2 V Amoriki hočejo mlado opico vzgojiti v človeški .ružini, da bi jo navadili na ta nas.in govoriti in jo sploh dvigniti na višjo stopnjo izobrazbe. Ta amerikanska posebnost se hoče zaviti celo v plašč znanstvenosti. Prireditelj znanstvene smcšnosti je profesor na vseučilišcu Indiana, Kellogg, ki je pripoznan kot dušoslovec. Profesor Kellogg je uverjen, da bo njegov poskus dokazal, da opice, ki so bile takoj po rojstvu vzete materam in prenešene v človcške življenske razmere, se ne priučijo samo govora, ampak celo — mislijo. Srečna opička, ki je izbrana za veliki poskus, je samica in jo odgajajo kakor kakega otroka v bogali družini. Poleg vzrojiteljice in paznice bo dobila žival še druge osebe, ki bodo pazile z vso strogostjo, da zver ne bo prišla več prav v nobeno dotiko s kako živaljo. Kakor hitro br opica količkaj dorasla, bodo pričeli s poukom v angleščini, za tem pridejo n^ vrsto šc drugi jeziki. Posebno pazijo na okolica, v kateri se razvija opičji otrok. Njegova družba so resnična deca- enake starosti. Nikdar ne bo videla za poskus izbrana živalca kake druge opice, ia bi se v njej ne vzbudil spomin, ki bi bil ovira pri odgoji ter izobrazbi. Ako. se doslej ni posrečilo, da bi bili opice višje izobrazbe, tiči pač ta vzro-k po mnenju profesorja Kellogga v tem, ker za poskus izbranih živali niso smatraJi za človeška — ampak živalska bitja. Prismojeni profesor zagotavlja javnosti, ako bi se mu tudi prvi vzgojni poskus pri opici ponesrečil, ga bo nadaljeval tako dolgo, dokler opica ne bo obvladala angleščine in jo tudi razumela kakor dobro vzgojeni otroci.