) za pokrajine in ekokompkkse Figure 17: Comparison of importance of natural variables (in average correlation coefficient) for regions and ecvComplexes dolžina slemen dolžina dolin dolžina vodotokov poplavm&t nadmorska viiina naklon stansi kamnin kislost kamnin prepustnost kamnin debelina prsti kislost prsti toplolrubnosr rastja svctkMjubnost rastja vlagoljubnosl rastja kisloljubno&t rastja debeloprstoljubno&t r. ekspaacija morfokompleksi litokompleksi hidrokomplckst pedokomplekst fitokompleksi ekokompleksi Raha tal je v povprečju povezana s pokrajinami z vrednostjo 03123. Lestvica l*imembnosti posameznih rab tal za podobo pokrajine je naslednja: -0.4193 delež gozda, -0.3910 delež njiv, •0.3818 prevladujoča raba tal, -0.3157 delež vinogradov, -02750 delež travnikov, -02157 delež zaraščanja, -0.1879 delež sadovnjakov. Za razlike v podobi pokrajine imajo največji pomen gozd, njive in vinogradi. V nekaterih pokrajinah določena raba tako prevlada, ali pa je tako značilna, da jih lahko opredelimo kar po tej rabi. Tako so v ravnini štiri pokrajine gozdne, Štiri travniške in tri njivske, v gričevju štiri vinogradniške in v hribovju tri gozdne pokrajine (slike 18,19,20,21 in 22). Pokrajine so pomembno povezane tudi z družbenimi spremenljivkami, v povpre- _POKRAJINE \///A EKOKOMPLEKSI i ju z vrednostjo 03702. Izrazito po pomembnosti izstopajo deleži zaposlenih po sektorjih, delež dnevnih migrantov, starostna struktura in indeksi rasti prebivalstva. Koeficient povezanosti s tipi naselij znaša 0.4S66, le malenkost nižji je koeficient za socio-komplekse. Če povprečne koeficiente spremenimo v determinacijske koeficiente, dobimo za naravne spremenljivke vrednost 0.3078, za spremenljivke rabe tal 0.0981 in za družbene spremenljivke 0.1370. To bi pomenilo, da naravne razmere v splošnem razlagajo skoraj tretjino, družbene razmere osmino, raba tal pa desetino razlik med pokrajinami. Vendar pa so povprečja koeficientov vsebinsko vprašljiva, zato je bolj smotrno, če za predstavnika naravnih spremenljivk vzamemo ekokomplekse, za rabo tal spremenljivko prevladujoča raba tal in za družbene spremenljivke tipe naselij. Tako za ekokomplekse znaša determinacijski koeficient 0.4843, za prevladujočo rabo tal 0.1458 in za tipe naselij 0.2085. To pomeni, da naravne razmere prispevajo k razliki v podobi pokrajine približno polovico, raba tal 15% in družbene razmere dobro petino. Če bi vzeli za osnovo najbolj povezane spremenljivke, bi bili ustrezni deleži 98%, 18% in 39%. To pa skupaj znese več kot 100%, kar je posledica tega, da večina spremenljivk ni neodvisnih, oziroma da določene spremenljivke vplivajo preko druge in imajo zato navidezno nižjo vrednost povezave, ali pa da neke druge spremenljivke vplivajo preko njih in imajo zato navidezno previsoko povezanost. Ker smo v prejšnjih poglavij prikazali stopnjo medsebojne odvisnosti med naravnimi in tudi med družbenimi spremenljivkami, lahko z gotovostjo rečemo, da ima večina spremenljivk previsoke vrednosti in moramo absolutne višine koeficientov vzeti z rezervo. Relativne vrednosti koeficientov pa so točneje. Tako tudi v našem primeru ne moremo točno ugotoviti absolutnega pomena posameznih družbenih in naravnih pojavov za razlike v pokrajini in njihove vloge za regionalizacijo, lahko pa ugotovimo relativen pomen posameznih spremenljivk. Zato z gotovostjo trdimo, da imajo za podobo Vzhodne Krške kotline naravni pojavi bistveno važnejšo vlogo od družbenih pojavov. Slika 18: Pokrajine nižinskih gozdov Figure 18: Lands of flat forests Slika 19: Pokrajine travnikov Figure 19: Lands of meadows Slika 20: Pokrajine njiv (polja) Slika 21: Pokrajine vinogradov (gorice) Figure 20: Lands of fields Figure 21: Lands of wineyards Slika 22: Pokrajine hribovskih gozdov Figure 22: Lands of mountain forests To pa ne pomeni, da so družbeni pojavi za pokrajino manj pomembni. Prav nasprotni! za posamezne pokrajine ali njene dele so lahko odločilni, le da nekateri družbeni pojavi nimajo vpliva na podobo pokrajine, ali pa se v pokrajini izrazijo z zamudo. To je značilno tudi za nekatere pokrajine Vzhodne Krške kotline, saj so določene prebivalstvene in naselitvene značilnosti in družbeni procesi že močni in hitri in bodo slej ko prej spremenili zunanjo podobo pokrajine. 6.SKLEP Proučitev pokrajinskih odnosov je dokazala, da med pokrajinskimi pojavi obstajajo statistično pomembne povezave. V splošnem so najmočneje povezani naravni pojavi. Povezanost znotraj analitskih spremenljivk znaša 0.3633 in znotraj sintetskih cek) 0.6706. Najbolj povezane sorazmerno neodvisne analitske spremenljivke so lastnosti kamnin (kislost, prepustnost), naklon in nadmorska višina, sorazmerno odvisne pa lastnosti rastja (toploljubnost, svetloljubnost, vlagoljubnost in kisloljubnost), naj- pomembnejši sintetski spremenljivki pa sta ekokompleksi in morfokompleksi. Na ravnini se najpomembnejše pokrajinske razlike vežejo na razlike med poplavnim in nepoplavnim svetom ter ilovico in pmdom. V gričevju se pomembne razlike vežejo na različne naklone in ekspozicije. Kljub sorazmerno majhnim višinskim razlikam, se je oblikovala višinska pasov i uis t oziroma močna navezanost na nadmorsko višino pri mnogih naravnih pojavih: z nadmorsko višino se v splošnem večajo nakloni (izjema je planotast svet na vrhu hribovja), "starajo" kamnine, veča prepustnost in manjša kislost kamnin (izjema sta prepustna pesek in prod v ravnini), še najbolj zanimiva in v pokrajini dobro vidna pa je pasovitost rastja, ki je predvsem v nižjih predelih močno navezano tudi na razlike v starosti teras. Z rastjo nadmorske višine si sledi jot -vrba, -jelša, -topol, -hrast dob z belim gabrom (na ilovici) ali beli gaber na bazični podlagi (na produ), -beli gaber na kisli podlagi, •hrast na kisli podlagi (na ilovici) ali beli gaber z bukvijo (na laporju), -bukev na kisli podlagi, -bukev s črnim gabrom (na sončnih in bolj strmih legah) in bukev na bazični podlagi (na ostalih legah), -bukev z jelko. Naravni pokrajinski odnosi so oblikovali devet različnih naravnih pokrajin: -hribovje, -gričevje iz mezozojskega laporja, apnenca in dolomita, -gričevje iz miocenskega laporja, -gričevje iz pleisto-pliocenske gline in ilovice, -gričevje iz holocenske gline in ilovice, -ravnina iz pleistocenskega peska in proda, -ravnina iz pleistocenske gline, ikivice in peska, -ravnina iz holocenskega proda in jieska, -ravnina iz holocenske gline, ilovice in peska. Do polovice manj so v povprečju povezani družbeni pojavi. Najholj povezana dinamična relativna družbena spremenljivka je indeks rasti prebivalstva med letoma 1961 in 1981, statična deleži zaposlenih po sektorjih in absolutna spremenljivka število prebivalcev leta 1981. Nenavadno majhen pomen ima oddaljenost od centralnih krajev (ki je v mnogih slovenskih pokrajinah celo najpomembnejša spremenljivka za spremembe v strukturi prebivalstva), vzrok pa je neohstoj skupnega centra, križanje vplivnih območij več centrov, vpliv sosednjega Zagreba in podobno. Spremembe v strukturi prebivalstva se močno navezujejo na velikost naselja, zaposlenost prebivalcev po posameznih sektorjih in na tipe naselij glede na rast prebivalstva. Značilna je prevlada malih naselij s prevlado zaposlenih v primarnem sektorju in padanjem števila prebivalcev. Stopnja deagrarizacije, industrializacije in urbanizacije je nizka in pod slovenskim povprečjem, procesi deagrarizacije, industrializacije in urbanizacije pa izredno hitri in nad slovenskim povprečjem. Stopnja deagrarizacije je obratno sorazmerna s hitrostjo deagrarizacije, kar vodi v poenotenje in homogenizacijo strukture prebivalstva kotline. Pokrajinski odnosi so oblikovali 6 sociokompleksov: -potencialni sociokompleks, -potencialni ruralni sociokompleks, -agrarni ruralni sociokompleks, -prehodni ruralni sociokmpleks, -urbanizirani ruralni sociokompleks, -urbani sociokompleks. Se najmanj so povezani naravni in družbeni pojavi (slika 24). V splošnem so za razlike v različnih družbenih pojavih najpomembnejši ekokompleksi in morfokom-pleksi. torej se največje razlike v pokrajini vežejo na reliefne in spkiSne naravne razmere. Slika 24: Dete/ statistom> pomembnih povezav med posameznimi tipi spremenljivk Figure 24: Share of statistkaly significant connections among different types of variables aaravne-naravne d r absolutne-absoiutne u absolutnc-razrednc 2 absolutne-relativne b relativne-relativne e relativne-razredne n razredne-razredne e naravne-družbene Prebivalstvo in gospodarske dejavnosti se vse bolj selijo v pokrajinsko najugodnejša območja (koncentracija), po drugi strani pa je prebivalstvena struktura vse bolj enaka ne glede na razlike med posameznimi deli pokrajine (homogenizacip) na osnovi deagrarizacije, industrializacije, urbanizacije in drugih pokrajinskih procesov. Največja koncentracija prebivalstva je: -pri morfokompleksih na ravnini (indeks koncentracije prebivalstva je leta 1981 0.25 0.50 0.75 1.00 kar za 139% viiji od indeksa za površine in za 24% višji od indeksa prebivalstva za leto 1880), -pri litokompleksih na pesku in produ (prebivalstvo je za 46% bolj koncentrirano od površin in 15% od prebivalstva leta 1880), -pri pedokompleksih na rjavi prsti na produ (prebivalstvo je za 50% manj koncentrirano od površin in za 5% bolj od prebivalstva leta 1880), -pri fitokompleksih na območju rastišč belega gabra (prebivalstvo je za 80% bolj koncentrirano od površin in za 7% od prebivalstva leta 1880), -pri ekokompleksih na ravnini iz pleistocenskega proda in peska (prebivalstvo je za 31% bolj koncentrirano od površin in za 14% od prebivalstva leta 1880), -pri pokrajinah kotline Savsko obrežje (prebivalstvo je za 44% bolj koncentrirano od površin in 5% od prebivalstva leta 1880). Indeksi usmerjenosti ekokompleksov in morfokompleksov glede na zaposlenost po sektorjih (tabela 14) kažejo na sorazmerno močno usmerjenost kompleksov, ki se pri tistih, ki so usmerjeni v primarni sektor, zmanjšuje, pri tistih, ki so usmerjeni v terciarni in kvartarni sektor pa zvišuje; še bolj to pokažejo indeksi usmerjenosti po pokrajinah kotline (tabela 22). primarno usmerjene pokrajine so vse manj usmerjene, saj se delež vseh sektorjev počasi izenačuje, vendar kaže, da bodo pokrajine večinoma preskočile prevlado sekundarnega sektorja in prešle direktno iz usmerjenosti v primarni v usmerjenost v terciarni sektor (preskočena bo industrijska faza razvoja pokrajin). Pokrajine, ki pa so že dosegle usmerjenost v sekundarni sektor, pa prav tako prehajajo v terciarno-kvartarni sektor (pri teh pokrajinah usmerjenost naraščaX tako se v pokrajinah, ki so v preteklosti že doživele močnejši razvoj (Sentjernejsko in Brežiško polje), usmerjenost ponovno povečuje, na Krškem polju je usmerjenost na najnižji stopnji, v ostalih, še vedno primarno usmerjenih pokrajinah, pa se usmerjenost izredno hitro znižuje (hitrost spreminjanja usmerjenosti iz primarnega v druge sektorje značilno pada z nadmorsko višino in zdaj so le še Gorjanci izrazito usmerjeni v primarni sektor). Največje razlike v rabi tal se vežejo na razlike med morfokompleksi in ekokom-pleksi. Na naravne razmere so najbolj navezani vinogradi in zaraščanje, najmanj pa travniki. Vinogradi so navezani na sončne lege v gričevju, njive na ravnino, prod, normalen odtok vode in rjavo prst, sadovnjaki na vznožje gričevja in bližino večjih naselij, travniki na poplavni svet holocenskih teras, zaraščanje na najslabše splošne naravne razmere in oddaljenost od naselij, gozd pa na poplavni svet pleistocenskih ilovnatih teras in hribovje. Najbolj pogosti kategoriji rabe tal sta gozd (35.7%) in travniki (31.5%), najmanj pa sadovnjaki (2.0%) in zaraščanje (22%). Pokrajinsko najbolj markami kategoriji rabe tal sta vinogradi v goricah in njive na poljih. Tudi pri rabi tal smo ugotovili višinske pasove. Z rastjo nadmorske višine si sledija -travniki, -gozd (na ilovici) ali njive (na produ) -sadovnjaki, -vinogradi, -gozd, -zaraščanje. Naselja so navezana na pokrajinske meje: 185 ali 49% naselij leži ob reliefnih mejah (na robu teras je 85 ali 23%, na meji med ravnino in gričevjem 64 ali 17% in na meji med gričevjem in hribovjem 35 ali 9% naselij), od 150 ravninskih naselij jih 66 ali 44% leži ob meji običajnih poplav in 44 ali 29% na meji visokih poplav, v gričevju in hribovju so pomembne biološke meje. Naravni pojavi so navidezno vse bolj pomembni za družbene pojave, dejansko pa družba le bolj ali manj smotrno izkorišča naravne pogoje in se jim prilagaja. Tako navidezno vse večji vpliv reliefa na število in delež prebivalstva ne pomeni, da je prebivalstvo vse bolj tudi dejansko odvisno od reliefa, pač pa, da le izkorišča najbolj ugoden relief: ravnino. Načelno se torej obnaša smotrno, ker pa pri tem pogosto pretirava, prihaja do prevelike koncentracije prebivalstva in njegovih dejavnosti. Zanimivo je. da se s slabšanjem naravnih razmer v splošnem slabšajo tudi družbene razmere. Pokrajinski odnosi so oblikovali 18 pokrajin Vzhodne Krške kotline: -Krško hribovje, -Bizeljsko hribovje, -Gorjanci, -Krške gorice, -Bizeljske gorice, -Kapelske gorice, -Prigorjanske gorice, -Šentjernejsko polje, -Krško polje, -Brežiško polje, -Zakrakovje, -Krakovski gozd, -Gaj, -Vrbina, -Dobrava, -obrežje Krke, -obrežje Sotle, -obrežje Save. Primerjava med Vzhodno Krško kotlino in Pokokrjem, ki smo ga deloma obdelali na podoben način (P e r k o, 1987a), je pokazala nekatere podobnosti, pa tudi precej razlik. Da bi lahko iz tega potegnili določene sklepe in zakonitosti, pa sta dve pokrajini premalo. Potrebno bi bilo proučiti še nekaj Krški kotlini in Pokokrju podobnih pokrajin (ugotavljanje zakonitosti zvez med pojavi v sorodnih pokrajinah) in nekaj pokrajin s povsem drugačnimi naravnimi in družbenimi značilnostmi (ugotavljanje zakonitosti zvez med pojavi v različnih pokrajinah, njihova pcisplošitev in ugo- Tabela 14: Usmerjenost ekokompleksov, morfokompleksov in pokrajin glede na zaposlenost po sektorjih (indeksi usmerjenosti so v desettisočinkah) Table 14: Orientation of ccocomplexes, morphocomplcxes and rcgtons with reference to empk>y-ment in sectors morfokotnplcksi in ekokompleksi 1971 indeks sektor 1981 indeks rasti indeks sektor usmerjenosti hribovje 7439 I 5759 I 77 griCevje 6609 I 4985 I 75 gričevje iz mezozojskega laporja, apnenca in dolomita 7249 I 5274 I 73 gričevje iz mioccnskega laporja 6615 I 4967 I 75 gričevje iz plcisio-piiocenske gline in ilovice 6015 I 4850 I 81 gričevje iz holocenske gline in ilovice 6432 I 4939 I 77 ravnina 4827 I 4881 III-iV 101 ravnina k pleistocenskega peska in proda 5359 I 4699 II 88 ravnina iz pleistocenske gline, ilovice In peska 4914 I1I-IV 5097 III IV l(M ravnina Iz holocenskega proda in peska 4990 II 5402 lll-IV 108 ravnina iz holocenske gline, ilovice in peska 5420 I 4719 I 87 pokrajina_5359 1 4717 II 88 poseljene pokrajine Kriko hribovje Bizeljsko hribovje Gorjanci Krike gorice Bizeljske gorice Kapelske gorice Prigorjanske gorice šentjernejsko polje Kriko polje Brežiško polje Zakrakovjc Obrežje Krke Obrežje Solle Obrežje Save 7345 7929 8981 4703 5755 4807 5006 3467 3601 2563 5216 3640 7275 2239 I I I I I I I I I 1II-1V I I I II 2396 4288 7277 1311 2530 2318 2168 2907 0923 3213 2755 0632 4076 3127 I I I I I I I II I lll-IV II II I lll-IV 33 54 81 28 44 48 43 84 26 125 53 17 56 140 tavljanje splošno veljavnih zvez, če te sploh obstajajo). Dosedanje delo pa je pokazalo predvsem to, da splošnejši (bolj generaliziran) nivo proučevanja (proučevanje večje pokrajine) daje boljše rezultate, saj se zveze med pokrajinskimi pojavi bolj izdvojijo kot na konkretnem nivoju proučevanja (proučevanje manjše pokrajine). V razpravi predstavljena metodologija v prvi vrsti omogoča kvantifikacijo pokrajinskih odnosov, v prihodnosti pa bo potrebno najti še kazalce, ki bi natančneje opredeljevali kakovostne značilnosti odnosov, da bi bil tako prikaz pokrajinskih odnosov še bolj kompleksen in vsestranski. OSNOVNA IJTRRATURA IN VIRI 1. B a x t c r, R. S., 1976. Computer and Statistical techniques for planners. London. 2. B e I e c, B., 1978. Problemi vinogradniške tipologije in regionalizacije. Geographica Slovenica 7, Maribor. 3. B i o I o S k i inštitut Jovana H a d ž i j a ZRC S A Z U, 1972-1977. Vegetacijska karta Slovenije 1:50 000, listi Samobor 1 in 2, Rogatec 3 in 4 in Novo mesto 2. Izvirna karta na ZRC SAZU, Ljubljana. 4. B 1 e j e c, M., 1976. Statistične metode za ekonomiste, Ljubljana. 5. G a m s, I., 1962. Klima Krške kotline. Dolenjska zemlja in ljudje, Novo mesto. 6. G a m s, I., 1962a. Morfografski pregled novomeških pokrajin. Dolenjska zemlja in ljudje, Novo mesto. 7. G a m s, I., 1983. Geografske značilnosti Slovenije. Ljubljana. 8. G a m s, I., 1986. Za kvantitativno razmejitev med pojmi gričevje, hribovje in gorovje. Geografski vestnik LVIII, Ljubljana. 9. Geološki zavodLjubljana, 1970. Osnovna geološka karta 1:100 000, listi Novo mesto, Rogatec in Zagreb. Zvezni geološki zavod, Beograd. 10. G r e g o r y, S., 1963. Statistical methods and the geographer. London. 11. Inštitut za tla in prehrano rastlin, 1964-1970. Tla sekcije Samobor 1 in 2 ter Novo mesto 2 (karte in besedilo), Ljubljana. 12. J a m n i k, R., 1986. Verjetnostni račun in statistika. Matematika-fizika, Ljubljana. 13. J a m n i k, R., 1987. Matematika. Matematika-fizika, Ljubljana. 14. K i n g, L. J., Statistical analysis in geography. Englewood Cliffs. 15. K 1 e m e n č i č, V., P e r k o, D., P o č k a j, D., 1984. Poselitev in regionalna struktura Vzhodne Dolenjske z Belo Krajino. Dolenjska in Bela Krajina. 13 zborovanje slovenskih geografov, Ljubljana. 16. K o k o I e, V., 1953. Morfološki razvoj področja med Savo in Sotlo. Geografski vestnik XXV, Ljubljana. 17. L o v r e n č a k, F., 1981. Pedogeografske značilnosti Šentjernejskega vršaja. Geografski vestnik LIII, Ljubljana. 18. M e 1 i k, A., 1959. Posavska Slovenija. Ljubljana. 19. P e r k o, D., 1987. Nadmorska višina in odmiranje prebivalstva. 14. Zborovanje slovenskih geografov, Postojna. 20. P e r k o, D., 1987a. Pokrajina in raba tal v Pokokrju. Geografski zbornik XXVII, Ljubljana. 21. P e r k o, D., 1987b. Povezanost prebivalstva v Pokokrju z nadmorsko višino in naklonom. Geografski vestnik LIX, Ljubljana. 22. P e r k o, D., 1987c. Preobrazba pokrajine pod vplivom človekovih dejavnosti v Pokokrju. Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti na življensko okolje. Geographica Slovenica 18, Ljubljana. 23. P e r k o, D., 1988. Učinki Suše v Sloveniji 1988 na različnih rečnih nanosih. Geografski vestnik LX, Ljubljana. 24. P e r k o. D., 1989. Prilagoditve na ogroženost od poplav v Vzhodni Krški kotlini. Ujma 3, Ljubljana. 25. P e r k o, D., 1989a. Povezanost med različnimi rečnimi nanosi in učinki suše 1988. Ujma 3, Ljubljana. 26. P e r k o, D., 1989b. Vzhodna Krška kotlina s posebnim ozirom na poselitev. Magistrska naloga, tipkopis na GIAM ZRC SAZU. Ljubljana. 27. P 1 u t, D., 1980. Raziskovalne in delovne metode pokrajinske ekologije. Geografski vestnik Lil, Ljubljana 28. S t r i t a r, A., 1977. Tla in podobe krajin v spodnjesavskem predelu Slovenije. Krško skozi čas, Krško. 29. S t r i t a r, A., M i k 1 i č, V., 1957. Pregled talnih oblik v spodnjesavskem predelu Slovenije. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana. 30. š i f r e r, M., 1969. Kvartarni razvoj doline Krke. Tipkopis na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana. 31. Š i f r e r. M., 1969a. Kvartarni razvoj doline Save med Zidanim mostom in Dobovo. Tipkopis na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana. 32. Š i f r e r. M., 1982. Karta poplavnih območij ob Savi in Sotli v Krški kotlini. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana. 33. š i f r e r, M., L o v r e n č a k, F., N a t e k, M., 1981. Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem. Geografski zbornik XX, Ljubljana. 34. Geodetski zavod SRS, 1981. Topografska karta 130 000, listi Brežice, Kumrovec in Novo mesto. Ljubljana. 35. W r i g 1 e y, N., 1985. Categorical data analysis for geographers and environmental scientists. New York. 36. Zvezni zavod za statistiko. Popisi prebivabtva in stanovanj. Beograd. EAST KRKA RIVER BASIN - REGIONAL STRUCTURE AND POPULATION (An Establishing Example of Natural and Social Region Elements Interrelations) Summary The abstract deals with some connections among region elements which are to be understood as the fundamental component parts of the region. A special attention is destined for the attechment of population to natural conditions in the east Krka river basin being one of the largest Slovene flat areas, south-east from Ljubljana near the croation border. The selected natural region elements are represented by seventeen analitical natural variables. On the basis of individual region elements, individual tops were defined, meaning the smallest homogeneous region units. These tops being too small in surface for our needs, so we have united similar tops in topic complexes or shoter complexes to represent five synthetical natural variables. The individual values of all natural variables being erf descriptive (atributive, unnumerical) character were entered into computer with help of the squere nets placed on the maps. Some correlation coefficients hased on contingency tables have been used to indicate the significance of relations among natural variables. Their calculated values are statistically significant in 97% of all cases. The importance and eventual influence or dépendance of each variable have been treated separately. The natural variables of the highest average correlation coefficients are altitude, incline, age and acidity of rocks, some vegetation variables, morphocomplexes, hidrocomplexes, pedocomplexes, biocomplexcs and ecocom-plexes. The natural regional relations have formed nine different natural regions (landscapes, ecocomplexesX -low mountains, -hills of Mezzozoic marl, stone and dolomite, -hills of Miocene marl, -hills of Pleistopliocene clay and loam, -hills of Holocene clay and loam, -flat (plain) of Pleistocene sand and gravel, -flat of Pleistocene clay and loam, -flat of Holocene sand and gravel and -flat of Holocene clay and loam. The selected social elements are represented by hundred social variables. The individual values of all social variables were entered into computer with help of statistical data for all of 381 settlements in the region. The connections of social variables being of numerical character have been calculated with help of the Pearson's linear correlation. Their values are, statistically viewed, significant in 39% of all cases. The social variables of the highest average correlation coefficients arc the index of population growth during 1961 to 1981, the share of inployment active inhabitants in the primary sector in 1981 and the number of inhabitants in settlement in 1981. The social regional relations have formed six different sociocomplexes: -potential sociocomplex (genetical basis for all next sociocomplexes), -potential rural sociocomplex, -agricultural rural sociocomplex, -intermediate (transitional) rural sociocomplex, -urbanized rural sociocomplex and -urban sociocomplex. The attechment of population to natural conditions has been measured with eta squared coefficients. A good third of them are statistically significant. The natural variables of the highest importance for differences in the dislocation, structure and processes of population are: altitude, incline, ecocomplexes and morphocomplexcs. The same natural variables are important for differences in land use. Vineyards are attached to the sunny positions in the hills, fields to the plain, gravel and brown soil, orchards to the foot of the hills near bigger settlements, meadows to the periodical flooded holocene terraces, natural afforestation (overgrowing) to the worst general natural conditions far from settlements and finally forest to the periodical flooded pleistocene loam terraces and mountains. According to the distance from settlements the part of intensive categories of land use is falling and the part of extensive categories is growing, the same happeas with deterioration of natural conditions. There is significant linkage between the decrease of intensive categories part and the decrease of the population density. By deterioration of natural conditions, the social conditions also deteriorate. There are six altitude zones of different land use: -meadows, -forest (on clay and loam) or fields (on sand and gravel), -orchards, -vineyards, -forest and -pastures with natural afforestation (overgrowing). The settlements are often attached to the borders of natural elements in the region. 185 or 49% of all settlements are situated near relief borders. 53% of settlements on the plain have been built at the edge of flooded areas. In the hills the litological borders are of great importance for the locations of settlements there. The abstract has proved how strong relations among natural and among social and even among natural and social elements exist in the region. Therefore, at population and land use planning the natural and social conditions should be taken into account. An open question remains, how many of these features can be transported to other (similar and different) regions. It would be mainly interesting to know, whether, certain correlations (correlation coefficients values) among regional elements, are constant (constantly aproximately equally high), partly similar or are they unique, typical for individual regions. Our comparatkin between the Kokra and the east Krka river basin (two different types of regions) shows some similarities and some differences. To establish some general features or even laws, more similar and different regions have to be researched. For the time being, we plan a research of attachment of population (specially depopulation) to different relief conditions in complete Slovenia.