Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. |j Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. ariBKc*. • - Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnnh v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgarti v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v Večkrat po pogodbi. xviii. letnik. V Gorici, 3. februvarja 1910. 5. številka,. Krščansko - socialno delo na Goriškem. V soboto dne 5. t. m. bo konferenca, ki jo sklicuje visokorodni gospod namestnik knez Hohenlohe za ureditev kolonskega razmerja v goriški deželi. Namestništvo je poslalo vabilo tudi »Zvezi slovenskih kolonov" s pozivom, naj bi se te konference udeležil tudi njen zastopnik. To se bo tudi zgodilo. Vprašanje o kolonstvu je v toliko dozorelo, da se je začela vlada za to resno zanimati. Sedaj je utemeljeno upanje, da se bo v prid ubogim kolonom vsaj kaj malega storilo. A pri tem ne smemo ostati 1 Same postave ne bodo rešile našega kolonskega in delavskega ljudstva. Tudi zavarovanje za starost in onemoglost ne more prinesti trajne rešitve iz kolonske in delavske sužnjosti. Kaj pravi naš dični pesnik S. Gregorčič? »Adamova deca v prognanstvu se joče in prosi, naj sreče zapravljene kraj odpre jej na novo dobrotljivi oče. Nespametno ljudstvo, čemu-li tvoj stok? Na delo! ne nosi mi križema rok! Povrni se samo v prvotnost nazaj, in našlo povsodi prvotni boš raj". Te besede našega pesnika nam potrjuje vsakdanja izkušnja. Poznamo kolone in delavce, ki so si dobro pomagali in si dejali marsikatero svotico na stran, dcčim nimajo drugi prav nič. Takim bo zelo težko pomagati. Če se jim tudi pomaga, bodo v kratkem spet vse premoženje izgubili. Saj vidimo z lastnimi očmi, kako vsaki dan propadajo samostojne kmetije radi nevednosti, nemarnosti in zapravljivosti njih gospodarjev. Tako se vsaki dan le množi število nesrečnih kolonov in delavcev. Tu treba korenite pomoči. Postavo mora izdatno podpirati krščanskosocialno delovanje mej našim ljudstvom. Slovenski koloni v Brdih uvi-devajo sami, da jih postave ne morejo rešiti iz tužnih razmer. Na shodu v Vi-polžah dne 11. oktobra 1908 so koloni sami nasvetovali razna sredstva, ki naj bi dovedla kolonsko ljudstvo do zaželje-nega smotra. Naj naštejemo tu nekatera sredstva, ki so se takrat nasvetovala v obliki resolucij, ki so bile odposlane visoki vladi! Pred vsem se mora mej koloni pospeševati izobraževalno delo. Kjer je nevednost, je težko pomagati. V ta namen naj bi se mej kolonskim ljudstvom zasnovala izobraževalna društva, ki imajo namen širiti pravo izobrazbo in navajati ljudi k varčnosti in treznosti. Povdarjalo se je na shodu, naj bi si vsaka kolonska družina naročila »P r i m o r s k i lis t", ki je glasilo vsega krščansko-socialnega gibanja in delovanja na Goriškem. »Primorski list" pozivlje že osemnajsto leto goriške Slovence k izobraževanju, varčnosti in treznosti ter podpira vsa stremljenja, ki se pojavljajo v dosego zdržnosti in treznosti mej našim ljudstvom. Nadaljnje sredstvo v rešitev kolonskega vprašanja je pospeševanje p o-s o j i 1 n i š t v a (raiffeisenovega sestava) in zadružništva sploh. Kmečko ljudstvo treba rešiti iz oderuških rok ter je v gospodarskem oziru pokrepiti. Potrebne so posojilnice, kmetijske in prodajalne zadruge (konsumna društva) itd. Zavarovalnica za govejo živino naj bi v nobeni vasi ne manjkala. V tem oziru Imamo iz zadnjih dni prežalostne izkušnje. Ubogemu kolonu je crknilo par volov, ki po nemarnosti nista bila zavarovana. Tako je šel po vodi ves prihranek, ki ga je dejal v več letih na stran! Treba bo znova hraniti, da se spet zaceli rana. Glavno sredstvo za rešitev kolonskega vprašanja pa bi bila brezobrestna ali nizkoobrestna posojila pridnim kolonom za nakup zemljišč, ki bi bila na prodaj. Koloni sami uvidevajo, da jih ne more dobro zavarovati nobena postava in da se kolonsko vprašanje more rešiti edino-le s tem, da se kolon-stvo kakršno je sedaj, odpravi. Če je vlada dala tako posojilo (dva milijona) kapitalistom, zbranim okolu »Banca popolare" v Gorici, da pač lahko na razpolago nekaj milijonov ubogim kolonom, ki so še bolj potrebni. Država in dežela naj bi krepko podpirala akcijo, ki so jo že započele »Goriška zveza", »Federazione cattolica" in sploh naše posojilnice z nakupovanjem zemljišč za kolone. Dalje se mora postavnim potom zabraniti špekulacija z nakupovanjem zemljišč. Ta špekulacija podražuje cene zemljiščem in jemlje kolonom kruh. To so glavne točke našega programa za rešitev poštenega kolonskega ljudstva. Tu je vsem odprto polje kr-ščansko-socialnega delovanja na Goriškem! Vse to se mora izvršiti vsporedno z novo postavo, katere načrt sta izdelala deželni odbor in vlada in ki se bo pretresoval pri konferenci dne 5. t. in. Deželni zbor. Enajsta seja. Ko se je otvorila seja, je bilo naznanjenih sedem predlogov, med temi predlog poslanca Berbuča glede izde-lanja podrobnih načrtov za preskrbo vipavskih občin z dobro pitno vodo. Poslanec Fon je predložil nujni predlog za odkidanje snežnih plazov na cesti Kal-Soča-Trenta. Dovolilo se je na njegov predlog 800 K v ta narnen, ter se pozivala vlado, naj i ona prispeva k stroškom za to delo po zmožnosti. Ta predlog se je soglasno sprejel. Predlog poslanca dr. Faiduttija glede ustanovitve ene podružnice av- stroogrske banke se je izročil po dolgem debatiranju finančnemu odseku. Predlog poslanca dr. Bugatta o ustanovitvi odseka za proučevanje vprašanj zdravstvenega značaja je bil kot neutemeljen odklonjen. Sprejela se je prememba lovskega zakona, vsled katere bode znašala taksa za enoletni lovski list 10 K, za triletni lovski list 30 K. Poziv na vlado, naj pospeši ustanavljanje avtomobilskih prometnih zvez za prevažanje poljskih pridelkov itd. se je tudi sprejel. Dovolilo se je, da se bolniški stroški nekaterih oseb plačajo in deželnega zaloga. Odpisale so se vse obresti dolga iz leta 1866 občine Opatjeselo od zneska 4000 K. Vinarskemu in sadjarskemu društvu v Rihembergu se je dovolila podpora v znesku 400 K. 700 K podpore za zgradbo mosta čez Ušnik pri Volčah se je tudi dovolilo. Županstvu Dornberg se je dovolila podpora 1300 K za zgradbo brvi čez Vipavo pri Saksidih. Za zgradbo vodovoda na Vršnem se je dovolil županstvu na Libušnjem prispevek 3500 K. Cestnemu odboru v Kanalu se je dovolil deželni prispevek v znesku 2000 K za popravo mosta čez Sočo pri Plaveh. Goriški kmetijski zadrugi se je dovolila vsota 400 K na nakup kmetijskega orodja. Županstvu v Ajbi se je dovolil deželni prispevek 2000 K za popravo oziroma zgradbo ceste Kosi-Kambreško. Zvišalo se je število podpor za gojenke babiškega tečaja od 4 na 7, in sicer 4 za slovenske in 3 za italijanske gojenke. Za napravo vodovoda v Ročinju se je obnovila podpora 300 K. Prošnja županstva Dol.-Otlica za podporo gojenkam čipkarske šole se je odstopila deželnemu odboru s priporočilom, naj jo upošteva pri podelitvi takih podpor. Nekatere druge prošnje so se odstopile deželnemu odboru, naj jih reši v lastnem delokrogu. Po končanem dnevnem redu je prečital poslanec Bugatto svojo interpelacijo na deželnega glavarja zaradi ustanovitve trgovskih nadaljevalnih šol v Furlaniji. Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za d.ie 29. ja-nuvarja, ob 4. uri popoldne. Dvanajsta seja. Po prečitanju došlih vlog je deželni glavar naznanil, da je poslanec Zega zaradi bolezni zadržan udeležiti se seje, nakar se je prešlo k dnevnemu redu. Poslanec Botnbig je utemeljeval svoj predlog glede nameravanega zvišanja tarif za prevoz tovorov na južni in državni železnici ter predlagal, naj se vsaj v času največjega eksporta poljedelskih pridelkov, to je od 1. junija do srede julija pustijo dosedanji tarifi, ako že ni mogoče doseči znižanih cen v to svrho. Ta predlog je bil. nujnim potom sprejet. Poslanec Piccinini je predlagal, naj se opusti nazivanje »avstrijsko ilirsko Primorje" v deželnem zapisnika in ukaznlku. Poslanec Fon se je temu protivil ter izjavil: Čudim se, da je tak predlog stavil poslanec stranke, ki vedno pov-darja svojo avstrijsko tendenco. Še več se mi pa čudno zdi, ker je predlagatelj c. kr. uradnik. Iz predlagateljevega utemeljevanja se zdi, kakor da bi to vprašanje prevevala humoristika. Za nas (Slovence) pa je to nazivanje velike važnosti, kolikor zaradi besede »avstrijsko", toliko zaradi besede »ilirsko". Za -nas (Slovence) je beseda »Ilirija" velikega pomena; kajti pod imenom »Ilirija" so bili pred časom združeni vsi Jugoslovani. Ako se gospodu predlagatelju zdi, da je to nazivanje proti veri (kar je tudi omenil), se moti in zaraditega vera ni v nevarnosti; kajti naš cesar se nazivlja »kralj Ilirije" in je vendar katoličan. Pesnika Gaja (katerega je Piccinini omenil) naj predlagatelj pusti v miru, ker ga ne pozna. Gotovo je, da se bomo mi (slovenski poslanci) z vso močjo zavzeli za to vprašanje. Jaz bi sicer moral predlagati, da se ta predlog odkloni, a ker s tem, da se ga odda pravnemu odseku, stvar še ni sprejeta, dopustim, da se ta predlog izroči pravnemu odseku, kjer se pa še vidimo. . Ta predlog se je proti želji predlagatelja, naj se o njem nujno,razpravlja, odstopil pravnemu odseku. Nato je poslanec Bogato predlagai, naj se poživlja vlado, da dela na to, da se podržavi južna železnica, kar je bilo nujnim potom vsprejeto. Nato je stavil posl. Berbuč sledeči predlog: Visoki deželni zbor skleni: Poživlja se visoka vlada, da dd izdelati po organih melijoracijskega urada v Trstu čimpreje podrobne načrte in stroškovnike za preskrbljenje nekaterih občin v vipavski dolini z zdravo pitno vodo. Pri utemeljevanju tega predloga je posl. Berbuč izjavil sledeče: Sedaj, ko misli mesto Gorica graditi vodovod, s katerim se napelje voda iz Hublja, hočejo nekatere občine v vipavski dolini okoristiti to priliko, da se preskrbe z dobro pitno vodo. Ta akcija ne bi mestu prav nič škodovala in bi bila temveč občinam, deželi in državi v veliko korist. Občine imajo sedaj večinoma podtalno vodo ali pa kapnico, ki po- stane pri deževnem vremenu vedno kalna. Da taka voda ni posebno zdrava in provzročuje razne bolezni, ni potreba posebej povdarjati. Toliko bi bilo omeniti v higijeničnem oziru. Kar se pa tiče fi nančnega ozira, bi bila ta akcija veli kega pomena, kajti 20 občin bi parteci piralo na tem podjetju. Ako se pomisli da bi se moralo za posamezne občine izdelati načrte za zgradbo potrebnih vodnjakov oziroma vodovodov, bi to stalo najmanj od 1.200.000 do 1,500 000 K Po informacijah, katere sem dobil oc stavbenega urada, bi pa preskrbljenje teh občin z dobro in zdravo pitno vodo, ki bi bilo v zvezi z vodovodom za mesto Gorico, ne stalo niti eno tretjino tega zneska. Deželni odbor je že storil potrebne korake za pridobitev potrebne množine vode za prizadete občine. De želni stavbeni urad pa nima zadosti mpči, da bi zamogel v doglednem času izvršiti načrte, zato naj se pokliče vlada v to svrho na pomoč, ker ona s pomočjo svojih organov gotovo bolj hitro izvrši tako delo. Posl. Fon je nato predlagal: z ozirom na kolosalno važnost te akcije predlagam, naj se predlogu doda še odstavek: Nalaga se deželnemu odboru, da zastavi vse svoje moči v to, da se predlog uresniči. Predlog posl. B e r b u č z dodatkom posl. Fon se je nujnim potom vsprejel. Razni predlogi, zadevajoči uravnavo vodi, napravo nasipov itd. so se odstopili dotičnim odsekom. Predlog deželnega odbora glede ureditve razdelbe in uredbe občinskih zemljišč, varstva planin in zložbe zemljišč potom deželnih zakonov je bil nujnim potom vsprejet. Nato so se potrdili obračuni raznih zalogov. Prošnja za podporo 700 K za razširjenje ceste Nabrežina-Slivno se je odstopila deželnemu odboru, naj potrebno ukrene. Prošnja nekaterih posestnikov trnovskih za podporo za škode, provzro-čene po snežnih plazovih, se je odstopila deželnemu odboru v eventualno nadaljno uradovanje. Občini Štjak na Krasu se je dovolila podpora v znesku 1600 K za zgradbo vodnjaka v Dolenjah. Občini Barka se je dovolila podpora 470 K za zgradbo vodovoda. 2000 K podpore se je dovolilo za zgradbo ceste od »Mesarjev" do ceste Gabrije-Kodreče. Županstvu Miren se jedovolilo 200 K podpore za zgradbo vodnjaka v Rupi. Za uravnavo Soče pri Volčah oziroma Tolminu, sc je priznal deželni prispevek v znesku 10.500 K, to je 25 odsto celotnih stroškov Nato je poslanec Bugatto prečital svojo interpelacijo na naučnega ministra zaradi zgradbe trgovskih .šol v Tržiču, Červinjanu, Gradiški in Korminu. Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za petek 4. fe-bruvarja ob 4. uri popoldne. Politični pregled. Državni zbor. Državni zbor bode sklican na dan 22. februvarja in to zaradi sklicanja češkega deželnega zbora, ki se snide dne 3. t. m. k zasedanju, ki ima trajati 14 dni. Rekonstrukcija kabineta. Listi poročajo, da je rekonstrukcija sedanjega našega ministerstva že sklenjena stvar. Po teh poročilih bi postal kak Slovenec poljedelski minister, ki pa ni poslanec. Štajerski deželni zbor V štajerskem deželnem zboru .-o pričeli slovenski poslanci obstruirati. Nemška brezobzirnost jih je k temu pri silila. Na dnevnem redu je bil v torek deželni proračun. Posl. Benkovič se je pri poglavju: ceste in železnice, pri toževal, da je dež. zbor dosedaj odklo nil vse želje Slovencev v narodnem oziru. Slovenci ne morejo dopustiti, da bi se še nadalje tako postopalo ž njimi Med posl. Benkovičem in E i n-spinnerjem je prišlo do hudih prerekanj. Nemci so klicali: Niti vinarja ne dovolimo več Slovencem. Slovenci so nato pričeli z obstrukcijo. Oglasili so se vsi po vrsti slovenski poslanci. Dalmatinski deželni zbor. Tudi v dalmatinskem deželnem zboru imajo obstrukcijo. Obstruirajo namreč hrvatski poslanci stranke prava. Češki deželni zbor. Češki deželni zbor je sklican za danes. Zdi se, da pride do nekega sporazuma med čehi in Nemci. Ako se to zgodi, bode zboroval češki deželni zbor 14 dni. Ogrska. V soboto je bilo zasedanje ogrskega državnega zbora odgodjeno. Mi-nisterski predsednik grof Khuen-Heder-vary se je takoj potem podal na Dunaj ter je podal cesarju svojo demisijo. Cesar pa demisije ni vsprejel, marveč izdal na grofa Khuena-Hedervary-ja lastnoročno pismo, ki se glasi: Ljubi grof Khuen-Hedervary! Od Vas podano demisijo Moje ogrske vlade ne sprejmem in jemljem z odobravanjem na znanje, da boste glede razpusta državnega zbora in svoječasnega sklicanja novega državnega zbora stavili predloge. Hrvatska. Hrvatski ban baron Rauch je prišel včeraj na Dunaj. Danes ga sprejme cesar v avdijenci, pri kateri priliki poda baron Rauch svojo ostavko. Za njegovega naslednika bode imenovan bivši hrvatski minister dr. Tomašič. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišč e": P. n. gg. svetnik Fr. Matejčič, deželni šolzki nadzornik v Trstu, 10 K, Št. Ž. 50 K, M. M. 20 v, Luka Bavdaž v Kanalu 1 K, Anton Gregorič, organist na Vogerskem 40 v, Andrej Mrevlje 50 v, Franc Rijavec, Vitovlje 20 v, .Josip Rosič, Volaršče 50 v, Franc Germek, Gabrovka 20 v, Franc Širca, Pliskovica 40 v, v nabiralnikih; gostilna „Central" 78 v, gostilna Josip Gorjanc 40 v, gostilna Kralj 14 v. Občina Grgar vsled starešinstve-nega sklepa z dne 24. januvarja 1909 na račun ustanovnine 100 K. Bog poplačaj s t o t e r o! V s -v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.! Domače in razne vesli. Naš deželni zbor je sklenil v eni zadnjih sej na predlog posl. Mariniča, naj vlada ne ovira ustanavljanja osmič (točenje vina lastnega pridelka) posebno v slabih tržnih letinah, kakoršno je letos. Nadalje naj bi smeli naši vinogradniki tudi v Trstu ustanavljati os-mice. Jako važen predlog za naše vino-rejce. Upamo, da bo vlada upoštevala sedanjo bedo naših vinogradnikov in pa ugodila predlogu naših poslancev. Vodovodno vprašanje se je razpravljalo v zadnji seji dež. zbora. Poročal je poslanec Berbuč o preskr-bitvi nekaterih občin na Vipavskem z dobro pitno vodo o priliki, ko se zgradi vodovod za mesto Gorica za vodo iz Hublja. Upati je, da se stvar izvede vi- pavskemu ljudstvu v korist, ki nestrpno čaka rešitve vodnega vprašanja. Liberalci se, neznansko boje, da se to vpra šanje reši. V enomer zabavljajo. Le naj I Mi delamo, oni zabavljajo. Izvirna žalolgra: „Za pravdo in srce", ki jo je spisal slavni pesnik Anton Medved, se bo predstavljala začetkom meseca marca v dvorani „Cen-tral“ v Gorici. Prireditev preskrbi društvo „Zvezda“ iz Sovodenj. Čisti dobiček bo za ..Slovensko sirotišče*- v Gorici. Več o tej ginljivi igri objavimo o svojem' času. Občni zbor društva »Skalnlca" bo 20. t. m. Občni zbor „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo 13. t. m. ob 4. uri popoludne v restavraciji „Ceu-tral ‘ Več prihodnjič. Odborova seja .,Slovenskega strelišča" bo dne 7. t. m. ob 4. uri po poldne pri č. g dr. A. Pavlici. Ljubljanski knezoškof pri sv Očetu papežn. — Sv. Oče papež je v pond. vsprejel v avdijenci ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Jegliča. Poljedelsko ministerstvo za živinorejo. — Poljedelsko ministerstvo misli ustanoviti z letnimi 6 milijoni kron, katere je dovolila državna zbornica za pospeševanje živinoreje in vnovčevanje živine, nekak fond, ki je sličen melio racijskemu fondu. Kor bo skozi 9 let po 6 milijonov kron, torej skupno 54 milijonov kron na razpolago, se namerava po posameznih deželah ustanoviti zavode za vnovčevanje živine. Zavodi bodo imeli popolnoma trgovsko podlago. Že obstoječi taki zavodi 'se bodo pre ustrojili v kmetijska podjetja na zadružni podlagi. Dela se že tudi na to, da „Dunajski zavod za vnovčevanje živine" stopi v zvezo z drugimi enakimi napravami. Podpirale se bodo od ministerstva vse druge pospeševalne naprave za živinorejo, kakor tozadevne kazine in kmetijska društva. Pri vnovčevanju se bo mislilo tudi na klavnice v velikem obsegu, od katerih se bodo preskrbovala mesta in trgi mesom, med tem ko se porabijo stranski produkti.za umetna gnojila, mila itd Državna uprava misli vsa taka in enaka podjetja podpirati s subvencijami, even-tuelno tudi s posojili. Razume se samoobsebi, da bo poljedelsko ministerstvo pospeševalo pride lovanje krme, izpolnitev planin itd. s tem, da bo podpiralo že obstoječe paš-niške zadruge. Od poljedelskega ministerstva osnovana centrala za vnovčevanje živine ima namen, stati poljedelcem vseli kronovin s svetom kot prijatelj in svetovalec pri prodaji živine na strani. Od te centrale se bodo izdajala tržna poročila, ki bodo služila prodajalcu kot vodnik, kje in ke-daj da najbolje proda svojo živino. Ta naprava ima namen, varovati poljedelce pred tako škodljivimi prekupci in živinskimi veletržci, ki drugače ljudi vedno begajo z lažnjivimi poročili o cenah. V občinah, kjer še nimajo živinskih tehtnic, naj se take napravijo in kmetje pouče o pravi cenitvi živine, namenjene za prodajo. Posebno naj se kmet pouči v tem, da ne bo prodajal premladih telet, za katere itak ne dobi dobre cene, ampak jih proda v svojo lastno škodo. Istotako je tudi na škodo narodnega gospodarstva, ako prodaja kmet napol rejeno živino. Upamo, da bodo tudi Slovenci od teh naprav, ki se nameravajo v korist živinoreje izvršiti, imeli svoje koristi. Lloydov arzenal kupi vlada. — Pogajanja med vlado iu Lloydovo upravo glede prodaje Lloydovega arzenala, so dospela do zaključka v zadovoljstvo vseh udeleženih faktorjev. Lloydov arzenal se opusti, a se ne zgradi novega, poveča se pa ladjedelnica sv. Marka, in Lloy-dov arzenal se združi z eno obstoječo ladjedelnico na n?*in, da se bo na temelju pogodbe med Llydom iu Tehn. zavodom še nadalje gradilo ladije v ladjedelnici sv. Roka. Del av stvo, ko ostane na razpolago vsled razpustitve Lloy-dovega arzenala, dobi delo deloma v povečanem obratu sta-biliment a, deloma v Lloydovih delavnicah za popravljanja in ostali v bližnjem Sv. Roku, ki gospodarski spada k Trstu. Strašen zločin. — V torek so aretirali v Sesljanu Frančiško Leban, rojeno Sardoč, in Josipa Gašparina, delavca v kamenolomu v Sesijanu, pristojnega v Radovljico. Leban je omo-žena. Nie mož, doma iz Komna, pa ne živi pri njej ampak dela nekje Trstu. Leban se je preživljala s tem, da je dajala delavcem v Sesljanu stanovanje in hrano. Tako je dajala tudi Gašparinu že pet let hrano in stanovanje in je baje imela ž njim pregrešno razmerje. Na obeh leži sedaj strašen sum, da sta sežgala dvoje novorojenih detet v peči. To je izpovedala orožnikom, ki so bili o tem obveščeni po nekem delavcu, 12 letna hčerka Lebanova, Rozalija, ki je baje vse to videla z lastnimi očmi. Oba se nahajata sedaj v komenskem zaporu. Danes se je podala v Sesljan posebna sodna komisija. Mestne novice. m Forrer in goriškl mestni svet. Goriški občinski svet je svoječasno sklenil, da sc prekrsti Semeniška ulica v Ferrerjevo. Sklep, ki ga je razveljavilo cesarsko namestništvo, je sedaj potrdilo notranje ministerstvo kljub prizivu goriške občine. m Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Gorici hišni posestnik g. Martin Pod-bršič v 78. letu svoje starosti. Pokojnik je bil blag človek. Čeravno je videl mnogo sveta — kajti kot vojak-dragoncc prejalial je svoj čas Italijo doli do Toskane in našo državo tja gori do se-verno-vzhodne meje, a kot sluga poveljnikov naše vojne mornarice bil je deležen mnogih in dolgih pomorskih potovanj in je videl mnogo inozemskih luk, kakor ameriških in azijskih, pri kateri priliki je videl mnogo nerodnosti po svetu — vendar si je ohranil pri vsem tem mirno vest in poštenje ter je ostal zvest Bogu in narodu. Bil je pravi vzor varčnosti, toda ne skopuh; kajti bil je usmiljenega srca in je vsakemu pomagal, če je le mogel, posebno pa revežem, ki so ga prav dobro poznali. Kot sluga privarčeval si je toliko, da si je vkupil v Gorici hišo in si je sploh toliko prihranil, da je na stara leta zamogel brezskrbno živeti in da ni bil na potu nobenemu. Pogreb je bil danes ob 9. uri predpoludne. Pokojnikovo truplo prepeljali so v Deskle na domače pokopališče. N. p. v m ! m Izgubila je neka oseba v Gorici 150 K in sicer od Rabatišča do sadnega trga. Kdor bi bil našel, naj se oglasi v našem upravništvu. m Dobava mosa za vojaštvo v Oo-rici. S 1. inarcom t. I. se ima oddati dobava mesa za tukajšnjo vojaško posadko. Mesarji, ki na to reflektirajo, naj dopošljejo svoje ponudbe vojaškemu poveljništvu v Gorici in sicer pod naslovom »upravna komisija 47. pešpolka v vojašnici na Travniku*-. Iz goriške okolice. g Št. Andrež. — Letina slaba. Krompir je bil minulo leto po nizki ceni. Vrzote imajo tako sramotno nizko ceno, da se ne izplača jih rezati in čistiti. Pomislite: po 2 K kvintal. Kmet, ki jel. 1908 dobil za vrzote do 800 gld., ni letos dobil niti 300. To je hud uda- rec. Kmet pelje 7. enim konjem vrzotc v Trst. Za nje dobi do 10 gld. Od teh ima najmanj 5 gld. stroškov, tako, da 11111 skoro nič ne ostane. Štand režanj e ne pomnimo take slabe letine. Sramotno nizka cena vrzot nam je prizadjala velikansk udarec. g Dornberg. Veselico priredi naše »Kat. slov. izobr. društvo" prihodnjo nedeljo, dne 6. febr. t. 1., v prostorih g Jožefa Šinigoj. Vspored: 1. I. Aljaž »Oj z Bogom ti planinski svet", mešan zbor. 2. »Čašica kave", I). Vodopivec, šaloigra. 3. S. Gregorčič: »Znamenje" deklamacija. 4. V. Vodopivec: »Lepi Jurij", šaljiv možki zbor. 5. I). Vodo pivec: »Tihotapci", šaljiv prizor. 6. »Dajč pohrusten", humorističen prizor. Za četek ob 3'/a popoldne. Vstopnina 30 vinarjev. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj pride! Odbor. g Redka poroka. V Sovodnjah je na oklicih okoli 80 let stari vpokojeni ar-zenalski delavec vdovec, rodom iz tr žaške okolice, s 25-letno deklino rodom nekje z Moravskega. Pač redka poroka g Pevma. Odbor »Marijine družbe" v Pevmi vabi k predstavi, katero pri-rede Marijine hčere v nedeljo dne 6. fe-bruvarja t. 1. ob 3. uri pop. v župnišču Igralno osohje bo vprizorilo dve krasni šaljivi igri. Torej smeha in zabave v izobilju. Znano je, da so društvenice izvrstne igralne moči. Da je to resnica, pokazale so že večkrat. Vse prijatelje društva, ne le iz Pevme, temveč tudi iz sosednih župnij, ki hočejo imeti pošteno zabavo in bi se radi enkrat prav iz srca smejali, vabi najuljudneje odbor dekliške Marijine družbe. Sedeži -60 vin, stojišča 30 v. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. g Katoliško bralno društvo v Št Ferjanu priredi dne 6. febr. 1910 na pustno nedeljo ob 4. uri popoldne veselico v prostorih g. Franca Terpina. Vspored: 1. Petje, ..Slovan , moški zbor. 2. Dekiamacija, »Zadovoljni kranjec.3. »Trije tički" burka v 2 dej. J. Štoka. 4. Deklamacija, »V pepelnični noči' S. Gregorčič. 5. Petje, Venček narodnih pesmi , poje moški zbor. 6. »Izgubljena stava", šaljiv prizor, D. Vodopivec 7. Petje, mešan zber. S. »Dobra kupčija", šaljiv prizor, D. Vodopivec. 9. Šaljiva pošta. Po veselici prosta zabava. Vstopnina k veselici 30 v, sedeži 40 v. Kdr.r ^ se hoče veselo nasmejati naj obišče našo veselico. K obilni udeležbi vabi odbor. g Šmartno. Obhajal se jo tukaj od 16—23. januvarija sv. misijon. Vodila sta ga čč. 00. Alojzij Žužek, in Bngel-bert Rakovec, iz Jezusove družbe. Vdc-ležba je bila nepričakovane velika. Prostorna Šmartenska cerkev je bila vsaki ’ dan pri vseh treh govorih natlačeno polna. Vzlasti pa se je trlo ljudi v nedeljo ob sklepu sv. misijona. Nad vse veličastna je bila procesija s svetim križem, katere se je vdeležilo nad 3000 ljudi. g Sv. misijon se je včeraj dovršil v St. Petru ob ogiomni udeležbi ljudstva. Cerkveni govori so bili jako dobro obiskani, zlasti pa večerni. Krščansko judstvo v Št. Petru je s tem pokazalo, da je verno. Zlasti nauki čč. 00. misijonarjev naj bi padli na rodovitna tla. g V Biljah so pri občinskih volitvah, ki so se vršile te dni, zmagali liberalci v družbi z agrarci. Ljudje, ki tičejo skupaj so se spet enkrat našli. Liberalnim Biljencem so prišli na pomoč i Mrmoljevci iz Vrtojbe in tako so rešili 1 liberalce padca. Torej Saunig se je začasno še obdržal na površju. Zmagali so z neznatno večino. g Gabrije pri Rubijah. Baron Bi-anchi v Rubijah daruje vsako leto od svojega 50 K najstarejšemu možu županstva Sovodnje. Do sedaj je bil tak mož vedno kak revež, ki je trpel pomanjkanje in mu je ta svotica jako dobro došla. Letos pa je ta čast dole- tela liberalnega veleposestnika Jožefa Pavletiča, ki ima premoženja več kot vsi Gaberci skupaj. Le-ta je kronice z veseljem sprejel in jih lepo utaknil v svojo debelo listnico. Gaberški reveži so upali, da bogati „Pepič“ razdeli svoto med nje, ker 011 ima uže tako polno mošnjo, da skoro ni več prostora v njej. Reveži so se pa ubrisali pod nosom. I11 kaj mu hočejo! Nič! Saj je „Pepič“ najbolj star mož (in tudi najbolj bogat v Gabrijali) pod županijo Sovodnje ! Iz ajdovskega okraja. a Z Brjl. Kakor se vidi z „Soči-nega“ dopisa z dne 18. jan. t. I. se je dopisnik iz Brji v „Soči“ in „Primorcu‘ na pol razkril, ker se je pod dopis pod pisal s priimkom Možina. Pri nas je pa več ljudi, ki se tako imenujejo. Najbrže so začele dopisniku premočno dišati hlače dogarja Bratina, za katere se je skrival do sedaj v svojih grdih dopisih Zato bi se zdaj rad skrival za kakim drugim. Podpišite se vendar bolj določno z imenom in stanom, da se bomo vedli za vse vaše dosedanje dopise v ,,Soči“ bolj dostojno zahvaliti. Ali se ne spominjate, koliko laž' njivih in obrekovalnih, grdih dopisov sta že „Soča“ in „Primorec‘' iz Brj priobčila, s katerimi se je nesramno in brezvestno žalila častita duhovščina Kako to, da je pri omenjenih dopisih izostal podpis, dočim prihajate še 'le v zadnjem dopisu z njim na dan, ki ne vsebuje nič žaljivega. Zakaj ni bil podpisan dopis v „Primorcu“ z dne 17. decembra 1909, v katerem se bere, da dušni pastirji po dovršenih hudobijah pokličejo lumpace k sebi in da jim na skrivnem dajo potuho. Dotični dopisnik naj imenuje do-tičnega duhovnika ki tako uči in naj se podpiše ako ima korajžo inače je in ostane grd obrekovalec. Tisto vašo koljino, ki jo nazaj zahtevate, dobite z vso gotovostjo pri pr vem plesu nazaj katerega priredite v Brjah. Lahko povabite na ta prigrizek vaše svetovalce Čopiča in dogarja. Vaš sorodnik opičar. a Iz Rihenberga. V nedeljo, dne 6. t. 111. priredi »Kršč. soc. izobr. društvo" v salonu g. Maksa Lična z a-b a v n i sestanek za svoje člane. Pričetek ob 4. uri popoldne. Odbor. Iz kanalskega okraja. k! Od Kosov. Malokomu sta znani vasici Kosi in Rog, ker sta čisto ločeni od prometnih zvez. Odkar se je pretrgala cesta Ročinj - Kambreško, še bolj čutimo, kako slabe so naše poti. Tam v strmem goratem svetu ob italijanski meji živimo in trpimo. Mlajši rod pa si ne upa več izhajati, zapušča rodno grudo iu odhaja v svet, večinoma v Ameriko. Ko bi imeli vsaj pošteno pot, da bi mogli spraviti v denar, kar smo s trudom pridelali! Hvala Bogu in slavnemu deželnemu zboru, ki se je usmilil tudi nas zapuščenih in nam naklonil lepo podporo 2000 K za cesto od Kosov na Kambreško! Zato pa izrekamo najsrčnejšo zahvalo v s e 111 blagim gospodom, ki so 11 a 111 pomagali, da smo to podporo dosegli; v prvi vrsti se zahvaljujemo gg. državnima in deželnima poslancema dr. Gregorčiču in Fonu ter gosp. deželnemu odborniku B e r b u č u. Hvala nekdanjemu našemu dušnemu pastirju g. Jarcu, sedaj kuratu v Št. Ferjanu, ki nam je pri prošnji kar moč na roke šel I Hvala sl. cestnemu odboru Kanalskemu, zlasti načelniku, aoslancu g. Z e ga! Prosimo Vas, pomagajte nam tudi v naših nadaljuih potrebah. V imenu sosedov Franc Perše pri Kosih. Iz tolminskega okraja. Iž V0I8. (Razn o ter osti.) Pretečeni torek padlo je tudi pri nas veliko snega, ki je prouzročil več nesreč. To posebno v vasi Ruti. Podrla se je pri »Tratnikih" pod težo snega streha na hlevu. S težavo so rešili živino. Gospodar Janez Kavčič zlomil si je nogo na poti v Volče. Dne 25. januvarja pa je zasul plaz mladega »gospodarja" na Pre točnu, zadnja naša hiša proti Benečiji. Motel je narediti nekoliko gazov k vod njaku. Nad njim vtrga se plaz — ga zavije — in vleče seboj najmanj 100 metrov globoko. Gospodinja — to zapazivša — začne klicati na pomoč. Slišali so jo pri Jurenanih, KurŠčarjih in Ogrinkih. Šli so na pomoč — pa v pol drug meter globokem snegu — navzgor — šlo je počasi; in došli so k zasutemu, ko je bil že izdihnil. Naslednji dan vzdignilo se je 14 mož in mladenčcv iz Čiginja, da so se prerili do hiše in spravili ponesrečenca v Volče pri najhujšem naporu, kajti porabili so dobrih ednajst ur. t Sv. Lucija. Opozarjamo na nedeljsko veselico izobraževalnega društva »Soča" v Vugovem salonu. Prireditev bo lepa. Obeta se velika udeležba. Pa saj tudi zasluži društvo »Soča", da se občinstvo v velikem številu odzove vabilu. Odlikuje se s svojim pevskim zbo roin, z igralnimi močmi in z drugimi prednostmi, katere vsebuje. Vspored je jako dobro izbran. Smeha bo na cente! Torej v nedeljo vsi na pustno veselico društva »Soča". Iz kobariškega okraja. kb Izpod Krna. — V tretji številki »Primorca" nas je nek dopisnik napadel, da smo lovili ude za S. K. I. D. Gospod dopisnik, ki pravi, da smo mi ude lovili, se grozno moti, kajti pred nami ni nikdo tekel, da bi ga morali loviti. Vsakemu je bilo prosto pristopiti k društvu, silili nismo nikogar. To je to raj laž! Gospoda dopisnika ni gotovo nihče lovil ali silil k pristopu, ker mi lahko odpravimo brez njega in brez liberalnih listov. Mi se nečemo kregati s takimi ljudmi. Tudi na čenčarije naprednih listov se ne bomo ozirali. Več d r u š t v e n i k o v. Iz cerkljankega okraja. c Otalož. Dne 31. januarja t. I. se je tukaj poročil zvest pristaš naše kršč. organizacije Anton Močnik z Anco Rejec, oba iz ugledne krščanske hiše. Isti dan nas je zapustila Marija Bašelj, ki je bila ves čas vneta članica našega »K. sl. izob. dvuštva". Omožila se je na Kranjsko v Staro Osetico. Novoporoče-niin kličemo: Na mnoga leta. c Otalež. Dne 2. t. 111. je priredilo naše »K. sl. izob. društvo" društveno veselico z zelo raznovrstnim programom, ki se je zvršil v splošno zadovoljnost. Našim »Orlom" se ni zapazilo, da nastopajo prvič; svoje uloge so izborno pogodili. Občinstvo, ki ga je bilo več kakor smo ga pričakovali v tem slabem vremenu, ko imamo meter snega, je bilo s priiwditvijo popolnoma zadovoljno; saj mu je veselica nudila obilo poštene zabave; šaljivo srečkanje jepro-vzročilo pa mnogo smeha. Našim fantom kličemo: Naprej »Orli", da vas (tnalu zopet vidimo na odru. c Otalež. Jaz, Oros Bernhardinec, lo rodu pasjega pokoljenja in po po-dicu hišni varuh v župnišču v Olaležu, obveščam slavno občinstvo, da sem dobil pravico grizti šolske otroke, in sicer s patentom, objavljenim v socialdemo-(ratičnem listu »Rdeči Prbpor" z dne 5. januvarja št. 2, v dopisu, ki popolnoma po nedolžnem nosi naslov »Iz Lasca pri Olaležu". Kadar se bom po-služil te pravice, naj me torej nihče ne javi državnemu pravdništvu z zahtevo, „da se z menoj postopa po postavah za pse", ker bi se do-ični, kakor skušnja uči, le javno osmešil. Torej pozor! pasji poklon Oros Bernhardinec. c Cerkno. »Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 6. t. 111. ob 7. uri zvečer v dvorani »Gospodarskega Doma" veselico. Na vsporedu je več lepih pevskih točk, med temi M. Zegova »Oj t: burja", Jenkova »Sto čutiš Srbine tužni" itd. leralci bodo igrali »Čašico kave" in »Ječa — sreča". Vstopnina: sedeži 80 v, stojišče 40 v, člani polovico. Posebnih vabil se ne razpošilja. Vspored je lep in zanimiv, zato pričakujemo obilo udeležbe. Iz sežanskega okraja. s Iz Krepelj- (Nekoliko besedi o umetnem gnojilu in močnem krmilu.) Seno gnojenih in negnojenih travnikov se bistvene razločuje po množini redilnih snovi, ki jih živina potrebuje za svoj život, za delo in za mleko. To so: nasičnate snovi ali beljakovine, toljšča in brezdusičnati izvle-šek. Neštevilni poskusi so dokazali, da ima seno s travnikov, ki so bili gnojeni s 'loinaževo žlindro ali superfosfatom (fosforova kislina) s kajnitom ali kalijeve soljo (kalil ter s čilskem solitrom ali žveplenokislim amonjakum (dušik), mnogo več navedenih redilnih snovi v sebi, nego seno istih toda negnojenih travnikov; čim več redilnih snovi dobiva živina v enaki množini krme, tem bolje vspeva, tem več mleka nam daje krava, tem lepša teleta nam vrže in tem hitreje se debeli. Če torej gnojimo travnike z umetnimi gnojili, dobivamo ne samo mnogo več sena in otave, ampak zraven tega je taka krma še mnogo bolja ter zaleže pri živini mnogo več nego iz negnojenih prostorov. Iz tega lahko sklepamo, da moramo gnojiti kraške travnike, če si hočemo pridobiti dobro seno in otavo in na ta način tudi imeti večjih vspehov pri živinoreji. Razun tega in otave imamo močna krmila, ki vsebujejo za živino še teč-nejša hranila, n. pr.: otrobi, koruzno moko, sezamove in druge oljne tropine, katerih kemična sestava nam kaže velike množine beljakovine in tolšče. Če krmimo toraj naše krave s temi močnimi krmili, posebno se sezamovimi tropinami, smemo opravičeno pričakovati od njih več in bolj okusnega mleka, torej tudi več smetane in masla. Sedaj moramo mi Kraševci obrniti svojo pozornostim povzdigo živinoreje in, kar je v zvezi s tem, na gnojenje in zboljšanje naših travnikov in pašnikov. Skoz 20 let seje obnesla jKathreiner IKneipp - slad na kana v vsaki družini vedno kot najizvrst-ntjši pridavek k bobovi kavi in kol njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajočega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kavine pijače kot je čist LKathreiner. Otroci uspevajo krasno. štev. 277 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastauil 19. četrfleto, t. j. mesecev oktoto, novembra in decembra 1908, začne v ponedeljek, 7. mm 1910, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Dne 9., 12.. 16., 18. in 23. marca bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V Gorici, 29. januvarja 1910. Oi ravnateljstva zastavljalnice. naznanilo. Podpisani naznanjam slavnemu od-činstvu, da sem ustanovil v Vipolžah nov, lepo urejen mlin na benzin. Vabim p. n. trgovce in obrtnike na deželi in v mestu, naj blagovole naročevati belo in rumeno moko prve vrste ter domačo turščico v mojem mlinu. Vabim tudi naše kmetovalce v Brdih, naj se blagovole posluževati te prilike, saj v naših krajih nismo še imeli kaj podobnega. V zalogi imam tudi dobro briško ribolo, tropinsko žganje in slibovec. Na zahtevo pošiljam brezplačno tudi uzorce. Se spoštovanjem Vincenc Jasnlč, posestnik in obrtnik v Vipolžah p. Kozana. zdravnik, kirurg ter bivši asistent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specijalist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekallšče 6 (tik lekarne Kurner). i 1 Na prodaj sti: a) posestvo na Ljubimi, županstvo Tolmin in b) posestvo v Volčah, županstvo Volče. fcVsako izmed teh posestev obstoji iz hiše. hleva, gospodarskih poslopij, njiv. travnikov, senožet, pašnikov in gozdov. Cene primerne, pogoji ugodni. Natančneje pojasnila daje načelništvo ,,Tolminske hranilnice in posojilnice^ registrovano zadruge z neomejono zavezo. Loterijske številke 28. januvarja. Trst 15 48 37 51 90 Dva učenca za krojaško obrt v starosti 14—16 let se sprejmeta. — Več se izve pri upravi našega lista. <3CfXldDdCH3£> <26<30 ri z n a n i ii vinogradov ; notom n pjiienjskim pivom ..PnAZDROJ" Iz slovečo češke ,,MeSčansko pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivoin is pivovarne kneza Schvvarzenborgn v I’roti-vinu na Češkem, ln siccr v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnoga pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpofiilja po ieleznici na vso krije avstrijsko-ogrske driave y sodih od 60 I naproj franko goriška postaja. — CENIi ZMERNE. ------------------ fi Priporočajte med seboj gl A * ‘ " ¥ tef®wls® r(j] |!j. Medvedi a ift 1 Gorica [h] Corso Verdi 38. ^ M Postrežba strogo n mlirlnn RS solidna. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hli. itv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovalliče nlrnberdkega ln drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. HiSaa obuvala ta m letne te. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Najbeije oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. JAKOB ŠULIGOJ = urar c. kr. državne zeležnice = v GORICI, Gosposka alica £1. 25. priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. ■ Dober dan Marija! Bog daj Ana! No, kod pa hodiš Mariju, da Te že tako dolgo nisem videla, več kot pol leta ? Kaj me sprašuješ Ana, saj veš da me ženske imamo dosti opravila z eno ali drugo stvarjo. Zn?no mi je Marija, da je opravila vedno zadosti, pa kaj boueva sedaj o tem govorili, ko človek komaj čaka trenutka, da lahko z svojo staro znanko spregovori resno kake druge stvari. Prav praviš Ana ; ali še hodiš kupovat oblačilno blago v edino slovensko trgovino te stroke v Rašlelj, v Gorico k FRANC RAVNIKAR-ju? Kaj me še sprašuješ o tem — saj sem Ti že pred skoraj pol letom povedala, da sem bila tam prav zadovoljna in ne opustim več te trgovine ker dobim tam vedno sveže blago in sem postrežena prav po domače in z nizkimi cenami — saj več ne moreš od trgovca zahtevati kakor Ti nudijo tamkaj ; saj tudi jaz kupujem tam odkar si mi Ti svetovala in tudi drugim povem o solidnosti te trgovine. Veš sedaj za novice ima krasne obleke, odeje šivane in volnene, grade za postelje, nekaj nedosegljivega pa je Ravnikarjevo platno št. 5 in 10. Kako pa kaj pri domačih, so vsi zdravi ? Hvala Bogu vsi! Pridi me enkrat obiskat, da bodeva še kaj pokramljale, sedaj grem pa na trg. Z Bogom Marija ! Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.