Letnik VIII.
V	Gorici, dne 8. novembrn 1900.
Številka '’6.
Primorski List
Poucljiv list /ai slovensko ljudstvo trn Primorskem.
l'se za vero, doni, cesarja!
Izhaja vsaki tVIrlrk ul. ||. /jul linknpisi si- m> vračajo. NVlVaiiknvuna pisma sc ti<: sprejemajo.
Cena za celo Ido G kron, /.a pol leta S krma*. Za manj premožni* i krone za celo Irlo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT.
l isk.»Narodna liskama v Gorici.
N a l’ o e n i n o in oznanila sprejema upravniSlvo v Gorici, Se-meniška ulica št. !). Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korrnjsketu liriku (Itiva Como) St. 1-i po 10 vin.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSSe sv. Hilariju St. 7.
dne 4. t. m.
Na povabilo odbora zbralo s<» jo v gostilni g. Lisjaka J’ri Katiiriiiijii“ okolo 200 tulov. Predsednik dr. .1. Pavlica je zborovalce pozdravil in nanašal, da so je delavsko društvo vdeležilo slov. katoliškega shoda v Ljubljani po posebnih odposlancih. Uil it; to veličasten shod Zilfužuuu-Slovtmi.jc. na katerega smemo ffilT~S[(ivnp7ii ponosni ]). — 0 veseli priliki, ko je presvitli cestm. Krati Jožef obiskal našo deželo, se mu je društvo poklonilo po slovenski deputati, katero je vodil dr. Ant. Gregorčič. (Živio!). Na to jo govornik izpregovoril:
o volitvah.
Državni zbor je razpuščen. Gospodje poslanci so st; tam dolgo pretepali in lasali in bi se bili radi še, ker so bili dobro pluuuni, vsaki po 20 K na dan. Vladi se je zdela ta komedija predraga in je po dolgem odlašanju poslala poslance domu in razpustila državni zbor. Zdaj bodo v kratkem volitve in jaz bi rad videl, da bi vse ljudstvo razumelo, kako važne so volitve.
Nedavno je bil pri meni neki gosp. z Dunaja, ki jo nabiral podatke o tlolav skib društvih, ker hi rad vsi varil veliko združbo vseh avstrijskih krščansko-so-cijalnih društev. Kokol sem mu, da imamo vže nekaj delavskih društev, nekaj zadrug in posojilnic, katero že precej dobro vspevajo, a največ udov da ima naše društvo (črez 600). Položil som mu pa, da naše delavsko ljudstvo išče v društvih le podpore, a za politiko da ima veliko premalo razuma in gorečnosti. Udje se le preveč povprašujejo: „Kaj boni imel jaz od društva, t o bom plačeval?14, a malo njih si misli: ,.Za dobro politiko dajmo in žrtvujmo'4.
Ne vem, sil i sem prav storil, da sem dunajskemu gospodu to povedal, a to veni, da kar sem mu povedal, jo gola resnica (Klici: žalostno!) Delavsko ljudstvo premalo ceni politiko, kor no ve, kako važna je za njegovo dobro in gorje. In kako bi ljudstvo cenilo veljavo politike, ko še celo izobražena gospoda govori zaničljivo o njej in hvali lislo, ki st; v politiko no mešajo?! Kdo ni vže slišal učenega filistra, ko jo samega sebe pohvalil: „Jaz se držim svojih opravil in se v politiko no vtikam*.
In vendar kaj je politika? Polili k a j o s k r h z a o hč no h I a g i n j o, ne skrb za osebne koristi, ampak za koristi ljudstva. Kdor se torej hvali s tem, da mu ni »mri za politiko, ta se hvali, da nima skrbi za občno blaginjo, da nima razuma in srca za koristi ljudstva. Ju vendar se gospoda s lom hvali. To je bankrot naše politike. Ljudstvo pa se sicer ne hvali s lem, ali ceni ne politiko kakor bi moralo. (It; bi ljudstvo le lo pomislilo, tla kdor ima v rokah politično oblast, ima v rokah tudi državne, deželne in mesim; blagajno, v katere se steka vsako leto na tisoče milijonov kron ljudskih žuljev, ne bi moglo biti tako hladnokrvno v politiki kakor je. — Ali še več. Politika odločuje sploh o ljudski blaginji, o ljudskem napredku, o šoli, o gospodarstvu, o službah, in cehi — žal da — o sv. veri. Če bi, pravim, ljudstvo lo pomislilo, hi lahko spoznalo, da jo tudi zanje politika prvo in ne zadnjo in da brez veljave v po-
litiki bo ljudstvo sploh brez veljavi; in naj si bo Se tako pridno in varčno ne bo nikoli dobro stalo, dokler bodo drugi imeli v rokah njegove blagajno, njegove šole, njegovo gospodarstvo, in sploh vso: dušo in telo !
Delavci! Kolikokrat slišite iz ust naših učenih mož: ,.K kaj je troha ljudem politiko, kaj je troha jim sanjati o soci-jalnom vprašanju, pridni naj bodo in varčni, pa bodo dobro stali-1. Kdor lako govori, ne ve, kaj govori. Poglejmo naše kmečko ljudstvo. Pridno je, veliko bolj pridno in delavno .kn gospoda, varčno jo in skromno v svojih potrebah Pridno in varčno pa jo ne lt> deset lot, ampak vže stoletja in vomlor kaj ima po stoletnem delu? Ilujle podrto in zaduhle, v katerih bi moralo bili prepovedano prebivali še celo živini! Ali da bi vsaj bajte imelo in kos polja, ali še lega nima, kor je skoraj vse zadolženo, kar ima. Na Primorskem jo zdaj vknjiženega dolga 88 milijonov glil.. za katero je treba vsako Joto pridelati \ f> milijonov glil. obresti. K v o kaj ima ljudstvo, kaj mu je prinesla pridnost in varčnost! Vprašam pa: od kod izvira to gorje delavskih stanov? Iz politike. (Tako je!) Na krmilu politiki1 so stali taki možje, ki so za vso druge skrbeli, samo za ljudstvo ne. Politika je trosila davke v prid bogatim, politika je dala svobodo ode.ru-štvil. politika ji; zanemarila vsako gospodarsko organizacijo delavskih stanov, politika je dala meslom raznovrstne šolo, deželi pa šole in učitelje za silo, politika je določila plače in pokojnine uradnikom, a za plačo in pokojnine ljudstva se še nikoli vprašala ni. Politika je sklonila pogodbo /, Italijo, po kateri so naši kmetje vinogradci silno škodo trpeli in je drugo ljudstvo pilo sm radiji vi petijot iz Italije, ali — in lo je bilo politiki poglavitno — nekateri posestniki gojzdov in trgovci so po oni pogodbi imeli dobička pri prodaji losa v Italijo! Politika zida železnice in ceste, kedar in kakor jo prav tistim, ki so mogočni in bogati. Politika, politika, možje moji. jo tista, ki dela lopo iu slabo vreme! Zatorej pravim: bodi vsakemu prva skrb za politiko Učimo so od judov! Koliko milijonov žrtvujejo oni za politiko n. pr. za politično liste? Zakaj? Zalo ker dobro vodo, da politika nese, da kakor godejo časopisi, plešejo ministri. Dokler torej ljudstvo ni; spozna važnost i dobre ali slabe politiko, mu ni veliko pomagali, naj so Se toliko trudi iu vbiva !
Politiko vodi v prvi vrst državni zbor t. j. poslanci, kateri* izvoli ljudstvo. Kako važno so torej dobro volitve za občno blaginjo ljudstva! Kako bi se moral vsaki človek v deželi zganiti iu agitirati za dobre volitve! Jaz bi želel, da hi imeli postavo, po kateri bi bilo v s a k e m z a p o v o dano v o-I i I i, ako n i res zadržan. Volitev namreč ni zasebno opravilo, ampak javno, ker se gre za koristi celega naroda. Nobrižnost in ravnodušnost v taki stvari jo greh.
Ali žal, da imamo tako volilno postavo, dii ljudstvo skoraj no pride do volitve. ;52( veleposestnikov v naši deželi voli enega poslanca in 200.000 drugih ljudi voli v V. kuriji tudi lo onega! Pravijo, da to gre po d a v k i h , ali to ni ros. Vsi posestniki skupaj torej veliki in mali - plačujejo okolo f>0 milijonov kron zemljiškega (cesarskegai davka, toda vso ljudstvo plačuje poldrugo tisoč milijonov kron cesarskega davka! Kdo torej plačuje več? Komu gre torej več poslancev?
Ljudstvo si tudi ne da časa za volitve. kor jih no ceni iu vsled tega se kaj rado zgodi, da v vsaki vasi odločujejo i- možje, ki imajo čas in denar, ljudstvo pa dela na polju iu — loži svoje uboštvo. Nespametno ljudstvo, ketlo naj ti pomaga, če si samo nočeš, ko moreš?
Zatorej: vdeležilo se vsi volitev, na deželi in v mestu, tudi če ne zmagale; volit pojte, da s tem pokažete, da veslo, kaj so volitve in kaj je politika.
K a n d i d a t o v nismo še postavili, ali postaviti moramo take kandidate, ki so zmožni za lo; in lo je prvo in poglavitno, kor samo poštenje ali vernost brez zmožnosti tukaj ne velja; .kandidate, ki imajo srce za občno blaginjo ljudstva in ki imajo tudi č a s skrbeti za ljudstvo. (Dobro, dobro!)
Ali pri nas na Goriškem so jo zelo bali. da bodo ljudje vsi zmešani, prodno pride do volitve. Imamo namreč dve stranki, kateri postavita vsaka svoje kandidate. Za to hočem izpregovoriti še o domačem našem prepiru in lo moram storiti, ker ,.Soča“ v enomor laže o naši stranki. (Dobro!)
Vi vsi dobro veste, da mi nismo krivi prepira in da se od začetka nismo čislo nič vtikali v prepir. Ko so se gospodje uže s poleni bili, smo mi od daleč stali in jaz som osebno večkrat prav prijazno svetoval, da hi se g. dr. Tuma le branil, ker sem bil prepričan, tla se bo osebni prepir polegel v čast tistemu, ki bi prvi odjenjal. Naenkrat so se gospodje ,,Sočani'‘ zaleteli v nas in so začeli napadati našo zadružno organizacijo. Ta napad je bil toliko bolj krivičen, ker je dr. Tuma sam z nami vred sodeloval pri zadružni organizaciji in smo ga mi večkrat prosili sveta in pomoči. Po tistem napadu smo imeli tukaj občni zbor in smo sklonili, do so v osebni prepir ne bomo mešali, ali da bomo hranili zadružno organizacijo delavskih stanov. Naznanili smo ta sklep dr. Gregorčiču in dr. Tumi. Za Tumo nam je dala odgovor „Sočail, katera nas je v mogočnih člankih (n. pr. o ranjkom Irgovsko-ohrlnem društvu) imenovala Irazerje, hinavce, zapeljive«;, hujskače, sleparje i.t.d. Mi smo branili stvar, za osebno naslove so nismo pulili. Čakali smo, kaj pride. In kaj je prišlo ? Iz Kranjskega .ji1 prišel kosmati grešni medved, ki nosi ime ,.narodno-napredna stranka'l — pod vodstvom nedolžnega krotkega dr. Tume. Ustanovitev liberalne stranke pa pomeni: prepir v celi deželi, na celi črti, v vseli rečeh. Tako sla gospoda dr. Tuma in Gaberšček zanesla osebni prepir iz Gorico v celo deželo, v vsako gorsko selo. V vsaki vasi mora bili raz por. To je torej napredek novo stranko, tla učitelj hujska proti duhovniku. da eden drugega grdo glodata, da so žalila osebno in po časopisih. Tem načrtom, tej najslabši politiki smo se mi uprli in smo z veseljem dali roko dr. Gregorčiču in vsem, ki so za mir in za delo na krščanski podlagi. (Živio!) Uprli smo se lini načrtom iz ljubezni do ubožnega ljudstva in iz ljubezni do slovenskega naroda. (Živio!)
Vprašani Vas, ali jo to naloga pravih rodoljubov: mazati duhovnike, netiti vaške prepire, objavljati babjo kvante, in to zdaj. ko jo naše slovensko ljudstvo v laki silni revščini, ko ga davi kamen 8S milijonov dolga? Ali ni- to naravnost brezsrčna frivolnosl? (Tako je!)
Vprašam daljo: ali naj mi Slovenci zdaj, ko smo povsod zadnji, ko nas povsod prezirajo, ko komaj živimo, saj od
dne do dne bolj izmiramo, ali naj mi Slovenci zdaj gonimo vojsko za liberalizem proti farjem, proti škofom, proti klerikalnemu zmaju i.t.d.? Ali ni to zopet brezvestno in frivolno?
Sočani radi hvalijo zasluge dr. Tume iu Gabrščeka. .Liz jima ij|| n« Imm j^mnli ali Inlikf) ziislii,1; -nima nihče, tla bi smel ze_ves narod ‘spravljati v bratomorni prepir. Zato pa rečem, kar sla poprej zidala, zdaj podirata, ali podrla bosta veliko več, ko stas«;zidala. (Tako je!)
Ker sem jaz duhovnik, riaj rečem še ono o duhovnikih. Sočani in sploh naši liberalci zvračajo vso krivico na duhovnike, ali ne na vse duhovnike, pravijo, ampak le na slabe, na farje. Če je to res, tedaj jim ni treba ne pisarili po časopisih in no vpiti po shodih, obrnejo naj se naravnost do poglavarjev in naj nas zatožijo. Naj gredo k škofom, naj gredo v Kini k papežu in naj mu razložijo naše grehe. (Smeh). Ali liberalci tega no storijo, ker niso lojalni iu iskreni nasprotniki in ker dobro vedo, kak odgovor bi vdobili in ker še bolje vedo, da, ko ljudstvu pravijo, da prave duhovnike spoštujejo, v srcu mislijo: „Nam ni mari ne-za papeža iu ne za škofe, farji so si vsi* enaki41. To je njih prava misel, katero pa ljudstvu skrivajo. (Tako je!)
Dobro za nas, da naši liberalci nič no v kažejo, ker nimajo nobene oblasti. In ravno lo jih tako strašno jezi, da si bodo od same jeze vse zobe potrli! (Smeh).
Mi pa nočemo imeti nobene jeze ali sovraštva v srcu, tudi proti Gabrščeku ne. Ni res, da mu želimo slabo ali da ga hočemo gmotno vničiti. Mi smo pripravljeni dati roko vsem, ki krenejo na pravo pot za časno in večno srečo naroda. Mirno torej ali vstrajno, brez jeze, a tudi brez strahu bomo nadaljevali sveto delo. (Živahno odobravanje in ploskanje).
Za dr. J. Pavlico se je oglasil k besedi društvenik Krapež, ki je priporočal složnost in edinost med dru.štveniki na edino pravi krščanski podlagi. Društvenik Lovišče k je govoril o dolžnostih1 ki jih imajo društveni ki do društva. Pri mnogih pogreša točnega plačevanja. Mnogi mu zamerijo, ker jih včasih ne priporoči za podporo, to tl a pravi, da dela vse po svoji vesti, da društvo bolje uspeva. V svojem govoru je vpletel marsikaj šaljivega, kar je pri poslušalcih vzbudilo mnogo smeha. Na koncu mu je cela dvorana zaploskala in zaklicala: Živio Lovišček! Društvenik g. L. Dugar je priporočal Sirjenje ,,Prim. Lista44. Dandanes je mnogo slabih in pohujšljivih knjig in časopisov, katere je treba zatreti. Nekateri pravijo: „Čeravno čitam slabe časopise, kaj za to, saj znam soditi, meni ne bo škodovalo4. Toda pomisliti treba, da kdor strup vživa, se mu lehko primeri, da preveč zavžije, kar mu škoduje. Zato proč s slabimi časopisi! „Prim. List'4 naročita lahko tudi dva skupaj, ako se zdi enemu predrag. Siriti; in naročujte ,.Primorski List'4 ! V krčme, kjer nimajo „Pritn. Lista-4, ne zahajajte!'4
Dr. Andrej Pavlica priporoča delavcem varčnost. Delavci naj se ne zanašajo preveč na blagajnice, sami naj si počasi ustanovijo kapitalček, ki jim bo služil za stare zobe. Ustanovljena je v Gorici ,.Centralna posojilnica44, ki ima služiti našemu programu. Tje vlagajte po kroni! Nameravali smo lani napraviti v našem društvu nekako delavsko hranilnico in posojilnico, toda to misel smo morali popustiti, ker nam v Gorici manjka moči. — Zdaj pa se je ustanovila „Cen-
Iralna posojilnica'1, ki bo služila tudi temu namenu. Drušlvenik Jakob Podgornik prosi, naj bi si društveno v o d-s t v o |> r i z u d e I o, d a dobi m o v Gori e o enkrat t oI i zabeljeno popoldansko službo Božjo v slove n s k e m jeziku. Društvenik 11 e r-n i k govori o italijanskih igralnih kartali s katerimi zapeljujejo krčmarji mladeniče in može k zapravljivim igram. Nekateri krčmarji so narodni naprednjaki, ki imajo geslo: Kog in narod, v sobi pa imajo italijanske karte. Sram jih bodi! Te nesrečne karte imajo dandanes po rokah celo otroci, ki po cestah igrajo in tako
•ijajo šolo. Skrbimo tedaj delavci, ki v Irm društvu, da se ta igra med nami zatre. Svoj govor je končal s živio-klicem na društvenega predsednika, ka-tereniu se je gromovito odzvala vsa dvorana. Slišali so se klici: Živilo slov. kat. drl. društvo, živio „Prim. List11!
Tako smo doživeli prav prijeten večer, ki bo gotovo imel mnogo dobrih posledic. Novi odborniki, ki so bili izvoljeni enoglasno, so: dr. Jož. Pavlica, Janez Lovišček. G. Likar, Jos. Ličen, Franc Bluzica, Janez Leban. Lutman iz Št. An-dreža, A Kuzmin, Mat. Bernik, Jož. Mi-lielj, J. Lutman. Namestniki : dr. Oblak, Luka Dugar, Anton Hvala, Leop. Lisjak, Andrej Hoj.ec in lv. Bajt. Pregledovalci KačUnov: dr. A. Pavlica, Dermastia in Piculin.
Nove volitve za državni zlor.
Volitve volilnih mož v splošni volilni skupini in v IV. skupini na Goriškem se bližajo. Somišljeniki morajo biti zelo pozorni na volilno gibanje. Glavna bitka bo v dan volitve volilnih mož. Na-rodno-napredna stranka hoče se po vsej sili vriniti v našo deželo in tako mešati volitve. ZiUo treba, da so razumniki vedno na straži, da ljudi podučujejo in prigovarjajo. Boj, ki ga bijemo, ni oseben, ampak načelen.
Tržaški Slovenci se prav pridno pripravljajo na volitve v V. kuriji in 111. kolegiju (oziroma IV. kuriji).
.Na Kranjskem je dr. Tavčar na volilnem shodu v Postojni izjavil, da noben liberalni poslanec ne sme vstopiti v krščansko narodno zvezo. Toraj prepir tudi na Dunaju. — Liberalni kandidat za V. kurijo, učitelj Luka Jelenec, je sklical volilni shod na Viču pri Ljubljani. Vo-lilci, kršč. socijalisti in soc. demokratje pa so ga tako v živo potipali radi njegovega programa, da jo je Luka Jelenec kar popihal od zborovanja. — Dr. Šušteršič. kat. narodni kandidat za V. kurijo, pa je na nekaterih delavskih shodih razvijal svoj delavski program. Delavstvo se je izreklo zanj. — Liberalnim kandidatom v mestnih skupinah pojde radi Tavčarjeve izjave, da se mora edinost
 a______________i—'J______■■-■sij ‘i?- — .
LISTEK.
Štiri rimske patriarhalne cerkve.
^'išu J. K.)
Sv. Pavel, apostol narodov, je bil obglavljen ob cesti, ki vodi iz Kima v rimsko pristanišče Ostia, ob ustju reke Tiber, in se od tod imenuje via Ostiensis. Pokopali so ga skoraj pol ure bolj proti severozapadu bliže Kima. Na tem mestu je dal že cesar Konstantin sezidati cerkev v čast sv. Pavlu, jodnako kakor v Vatikanu v čast sv. Petru. Pa že cesar Teodozij Veliki, to je tisti cesar, ki je premagal ajdovskega cesarja Evgenija ob Hublju pri Ajdovščini, ki je menda postavil tudi prvo cerkvico v Logu, ta eesar jo ukazal sezidati sv. Pavlu v čast še lepšo in večo cerkev, kakor je bila v Vatikanu. Sedem vrat je vodilo v notranjščino, katero so štiri vrste po dvajset velikanskih stebrov razdeljevale v pet prostornih ladij. Strop je bil iz lesa libanonskih ceder; pozlačene bronaste plošče so ga krasile. Ob tconcu glavne srednje ladje je bil velikansk šipovnik na dveh stebrih, triumfalen svod. Umetne muzi-vične slike so ga krasile. Na sredi doprsna slika Jezusova, ki z desnico blagoslavlja, v levici drži križ. Devet svetlih žarkov gre od njegove glave, kateri preidejo v svit, ki se v mavričnih barvah lesketa. Na obeh straneh so podobe evangelistov, spodaj 24 starešin, o katerih govori Skrivno Kazodeije. Tudi oba prvaka
poslancev na Dunaju razdreti, precej trda za zmago.
Na Štajerskem se je 9 okrajev izreklo za bivšega poslanca Žičkarja, ki je bil neumorno delaven. Kandidat ,.SIov. Naroda’1 Dragotin Hribar bo zopet propadel. Pomagul mu je Tavčar s svojo izjavo.'
Di pauli kandidira v V. skupini na Tirolskem, ker se je pogodba med katoliško in kršč.-socijalnostranko razbila. Upanje je, da bo izvoljen.
Politični pregled.
Ogerska zmaga. Naši in ogerski ministri so se posvetovali glede gradnje bosenskih železnic. Avstrijska vlada zahteva zvezo Bosne se Spljetom, katere se Mažari branijo z vsemi silami. Ogri zahtevajo, naj se Bosna zveže naravnost in samo z Budimpešto. Grof Goluchowski je naklonjen težnjam Ogrov. Odločevala bo, kakor se splošno zatrjuje, le vojaška uprava, ki se pa bržkone izreče tudi za predlog Mažarov. Avstrija plačuj, pa molči. Torej zopet ogerska zmaga.
Paragraf 14 deluje. Na podlagi tega paragrafa izdana cesarska naredba podaljšuje funkcijsko dobo članov trgovinskih zbornic za tako dolgo, da bo potrjen novi volilni red za te zbornice. S tem je omogočeno trgovinskim in obrtnim zbornicam izvrševati volilno pravico pri bližnjih državnozborskih volitvah.
Izjemno stanje v celi Španiji je nova vlada sklicala s pretvezo, da docela zatre karlistiško gibanje. Iztuhtali so neke priprave za ustajo, katero so nameravali pristaši don Carlosa proti vladajočemu kralju. To je dalo povod izjemnemu stanju. Dobrih posledic tako postopanje gotovo ne bo imelo.
Vojna v južni Afriki. General Koberts je Kurom nadel „časten“ naslov maroderji. A Buri ta naslov zavračajo z dejanji. Blizu Hoopstadta so Buri obkolili Angleže ter jim provzročili velike zgube. Nadalje so zasedli Hotl'yfontein. Blizu Ge-neve je Burski oddelek obkolil 90 mož angležke straže ter jih vjel. Potem so Buri napadli poštni vlak, ga oropali in zažgali. General Botha se ne more pogajati. Steyn, predsednik oranjske republike noče sprejeti angleškega odposlanca. Vse to dokazuje, da Buri še popolnoma ne marodirajo. Burska vojna menda šteje še do 20.000 mož.
Vojna na Kitajskem. Vrhovni poveljnik, nemški general \Valdersee, nima mnogo zapovedovati. Kusi in Amerikam se nočejo popolnoma klanjati njegovemu poveljstvu, ter raje hodijo svojo pot. Tu in tam se evropske čete malo polasajo z bokserji; a do resnejše akcije ni prišlo. Evropske čete so zasedle tudi cesarske grobove. V 14 dneh menda prično po-
apostolov sta na sliki. Vsa slika kaže nebeško resnobo in veličanstvo. Za ši-povnikom je poprečna ladja, dolga kakor je širjava vseh peterih podložnih ladij. Koj pod šipovnikom je stal glavni altar, v ozadju poprečne ladje je bila na sredi izbuknjena apsida.
Vsled potresa se je 1. 801.odveznil izpod stropa bronast obod. Še dva poznejša potresa sta cerkev zelo poškodovala. Bizantinski vojskovodja Belicar jo je rabil za trdnjavo, Langobardi in Saraceni so jo izropali. Vendar so jo papeži z vso skrbjo vedno vnovič popravljali, ter jo ohranili kot najstarejši dragocen spomin in pričo žive vere krščanskega Kima do leta 1823. Neprevidnost delavca, ki je dne 15. julija istega leta popravljal ploščevinasto streho, je uničila ta biser stare kršč. stavbarsko umetnosti. Pustil je namreč čez noč na strehi ponev z ogljem, vsled česar je cerkev zgorela, da je bila drugi dan popolna razvalina. Marmornati kipi in stebri so se ■•kuhali v apno. Papežu Piju VIL, ki je takrat za smrt bolan ležal, so nesrečo zamolčali. Starinoslovec Fea bi bil kmalu znorel, ko je slišal, da gori. Ves iz sebe je upil: j rKešite triumfalni svod*1 t. j. šipovnik, ; katerega so res rešili, da moremo še j dandanes občudovati krasno muzivično i sliko Odrešenikovo in Njegovih sprem- j ljevalcev.	(
Papež Leon XII. je sklenil cerkev iz novoga sezidati, ter je r ta namen potrkal na milosrčno radodarnost cele
gajanja. Kitajska vlada je menda že imenovala zastopnike. l)a-li pa res prično pogajanja, je veliko vprašanje.
Shod v Rihenbergu
dne 4. t. in.
Dr. Tuma jo šel tedaj tudi v Bi-henberg, kamor jo pripeljal od drugod zveste poslušalce. Na shodu je bila tretjina tujcev, ena tretjina je bila naših somišljenikov in le ena zelo šibka tretjina domačih zaslepljencev. Kakor drugod, je tudi v Kihenbergu odločevalo vino, čemur se ne smemo čuditi, ako pomislimo, da imajo — napredni krčmarji prav pri hiši vinograd, ki nikoli ne zmanjka.
Shod se je vršil v prostorih gosp. Antona Pečenka, veleposestnika v Kihenbergu in vinotržca v Gorici. Ta mož je v zadnjem času postal hud pristaš narodno-napredne stranke, katera si je zapisala v svoj program: Boj proti duhovščini !
Opaziti je bilo na shodu mnogo razdivjane mladine. Slišale so se tudi besede, da je na razpolago šest hi. vina ali boljo rečeno naprednega petijota. — Zastavo so razobesili g. Anton Pečenko, Maks Ličen in Purgar t. j. trije krčmarji.
Naprednjaki so mislili, da bodo naši somišljeniki s kričanjem hoteli za-prečiti shod, kakor so hoteli nekateri napredni zaprečiti shod dr. Gregorčiča. Toda med našimi somišljeniki ni tega divjaštva. Zastonj so tedaj nar.-napredni voditelji opili mladeniče, ki naj bi tudi s pestjo udarili po naših somišljenikih.
Dr. Tuma je začel govoriti zelo klaverno. Ko je videl, da mu nekateri prikimujejo, mu je proti koncu pogum rastel in krepko je govoril o farovžih in
o	duhovščini, katera hoče vse ukazovati. Govor je bil zelo stereotipen in jecljanje Tumovo se ljudem gotovo ni prikupilo.
Omeniti moramo še, da je dr. Tuma predlagal za predsednika shodu g. nadučitelja Možino, ki pa ni hotel sprejeti. Zato so kot predsednika izvolili Maksa L i č e n a, ki je seveda sprejel. Gospoda Gabrščeka nismo videli v „lepi“ družbi, kar je nekoliko pomirovalno uplivalo na občinstvo. Med domačini poslušatelji, ki bi bili njih stranke, nismo opazili skoraj nobenega moža!
Tako se je vršil ta shod, na katerem se je mlatila le prazna slama in so se ponavljale že stokrat o vržene laži. Ko je govoril dr. Tuma o abstinenci v deželnem zboru, so celo njegovi ožji somišljeniki-tujci rekli, da se njegove besede ne ujemajo z resnico. To smo na lastna ušesa slišali. Ko je govoril o milijonih, ki bi jih on prav lahko pridobil na Dunaju, so se mu nekateri smejali________
Evrope, da, celega sveta. Apostolu narodov naj bi vsi narodi sezidali cerkev. Koj so nabrali 1,600.000 frankov, kar pa je bilo komaj za začetek. Pij IX. v spremstvu 185 cerkvenih knezov celega sveta, ki so bili zbrani na vatikanskem cerkvenem zboru, je dne 10. dec. 1854. posvetil noro cerkev, ki pa še zdaj ni popolnoma dodelana. Velikanski stebri, po 20 v 4 vrstah, ki delijo cerkev v 5 ladij, so iz kamenolomov ob Simplonu na Švicarskem. Vsacega so na posebni ladji pripeljali po jadranskem morju okoli Italije do Birna. Na stenah, ki slonijo na obokih, razpetih nad stebri, so muzivični medaljoni, t. j. okroglaste posamezne podobe vseh papežev do Leona XIII. Da izdela le edno tako podobo, potrebuje spreten delavec celo leto. — Vseh je 251».
Štirje rumenkasti, skoraj prozorni stebri iz alabastra, na katerih sloni al-tarni baldahin ali nebo, so dar egiptovskega kralja Mehemeda Alija. Vlomljeni so pod pekočim solncem libiške puščave. Ti stebri slonijo na zelenih kockastih podstavkih iz malahita. Ta dragocen kamen je daroval ruski car Nikolaj I. Domovina mu je bila pod snežno odejo mrzlega Urala. Budečkast marmor ob konfesiji je iz Grecijo. Oba granitna stebra, ki podpirata šipovnik, je daroval naš cesar.
Kasetiran, bogato pozlačen strop je iz smrekovine, ki je bila posekana v mrzli Norvegiji.
Hišna preiskava.
Pravile tiskovne te moč ji* zadela, TreiOila v te paragrafov je strela.
Levstik.
Povedali srno že, da so pri dr. A. Pavlici našli članek, ki jo nar.-napredne gospodarje Gabrščeka in dr. Tumo hudo zabolel. S tem pa se g. sodnik Musina še ni zadovoljil. Preiskoval je vse shrambe z veliko natančnostjo. Na vrsto je prišel tudi uredniški koš, kateremu so preiskali obisti. Pri lem seveda ni manjkalo šale in smeha. Iz koša so privlekli vse klerikalne ropotije, zmajčke in zmaje, kakor so se v teku časa nalovili. Našli niso nič, kar bi Gabrščeku dišalo. Sicer pa smo pripravljeni odstopiti g. Gabrščeku vse, kar je v košu.
Tisto noč	ni	dr.	A.	Pavlica nič
spal------------Bal se	je,	da	bo	g. Gabršček
poslal orožnike, ki ga bodo kakor hu-dodelnika zvezali in odpeljali gore k sv. Antonu.
Sedaj bi bila imela priti na vrsto tretja hišna preiskava, namreč pri dr. Jož. Pavlici. Sodnija pa je to milostno zahtevo Gabrščekovo in Jeretičevo odklonila in sicer radi tega, ker ni nobenega uzroka slutiti, da bi bil g. dr. Jožef Pavlica v zvezi s ..Prim. Listom11. Prav s tako	pravico	bi	lahko	Gabršček in
Jeretič	zahtevala, naj	se	preišče tudi
semenišče, ker po Gabrščeku je seme-nišče_ — ognjišče vsega zlega.
Tako seje zdaj stvar končala. Kaj--, nam prinese - prihodnost, ne verno. Dr. 4-^Pavlica velja zdaj za grdega obrekovalca nedolžnih napr«dnjakov. Znanci in prijatelji se mu na cestah kar čudijo, ko ga zagledajo ter ga poprašujejo, kedaj pojde noter. G. Gabršček pravi v „Soči“, da so gg. okolu „Prim. Lista11 čisto navadni lopovski obrekovalci. Kako lepo in uljudno! Pravi, da bo že ohladil prevročo kri sijumskih dvojčkov iz Ki-henberga.
Mi pričakujemo mirno poslednjega udarca. . . .
Novice.
N.j. Em. kardinal je v pondeljek odpotoval na Dunaj k škofovskim posvetovanjem, ki so začela v torek.
Odlikovanja. — Danes imamo pred seboj uradni list „Wiener Zei-tung“ in iz njega posnamemo, da so bili odlikovani in sicer: s kom. križem Leopoldovega reda deželni glavar Goriški vit. dr. Alojzij P a j e r - M o n r i v a; z redom železne krone 111. vrste: deželnega glavarja goriškega namestnik dr. A. G r e-gorčič, deželni posl. in župan goriški dr. Karl Venuti; deželni poslaneo in veleposestnik v Ronkah Ant. vit. Dottori in deželni odbornik in odvetnik v Gorici dr. Josip Abram; z vitežkim križem Franc Jožefovega reda: veleposestnik in župan v Konkah Aleks B 1 a-sig; velep. in župan v Medeji Jos. vit. F r a n z o n i; prof. teologije v Gorici dr. AL F a i d u 11 i, velep. v Kobdilju, Jos. Fabiani, primarij ženske mestno bolnišnico dr. AL Pon to ni; Elizabetin red L vrste: Anzelma grofinja Coro-n i n i - G r o n b e r g rojena Christalnigg v Št. Petru; Elizabetin red II. vrste An-giolina bar. K i 11 e r pl. Z a h o n y v Gorici: z zlatim križem za zasluge s krono: nadučitelj mestne ljudske šole v Gorici Ant. Jakobi, župan v Šempasu Ant. pl. M o n a r i - N e u I' e I d, pok. duhovnik Karol P e n c i n v Tolminu, vikarij v Št. Mavru Josip Mašera, civ. ing. in mestni starešina v Gorici L u z z a 11 o ; z zlatim križem za zasluge: župan v Logu Mariin Černuta, veleposestnik in župan v Povirju And. Kocjan, načelnik cestnega odbora iti veleposestnik v Komnu Jos. Kovačič, podtajnik goriškega mu-nicipija Ant. Vidrig in kamnosek An-gelj G a 11 i g a r i s v Fojanu. Elizabetino svetinjo:	poštarica v Sežani Evfemija
Mohorčič; s srebrnim križem za zasluge s krono: župan v Škrbini Jos. Pipan, župan v Trnovem Franc Peršič, župan v Št. Andrežu Andrej Lutman, nadučitelj v Nabrežini Franc Tomšič, ljudski učitelj v Breginju Anton Stres, župan v Šebreljah Andrej Kejc, tapetar Budolf Se culi n v Gorici, kamnosek Konst. No v e II i v Gradiški; s srebrnim križem za zasluge: Anton Bavčar, črko-stavec v „Narodni tiskarni11 v Gorici.
Imenovanje. — Sodni pristav g. Stefan F a h o r 'je imenovan dežolnosod-nini tajnikom pri deželnem .sodišču v Trstu. — C. kr. namestnik grof GoSss je imenoval olicijala Dominika F a o ad-junktom, kancelista Kudolfa K reg o v in Klanca Ig K el olicijaloma, a litular-nega orožniškega stražnieštra Crivicicha (Kriviciča) in računarskega podčastnika Miho Vončina kancelistoma, vse te pri pomožnih uradih tržaškega namestništva.
V	(»oriri. Mest 11 a seja dne 30. oktobra t. I. — V navzočnosti IH starešin je župan Venuti po prečitanju zapisnika zadnje seje objavil račun in proračun društva „Lega Nazionalc11 v Arcu; nadalje volilo dveh gospodov v — dobrodelne namene.
Starešina Kurner pravi, da je potok Korenj v zadnjem času dvakrat za-pustivši strugo napravil precejšnjo škodo. To utegne biti posledica dozdaj neznanega uzroka. Nalaga županu, da da po državnih in mestnih tehnikih stvar preiskati ter to preprečiti. Zupan obljubi.
Prestopivši k III. točki dnevnega reda se prečita predlog Karla Potna, ki ponuja za prevzetje mestne užitnine 200000 K za leto 1901, oziroma za leti 1902 in 1903 in 2i>% od čistega dobička, pokazavšega se iz registrov.
Podvzetnik Gorup je dozdaj plačeval le 182.000 K.
Predlog se sprejme enoglasno.
Vsled sporočila Dorfles-ovega se potrdi račun za I. 1899.
Ob 7. uri se zaključi javna seja, katerej je sledila tajna.
Pobiraiyc doklad od vžitnine ter pobiranje davščin od mitnic ter od opojnih pijač, katero je nameravala vzeti mestna uprava v lastno režijo, prepustila je ista podjetniku Karlu P o mo za 200.000 kron, torej za 18.000 kron več nego jih je dobivala dosedaj mestna uprava za vse to. Dosedaj je te davščine pobirala tvrdka Gorup.
Novi domovinski zakon pride v veljavo dne 1. jan. 1901. Znano je, da se je v državnem zboru leta 1896 sprejel novi domovinski zakon glede občinske pristojnosti. Ta zakon je dobil tudi naj-viije polrjenje. Doba za prostovoljno in nepretrgano bivanje v isti občini se je določila na 10 let, ako se hoče dobiti domovinsko pravico in se je pričetek postavil na 1. jun. 1891. S l.jan. 1901 poteče tedaj zakonita doba.
Iz Trsta.	—	Dne 2.	t. m. na praznik	sv. Justa	se	je^ po	slovesni maši
presveti, škola A. M. Šlerka prečital odlok sv. Očeta Leona XIII. s katerim od-rejuje, da se kal e, ti rolk a ,lnst:i vstaje med	bazilike:	r. Po konca -
nem	hiranju papeževeT5itle? je podelil
presveti, škof papežev blagoslov.
Naslednik barona Locatellija v državnem zboru. Politično društvo „Unione“ je priredilo v nedeljo volilni shod v Gradišču, na katerem je postavilo kot kandidata za deželnozborsko volitev mesto pokojnega bar. Locatellija dr. Waiza iz Kormina.
Volilno gibanje med Furlani.
—	Povedali smo že, da kandidira konservativna furlanska stranka v furlanskih kmečkih občinah zopet župnika Zanettija. Zdaj pa čitamo v italijanskih listih, da dobita kandidata italijanskega političnega društva „Unione“ dr. Versegnassi in Le n as si, svojih tekmecev, ki hočejo kandidirati na lastno roko. — Med drugimi se imenuje baron Hugo C o -d e 1 i, ki hoče kandidirati na svojo roko v mestih in trgih, a isto tako v veleposestvu hoče nastopiti nek plemič kot kandidat na svojo roko ter tekmovati z dr. Ver-zegnassijem. Pri tej priliki naj omenimo, da je imenik volilcev v veleposestvu že uradno objavljen, ter da izkazuje 130 volicev manj nego jih je bilo leta 1897., pri zadnjih državnozborskih volitvah. Takrat jih je bilo namreč 460, sedaj jih je le 324.
„Sočina“ olika. Slovesno moramo priznati, da zasluži „ Soči na‘‘ stranka ime
11	a p r e d 11 e stranke. Gorostasno napreduje. V vsaki številki »Soče*1 opaziš lep napredek v „fini oliki11, katero imenuje svet surovost. Vzemi katerokoli hočeš številko „Soče“ in prepričal se boš, da zna „Soča“ zmerjati in obrekovati bolj kakor vsaka „baba na placu11. Z razsa-
janjem in očitanjem bi hotela vse užu-gati. Poglej 11. pr. samo številko 127!
I) u h o v n i k e, ki so bili vedno na braniku narodnosti, nazivlje ..zbesnele derviše“, ki so popolnoma pozabili vse svoje dolžnosti do naroda. Imenuje jih ..dosedajne ustrahovalce1, ki zlorabljajo v svoje strankarske namene najsvetejše, kar imamo. t. j. vero in cerkev.
Večini naših župnikov ali kakor se ,.Soča“ izraža. „večini naših farovžev“ podtika samo v 127. številki: ,.nasilslvo“ ..klerikalne sleparije", ,.hujskarije“, ..lopovščine", „lumparije", ..brezobzirnost-1, „fanatično preobjestnost, koja noče poznati žive duše zraven sebe, ampak pod seboj*1. — ,.Duhovnik ima 24 ur na dan prostega časa, da more zapeljevali ljudstvo na kriva pot a-1.
In ker „Soča“ nikdar „noče“ duhovščini škodovati, zato predlaga „revi-zijo duhovskih fa s i j *‘, „novo ureditev kongrue“. Ljudstvo vabi k odporu, ki se brez dvoma izvede po celi dežvli.
Voditelje krščanske stranke, dr. Gregorčiča in dr. Josipa Pavlico imenuje izrecno „črna semeniška razgrajača1. — Naših somišljenikov nikakor ne more prištevati mej ..neodvisne in neomahl ive volilce“! Če volijo z našo stranko, nimajo ..samostojnega mišljenja in delovanja-1. Le kdor je ..liberalen“, je ..samostojen-1!
Sama živa „resnica“ je na strani ,.Soče“. Ta list zatrjuje, da ima edino liberalna stranka „modro vodstvo-1. Gabršček je postal vže ,.dični“. Njegov boj je „pravičen in pošten proti klerikalnim sleparijam11, da celo je boj, ki'je postal »neizogibno potreben v korist celokupnemu narodu.41 Zato pa upa z vso zanesljivostjo zmago pri volitvah „na celi črti11. Zatrjuje sicer, da noče biti krivi prerok, a vendar si prorokuje „čudežno(!) zmago resnice („Sočine“) v boju z lažjo, korupcijo in terorizmom11. — Vederemo!
Iz vseh predalov pa odmeva griz vesti. Pravi namreč: „ako pojde tako naprej, bo vera : resnici pešala ... kajti kdor ni slep, ta vidi, kako u.so do pol ne posledice ima že dosedajni strankarski boj11.	^
Premisli te strašne posledice, katere „Soča-- povzroča, pa hinavsko piše: ,.0 d ki a nja m o od sebe vso odgovornost za vse t a k e p 0-s 1 e d i c e!11
Kako vse . . . liberalno!
Žaljenje holških županov in volilnih mož. — Pred mesecem smo dokazali v ..Gorici11 s citati iz „Soče“, kako je „Soča“ po zadnji državnozborski volitvi skrajno žalila in obrekovala razne kraške volilne može. Pri lej priliki pozvali smo že drugikrat avberskega dopisnika ..Soče11, naj imenuje osebo, o kateri je v ,.Soči“ trdil, da je v Sežani podkupovala kraške volilne može ter dajala za en glas 10, 20 in celo 40 kron. Dostavili smo, da ostane dotični dopisnik „Soče“ nesramen lažnjivec in podla ob-rekovalna duša, dokler ne imenuje pod-kupovalca. Do zdaj se dopisnik ni oglasil, zalo mu podeljujemo danes definitivno naslov „nesramnega lažnjivca in podle obrekovalne duše11.
Kakor je »Soča11 obrekovala in žalila kraške volilce, tako je obrekovala in sramotila tudi liste vrle bolčanske župane in volilce, ki niso hoteli pri zadnji volitvi trobiti v nje korumpirani rog.
1. februvarja je pisala: „Glasovi z Bo Iškega. Da so nekateri župani v našem okraju skoro brez vse samostojnosti, to se je pokazalo pri volitvi dne 29. I. m. Neki g. župan, o katerem bi sodil človek, da je najsamostojnejši, naj-zmožnejši, se je udal pokorno g. vikarju in je volil po njegovi volji v strah u, d a j u t r i ne kupi več „k v a r t i n-č k a11 pri njem. Drugi g. županje volil proti svojemu prepričanju, ali ker je veleval tako g. nune. (G. dopisnik se izraža prav nepovoljno še o dveh drugih občinah). . . . Vprašam volilce : Ali so sposobni tisti župani zastopati občine ter se staviti v bran, kedar gre za naše koristi -ako že pri volitvah kažejo vso svojo omahljivost in nezmožnost. Samostojnost mora biti last župana in zato v prihodnje naj si izvolijo prizadeli le take može za župane, ki so r e s v r e d 11 i takega častnega mesta in ludi sposobni za tisto11.
Kdor bi sodi! naše vrle Bolčane po tem nesramnem dopisu, kdor bi ne poz-
nal inteligentnega, vrlega ljudstva, ki prebiva v naši romantični goriški Švici, bi si moral mislili, da si izbirajo Dolčani nujslabše volilne može in župane!
Kolčuni! Bližajo se novo volitve — bliža se čas obračuna!
(Je kdo, boste znali gotovo Vi dati primeren odgovor goriškemu ..revolver-blaltu11, ki skuša z nesramnimi osebnimi napadi in z nečimrnim terorizmom celo deželo strahovati, da bi tako dosegel svoje sebične namene.
Še svojih pravil ne poznajo ! —
„Soča“ piše o ..trgovsko-obrtni zadrugi11: ..Društvena pogodba t j. pravica v $ II. pa natančno določajo odpovedni rok, in po našem mnenju je za člane ..Trgovsko-obrtne zadruge-* ta društvena pogodba edino veljavna11. No, v § 11. vaša društvena postava prav nič ne določa o odpovedi iu o izstopu iz zadruge. Ubogi šošlarji okolu ..Soče-1, kako malo poznate pravila, katera sle sami skrpali!
Ljudska volja naj se zgodi pri volitvah za državni zbor, tako kliče „Soča11 Ce pa bolj natanjko poprašamo, kaj je ta ljudska volja, izvemo, da je lo volja Gabrščeka oziroma dr. Tume. Tako si tolmači g. Gabršček ljudsko voljo!
V' Skriljah so izvolili županom g. Vi n kotil Favetti iz spoštovane hiše, ki je dala občini že več modrih gospodarjev.
Sporočilo iz Vrtovina v št. 42.
pojasnujemo reznici na ljubo, da je sod-nijska preiskava dognala, da je terjavec posnemal evaug. neusmiljenega hlapca, ki je še hlapea-dolžnika začel daviti. Dolžnik se ga je tako nesrečno otresel, da si je napadnik nogo zlomil.
Kriva prisega. — Kmet A. M. iz
O.	nam javlja čuden slučaj, ki se je pripetil pred sedmimi leti. Imel je pravdo se sosedom. Sosed je podkupil priče, ki so po krivem pričale na škodo A. M. Po sedmih letih pa je ena priča smrtno zbolela. Klicala je kmeta A. M., ter mu odkrila krivo prisego in način, kako je bila podkupljena. K postelji so klicali tudi sodnika, pred katerim je priča isto ponovila. Zdaj bo po sedmih letih nova obravnava, pri katerih se bo gotovo pravica skazala kmetu A. M.
Naša društva.
Gospodarstvo... v trgovsko-obrtni zadrugi. 8. „Soča“ in ,.Primorec*1 trdita, da ni hotela trgovska sodnija registrirati odbornikov izvoljenih dne II. marcija. Kadi tega je gnalo predsedništvo stvar dalje do druge in do tretje inštance
—	ali brez uspeha. — Pov.vod so zahtevali o v e ro v Ij e n j e podpisov pred c. kr. notarjem. Dalje pravita „Soča“ in „Primorec-1 doslovno:„Osm eric a en 0-glasno izvoljenih članov je ostala torej neregistrovana. To je ves goli faktum!11 Odkrito povemo, da nas je ta izjava Tumovega glasila kar osupnila. Tukaj se hoče vodoma nekaj zakriti občinstvu, kar vsakdo lehko izve na trgovskem sodiiču v Gorici.
Ponovimo tedaj še enkrat na kratko nezaslišana fakta:
Že sedem mesecev gospodari v trgovsko-obrtni zadrugi ravnateljstvo, katero nima pravice.
„Najviša sodnija ni samo pritrdila tukajšni trgovski sodniji, ki ni hotela registrirati novoizvoljenih ravnateljskih členov brez notarskega overovljenja njihovih podpisov, ampak je tudi še dostavila, da se sploh ne morejo registrirati, ker so bile volilvo neveljavne. Evo odlok najviše sodnije:
Št. 7018. IX.	11/1897 20.
V	imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. najviše sodišče je v zadevi zadružnega registra „Trgovsko - obrtne zadruge*1 z neomejenim jamstvom v Gorici, zastopani po svojem predsedniku, vsled izvenrednoga revizijskega utoka (rekurza) zadruge proti sklepu c. kr. višega deželnega kot utočnega (rekurz-nega) sodišča v Trstu od 19. aprila 1900 posl. štev. reg. 1/62 00 I, s katerim (sklepom) jo bil potrjen sklep c. kr. okrožnega kot trgovskega sodišča v Gorici z dne 21. marcija 1900 posl. št 1/11 97 14, 1 s katerim (sklepom) je bila odbita J zahteva za vnešenje novoizvoljenih čla- |
nov ravnateljstva v zadružni register, — sklenilo to-le: Izvenrednemu revizijskemu utoku se ne ugodi in se potrdi napadani sklep, ker podpisi novoizvoljenih členov ravnateljstva še ne ležijo v aktih registr.iture okrožnega kot trgovskega sodišča: po i? 2. in 18. zadnji odstavek ministersko odredbi; od 2f>. maja 189f> štev. 71 dr. zak. pak je brezpogojno potrebno s o d n i j s k o ali 11 o t a r s k o
o	v e r o v I j o n j o istih (podpisov) in kor se mora po S 22. zadružnih pravil volitev društvenega načelnika izvršiti po glasovnih listkih, — ker v predležečem ni bodisi 110 ničnosti in ne očitne prol*-postavnosti, ni torej nikakega pogoja za prenaredbo jednakih osnov.
S	poročilom od 8. maja 1900 posl. štev. rog. 1/(52/00/2 priloženi akti so vračajo pod - .
C!, kr. najviše sodišč e,
Dunaj, 31. maja 1900.
9. ..Soča11 in ,,Primorec11 kvasita, da so listi, ki so že odpovedali deleže in ki jih še bodo, v nevarnosti da izgubo krone. Izjavljamo, da joto gola ignorant-nost ,,Sočinih11 juristov, ki prav nič ne poznajo zadružne postave. V tem pogledu je stvar prav gotova! (Dalje pride).
Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem jo imelo v nedeljo, to je 4. t. m., svoje redno zborovanje. Udeležba je bila prilično velika. Predsedoval je gospod dr. Josip Pavlica.
Velerodna gospica Kmerika llolzin-ger pl. VVeidich je otvorila po kratki molitvi zborovanje s pedagogičnim predavanjem. V krasnih besedah in krepkih potezah nam je podala jasno sliko o življenju in delovanju izbornega pedagoga Bernarda Overberga ter povdarjala zlasti one točke, katere nas seznanjajo z njegovo izvrstno metodo pri pouku.
Zahvalivši se veleučeni gospici na tem predavanju je gospod dr. Pavlica govoril z znano pri prostostjo, jasnostjo iny natančnostjo o Kristusovem stavku: „Če ne boste kakor otroci, ne pojdele v nebeško kraljestvo11.
Vrla sopranislinja gospica Hrovatinova nas je zopet razveselila s krasnim samospevom „Prod durmi11; spremljala jo je gospica Irma Klavžarjeva, za kar ji prisrčna zahvala.
Naposled je prečitala gospica Josi-pina Jugova, učiteljica v Sovodnjah svoj sestavek: „Kako si moro učiteljica ohraniti veselje do svojega stanu11. Sestavek je ros lep, toda žal nagrade ni dobil, ker je bila le jedna pisateljica. Nadejamo se, da jih bode pri naslednjem spisu več.
Dne 14. oktobra se je pričel italijanski tečaj pod vodstvom gospice Katarine Faganelli voditeljico v pokoju. — Prihodnje zborovanje bodo 2. decembra ob 10 uri predpoldne.
L. Koršič, tajnica.
Pravila „Slomšekove Zveze*1 je visoko c. kr. ministerstvo za notranje zadeve potrdilo. S toni jo „Zveza“po-stavno ustanovljena. Po paragrafu 51. društvenih pravil volja namreč pripravljalni odbor, voljen na shodu 10. sept. kot društveni odbor za eno leto. Izvoljeni odbor bodo takoj začel delovati in kmalu razpošlje vsem že oglašenim udom vsprejemnice in tiskana pravila. Po paragrafu 21. društvenih pravil so jo odbor sledeče konstituiral: Načelnik Fran Jaklič, učitelj; namestnik profesor Anton Kržič; tajnik Jožef Novak, c. kr. učitelj; namestnik J. Bajec; blagajnik dr. Josip Gruden, prefekt; namestnica gospodična Antonija Štupca; knjižničar Fran Os\vald, katehet; namestnica Pavla Krušič, učiteljica. Odborniki: J. Čenčič, K. Vižintin, I. Tomažič, Mirka Holzinger pl. Weidich.
—	Vso somišljenike prosimo, da vstrajno agitujejo za društvo in nabirajo novih udov. Udnina naj se blagovoli pošiljati pod naslovom: dr. Josip Gruden, prefekt, Ljubljana.
Za Alojzijevišče. Proč. gg. dr. Fr. Sedej 20 K, g. Josip Kosec 20 K, (10 K tudi za „Šolski Doin*1), Ignacij Leban
10	K, g. Gorkič iz Vrtojbe 120 kg. krompirja in 25 kg fižola, g. Mužina iz Gradiške 40 1 vina, g. Fornazarič iz Bilj vročo zolja, N. 10 kg. jabolk; o priliki 40-letnice mašništva č. g. Andreja Žnidarčiča se je nabralo 30 Jv za Alojzije-višče in enaka svota za „Šol*ki dom11.
Knjige sv. Mohorja so tlošli*.
Uljudno prosimo vso častito družbenike, da o sprejemanju knji«, poskrbi* tudi letnino za prihodnjo loto, da prihranijo s ton« poverjoniku dosti skrbi in truda.
Zahvala.
Žalujoča rodbina so zahvaljuje naj-presrčnejše vsem, ki so izkazali svojo sožalji* o izgubi nepozabno
Terezijo Leban,
t?(i,|cnk(“ III. točaja i*. kr. izolira/.ovallšča v (ioriei.
Posebno pa nam jo izreči zahvalo velečastiti duhovščini; zlasti pa veločast. gosp kuratu, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, za obilno udeležbo pri žalostnem sprevodu pokojnice; posebej se zahvaljujemo še vsem gojenkam c. kr. izobraževališča za daritev nagrobnega venca.
V	Po d gori, 20. nov. 1900.
Žalujoča rodbina Leban.
Št. 69.
Dne 17. novembra 15)00 oil 10 -12. ure opoludne se odda v Šmartnem na javni dražbi v zakup zgradbo kosa nove okrajne ceste pod Šmartnem.
Načrt in proračun je razpoložen v uradu cestnega odbora v Podgori vsak dan od 8—12. ure opoludne. Slroški so proračunjeni na 11).85(5 kron. Vsakteri, ki se bo bolel udeležili dražbe, bo moral pred začetkom dražbe položili 10 od slo varščine. t. j. 1980 kron,
Pismene ponudbe previdene s kolekom 1 krone in z priloženo varščino se bodo sprejemale do dneva dražbe.
Cestni odbor za goriško okolico,
v Podgori, 29. oktobra 1900.
Načelnik:
A. Klančič.
Anton Kuštrin
v G-osposki ulici h. štev. 23,
(v hiši g. dr. Lisjaka)
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Korfii, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 8, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po '/» kila in od 1 funta.
Razpošilja blago na vse kraje. Cena primerna, postrežba dobra.
j^nton JFon,
klobučar iu gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raz lovrslnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
V
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe iu gospodi'.
Naročila se izvršujejo hitro.
m vinarsko mo
za J3rda v gorici
Prodaja naravno in pristne briške pridelke po zmernih cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež društva je:	,
Gorica, ulica Barzellini št. 20. Q
itggggO-OOi
Artur Makiitz,
klepar v Ozki ulici (Via Stretta),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
Važno za vsakega!
prodajalnica po najnižjih
cenah, dokler je še kaj v zalogi!
Dobiva se za
5'Ofj nikelnova anker rcninnler lira s po-_ u uu srebrneno franc, verižico in tokom. *
lllll /i fi^i Pnlva sr,,l,rllil nra sposrcl)-n. 1 y,lll. UJ niiierikiMisko verižico in lokom.
Illfl A Qfl l,rava sn'l’nia rem. ura za "ospe s \ ^lll. 3U posrebrneno anpl. verižico in lokom, j irl 1170 prava 11 karatna ;;lala remont, žepna j y,l 11 IU ura,/.bar/.un. škatloineleg. verižico.{ Za vsako uro 3 leta poroštva.
Vfjfl pravi ti karatni /.lati prstan in eni . i Ju iep kamen.	]
Pošilja tudi proti povzetju ali proti pred-j plačilu zneska. Kar ne ugaja, se vzame v Sl dneh nazaj iu se koj vrne doličnf znesek, tak rt' da kupec ni v zgubi.
Bratje Hi.rviz, Kupčija izvoza. Krakau Stradom 17
liogalo ilustrovani zapisniki cen za ure,) nakitu, zlato, srebrno in kineško-srrbrim blago] po znižanih cenah se dobivajo brezplačno in) poštnine prosto. Agenti se iščejo.
3000000C0000000C
v
Čebulno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbuišlvmn in slavnemu p. n. občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem .1. Kopat*,
sveča r, ulica sv. Antona 7. Gorica.
30000000000000«
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (norici,
Gosposka ulica biš, šlev. 7. VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufaklurnega blaga za /( liske iu moške obleko, za vsak slan in vsak letni čas v liajvcčji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, CbilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. ild.
Vne po najiiižjili cenah.
Cene so stalne brez podajanja.
®®®®#®#®*®®«®®®.;'®®®®»®®#®®®®®f
| Josip Blokar
| na Irgu s velika Aniona šlev. I I.
1	v	Dorici.
Priporoča slavnemu obeitislvn v $ ® mestu in na deželi svojo trgovino ® H jedilnega bla.ua n. pr. kavo: Santos, jf SHndoiuingo,.)ava, Cejlon, Portorico g
i.	dr. — Pelrolej v zaboju. Sladkor razne vrsle. Moko št. 0, I. 2, 3, 4. 5. Več vrst riža. Sveče I. in II. vrste. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, Maršala, Ciper, Ilurgunder itd. Postrežba točna. Cene zmerne.
.ir.
»OOOOOO«
Krojaški mojster
Franc čufer
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironeoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. — Oprava po najtnodernejili slogih, posebno za spalne, jedilne in poselile sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvu, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Hazličiic stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz slruno, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali •mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V	zalogi ima iitHjclcgatiicjšo sobno opravo, na katero so So posebej opozarja p. n. občinstvo!
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši u. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 <>OKICA Via Giardino 8 priporoča > pristna bela	S&fe	briških, dal-
in črna vina	matinskih in
i* vipavskih,	isterskih vi-
furlanskih,	» nugradov.
Dostavlja na dom iu razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ngerske monarhije v sodih od 5G litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12
uljudno priporoča čast. duhovščini svojo delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodja iz srebra iu medenine iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. — Stare reči popravi, po-srebri in pozlati v ognju. Pripravo cerkveneg-a orodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da je priprai ljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
® •
Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica |
v Gloriei.
j^ntorc JOpušič,
krojaški mojster in trgovec v vrtni ulici
hiš. štev. lO.r '	'	«
Izdeluje vsakovrslne možke obleke po vsakem kroju i in za vsaki slan.	I
Ima tudi zalogo domačega in angležkega sukna 1 vseh vrst za vsak letni čas.	i
JVfaročila iz mesta in z dežele sprejema in jih | izvršuje hitro iu točno.	|
i/UT Daje tudi na mesečne obroke po pogodbi
&®®®®®®®® ® ©#®®©®« ®®®®®®®®®®* 8 ®®®#®®® ®®®®®®®®®®® ®®®®®®®®©®8 i®<š)
S «.&*» m:,r^n i"
I
no—v—v—*—v-
V	Ustanovljena	tvrdka	leta	1866.
!j Ivan Bi ufovka v (gorici
K	na Travniku št. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. -- Filijalki v Komnu in Sežani
Tovarniška zaloga usnja in nailplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja z:t sedlarjih, knjigoveze,
lapetarje itd. ild.
Lastna tovarna nailplatov iSchnlmbertheilet,
slepa in ure/uje se po meri i/. vsaeejja usnja dobro in hitro.
Izdelovalnica jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
vošila (biksa) v korist družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih conah.
Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Priloga »Primorskega Lista11 St. 46. z dno 8. nov. 1900.
Imenik volilcev,
ki volijo v prvi volilni skupini veleposestnikov.
1 Alimonda pl. Benedetto pok. Melhijora Trst, KormiiK
2 Attems grof Žiga, Podgora, Červinjan.
3 Attems grofica, Solija, Červinjan.
4 Bader Ivan Nepom., pok. Alojzija, Gorica, Červinjan, Kormin.
5 Bader Alojzij. Gorica, Červinjan.
6 Baldassi Jožef in Natale, Vrsa, Gradišče.
7 Bartolomei pl. Henrik pok. Ivana, Solkan, Gorica.
8 Baselli bar. Adolf, Artur, Hugon, Ana in Oton, Maijan, Gradišče.
9 Baselli bar. Artur pok. Alberta, Marjan, Gradišče.
10 Bassa pl. Ernest, Gorica, Gorica.
11 Batič Mihael, Šempas, Gorica.
12 Baum bar. Berta rojena Attems, Gorica, Kormin.
13 %upnjški	Gorica.
14 Benardelli Josip, Dr. Guido, Severin in Bomul pok. Dominika, Kormin, Kormin.
15 Benardeli Nikolaj, Kormin, Červinjan.
16 Bianchi baron Leonard, Bubije, Gorica.
17 Biasolli Ivan, Joannic, Červinjan.
18 Biziak Ivan pok. Luke, Gorica. Gorica.
19 Biziak Josip, Kneža, Tolmin.
20 Blasig Aleksander, Bonke, Tržič.
21 Blasig Karl c. in kr. nadporočnik Gorica, Tržič.
22 Blasig Olga, Bonke, Tržič.
23 Blažič Anton pok. Matija, Kožbana, Kormin.
24 Rolaffio Amadeo pok. Mojzesa, Gorica, Kormin.
25 Bplaflio David pok. Mojzesa, Gorica, Červinjan.
26 Bolaftio Jakop pok. Lazarja, Gorica, ČervTnjanTTtormin, Gradišče.
27 Bolko Ant. pok. Josipa, Gorica, Gorica,
28 Bolko Ana, Černiče, Gorica.
29 Bolko Leopold pok. Antona, Černiče, Gorica.
30 Boschetti Terezija grofica della Torre, Gorica, Gorica.
31 Brunner Ivana roj. Brunner, Trst, Kormin.
32 Brunner Budolf, Trst, Červinjan.
33 Brunner Budolf in Dr. Filip, Trst, Červinjan.
34 Bruschina Franc, Bonke, Tržič.
35 Bruschina Franc in Leonard, Bonke, Tržič.
36 Burba Avgust, Campolongo, Červinjan.
37 Burba vdova Fanny, Campolongo, Červinjan.
38 Burba Franc, Campolongo, Červinjan.
39 Burba Ivan Krst., Anton in Albin, Campolongo, Červinjan.
40 Calice Musmezzi Hen., Marija in Mario, Far ra, Gradišče.
Candussi Franc pok. Josipa, Bomans,
42 Gradišče.
41 Candussi Gustav pok. Josipa, Bomans, Gradišče.
43 Cassis grof Žiga, St. Polten, Červinjan.
44 Caucič Franc pok. Ivana, Brda, Kormin.
45 ČehovinFloriiaBrtirfljiij!a1 Ajdovščina.
46 Leme Amalija, Tomaj, Sežana.
47 Chiozza Josip in Anton, Škodova-ka, Červinjan.
48 Glaricini pl. Edvard pok. Josipa, Vrsa, Gradišče.
49 Cociancig Alojzij in Franc pok. Petra, Trst, Kormin.
50 Cociancig Štefan pok. Andreja, Ločnik, Gorica.
51 Codelli bar. Henrik, Hugon in Ida pok. Siksta in Freschi Amalia roj. Codelli, Moša, Kormin.
52 Colautti Jakob, Josip in Dominik, Aris, Tržič.
53 Colombicchio pl. Franc in Avgust od Evgenija, Kormin, Kormin.
54 Comassi Bernard Anton, Červinjan, Červinjan.
55 Comel Josip pok. Franca, Bosenthal, Gorica.
56 Coronini Kronberg grof Alfred, Gorica, Gorica.
57 Coronini grofica Karolina rojena bar. Bitter, Gorica, Gorica.
58 Coronini Kronberg grof Karol od Alfreda, Gorica, Gorica.
59 Coronini Kronberg grof Franc, Gorica, Gorica.
60 Cosolo Josip, Bonke, Tržič.
61 Cosolo Peter in Barbara, Foljan, Tržič.
62 Culot Franc Lukež, Benče, Gprica.
63 Cumar Viktor, Oskar in Pitamic Karolina, Gorica, Gorica.
64 Degrazia pl. Josip Claudio, Gorica, Gorica.
65 Del Conte Janez Krstnik, duhov. Bra-can, Kormin.
66 Delfin baronica Augusta in hčere Ana in Amalija pok. Janeza Krst., Ajel Červinjan.
67 Delmestri grofica vdova Ivana rojena bar. Degrazia, Medea, Kormin.
68 Delnegro Vincenc in Ludovik, Sv. Vit, Červinjan.
69 Delneri Janez Krst. pok. Dominika, Fiu-mičel, Červinjan.
70 Delnisa Anton, Viktor, vdova Katarina, Dominika in Angela, Joannic Červinjan.
71 Dessenibus Maksim Ivan, Vincenc pok. Jakoba in Stua Judita roj. Dessenibus, Kormin, Kormin.
72 Dilena Anton in Janeza Krst. od Janez Krst., Marijan, Kormin.
73 Doljak Karol pok. dr. Karola, Gorica, Gorica.
74 Doljak vdova Katarina pok. Matije, Solkan, Gorica.
75 Doljak Franc pok. Antona, Grgar, Gorica.
76 Dorlles Erminij, Gorica, Gorica.
77 Dottori degli Alberoni Anton vitez pok. Josipa, Bonke, Tržič.
78 Dreossi Josip pok. Franca, Červinjan, Červinjan.
79 Drnfflkg Aalmi pok. Martina, Miren, 'Gofica.
80 Dubsky grof Henrik pok. Franca, Medea, Kormin.
81 Gozdni urad, Gorica, Gorica.
82 Ersettig Peter pok. Ivana, Podpoznik, Kormin.
fl3JTfthim)i Josip, Kobdil. Komen.
84 Fabris markiz Angelij, Biljana, Tržič.
85 Fabris pl. Konrad, Gorica, Gorica.
86 Fabrizio Lovrenc od Jakoba in Karol od Josipa, Nebola, Kormin.
87 Kaganelli Ivan, Karol pok. Ivana, Miren, Gorica.
88 Friderik Bartoli pok. Jakoba, Gorica, Gorica.
89 Ferrant Anton pok. Ivana in Jakob roj. Beer, Gorica, Gorica.
90 Furlanska železnica, Gorica, Červi-njan.
91 Ferrari Emilia roj. Ferlatti, Trst, Tržič.
92 Figi Anton pok. Antona, Pevma, Gorica.
93 Fillach Amalia od Henrika Saciletto,
jr	, t	»
Červinjan.
94 Finetti pl. Jakob pok. Franca, Trst, Gradišče.
95 Finetti pl. Josip pok. Ant., Gradišče, Gradišče.
96 Flego pl. Teresa roj. bar. Codelli, Gorica, Gorica.
97 Fogar Alojzij, Pevma, Gorica.
98 Follini-Tomay Laura, Mrša, Gorica.
99 Fonzari Ivan pok. Josipa, Št. Maver Gorica.
100 Formentini baronica Ernesta r. pl. Claricini, Muša, Gorica.
101 Fornasier Peter in Nikolaj, Červinjan, Červinjan.
102 Franzot Marija r. Gutmann, Vileš, Gradišče.
103 Franzoni vit. Jožef, Medea, Kormin.
104 Fumagalli udova Armedia, Ivana, Jožef in Marija, Červinjan, Červinjan, Kormin.
105 Furlan Alojzija udova Svino, Ajdovščina.
106 Furlani Ivan, Bonke, Tržič.
107 Gabcielčič Andrei. Plava, Kanal.
108 Gasparini mTova Amalija, Vileš, Gradišče.
109 Gasparini udova Amalija in sinovi, Maria, Alojzija, Jožef in Bogomil, Vileš, Gradišče.
110 Gasparini Virgilij, Vileš, Gradišče.
111 Gasser vitez Ivan pok. Jožefa, Gorica, Gorica.
112 Ghitter Anton pok. Ivana Krst. Gorica, Gorica.
113 Gironcoli pl. Franc, Gorica, Gorica.
114 Gironcoli pl. Jožef, Gorica, Gorica.
115 Godina Danijel, Ajdovščina, Ajdovščina.
116. Godina Ivan od Josipa, Gorica, Go- • rica.	^	j
117 Gorup Franc pok. Matije, Trst, Červinjan.
118 Gorup Jožef. Trst, Červinjan.
119 Gortani Nikolaj, Škodovaka, Červinjan.
120 Gregoris Ivan in Anton, Terzo, Červinjan.
121 Gruntar Franc, Šmarje, Ajdovščina.
122 Hentschl pl. Solija vdova, Gorica, Červinjan.
123 Hmelak Franc, Lokavec, Ajdovščina.
124 Hohenlohe knez Egon in dediči, Za-graj, Gradišče.
125 Hohenlohe knez Friderik, Marija por. knez Thurn-Taxin, Tržič.
Karola, Alojzija por., Grofica Schlick, Červinjan. Devin, Komen.
126 lachia Jakob, Trst, Červinjan.
127 Jaconcič Karolina, Gradišče, udova roj. Gasparini Sv. Martin, Kormin.
128 Jaconcig Ivan pok. Jožefa, Kormin, Kormin.
129 Jaconcig Jožef, od Ivana, Kormin Gorica.
130 Jacopič udova Amalija pok. Jož. Gorica, Gorica.
13* Jakončič Anton pok. Franca, Gorica Kormin.
132 Jenko Janez pok. Aniona, Vileš, Gradišče.
133 Jonko Matija, Bovec, Bovec.
134 Ivančič Anton, Deskla, Kanal.
135 Kammel pl. llardeggor Marijana, Zdravščina, Gradišče.
136 Kelml Franc pok. Ludovika, Benče, Gorica.
137 Kircher Jožef, Kristjan, Angela in Eliza, Verša, Gradišče.
138 Klančič Anton pok. Ivana, Podgora, Gorica.
139 Kocjan Andrej, Žirje, Sežana.
140 Kocjančič Andrej pok. Andreja, Pod-gora, Gorica.
141 Kodelja Franc, Deskla, Kanal.
142 Kofol Anton pok. Petra, Čopovim, Gorica.
143 Koglot Ivan pok. Andreja, Vertojba, Gorica.
144 Konjedic Andrej. Plava, Kanal.
145 Kristjančič Anton, pok. Antona, Ko-saršče, Kormin.
146 Kulm baronica Olga roj. Lazzari, Miiiskol ifVTtfFVi nj a n.
147 Kulm baronica Olga in Maksimilijan, Strassoldo, Červinjan.
148 Lang Marija roj. grofica Borisi, Trst, Gradišče.
149 Lantlijcr^ grof Karol, Vipava, Ajdovščina.
150 Lanthieri grofica Klementina, Gorica, Ajdovščina.
151 Lašič Andrej pok. Jožefa, Vertojba, Gorica.
152 Lašič Karolina por. Saunig, Ivana por. Zottič in Jožef pok. Ivana, Vertojba, Gorica.
153 La Tour grolica Elvira roj. baronica Bitte»% Busič, Kormin.
154 Lazzari Guido, Ajel, Červinjan.
155 Lempruclt baronica Aliča loj. Pober Dunaj, Gorica.
156 Lenassi Oton pok. Blaža, Solkan, Gc-
T«i ■ m r — r—i —N ~i	1	'
rica.
157 Levi dr. Angelj dediči, Gorica, Červinjan.
158 Levi Ema roj. Luzzatto, Trst.
159 LoYkftin. Josejjjijml, delniško društvo Dunaj, Gorica.
160 Ličen Dr. Jožef, Gorica, Ajdovščina.
161 Ličen Maksimilijan, PMienberg, Ajdovščina.
162 Lipušček Josef, Zatoi.iin, Tolmin.
163 Lisjak Anton, Branica, Ajdovščina.
164 Locatelli ba^Oii Jurij, Št. Peter, Gorica.
165 Lokar Alojzij, Ajdovščina, Ajdovščina.
166 Lovisoni udova^ Alojzija, Vulniar, Herman in Jožef, Červinjan, Červinjan.
167 Macorig Aleksander pok. Dr. Alojziju, Bracan, Kormin
168 Madon udova Karolina roj. Bopper, Gorica, Gorica.
169 Makarovič Ivan, Avče, Kanal.
170 Malnig Franz, Kanal, Kanal.
171 Marinelli udova Antonija roj. Bas-sauer, Gorica, Gorica.
172 Marzini Franc pok. Franca, Št. Maver Gorica.
173 Mellon Ivan pok. Jerneja, Medeja, Kortnin.
174 Messenio Vincenc, Ronke, Tržič.
175 Miani Antonija, por. Klancig, Št. Vit, Oervinjan.
17(1 Miceu Jožef, Perteole, Oervinjan.
177 Michellini pl. Vincenc, Marijan, Gradišče.
178 Michielli Vincenc, Tomaž in Marija, Cainpolengo, Cervinjan.
179 MistruzzigrofJJustin,Honke,Oervinjan.
150 Monari Anton pl. Neufeld, Šempas, Gorica.
151 MmuiaJiim.,ža-.Uršula, fljumia, Gorica.
182 Mosetig Ivan, Oervinjan, Oervinjan.
18;} Mrenle Tomaž, Sv. Križ. Ajdovščina.
184 Jluca A n to n v Volčiigrad, Sežana.
185 Musr-MnŽci; Šmartno, Kojsko, Kormin.
186 Nadale Osvald, Kormin, Kormin.
187 N a” los Anton pok. Jožefa, Kormin, Kormin.
188 Najflos Jurij pok. Jožefa, Kormin, Kormin.
18;) Nanut Jožef pok. Ivana, Št. And rež, Gorica.
li>0 Nardini dr. Emil, Gorica, Gorica.
UH Nemitz Franc pok. Franceta, Bilje, Bilje.
192 Nemitzlvan pok. Franceta, Bilje, Bilje.
193 NigrisAnt. pok. Pavla,Gorica Kormin.
HM Obizzi markiz Anton pok. Karola, Goriča^ "GontfTl	•—■
Hir> Oblubik Franc pok. Ivana, Krasno, Gorica.
196 Orestis pl. Ivan pok. Antona in Co-cianeji' Terezija sop. od Antona, Ža^ mar Jožefa soproga od Mihaela Orestis, Marija soproga od Ivana, Neblo, Kormin.
197 Olivo Franc pok. Valentina, Ver.ša, Gradišče.
ISIS Olivo Peter pok. Valentina Verša, Gradišče.
199 Pace grof Anton pok. Karola. Dunaj, T.ervinja.i. '
200 Pace grof Hudolf, Sv. Vid, Oervinjan.
201 Pahor Iv. pok. Mihaela, Henče, Gorica.
2d2 Pagani pl. Edvard, Viljemina in Henrika, Vrtoče, Kormin.
203 Pajer vitez jgl. Monp[ya^dr. Alojzij in ' 1’hj'čP Manja, Gorica, Trži7?.
20i- Panigaj grof Jakob, Škodovaka, Cervinjan.
20f) Parmeggiani Henrika, Vincenc in udova Rozalija, Oervinjan, Oervinjan.
200 Paronitti Anton in Suzana pok. dr. Aniona, Ronke, Tržič.
207 Pas(|iialis Ivan, Joanic, Oervinjan.
208 Pauletig Jožef pok. Franceta, Gabrije, Gorica.
200 Paoletig Franc pok. Franceta, Zagraj, Gradišče.
210 Pauletig Jožef pok. Andreja, Gabrije, Gorica.
211 Pauletig Andrej vitez pl., Gorica, Oervinjan.
212 Pauletig Franc pok. VHentina, Gorica, Gorica.
21!) Pauletig Peter vitez pl., Gorica, Cer-vinjan.
214 Pečenko Anton, Gorici, Ajdovščina.
215 Pečenko Franc, Jožef, Leopold, Pekel, Ajdovščina.
211) Pelka pl. Maksimilijan, duh., Ivan. Alojzij, Jožef in Sikst pok. Ivana K., Oopris, Kormin.
217 Perinello pl. Ivan dediči, Koper, Oervinjan, Gradišče.
'2\8 Peritz Ivan pok. Matevža, Doberdob, Tržič.
219 Perozzi Franc, Terzo, Oervinjan.
220 Persa pl. Franc pon. Antona, Gorica, Kormin.
221 Persin Jožef pok. Jakoba, Medana, Kormin.
222 Persoglia udov. Marija, Imenje,Kormin.
223 i-Vrinl -Am|jv>j Podlešče Kanal.
224 P^teani baron Ferdinand, Flumičel,
ervinjan.
22f> Peteani Marija pl. r. baronica Bre-sciani, Oervinjan, Oervinjan.
226 Piemontesse Anton, Gradež, Oervinjan.
227 Pignatari Franc, Črniče, Ajdovščina.
228 Pinat Nikolaj, Jakob, Ivan Krstnik, Margarita, Jožef in Lucija, Perteole, Oervinjan.
229 P4*wr+Yklerik, Devin, Tržič. _
230 Poljšak Filip pok. Franceta, Šmarje, Ajdovščina.
231 Pontini Anton, Videm, Oervinjan.
232 Porenta udova Marija, Gnido, dr. Hugo, Anton, Argia, Oktavij, Trst, Gradišče.
233 Povšič Andrej pok. Štefana, Ravnic' Gorica.
231 Prandi grof Jakob, Coneg^ano, Tržič.
235 Prinčič Štefan pok. Lrka, Vipolže, Gorica.
236 Prister Ana udova, Trst, Gradišče.
237 PosaVellrdifRtodolfo, Terzo,Oervinjan.
238 Puppi grofica Ema, Gorica, Gorica.
239 Puppi grof Viljem, Solkan, Gorica.
240 Ravnikar Alojzij, Cerkno, Cerkno.
241 Reja pl. Anton pok. Antona, Kozana, Gorica.
242 Resen Alojz, Gorica, Gorica.
243 Jiicabon^. Angela, Gradec, Gorica.
244 Ritter baron Evgenij in Elvira grofica La Tour, Gorica, Oervinjan.
245 Rizzatti Mihael, Škodovaka, Oervinjan.
246 Sarcinelli Peter, Oervinjan, Oervinjan.
247 Saimi# ftjil pok. Jožefa, Bilje, Gorica.
248 Saunig Matevž, Bilje, Gorica.
249 Scapola Rozalija pok. Angela, Gorica, Kormin.
250 Serravale Anton, Jožef in Katarina pok. Dominika, Višnjevik, Kormin.
251 Sfiligoj Anton, vikar, Kostanjevica, Gorica.
252 Sfiligoj Jož. pok. Ivana, Trnovo, Gorica.
253 Simsig Ivan pok. Jožefa,Gorica,Gorica.
254 Simčič—Fi^inc pok. Jožefa, Kozana, Gorica.
255 Sinionit Dominik, Medea, Kormin.
256 Drušlvojužnežfilezniee, Dunaj,Gorica,
6	ledišče
257 Soller Aleksander od Jožefa, Bilje, Gorica.
258 Stabile udova Karolina, Karolina Bozziui, Ernest, Emilija Stabile in Zofija Battiggi, Gorica, Gorica.
259 Stabile Ivan in Peter, Oglej,Cervinjan.
260 Stabile Lovrenc, Karol, Jožef in Terezija, Flumičel, Oervinjan.
261 Stekar Jožef pok. Jožefa, Cerovo, Gorica.
262 Stepančič Karol, Temnica, Komen.
263 Strassoldo grofica Ana roj. Moscon, Renče, Gorica.
264 Strassoldo grof Franc pok. Antona, Gorica, Gorica.
265 Strassoldo grofica A^ca in sinovi, Gorica, Oervinjan.
266 Strassoldo grofica Ivana in Matilda, Škodovaka, Cervinjan.
267 Strassoldo grofje Nikolaj, Kan i, Julij, Cezar, Rihard, Strassoldo, Cervinjan
268 Strassoldo grofOton, Ajel, Oervinjan.
269 Strassoldo grof Vulmaro- Varnero, Joanic, Oervinjan.
270 Strekel Ivan Jožef, Gorica, Kormin.
271 Strekelj Ludovik, Gorjansko, Komen.
272 Štrukelj Andrej pok. Franceta, Sv. Mihael, Gorica.
273 Šturm Ivan, Zadra, Kobarid.
274 Susana Alfred, Perteole, Oervinjan.
275 Tacco baronica Jožefa udova, roj. grofica Attems in baronica Berta, St. Florjan, Gorica.
j 276 Terkuč M'hael pok. Ivana, Cerovo, Gorica.
277 Teuffenbach baronica Adrijana od Žige por. Thomel, Pevma Goi [ca.
278 Teuffenbach baronica Avgusta roj. Daverio, Pevma, Gorica.
279 Thurn Valsassina baronica Ida roj. pl. Zucco, Kormin, Kormin.
280 Thurn Valsassina grofje Ludovik in Franc pok. Ludovika, Kormin, Gradišče.
281 Thurn Valsassina baronica Serafina roj. baronica Degrazia. Gorica, Gorica.
I	282 Tomasello Ludovik, Flumičel. Oervinjan.
; 283 Tomat Peter, Trst, Tržič.
; 284 Tomsig Ivan pok. Jožefa, Sovodnje, Gorica.
1	285 vToiikJi_jdc. J.osip. Gorica, Ajdovščina.
286 'loros Karolpok. Mihaela, Medana, Kormin.
287 Toros Leopold pok. Franceta in Marije Cutin, Medana, Kormin.
288 Toros Franc pok. Mihaela Cutin, Medana, Kormin.
289 Toros Leopold pok Franceta Cutin, Medana, Kormin.
290 Tosi vitez Gaudencij, Škrlje, Gorica.
291 Trevisan pl. Mihael, Tržič, Tržič.
292 Tuzet Ivan in Bogomil, Oglej, Oervinjan.
293 Urbancich Mihael pok. Jožefa, Breslje, Gorica.
294 Varino grof Julij, Pieris, Tržič.
295 Veluščik Anton, Plave, Kanal.
296 Veluščik Jožef Plave, Kanal.
297 VenierFnuK;, Flumičel, Oervinjan.
298 vjimiti .‘iir^iipi Gorica, Gradišče.
299 Verizzo Ivan, Leopold in Katarina, Bukovica, Gorica.
300 Verzegnassi dr. Franc, Pieris, Tržič.
301 Vetterle de VViedenbrunn udova Lucija in Cromer roj. Maurovich udova Marija, Gorica, Gorica.
302 Vilat Alojzij, Gorica, Gorica.
303 Visintin Aristid, Marija in Karolina, Ronke, Tržič.
304 Visintin Anton pok. Gregorija, Bukovica, Gorica.
305 Voelkl markiz Rudolf, Špesa, Gorica.
306 Waiz Alfons in Marija Lang, Kormin, Gradišče.
307 Waiz Dr. Girolamo in Dr. Franc, Kormin, Kormin.
308 Waiz Terezija roj. grofica del Mestri, Kormin, Kormin.
309 Wiatrovice Venceslav Viktor pok. Tadeja vit. de Leopoli, Gorica.
310 Zanolla Franc, Tržič, Tržič.
311 Zattoni pl. Cesar, Topolijan, Oervinjan. 1
312, .ZamulUm-N«w>t.. F ra n c, Št. Andrež, Gorica.
313 Živic Jožef, Skopa, Ajdovščina. Sežana, Komen.
314 Zottig Jožef pok. Andreja, Ločnik, Gorica.
315 Zottig Jož. pok. Jožefa, Cerovo, Gorica.
316 Zottig Alojzij pok. Jož. Cerovo, Gorica.
317 Zuccalo pl. Peter pok. Vincenca, Osek, Gorica.
318 Zucchiati Ant. pok. Antona, Medana, Kormin.
319 Zucchiati Katarina roj. Jussa, Dr-novik, Kormin.
320 Zucchiati Franc pok. Antona, Medana, Kormin.
321 Zucco grof Avgust, Ajel, Oervinjan.
322 Zucco grofica Marjana, Andrejina in Kamilo pok. Krištofa, Kormin, kormin.
323 Zuttioni Jožef, pok. Jan. Krst., Medea, Kormin.
324 Žvokelj Franc, Čehovini, Komen.
*
* *
Morebitne reklamacije proti vspre-jelju za volitev neopravičenih ali proti izpuščenju za volitev opravičenih je treba vložiti v 1 4 d n e h, počenši z dnevom razglasa, to je od 29. m, m. dalje na c. kr. namestništvo v Trstu. Na kasneje vložene reklamacije se ne bo oziralo. — Kdor bi se torej imel poslu-žiti reklamacije, naj ne zamudi določenega roka. Dostavljamo, da v tej skupini imajo pravico voliti vsi oni, ki plačujejo hišnega in zemljiškega davka najmanj 50 gld. in sicer najmanj 10 gld. mora biti zemljiškega davka, 10 gld. je lahko hišnega davka.
Kdor ne dobi svojega imena tiskanega v tem imeniku, naj reklamuje svojo pravico, drugače je ne bo mogel izvrševati. Reklamacija je prav kratka n. pr.:
„Velcslavno c. kr. namestništvo! — Podpisani posestnik, stanujoč v občini... županije .. . plačuje, kakor je razvidno iz priloženega davkarskega razkaza (dav-karskih razkazov) toliko zemljiškega, oziroma hišnega davka, da mu pristoja volilna pravica za državni zbor v skupini veleposestnikov. Zato prosim, naj se vpiše njegovo ime v imenik volilcev iz skupine veleposestva za prihodnjo državnozborsko (deželnozborsko) volitev
V	... dne ... 190 . Podpis (ime in priimek, kraj in h. št.).
Take reklamacije so prav gotovo potrebne vsem tistim, ki plačujejo davke pod razne davkarije, pa pikdar ne
50	gld. skupaj. Taki posestniki naj bodo že pripravljeni na reklamacije ter naj zahtevajo o pravem času od davkarij potrdilo, koliko davka plačujejo, in naj priložijo vsa potrdila k svoji prošnji. Vsak volilec ima tudi pravico zahtevati, naj se kdo izbriše iz imenika, ako je prišel vanj, ne da bi imel k temu potrebne pogoje.
Zavedni rodoljubi naj se pa ne za-dovole s tem, da prelagajo imenik samo za svojo osebo, ampak naj pregledujejo tudi za druge rojake, katere poznajo, ter naj opomnijo na dolžnost reklamovati one, ki bi se tega sami ne spomnili. Vsakdo — volilec in nevolilec — naj dela po svoji moči, kajti tu gre za javno in splošno korist.