Studijska
KNJIŽNICA
v CELJU
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IV	20. avgust 1959	St. 24
VSEBINA
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE	OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO
196.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračunu okraju Celje za leto 1918.
197.	Odlok o dopolnitvi družbenega plana okraja Celje za leto 1959.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
198.	Odlok o imenovanju in preimenovanju cest, ulic in trgov in' o oštevilčenju hiš v ožjem območju mestu Celje.
199.	Odlok o določitvi roka za vložitev zahteve po prepustitvi v uporabo nacionaliziranega zemljišča zn sezidanje družinske stanovanjske hiše.
200.	Sklep o imenovanju novozgrajene šole na Spodnji Hudinji v Celju v osnovno šolo Franja Vrunča.
201.	Odlok o tarifi za odvoz smeti, kanalskih pristojbin in pristojbin za uporabo vodomerov.
202.	Sklep o ustanovitvi poravnalnih svetov na območju občine Laško.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH
203.	Odlok o vodovodnem redu.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC
204.	Sklep o ustanovitvi poravnalnih svetov.
REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV
196.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 106. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. junija 1959 sprejel
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna okraja Celje za leto 1958.
L člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna okraja Celje za leto 1958.
Zaključni račun proračuna okraja Celje posebnimi prilogami obsega:	za leto 1958
I. Okrajni proračun	din
Z dohodki	721,294.200
6 % odvod obvezne prorač. rezerve	43,277.652
prenos 6 % obvezne prorač. rez. v proračun 23,068.733	
likvidni dohodki znašajo	701,085.281
in izdatki	685,094.621
s presežkom dohodkov nad izdatki	15,990.660
II. Finančno samostojni zavodi	
Z dohodki	1.338,066.043
odvedena 6 % obvezna rezerva	4,722.066
prenesena 6 % obvezna rezerva	4,722.066
tako, da znašajo likvidni dohodki	1.338,066.043
izdatki	1.239,649.988
presežek dohodkov nad izdatki	99,598.279
presežek izdatkov nad dohodki	1,182.224
III. Proračunski skladi	
Dohodki brez omejitev	389,032.340
delež skladom	45,427.448
omejitve	153.418.289
tako, znašajo likvidni dohodki	190,176.603
izdatki	179,670.826
presežek dohodkov nad izdatki	10,515.777
IV. Stalni rezervni sklad
Dohodki	2,049.011
izdatki	2,049.011
V. Sklad 6 % obvezne rezerve	
Dohodki	43,277.652
izdatki	42,130.956
prosta sredstva (saldo)	1,146.696
2.	člen
Presežek dohodkov proračuna okraja Celje za leto 1958 v znesku 15,990.660 din se razdeli tako, da se odvede 20°/o v znesku 3,198.132 din kot dohodek v stalni rezervni sklad za leto 1959, ostanek 12,792.528 din pa se prenese kot dohodek v proračun okraja Celje za leto 1959.
3.	člen
Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov v znesku 99,598.279 din se dodeli namenskim skladom finančno samostojnih zavodov in sicer:
din
v sklade	za nagrajevanje	30,114.914
v sklade	za investicije	62,696.059
v rezervne sklade	5,317.494
v sklade	obratnih sredstev	1,469.812
Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 1,182.224 din se krije iz sredstev zavodov v letu 1959.
4.	člen
Presežek dohodkov proračunskih skladov v znesku 10,515.777 din se prenese kot njihov dohodek v letu 1959.
5.	člen
Presežek dohodkov 6 % obvezne rezerve v znesku 1,146.696 din se prenese kot dohodek v proračun okraja Celje za leto 1959.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/3-04-9/1.
Celje, dne 29. junija 1959.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Celje
Riko Jerman l. r.
197.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. junija 1959 sprejel
ODLOK
o dopolnitvi odloka o družbenem planu okraja Celje za leto 1959.
1.	člen
X. poglavje odloka o družbenem planu okraja Celje za leto 1959 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-11/59) se dopolni z naslednjim besedilom:
Zaradi težavnosti in delikatnosti problema glede preskrbe s stanovanji, zaradi velikega in permanentnega obsega gradnje stanovanj in zaradi velikih družbenih sredstev, ki se vlagajo v stanovanjsko in z njo zvezano komunalno izgradnjo, je nujno potrebno, da se razvoj gradbeništva in gradbene industrije v celjskem okraju prilagodi predvsem naštetim značilnostim.
Iz tega razloga se bo izdelal do konca leta 1959 konkretni perspektivni načrt, ki mora v celoti osigurati maksimalno racionalizacijo gradnje stanovanj. Perspektivni načrt mora biti izdelan tako, da bo stvarno omogočil postopen prehod k delni industrializaciji proizvodnje stanovanj, v celoti pa prehod k sodobnim najracionalnejšim metodam gradbene proizvodnje.
Da bi se načrt dovolj konkretno in kvalitetno izdelal, je potrebno takoj ukreniti naslednje:
—	osnovati kooperacijo izvajalcev, ki bo vključevala vse gospodarske organizacije, ki sodelujejo pri projektiranju in izvajanju objektov t. j. investitorja, projektanta, gradbene industrije ter izvajalce gradbenih in zaključnih del;
—	na osnovi občinskih programov stanovanjske izgradnje, ki jih morajo občinski ljudski odbori sestaviti do 10. julija 1959, ugotoviti potrebne kapacitete gradbene industrije in gradbenih izvajalcev;
—	skrbeti, da bodo občinski ljudski odbori stremeli za tem, da bi se gospodarske organizacije gradbeništva z njihovega območja razvojno prilagodile potrebam gospodarske kooperacije. Zato naj bi se manjša gradbena podjetja predvsem preusmerila in organizirala za remontna dela, vsi manjši obrati gradbene obrti pa kot uslužnostni obrati za obrtne usluge.
—	skrbeti, da bodo občinski ljudski odbori pri sestavi programa stanovanjskih gradenj za leto 1960 točno določili lokacijo objektov ter izvršili vse tiste predpriprave, ki so potrebne za sigurnost projektov (zazidalni projekt, razpored komunalnih objektov itd.);
—	izbrati in izpolniti tipske stanovanjske projekte za program izgradnje leta 1960;
—	osnovati stanovanjske zadruge v vseh razvitejših občinah ter pričeti z mobilizacijo sredstev stanovanjskih interesentov;
—	določiti vlogo in razvojne smernice vseh kooperantov ter izdelati enoten načrt organizacije gradenj za leto 1960;
—	vskladiti občinske predpise za gradnjo stanovanj zaradi možnosti uporabe standardnih elementov in tipov;
—	izdelati perspektivne načrte razvoja vseh gospodarskih organizacij, ki se vključujejo v kooperacijo. Ti načrti morajo obsegati:
a)	asortiment in količino izdelkov
b)	potrebne investicije in njih dinamiko
c)	plan kadrovanja
č) analizo tržišča
Rok za izdelavo načrtov se določa do 30. septembra 1959:
—	skrbeti, da bo vsa družbena sredstva, ki se bodo vlagala za investicije v gradbeno industrijo in gradbeništvo razdeljevalo poslovno združenje v skladu z določili perspektivnega načrta;
določiti kot osnovnega kooperanta specializirano gradbeno podjetje »Ingrad«, ki ima v našem okraju največ pogojev za racionalno izvršitev zadanih nalog pri gradnji objektov visokih gradenj;
—	priporočati občinskim ljudskim odborom, da določijo Biro za stanovanjsko izgradnjo v Celju kot pooblaščenega združenega investitorja;
—	skrbeti, da bo okrajni ljudski odbor poenostavil in skrajšal postopek revizije programa in načrta pri stanovanjskih objektih;
—	skrbeti, da bo okrajni ljudski odbor pooblastil okrajno revizijsko komisijo, da bo do 31. julija 1959 določila standardne tipske elemente, ki se morajo upoštevati pri izvajanju stanovanjskega programa za leto 1960 in sicer za:
a)	sanitarno celico, kopalno kad, bojlerje, armaturo
b)	stropne izdelave
c)	, okna
č) vrata
d)	stopnice, poilice, jaške
e)	ograje, čistilne mreže, žlebove
f)	kuhinjsko opremo
—	skrbeti, da bo okrajni ljudski odbor priporočil vsem občinskim ljudskim odborom, da iz sredstev stanovanjskega sklada za leto 1959 oddelijo 5 % za investicije po predloženem programu, da bi se tako omogočila izvedba postavljenih nalog;
Biro za stanovanjsko izgradnjo je dolžan, da pripravi do 30. novembra 1959 tipske načrte za naslednje vrste objektov:
a)	stanovanjski blok s kombinacijo eno in pol ter dvosobnih stanovanj, 5 etaž — 20 stanovanj;
b)	stanovanjski blok s kombinacijo eno in pol ter dvosobnih stanovanj, 3 etaže — 12 stanovanj, za manjše kraje;
c)	stanovanjski blok — stolpič — s kombinacijo eno in dvosobnih stanovanj;
č) tip vrstne hiše z dvo- in trosobnimi stanovanji.
Pri tem smejo znašati fiksne obračunske cene, vključno komunalni prispevek 10%, maksimalno:
Kategorija stanovanja	5 etažni biol in stolpiči	3 etažni biol	vrstne hiše
1 sobno — 3 ležišča	1,600	1,700	
1,5 sobno — 4 ležišča	1,850	1,950	
2	sobno — 5 ležišč 3	sobno — 6 ležišč	2,000	2,100	2,300 2,500
Revizijska komisija naj pri pregledu načrtov za manjše objekte visokih gradenj predpiše uporabo lažjih konstruktivnih materialov (votlakov itd.) zaradi štednje zidne opeke.
POSEBNE NALOGE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V LETU 1959
Da bi se izboljšala in pospešila investicijska in stanovanjska izgradnja v letu 1959 in da bi se ustvarili čim solidnejši pogoji za racionalizacijo gradenj v prihodnjih letih, morajo navedene gospodarske organizacije izvršiti predvsem naslednje ukrepe:
Biro za stanovanjsko izgradnjo in komunalno izgradnjo:
—	urediti vprašanje poslovnih prostorov; osnovati študijski oddelek;
—	izdelati projektne naloge za leto 1960 do 15. julija 1959;
—	skrbeti, da se biro kadrovsko ojača vsaj z 1 inženirjem in 1 tehnikom;
—	skrbeti, da sklene združeni investitor s poslovnim združenjem preliminarno pogodbo (gradbeno) za celoten 3-letni program stanovanjske izgradnje.
Rok za sklenitev pogodbe je 15. september 1959.
Biro za stanovanjsko izgradnjo prevzema polno odgovornost za celotno pripravo gradenj po programu občin do zakoličenja objektov.
Projektivni biro Celje mora:
—	nadzidati stavbo za 1 nadstropje zaradi pridobitve delovnih prostorov; potrebna sredstva znašajo 5 milij. din;
—	pridobiti samostojnega projektanta za elektroinsta-lacijo ter instalacijo centralne kurjave;
—	izdelati tipske projekte za program leta 1960 do 15. novembra 1959.
Ingrad Celje mora:
—	izdelati definitivno organizacijo podjetja in poslovnik — rok do 1. oktobra 1959;
—	pojačati obrate za zaključna dela s pridobitvijo strokovnjakov iz obrtnih delavnic in z lastno vzgojo vajencev ter s seminarji.
V letu 1959 naj bi podjetje predvsem pojačalo kader
za:
ključavničarjev	50	%
vodoinstalaterjev	50	%
, elektroinstalaterjev	50	%
soboslikarjev	100	%
parketarjev	50	%
strojnikov	50	%
s perspektivo, da mora v teku dveh let vsaj podvojiti sedanje kapacitete obratov zaključnih del;
—	nujno pridobiti več strojnih in elektro-strokovnja-kov, inženirjev ali tehnikov za vodenje obrata za zaključna dela;
—	ustanoviti specializirane gradbene obrate v skladu s potrebami in razvojem novih del, ko je zaposlitev takšnih obratov zasigurana;
—	pojačati remontni obrat za adaptacijska dela na najmanj 75—80 delavcev;
—	organizirati gradnjo 7 stolpičev v Celju z uporabo sodobnih metod organizacije dela ter analizirati ekonomičnost njihove uporabe;
—	letos izvršiti naslednje investicije:
I.	Gradnje	1959	1960
a) za obrate
delavnica za inštalatersko, pleskarsko in kleparsko delavnico	12,243.000
cementninarska	delavnica	50,000.000
skupaj	62,243.000
b) za družbeni standard samski blok I samski blok II Vodnikov stan. blok	32,500.000 20.000.	000	27,500.000 15.000.	000
skupaj	67,500.000
Gradnje skupaj	129,743.000
Finansiranje republiški invest. sklad republiški stan. sklad občinski stanov, sklad	6,122.000 23.000.	000 40.000.	000
skupaj	69,122.000
lastna sredstva: denarni del sklada osnov. sred. sklad skupne uporabe prostovoljno delo	6,121.000 10,000.000 5,000.000
skupaj	21,121.000
kredit iz skl. združ. sred. OLO občinski stan. sklad (za inv.)	22,000.000 17,500.000
skupaj	129,743.000
Primanjkljaj bo nastal šele v letu 1960 pri finansiranju
samskega doma II, ki bo dokončan do 30. junija 1960.
11. Mehanizacija
Planirana nabava
za gradnje	90,899.125
za obrt	23,937.083
skupaj	114,836.208
Finansiranje	
okrajni invest. sklad	60,643.672
okrajni invest. sklad — posojilo odobreno v 1. 1958	8,350.356
republiški invest. sklad	3,218.000
lastna udeležba	42,624.180
skupaj	114,836.208
V gornjem prikazu ni vsebovana nadomestitev mehanizacije, ki se obnavlja redno iz amortizacijskega sklada.
Opekarne na splošno morajo:
—	proučiti organizacijo transporta opeke ter izdelati v skladu s predvideno organizacijo tozadevne investicijske elaborate;
—	po možnosti povečati letošnjo proizvodnjo zidakov (nosilnih opek) na maksimalno možno mero.
Opekarna Ljubečna-Bukovžlak ima naslednje naloge:
—	investicijski program Opekarne Ljubečna naj se ponovno prouči in prilagodi potrebam racionalne gradnje;
—	v obratu Bukovžlak bo podjetje letos izvršilo rekonstrukcijo peči, ter zgradilo novo umetno sušilnico ter sanitarije. Celotna investicijska vrednost znaša 46,5 milijonov dinarjev.
Viri:
lastna sredstva	16,500.000	din
ObLO stanov, sklad	17,500.000	din
OLO združ. sredstva	12,500.000	din
Celjske opekarne imajo naslednje naloge:
v zimi 1959-60 je izvršiti izgradnjo nove Kellerjeve sušilnice.
Za letos so potrebna sredstva 15,000.000 din za začetek sušilnice in racionalizacije transporta.
Viri sredstev:
podjetje	5,000.000	din
združena sredstva	6,000.000	din
ObLO Celje	4,000.000	din
skupaj
15,000.000 din
Mehanizacijo transporta s posodami naj podjetje izvede takoj, tako da se bo delno izkoriščala že v letošnji sezoni.
Opekarna Ložnica ima naslednje naloge:
— letos dogotoviti novo Kellerjevo sušilnico in nabaviti bager za strojni izkop gline.
Skupna vrednost investicij	26,000.000	din
Viri sredstev:
lastna sredstva	20,000.000	din
stanov, sklad ObLO	6,000.000	din
Gradbenik Šoštanj ima naslednje naloge:
— podjetje mora letos dokončati prvo fazo izgradnje tovarne zidakov iz EF pepela.
Skupne investicije	znašajo	201,000.000	din
Viri sredstev:
sklad JIB	160,800.000	din
lastna sredstva	6,000.000	din
ELES in združena	sredstva	34,200.000	din
—	podjetje mora nujno urediti ekonomske osnove z Elektrarno Šoštanj;
—	podjetje naj prouči svojo celotno bodočo organizacijo zaradi pričetka obratovanja tovarne zidakov in pravočasno izuči potrebne kadre.
Klima ima naslednje naloge:
—	podjetje mora letos izvršiti prvo fazo izgradnje nove delavnice.
Potrebna sredstva za leto 1959 Viri sredstev: sredstva JIB
podjetje
ObLO
OLO
34.000.	000 din
10.000.	000 din
14.000.	000 din
6.000.	000 din
4.000.	000 din
LIP Nazarje ima naslednje naloge:
—	podjetje mora letos izdelati investicijski program in glavni načrt rekonstrukcije za proizvodnjo oken na industrijski način;
—	letos mora podjetje dokončati že začeto gradnjo tovarniške hale z lastnimi sredstvi v vrednosti 8,000.000 din.
Mizarska podjetja imajo naslednje naloge:
— Obrat Ingrad, Šempeter, Šmartno, Obrtnik Velenje naj osvojijo do konca leta 1959 serijsko tipsko proizvodnjo oken in vrat po tipskih načrtih zaradi zasiguranja izvedbe celotnega programa izgradnje za leto 1960.
Zavod za napredek gospodarstva Celje se pooblašča, da izvrši in koordinira potrebno študijsko delo v zvezi s sestavo konkretnega perspektivnega načrta in v skladu s tem programom vezanimi investicijskimi programi.
Predlog perspektivnega načrta mora biti izdelan do 15. oktobra 1959. Zavodu je nujno oskrbeti prostore pri nadzidavi poslopja v Vodnikovi ulici. Potrebna investicijska sredstva 5,000.000 din.
Okrajni ljudski odbor naroča dalje Zavodu za napredek gospodarstva proučitev naslednjih možnosti, skupno z imenovanimi podjetji:
—	izdelava tapet v Višnji vasi, AERO;
—	izdelava stramita pri LIP Celje;
—	izdelava armaturnih mrež pri Žični;
—	izdelava tipizirane kuhinjske opreme v enem izmed mizarskih obratov;
—	pravno-ekonomske osnove in tehnično organizacijo poslovnega združenja.
Potom Zavoda za raziskavo gradbenega materiala in konstrukcij naj se izvrše naslednje študije:
L Plan organizacije gradenj za leto 1960 na osnovi programov občinskih ljudskih odborov in izbranih tipskih projektov. Rok do 31. decembra 1959.
2.	Študij konstrukcije in tehnološke izvedbe »poizkusnega objekta 1960« z upoštevanjem uporabe najracionalnejših lokalnih materialov, vseh znanih tipskih elementov ter vseh dosedanjih pozitivnih izkušenj.
Pri konstrukciji izkoristiti v maksimalno možni meri polmontažni način gradnje.
Študij naj se vrši v tesnem sodelovanju z Birojem za stanovanjsko izgradnjo in vsemi kooperanti industrije in izvajalcev. Rok za predložitev kompleksnega projekta je 31. marec 1960.
3.	Analiza in ocenitev izkušenj pri gradnji 7 stolpičev na gradbišču Otok v Celju zaradi izboljšav pri organizaciji del v letu 1960.
4.	Sodelovanje pri sestavi perspektivnega načrta pri proučevanju in določanju razvojnih smernic za posamezne gospodarske organizacije v kooperaciji.
5.	Sodelovanje pri sestavi projektnega programa za leto 1960 glede tehnološke in konstrukcijske izpopolnitve projektov.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od L januarja 1959. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS.
St. 01/3-31-16/2-1959 Celje, dne 29. junija 1959.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Celje
Riko Jerman 1. r.
198.
Po 7. členu zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48 in 20-108/50), 6. členu pravilnika o označevanju imen ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, številka 24-136/52) v zvezi s 43. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) in 62. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57) je občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora dne 14. avgusta 1959 sprejel
ODLOK
o imenovanju in preimenovanju cest, ulic in trgov in o oštevilčenju hiš v ožjem območju mesta Celje.
I.	IMENOVANJE CEST, ULIC IN TRGOV L člen
Seznam cest, ulic in trgov na ožjem območju mesta Celje je z dopolnitvami ter z delnim preimenovanjem naslednji:
Adamičeva ulica
od Dečkove ceste proti severu do Koprivnice Aškerčeva ulica
od Cankarjeve ulice proti severu do Mariborske ceste Badovinčeva ulica
od mosta na Ljubljanski cesti preko Ložnice, ob levem bregu Ložnice proti jugovzhodu do Savinje Berkejeva ulica
od Mariborske ceste na južni strani hiše kovača Zabreta proti zapadu Bernekerjeva ulica
od Mariborske ceste severno od hiše kovača Zabreta proti zapadu Bezenškova ulica
od Ceste na Dobrovo pri hiši Vrečer proti severu do glinokopa Celjske opekarne Bežigrajska cesta
od Mariborske ceste pri servisu Petrol proti vzhodu do potoka Hudinje Bohoričeva ulica
od Ceste na grad pri hiši Remus proti vzhodu zopet do Ceste na grad Božičeva ulica
od Ljubljanske ceste pri hiši Plave proti jugu do potoka Ložnica
Breg
od novega mostu čez Savinjo proti jugu ob desnem bregu Savinje do Uršičeve hiše Brinarjeva ulica
od Ulice bratov Vošnjakov do Koprivnice (v Novi vasi)
Cankarjeva ulica
od Stanetove ulice nasproti Komunalne banke proti vzhodu do železniškega- podvoza pri hotelu Pošta Celestinova ulica
od Ceste na grad pri hiši Perc proti vzhodu do Gallusove ulice Celovška ulica
od Ceste na Dobrovo pri vili Olgi proti zapadu do potoka Koprivnice Cesta na Dobrovo
od Dečkove ceste proti severu do naselja Dobrova Cesta na grad
od železniškega podvoza pri hotelu Pošta mimo Skalne kleti po pobočju na Stari grad Cesta na Ostrožno
od Ipavčeve ulice pri hiši Frajle proti severozapadu do naselja Ostrožno Cesta v Lokrovec
od Dečkove ceste na koncu Ipavčeve ulice proti severu do naselja Lokrovec Cesta v Trnovlje
od Mariborske ceste pri hiši Planinšek proti vzhodu
do potoka Hudinja (severno od bivšega Majdičevega mlina)
Cigaletova ulica
od Ceste na grad preko Ceiestinove ulice proti severu do Plečnikove ulice Cinkarniška pot
od Mariborske ceste pri hiši Golmajer v' vijugah proti vzhodu do Cinkarne Cesta v Laško
od Uršičeve hiše na Bregu do Grilančeve hiše na Polulah Čopova ulica
od Ljubljanske ceste nasproti Gradisovega bloka proti jugu čez most preko Savinje do Partizanske ceste Črna pot
od Mariborske ceste pri hiši Terglav proti severo-zapadu do konca Skaletovc ulice Čufarjeva ulica	%
od Ljubljanske ceste' pri hiši Samec proti jugu do Savinjskega nabrežja Dalmatinova ulica
od Vrunčeve ulice pri hiši Jazbinšek proti vzhodu do Dečkove ceste Dečkova cesta
od Mariborske ceste nasproti »Jugoslovana« proti zapadu do Ceste na Ostrožno Delavska cesta
od konca Tovarniške ulice proti severu do Kovinarske ulice Dolarjeva ulica
od Ceste na grad pri hiši Ferlič proti vzhodu zopet do Ceste na grad Drameljska cesta
od Ulice bratov Kresnikov pri železniškem prehodu proti severu in severovzhodu do potoka Voglajne (do »ledrerskega« mostu v Cretu)
Drapšinova ulica
od konca Kersnikove ulice proti zapadu do Ceste v Lokrovec Drobničeva ulica
od Ceste na grad pri novem transformatorju ob tovarni Toper po stopnicah mimo domačije Žuže v vzhodni spieri do Plečnikove ulice Erjavčeva ulica
od Mariborske ceste nasproti Mestne vrtnarije (vrtnarja Zupanca) proti severovzhodu do potoka Hudinja
Gallusova ulica
od Ceste na grad proti severu mimo Ceiestinove ulice in Desničarjeve ulice zopet do Ceste na grad Gledališka ulica
od Okrajnega sodišča na Trgu svobode proti severu do Vodnikove ulice Goriška ulica
od Partizanske ceste nasproti hiše Jernejšek proti jugu
Gosposvetska ulica
od Ceste na Dobrovo pri koncu Pokopališke ulice proti zapadu do Koprivnice Gregorčičeva ulica
od Slandrovega trga do Levstikove ulice Grčarjeva ulica
od Riharjeve ulice proti vzhodu do Kolmanove ulice (naselje severno od Dečkove ceste)
Groharjeva ulica
od Ceste na grad južno od tovarne Toper proti vzhodu v loku do vrha Jožefovega hriba Grudnova ulica
od Partizanske ceste pri hiši Romih proti jugu Gubčeva ulica
od Prešernove ulice proti severu do Cankarjeve ulice
Hohkrautova ulica
od Drapšinove ulice do Ulice bratov Mravljakov (naselje severno od Dečkove ceste)
Hrašovčeva ulica
od šole na Polulah do Japljeve ulice Hribarjeva ulica
od Groharjeve ulice do vile Deutsch Ilirska ulica
od Tumove ulice proti severu do vojaške ceste (v-Smarjeti)
Ipavčeva ulica
od Slandrovega trga proti severu do Dečkove ceste Iršičeva ulica
od Partizanske ceste pri hiši Jazbinšek proti Savinji
Jamova ulica
od Opekarniške ceste pri stadionu Olimp proti zapadu do Bczenškove ulice Janežičeva pot
od Groharjeve ulice proti severu v loku do Popovičeve ulice	.
Jakopičeva ulica
od Mariborske ceste južno od hiše kovača Zabreta proti zapadu
Janševa ulica	,
od Mariborske ceste pri hiši Gombač severno od Črne poti proti zapadu Japljeva ulica
od ceste v Laško proti zapadu do Vegove ulice (na Polulah)
Jenkova ulica
od Ulice 29. novembra proti zapadu do Ipavčeve ulice
Jeretinova ulica
od Mariborske ceste pri hiši Golej proti zapadu Jurčičeva ulica
od Slandrovega trga proti zapadu do Savinjskega nabrežja Kajuhova ulica
od Malgajeve ulice mimo gimnazije do Savinjskega nabrežja Kersnikova ulica
od Gregorčičeve ulice proti severu do Koprivnice Kettejeva ulica
od Murnove ulice proti zapadu do Župančičeve ulice (pri Ložnici)
Kidričeva ulica
od Mariborske ceste pri Baldasinu proti vzhodu do Voglajne Kocbekova ulica
od Vodnikove ulice proti severu do Miklošičeve ulice
Kocenova ulica
od Titovega trga proti jugu v loku do Slomškovega trga
Kočevarjeva ulica
od Teharske ceste pri Ržimekovem marofu proti severu do Ulice bratov Kresnikov Kolmanova ulica
od železniške proge v Cretu proti severu do Ulice bratov Kresnikov, Kraigherjeve ulice in Kumerdejeve ulice do Voglajne .
Kolškova ulica
od Teharske ceste pri Pišeku do Mirne poti (do pokopališča v Cretu)
Kopitarjeva ulica
od Trubarjeve ulice pri hiši Lužar do Savinjskega nabrežja Kosova ulica
od Kočevarjeve ulice proti vzhodu (severno od Rži-mekovega marofa)
Kosovelova ulica
od železniške proge preko Ulice bratov Kresnikov, Kraigherjeve ulice, mimo Kumerdejeve ulice do Voglajne
Kovinarska ulica
od Mariborske ceste nasproti vile Livada proti vzhodu do Delavske ceste
Kraigherjeva ulica
od mostu preko Voglajne (pri vhodu v Kemično tovarno) proti vzhodu do Tovarne organskih barvil Kranjčeva ulica
od Japljeve ulice proti severu do šole na Polulah Krožna pot
od konca Kidričeve ulice v loku proti severu do Delavske ceste Kukovčeva ulica
od Ceste v Laško pri gostilni Belaj proti zapadu Kumerdejeva ulica
od Kosovelove ulice proti vzhodu do Tovarne organskih barvil Desničarjeva ulica
od Gallusove ulice proti zapadu ob hiši Molan na Jožefovem hribu Levčeva ulica
od Bernekerjeve ulice proti severu Levstikova ulica *
od Stanetove ulice do Ulice 29. novembra Lilekova ulica
od Stanetove do Gubčeve ulice Linhartova ulica
od Stanetove do Gledališke ulice (prej Trg mučenikov)
Ljubljanska cesta
od Trga svobode pri Narodnem domu do prehoda preko velenjske proge v Medlogu Maistrova ulica
od Brega proti Miklavškemu hribu do državnega posestva
Malgajeva ulica
od Jurčičeve do Prežihove ulice Markova ulica
od Ljubljanske ceste pred mostom čez Ložnico ob levem bregu Ložnice do Savinjskega nabrežja Mariborska cesta
od Stanetove ulice do posestnika Gradišnika v Smar-jeti
Mestni park
ob desnem bregu Savinje Miklošičeva ulica
od Stanetove do Gregorčičeve ulice Milčinskega ulica
od Mariborske ceste proti zapadu do Opekarniške ceste
Mirna pot
od Popovičeve ulice na pokopališče v Cretu Murnova ulica
od Markove ulice do Zupančičeve ulice (pri novi mlekarni v Medlogu)
Muzejski trg
pred grofijo do ulice Na okopih Na Golovcu
zaselek okoli Golovca (pri bivši otroški bolnišnici) Na okopih
od Muzejskega trga do Slomškovega trga Na otoku
sklop stanovanjskih blokov med Ljubljansko, Čopovo, Trubarjevo in Prežihovo ulico mimo stolpičev Na rebri
odcep od Ceste na grad proti vzhodu do Zvezne ulice (na Jožefovem hribu)
Nazorjeva ulica
od Ljubljanske ceste do Murnove ulice (južno od Ropasa)
Oblakova ulica
od Vrunčeve ulice proti zapadu do Ipavčeve ulice Ob sejmišču
spoj Ulice bratov Kresnikov z začetkom Kraigherjeve ulice (levi breg Voglajne)
Okrogarjeva ulica
od južnega kolena Ulice bratov Vošnjakov do potoka Koprivnice Opekarniška cesta
od Pokopališke ceste proti severu do Opekarne
Orožnova ulica
od Ceste na grad proti severu do Celestinove ulice (pri Skalni kleti)
Ozka ulica
od Trga V. kongresa do Zidanškove ulice Parmova ulica
od Tumove ulice proti severu (v Smarjeti) Partizanska cesta
od Brega pri Žerdonerju proti Liscam Pintarjeva ulica
od Ljubljanske ceste nasproti hiše Plave do Ložnice Plečnikova ulica
od Ceste na grad pri hiši Petek proti vzhodu do Zvezne ulice (na Jožefovem hribu)
Pleteršnikova ulica
spoj Kocenove ulice in Ulice XIV. divizije Pod gradom
od Ceste na grad pri igrišču Železničarja proti jugu do železniške proge pri Tratniku Pohorska ulica
od Dečkove ceste pri mostu čez Koprivnico proti severu
Pokopališka cesta
od Mariborske ceste pri Zidanšku proti zapadu do Ceste na Dobrovo Popovičeva ulica
od Teharske ceste mimo Selc do Ceste na grad (pri Marovšku)
Pot na Lavo
od Ljubljanske ceste pri Glaziji proti zapadu do Vojkove ulice (do Veterinarske bolnišnice) Prešernova ulica
od Trga V. kongresa do Titovega trga Prežihova ulica
od Ljubljanske ceste pri plinarni do Savinjskega nabrežja
Prijateljeva ulica
od Milčinskega ulice pri hiši Borko do vasi Zg. Hudinja do konca Skaletove ulice Primorska ulica
od Partizanske ceste proti jugu Razlagova ulica
od Titovega trga do Savinjske ulice Resljeva ulica
od Mariborske ceste pri pekarni Kohne mimo Odpada in Zitarja do Ceste v Trnovlje Riharjeva ulica
od Dečkove ceste proti severu do Ulice bratov Mravljakov (naselje severno od Dečkove ceste)
Robova ulica
od Riharjeve ulice proti vzhodu do Hohkrautove ulice (naselje severno od Dečkove ceste)
Ronkova ulica
od Ljubljanske ceste pri hiši Arnšek proti severu do naselja Ložnica Roška ulica
od Ceste na Dobrovo do Koprivnice (v Novi vasi) Salmičeva ulica
od Mariborske ceste nasproti hiše Lebič proti zapadu mimo vrtnarja Zupanca Savinjsko nabrežje
od novega betonskega mostu preko Savinje do Zupančičeve ulice (levi breg Savinje)
Savinjska ulica
spoj Slomškovega trga in Savinjskega nabrežja Savinova ulica
od Trga V. kongresa do Linhartove ulice (Za kresijo)
Selce
zaselek na ovinku Popovičeve ulice pod pokopališčem v Cretu Sernčeva ulica
od Bežigrajske ceste proti severu ob Hudinji do Resljeve ulice Simončičeva ulica
od Ljubljanske ceste pri Gradisovem bloku do velenjske proge
Skaletova ulica
od Mariborske ceste (pri hudinjski kapeli) proti za-vasi Zg. Hudinja)
. ne cerkve Smrekarjeva ulica
spoj Dečkove ceste in Saranovičeve ulice (naselje severno od Dečkove ceste)
Stanetova ulica
od Tomšičevega trga do Mariborske ceste Starihova ulica
od Kersnikove ulice do Adamičeve ulice (severno od Dečkove ceste)
Sternenova ulica
od Mariborske ceste pri hiši Žirovnik proti potoku Hudinja
Stritarjeva ulica
od Zupančičeve ulice proti vzhodu do Čufarjeve ulice (južno od Ljubljanske ceste pri Ropasu) Saranovičeva ulica
od Kersnikove ulice do Ceste v Lokrovec (naselje severno od Dečkove ceste)
Sercerjeva ulica
od Ljubljanske ceste pri gostilni Širše proti severu do velenjske proge Šlandrov trg
pred Slovenskim ljudskim gledališčem Skvarčeva ulica
od Ljubljanske ceste zapadno od hiše Berglez do velenjske proge Stefanova ulica
od Resljeve ulice do Ceste v Trnovlje Švabova ulica
od začetka Trubarjeve ulice do Savinjskega nabrežja (v projektu)
Teharska cesta
od začetka Ceste na grad do mostu preko Voglajne pri Pocajtovem mlinu Teslova ulica
od Stefanove ulice proti vzhodu do Resljeve ulice pri Majdičevem mlinu Titov trg
pred železniško postajo Tkalska ulica
od Vrunčeve ulice proti zapadu do tovarne Metka Tomšičev trg
od Stanetove ulice do Slomškovega trga Tomažičeva ulica
od Drapšinove ulice proti severu do Ulice bratov Mravljakov (naselje severno od Dečkove ceste) Tovarniška ulica
od Mariborske ceste pri TD Partizan do Kidričeve ulice (severno od Cinkarne)
Trg oktobrske revolucije
med Miklošičevo in Gregorčičevo ulico Trg V. kongresa
od Trga svobode do Prešernove ulice Trg svobode
pred Narodnim domom Trdinova ulica
od Tumove ulice proti jugu mimo hiše Černe (v Smarjeti)
Trubarjeva ulica
od Švabove ulice do Vintarjeve ulice Tržaška ulica
od Partizanske ceste proti jugu Tumova ulica
od Mariborske ceste proti zapadu (nasproti gostilne Janžekovič v Smarjeti) do vojaške ceste Ulica bratov Mravljakov
od Riharjeve ulice proti vzhodu do Koprivnice Ulica Anice Cernejeve
od Partizanske ceste pri hiši Pavišič proti jugu Ulica bratov Kresnikov
od Teharske ceste pri Koteksu preko proge v loku nazaj na Teharsko cesto pri Pišeku
paau a Slomškov trg okoli ži
Ulica bratov Vošnjakov
od Ceste na Dobrovo pri Gracerju skozi Novo vas zopet na Cesto na Dobrovo Ulica 29. novembra
od Gregorčičeve ulice proti severu do Dečkove ceste Ulica Ivanke Uranjekove
spoj Zidanškove ulice z Muzejskim trgom Ulica Moše Pijada
od Dečkove ceste do Ipavčeve ulice (dosedanja Stritarjeva ulica)
Ulica XIV. divizije
od Titovega trga do betonskega mostu na Savinji Ulica Tončke Čečeve
od hiše Goleš do Vintarjeve ulice (pri bazenu) Vegova ulica
od Ceste v Laško po pobočju do domačije Rom (na Polulah)
Veselova ulica
od Mariborske ceste južno od Titove vojašnice po delno projektirani trasi do Vrunčeve ulice pri hiši Uršič
Vintarjeva ulica
od Ljubljanske ceste do Savinjskega nabrežja (nasproti nove hiše dr. Sevšek)
Vilharjeva ulica
od Ceste na grad proti severu do Celestinove ulice Vipavska ulica
od Partizanske ceste proti zapadu v Liscah Vodnikova ulica
od Slandrovega trga do Stanetove ulice Vojkova ulica
od Ljubljanske ceste do velenjske proge pri Veterinarski bolnišnici Vrazova ulica
od Tumove ulice proti severu (v Smarjeti)
Vrtna ulica
od Stanetove ulice proti vzhodu do Aškerčeve ulice (ob Koprivnici)
Vrunčeva ulica
od Levstikove ulice pri Zadružni banki proti severu do Dečkove ceste Zagajškova ulica
od Gosposvetske ulice proti severu do Ulice bratov Vošnjakov (v Novi vasi)
Zagata
na jugu Trga V. kongresa (na vzhodni strani bivšega magistrata)
Zidanškova ulica
od Trga svobode do Tomšičevega trga Zoisova ulica
od Mariborske ceste nasproti TD Partizan proti zapadu do Kersnikove ulice Zvezna ulica
od Ceste na grad pri hiši Fidler do Groharjeve ulice Žagarjeva ulica
od Mariborske ceste pri pekarni »Hudinja« (Strbenc) proti zapadu Župančičeva ulica
od Ljubljanske ceste do Savinjskega nabrežja pri novi mlekarni v Medlogu
2.	člen
Oddelek za splošne zadeve vodi seznam cest, ulic in trgov v ožjem mestnem območju in načrt naselij v merilu 1:10.000.
Seznam in načrt se morata stalno dopolnjevati.
3.	člen
Pri vsakem vhodu oziroma začetku ceste, ulice ali trga je treba na desno stran postaviti napisno tablo v velikosti 50 X 30 cm z imenom ceste, ulice ali trga.
Napisna tabla mora biti pritrjena na prvem poslopju oziroma na desni strani ob cesti, na ograji ali na posebnem kolu.
Napisne table morajo biti tudi na vsakem križišču.
II.	OZNAČEVANJE HI S S ŠTEVILKAMI (numeracija)
4.	člen
Za vsako cesto, ulico in trg se posebej določijo hišne številke. Oštevilčenje hiš se prične s tistega konca ulice ali ceste oziroma s tistega vogla trga, ki je najbližji središču ali glavnemu delu naselja.
Hiše na levi strani ulice dobijo neparne številke od 1 navzgor, hiše na desni strani ulice pa parne številke od 2 navzgor.
Hiše na trgu dobijo zaporedne številke: 1, 2, 3 itd., začeto od leve strani trga proti desnem oglu trga. Hiše sredi trga dobijo številke, ki sledijo zadnji hišni številki hiše, ki je v krogu trga.
Stanovanjske in poslovne zgradbe, ki ne stojijo ob cesti oziroma ulici, dobijo tudi svojo številko. Hiša ob ulici dobi redno številko n. pr. 16, hiša za njo pa 16 a. To velja tudi za razdeljena stavbišča.
Hiše in stavbišča ob dveh ulicah dobijo praviloma samo eno številko in sicer ob tisti ulici, kjer je glavni vhod. Če ima hiša vhod iz dveh ulic, dobi hišno številko za vsak vhod.
5.	člen
Za stanovanjsko poslopje se šteje vsaka stavba, namenjena za stalno ali začasno bivanje.
Za poslovno zgradbo se šteje vsaka stavba namenjena za kakršnokoli gospodarsko dejavnost ali za kulturne, socialne, prometne, zdravstvene, upravne, sodne, vojaške ali druge potrebe, najsi se uporablja stalno ali samo začasno.
6.	člen
Vse hiše, ki nimajo hišne številke, a bi jih morale imeti po zakonitih predpisih, dobijo številke po določbah tega odloka.
7.	člen
Oddelek za splošne zadeve opravlja v zvezi s tem odlokom naslednje posle:
a)	skrbi za to, da se postavijo v naseljih, cestah, ulicah in trgih napisne table;
b)	skrbi za urejanje in popravljanje hišne numeracije;
c)	odloča v dvomljivih primerih ali mora dobiti poslopje svojo hišno številko;
č) nadzoruje izvrševanje tega odloka.
III.	KONČNE DOLOČBE
8.	člen
Oddelek za splošne zadeve naroči vse potrebne napisne table in tablice s hišnimi številkami. Poskrbi tudi za namestitev tabel in hišnih tablic.
9.	člen
Stroške za nabavo in postavitev novih tablic s hišnimi številkami plača zasebni lastnik oziroma hišni svet.
Stroške za postavitev ali zamenjavo napisnih tabel in za zamenjavo hišnih tablic (s številkami) v celoti nosi občinski ljudski odbor.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se za prekršek kaznuje vsakdo, kdor napisno tablo ali tablico s hišno številko odstrani, poškoduje ali ovira njeno postavitev oziroma namestitev.
11.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-006-6/1-59.
Celje, dne 14. avgusta 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret I. r.
199.
Po 40. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. avgusta 1959 sprejel
ODLOK
o določitvi roka za vložitev zahteve po prepustitvi nacionaliziranega zemljišča v uporabo za sezidanje družinske stanovanjske hiše.
1.	člen
Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča mora v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka vložiti zahtevo, da si bo na nacionalizirani parceli zgradil družinsko stanovanjsko hišo v skladu z urbanističnimi zasnovami in odlokom o gradbenih okoliših Občinskega ljudskega odbora Celje (Uradni list LRS, št. 32-136/1956 in št. 40-203/57) in odlokom o gradbenih okoliših bivšega Občinskega ljudskega odbora Vojnik (Uradni list LRS, št. 22-132/57).
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 04-01-45/1-59.
Celje, dne 14. avgusta 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret 1. r.
200.
Občinski ljudski odbor Celje je po 112. členu splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) skladno s priporočilom o poimenovanju krajev, ulic, gospodarskih organizacij, zavodov in družbenih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 39-312/53) na seji občinskega zbora dne 14. avgusta 1959 sprejel
SKLEP
o imenovanju novozgrajene šole na Spodnji Hudinji v Celju v osnovno šolo Franja Vrunča.
I
Novozgrajena šola na Spodnji Hudinji v Celju dobi ime »Osnovna šola Franja Vrunča«.
II
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/6-6-84/1959.
Celje, dne 14. avgusta 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret 1. r.
201.
Občinski ljudski odbor Laško je po 6. členu uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ, št. 16-301/58) in 50. členu zakona o
občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. julija 1959 sprejel
ODLOK
o tarifi za odvoz smeti, kanalskih pristojbin in pristojbin za uporabo vodomerov.
L člen
Komunala Laško pobira pristojbine za odvoz smeti, kanalsko pristojbino in pristojbino za uporabo vodomerov po naslednji tarifi:
I.	Tarifa za odvoz smeti:
a)	od stanovanjske površine (v m2) na mesec 1,50 din
b)	od poslovnih prostorov (v m2) na mesec 3 din Ta tarifa velja samo za mesto Laško.
Glede industrijskih obratov bo tarifa predpisana s posebno odredbo pristojnega sveta.
II.	Kanalska pristojbina:
Kanalska pristojbina se določi enotno in sicer znaša 10% na ceno porabljene vode.
Pobira se istočasno z vodarino in se odvaja mesečno vnaprej.
III.	Tarifa za uporabo vodomerov:
Tarifa znaša 10 % od količine potrošene vode.
2.	člen
Navodila za izvrševanje tega odloka predpiše Svet za gradbene in komunalne zadeve.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dne objave.
St. 03/2-39-32/2-1959.
Laško, dne 13. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
202.
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. julija 1959 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi poravnalnih svetov na območju občine Laško.
1.
Za dajanje pravne pomoči državljanom in za mirno izvensodno reševanje spornih razmerij med državljani, civilnopravnimi osebami, družbenimi organizacijami in društvi se na območju občine Laško ustanovi 5 poravnalnih svetov in sicer:
a)	V Laškem na sedežu ObLO Laško za naselja: Laško, Gaberno, Ojstro, Padež, Reka, Kladje, Lahomno, La-homšek, Stopče, Tevče, Marijagradec, Modrič, Radoblje, Trojno, Marje, Konc, Lažiše, Selo, Brstnik, Doblatina, Ja-goče, Rifengozd, Tovsto, Požnica, Bukovca, Kuretno, Strmca, Šmihel, Udmat, Sv. Peter (del) in Debro.
b)	V Rimskih Toplicah s sedežem na Krajevnem uradu Rimske Toplice za naselja: Sevce, Smarjeta, Ogeče, Rimske Toplice, Senožete, Strensko, Globoko, Povčeno, Brstovnica, Lože, Vodiško, Skofce, Dol nad Laškim, Brod-nice, Lokavec in Gračnica.
c)	V Jurkloštru s sedežem na Krajevnem uradu Jur-klošter za naselja: Blatni vrh, Marijina vas, Mrzlo polje, Lahovgraben, Paneče, Polana, Laška vas, Lipni dol, Mišji dol in Velike Gorelce.
d)	V Brezah s sedežem na Krajevnem uradu Breze za naselja: Curnovec, Trohni dol, Mačkovec, Velike Gra-hovše, Breze, Mala Breza in Sv. Peter (del).
e)	V Rečici s sedežem v Sindikalnem domu za naselja: Rečica, Slivno, Šmohor, Brezno, Govce, Huda jama, Sedraž, Sevce, Trnov hrib, Trnovo.
2.
Poravnalni svet je sestavljen iz predsednika in dveh članov in njihovih namestnikov.
Člane poravnalnega sveta volijo zbori volivcev.
Predsednik in njegov namestnik se praviloma volita iz odbornikov občinskega ljudskega odbora.
Funkcijska doba poravnalnega sveta traja dve leti.
O izvolitvi poravnalnega sveta izda odločbo predsednik občinskega ljudskega odbora.
3.
Pisarniške posle, ki nastanejo v zvezi z delom poravnalnega sveta, vrši tajnik sveta. Praviloma je tajnik šef krajevnega urada dotičnega območja.
Tajnika poravnalnega sveta imenuje predsednik občinskega ljudskega odbora.
4.
Poravnalni svet rešuje pravne spore zlasti v teh primerih:
1.	v premoženjsko-pravnih sporih;
2.	v razveznih sporih zaradi spravnega poskusa, v očetovskih sporih zaradi priznanja očetovstva in plačila preživnine;
3.	spore zaradi ureditve meja, motenja posesti, zasilne poti, delitve premoženja, poljske in gozdne škode in škode po divjadi;
4.	pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na predlog oškodovanca.
5.
Poravnalni postopek lahko predlagajo stranke, sodišča in tudi druge na rešitvi spornega razmerja zainteresirane osebe ter družbene organizacije.
6.
Predlog za uvedbo poravnalnega postopka se poda pismeno ali ustmeno pri poravnalnem svetu, občinskem ljudskem odboru ali pri krajevnem uradu.
Na podlagi predloga pozove predsednik poravnalnega sveta stranki pismeno ali ustmeno na določen dan in čas zaradi poravnalnega poskusa.
7.
Postopek pred poravnalnim svetom mora biti hiter in je praviloma ustmen.
8.
Poravnalni svet zaseda na svojem sedežu. Zasedanje je javno. Vrši se lahko tudi v nedeljo.
9.
Predlagatelj obrazloži pred poravnalnim svetom svojo zahtevo, na kar se nasprotna stranka o njej izjavi in obrazloži svoje stališče in predloge.
Predsednik in člani poravnalnega sveta za tem poizkušajo na primeren način doseči med strankami pravično rešitev in mirno ureditev spora po predočenju prednosti poravnave.
10.
Poravnalni svet si prizadeva, da ugotovi dejansko stanje. V ta namen lahko izvrši'primerne predhodne poizvedbe, stranke pa lahko tudi predložijo potrebne listine in druga dokazila. Poravnalni svet lahko zasliši tudi priče in izvedence ter izvrši ogled,
11.
V morebitnem kasnejšem postopku pred rednim sodiščem stranke niso vezane na svoje izjave v poravnalnem
postopku, niti na odpoved zahtevka ali priznanje zahtevka med poravnalnim postopkom. Dosežena poravnava se mora takoj zapisati v zapisnik o poravnalnem poizkusu, strankama se prečita, nato pa jo morajo podpisati predsednik in člani poravnalnega sveta in stranke.
O poravnalnem poskusu se sestavi zapisnik samo, če stranke sklenejo poravnavo. Sicer se zabeležijo bistveni rezultati poravnalnega postopka v posebno knjigo.
12.
Potrebne prostore za delo poravnalnega sveta in za njihovo vzdrževanje, kakor tudi stroške potrebne administracije zagotovi in nosi Občinski ljudski odbor Laško.
13.
Poravnalni sveti delajo po navodilih Okrajnega sodišča Celje in pod nadzorstvom Sveta za splošno upravo in notranje zadeve.
14.
Poravnalni sveti začnejo poslovati takoj po izvolitvi.
15.
Ta sklep velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/1-04-7/1-1959.
Laško, dne 13. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
203.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 26. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. julija 1959 sprejel
ODLOK
o vodovodnem redu.
1.	člen
Vodovodne naprave (vodni viri, rezervoarji, vodovodno omrežje z armaturo in drugo, kar spada k omrežju) so splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja in vzdržuje Komunalni zavod.
2.	člen
Komunalni zavod oskrbuje iz vodovodnega omrežja s pitno vodo široko potrošnjo (gospodinjstvo), obrt, zdravstvo, gostinstvo in trgovino.
3.	člen
Kolikor so na območju občine že zgrajeni oziroma se bodo zgradili industrijski vodovodi, smejo ti oskrbovati industrijo z vodo le za industrijske namene. Pitno vodo pa mora industrija nuditi delavcem in uslužbencem v obratu le iz komunalnega vodovoda.
4.	člen
Priključitev hišne vodovodne instalacije na vodovodno omrežje je dovoljena na podlagi prijavnice. Potrebni formularji se dobe v Komunalnem zavodu. Prijavnico je treba izpolniti s točnimi podatki in priložiti načrt vodovodne instalacije objekta, za katerega se prosi za priključitev, ter pojasniti, v kakšne namene se bo voda uporabljala. Po prijavi se bo načrt pregledal in odo.bril ali pa odklonil.
5.	člen
Za vsako spremembo vodovodne instalacije si je treba preskrbeti poprejšnjo odobritev Komunalnega zavoda.
6.	člen
Pri pregledovanju vodovodne instalacije v objektih, ki se grade, je dovoljen vstop organom Komunalnega zavoda, da si med montažo kakor tudi pozneje pri rednem pregledu ogledajo vodovodne instalacije. Organi Komunalnega zavoda se pa morajo prijaviti poprej investitorju oziroma lastniku objekta.
7.	člen
Navrtati cev na omrežju vodovoda, položiti cevi do vključno hišnega vodomera, ki mora biti vgrajen na objektu v zidu v železni omari, smejo izvršiti le inštalaterji Komunalnega zavoda oziroma od njega za vsak primer posebej pooblaščeni inštalaterji.
Vsaka instalacija mora imeti" pri odcepu od omrežja cestni ventil, ki mora imeti obzidan jašek z železnim pokrovom ali pa podaljšano vreteno v zaščitni cevi in cestno pokrovko.
8.	člen
Hišno instalacijo smejo izvršiti inštalaterji Komunalnega zavoda ali koncesionirani inštalaterji po načrtu, ki ga odobri Komunalni zavod.
9.	člen
Načelno se dovoljuje več hišnih priključkov na en odcep od vodovodnega omrežja. Le v posameznih primerih dovoljuje Komunalni zavod posamezne priključke hišnih instalacij na vodovodno omrežje.
10.	člen
Poleg predpisane takse za priključitev na vodovodno omrežje nosi vse stroške instalacije investitor.
11.	člen
Vsaka vodovodna instalacija se pred priključkom na vodovodno omrežje preizkusi s tlačilko na pretlak 10 atmosfer, pri čemer mora biti navzoč zastopnik Komunalnega zavoda.
Enaki preizkušnji se podvrže tudi delna rekonstrukcija ali obnovitev vodovodne instalacije.
Po potrebi lahko določi Komunalni zavod ponoven preizkus vsake vodovodne instalacije.
Za primer, da se preizkus izkaže kot negativen, se po odpravi pomanjkljivosti napravi ponoven preizkus. Po preizkusu, ki je v redu, priključijo organi Komunalnega zavoda ali od njega pooblaščeni inštalaterji hišno instalacijo na vodovodno omrežje. S to preizkušnjo pa ne prevzame Komunalni zavod nobenega jamstva za izvršeno instalacijo.
Po uspešnem preizkusu hišne instalacije izda Komunalni zavod potrdilo o uporabnosti te instalacije.
Za vzdrževanje vodovodne instalacije do omrežja mora skrbeti lastnik objekta.
12.	člen
Kjer še ni instaliranih vodomerov in je vodovodna instalacija pokvarjena tako, da bi se zaradi tega prekomerno trošila voda, mora lastnik poravnati vso škodo za po nepotrebnem potrošeno vodo. Za tako potrošeno vodo določi Komunalni zavod znesek, ki ga mora plačati lastnik pokvarjenega vodovoda.
13.	člen
Vsaka hišna instalacija mora imeti vodomer. Ako bi se med gradnjo stavbe uporabljala voda iz vodovoda, bo način odvzemanja in vodarino poprej določil Komunalni zavod.
14.	člen
Vodomere nabavlja na svoje stroške Komunalni zavod.
Vgraditev gre na stroške lastnika instalacije. Ta tudi plačuje za vodomer določeno najemnino, ki se pobira istočasno z vodarino. Pri novih, instalacijah se bo dovolil priključek le v primeru, če je vgrajen vodomer.
Pri obstoječih instalacijah bo Komunalni zavod postopoma vgrajeval vodomere.
Vodomeri se morajo vgraditi v posebni omarici z vratci in ključavnico. Lastniki ali investitorji si lahko tudi sami nabavijo vodomere. V tem primeru odpade zaračunavanje najemnine.
15.	člen
Redne kontrole vodomerov gredo v breme Komunalnega zavoda. Ako pa zahteva uporabnik vodomera, da se vodomer preizkusi, nosi stroške preizkušnje uporabnik le v primeru, če je bil vodomer v redu.
Odstraniti plombo vodomera smejo samo organi Komunalnega zavoda.
16.	člen
Prepovedano je za široko potrošnjo (gospodinjstvo) določeno instalacijo uporabljati za obrtne ali katere koli druge namene.
17.	člen
Uporabljati vodo za obrt in industrijo je dovoljeno le z odobrenjem Komunalnega zavoda.
18.	člen
Cevovod za vrtni hidrant sme biti odcepljen le za vodomerom potrošnika, mora pa biti zavarovan v jašku. Vrtno škropljenje lahko Komunalni zavod iz utemeljenih razlogov začasno ali stalno prepove.
19.	člen
Dolžnost Komunalnega zavoda je, da skrbi za preskrbo z vodo v prvi vrsti za široko potrošnjo. V primeru višje sile (usahnitve izvirov, poškodbe ali napake na vodovodu in drugih nepričakovanih okoliščin) je Komunalni zavod oproščen svoje obveze glede preskrbe z vodo. V takih primerih lastniki vodovodnih instalacij ne morejo staviti nikakih odškodninskih zahtev proti Komunalnemu zavodu.
20.	člen
Pri požarih in škropljenju javnih cest se sme uporabljati voda iz hidrantov. Hidrante smejo uporabljati samo gasilci in od Komunalnega zavoda določene osebe.
21.	člen
Organi Komunalnega zavoda in gasilci lahko v primeru požara zapro vse odcepe na vodovodnem omrežju, kjer ni nevarnosti za požar, da lahko gase požar z močnejšim curkom. Pri odcepu, kjer se nahaja parni kotel, oskrbovan z vodo iz vodovoda, se ne sme zapreti voda.
21. člen
Postavitev hidrantov vrši Komunalni zavod v sporazumu z gasilskim društvom in interesenti.
23.	člen
Prepovedano je direktno priključiti vodovodno instalacijo na parni kotel.
24.	člen
Izpiranje straniščnih školjk in pisoarjev se lahko vrši s pomočjo splakovalnih kotličev ali z neposrednim dovodnim vodom, s klozetnim izpiračem, opremljenim s proti-tlačnim avtomatičnim zapornim ventilom.
25.	člen
Praviloma so dovoljeni toplovodni rezervoarji (bojarji) , ki so zgrajeni po veljavnih predpisih.
26.	člen
Pred vsakim iztočnim ventilom se mora vgraditi zaporni ventil.
27.	člen
Z odredbo Komunalnega zavoda se lahko zapre voda 'z vodovoda posameznim potrošnikom v naslednjih primerih:
a) če je bila hišna instalacija zgrajena proti predpisom;
b)	če je bila hišna instalacija zgrajena brez odobritve Komunalnega zavoda;
c)	če so se izvršile na hišni instalaciji spremembe brez odobritve Komunalnega zavoda;
č) če se je po nepotrebnem tratila voda namenoma ali iz malomarnosti oziroma zaradi pomanjkljivosti hišne instalacije;
d)	če koristnik ni plačal po tarifi določene vodarine v roku 30 dni po prejemu računa ali ustmenem zahtevku, ki ga je podala pooblaščena oseba Komunalnega zavoda.
V	vsakem primeru ostane vodovod zaprt toliko časa, da se pomanjkljivosti odstranijo odnosno plača račun.
28.	člen
Vsak lastnik hišnega vodovoda mora upoštevati vsa določila tega odloka kakor tudi morebitne poznejše spremembe.
29.	člen	.
Odvodi in izlivki morajo biti v objektu tako instalirani,
da so kolikor mogoče zavarovani proti mrazu.
Pri novih zgradbah ne sme biti cevovod izpeljan zunaj ob pročelnem zidu, v stavbah pa ne ob dimnikih in ne ob stenah, ki so izpostavljene mrazu.
Ako so posamezni deli vodovodne instalacije kljub temu še izpostavljeni mrazu, se mora cevovod opremiti z ventili, da se lahko izprazni voda iz cevovoda.
30.	člen
Glavni cevovod mora biti 1,60 m, priključek pa najmanj 1 m globoko vkopan v zemljo.
31.	člen
Vsi cevovodi morajo biti tako instalirani, da se lahko na enem ali več mestih odpro ventili, da odteče voda iz njih, če to zahteva potreba. Vsi ventili hišne instalacije morajo biti lahko dostopni.
Vgraditi se smejo ventili le na počasno zapiranje.
32.	člen
V	hišah, kjer voda ne more odtekati v kanalizacijo, se mora vgraditi ponikovalnica, sicer je uporaba stranišč na izplakovanje prepovedana.
33.	člen
Komunalni zavod pobira mesečno ali četrtletno od potrošnikov vode vodarino. Za plačevanje vodarine jamči hišni lastnik oziroma hišni svet ali ustanova. Tam kjer so že vgrajeni vodomeri, plačuje hišni lastnik, hišni svet ali ustanova vso vodarino. Kako se vodarina razdeli na več koristnikov, je stvar hišnega lastnika, hišnega sveta ali ustanove.
V	primeru okvare vodomera se zaračuna vodarina na podlagi povprečja zadnjih treh mesecev.
Tarifo vodarine predpiše Komunalni zavod, potrdi pa jo Občinski ljudski odbor. Tarifa velja od dne potrditve. Isto velja za spremembe tarife.
34.	člen
Komunalni zavod lahko v posameznih primerih zniža vodarino pri socialno šibkih družinah ali jo v celoti črta.
35.	člen
Tam, kjer ni instaliranih vodomerov, plača potrošnik pri eventualni preselitvi za začetni mesec polno vodarino.
36.	člen
Komunalni zavod skrbi za točno izvrševanje tega odloka po koristnikih vodovoda.
37.	člen
Morebitne spore med koristniki in Komunalnim zavodom rešuje Svet za komunalne in stanovanjske zadeve občine Šmarje pri Jelšah.
38.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 04/1-39-54/1-59.
Šmarje pri Jelšah, dne 9. julija 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
204.
Občinski ljudski odbor Žalec je na podlagi priporočila Ljudske skupščine LR Slovenije (Uradni list LRS, štev. 17-74/59), v zvezi s 15. in 50. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. avgusta 1959 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi poravnalnih svetov.
1.
Za dajanje pravne pomoči državljanom in za mirno izvensodno reševanje spornih razmerij med državljani, civilnopravnimi osebami, družbenimi organizacijami in društvi iz pristojnosti rednih sodišč se ustanove poravnalni sveti.
Poravnalni sveti morajo zlasti:
—	dajati pravno pomoč državljanom, zavodom in organizacijam, če jo zahtevajo;
—	reševati sporna razmerja med državljani, zavodi in organizacijami;
—	skrbeti za odstranjevanje vzrokov za pravdanje.
2.
Poravnalni sveti se ustanove na sedežih krajevnih uradov in sicer v Žalcu, Šempetru, Preboldu, Polzeli, Braslovčah, Taboru, Gomilskem, Vranskem, Petrovčah in Gri-
žah. Območje posameznega poravnalnega sveta je identično z območjem posameznega krajevnega urada, ki je določeno v 110. členu statuta občine Žalec.
3.
Mandatna doba poravnalnega -sveta traja 2 leti.
Poravnalni svet ima predsednika in dva člana ter prav toliko namestnikov, ki se izvolijo na zboru volivcev. Izvolitev poravnalnega sveta velja, ko jo potrdi ObLO Žalec na skupni seji obeh zborov.
Tajniške posle poravnalnega sveta opravlja šef krajevnega urada. Odločbe o izvolitvi v poravnalni svet in o imenovanju tajnika sveta izda predsednik občinskega ljudskega odbora.
4.
V poravnalni svet je lahko izvoljen vsak državljan, ki uživa zaupanje volivcev in lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomore k uspešnemu delu poravnalnega sveta.
Funkcija člana poravnalnega sveta je častna in brezplačna.
5.
Postopek pred poravnalnimi sveti je praviloma brezplačen. Sredstva za delo poravnalnih svetov se zagotove z občinskim proračunom.
6.
Navodila za delo poravnalnih svetov daje Okrajno sodišče Celje. Nadzor nad delom poravnalnih svetov izvršujeta Okrajno sodišče Celje in Svet za splošne in notranje zadeve ObLO Žalec.
7.
Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-7-3/1-1959.
Žalec dne II. avgusta 1959.
Nadomešča predsednika podpredsednik
Občinskega ljudskega odbora Žalec
Albin Rehar 1. r.
REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV
SPREMEMBE
1.	Besedilo: Okrajni zavod za socialno zavarovanje, podružnica Celje.
Izbriše se Zurei Milena kot podpisnica v odsotnosti upravnika in Zalokar Vera kot sopodpisnica listin obračunskega in materialnega značaja. Vpišeta se Orovič Vera, ki podpisuje v odsotnosti upravnika za podružnico v istem obsegu kot on in Gluk Angela, ki sopodpisuje listine obračunskega in materialnega značaja v odsotnosti prve sopodpisnice Marjetič Pavle v istem obsegu kot ona.
St. 04-OA-93/1-59.
Celje, dne 17. avgusta 1959.
2.	Besedilo: Uprava za ceste in kanalizacije, Celje.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Javornik Pavel in mesto njega vpiše novoimenovani ravnatelj Skomina Rafael.
St. 04-UA-78/1-59.
Celje, dne 17. avgusta 1959.
3.	Besedilo: Veterinarska postaja, Celje.
Zaradi združitve Veterinarske postaje Celje in Veterinarske postaje Strmec se izbrišeta obe postaji in vpiše naslednje:
Ime zavoda: Veterinarska postaja Celje.
Ime organa, ki je zavod ustanovil: Občinski ljudski odbor Celje, odločba z dne 21/5-1959.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za kmetijstvo občine Celje. Upravni organ zavoda je sedemčlanski upravni odbor. Upravnik zavoda je diplomirani veterinar Ivan Pleterski.
Delovno področje in naloge zavoda so zdravljenje živine in umetno osemenjevanje kiav in telic ter organizacija preventivne veterinarsko*zdravstvene zaščite na območju občine Celje.
Zavod zastopa in zanj podpisuje upravnik Ivan Pleterski, listine finančnega značaja sopodpisuje Vida Selih, honorarni knjigovodja. V odsotnosti upravnika ga zastopa in zanj podpisuje Franc Šlander.
St. 04-VE-187/1 59.
Celje, dne 17. avgustu i939.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska *CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599