ITALIJA IN NJENI IN DUSTRIJALNI DELAVCI ITALIJA HOČE PONUDITI DELAVCEM GLAS PRI KONTROLIRANJU TVORNIC — GIOLITTT JE SESTAVIL TOZADEVNO PREDLOGO. — UGLEDNI ANGLEŠKI LIST DAILY CHRONICLE O RAP ALLS KI POGODBI. Rim, Italija, 25. januarja. — Predlojra, katero bo ministrski ymnlsednik Giolitti kmalu predložil italjanskemu parlamentu in so--la-no s katero bodo delavci dobili delež pri upravi industrijalnih j »od jet i j, določa, da izvolijo uslužbenci v vsaki industriji narodni t. sestavljen iz devetih članov. Vsaka politična ali -sindikalLstična 4.riranizacija delavcev bi bila zastopana v narodnem svetu po enem .Ji \ ♦-«• članih, v razmerju s članstvom dotične or gun i za <• i je. — Tako izjavlja list 44 Tempo". Vzdihe olajšanja je bilo čuti v r.ngleških in francoskih diploma-tičnih krofih v spričo novice, da je bila podpirana pogodba v Rapal-lil, ■> katero sta Italija in Jugoslavija rešili jadranski spor. D'Annun-j" je odM 7, Reke, a z njegovim vplivom je še vedno treba računati in kt-r j«» pustila uravnava tejra moža v "zraku", so marsikateri zunanji opazovalci mnenja, da ni bila izgovorjena še zidnja beseda. Časnikarska poročila javljajo, da so pristaši d'Annuiuija skrajno ogorčeni, kajti kljub navideznostim" so dobili Jugoslovani številne koncesije pod reiko konštitucijo ter "navidezno neodvisnostjo" lieke. Važen del pristanišča je ostal v rokah Jugoslovanov, — pravijo ti d'Annunzijevci, — in jugoslovansko ozemlje vključuje Su-šak, predmestje Reke. Nadalje citamo, da sta bila d'Annimzio in Gi-olliti vedno sturtna sovražnika in da se smatra rapallslro pogodbo za udarec, namenjen d'Annunziju. (Kaj se briga stari lisjak za mrčes., ki nosi ime Gabrijela d'Annunzija!) Nadalje se pritožuje oni del ita-lijanskepa časopisja, ki je proti pogodbi, da je slednja izročila Jugoslovanom C'rnogoro. Ta določba je baje povzročila buren nastop v italijanski kraljevi družini, kajti kraljica Helena je bila proti temu, '•a sepusti njenega *očeta, Nikito, na. cedilu. Kralj Victor Emanuel, kateremu j«1 Giolliti itak trn v peti, pa se ni drznil posredovati, ker bi s tem prekoračil ustavne pravice. Vse. kar je mogel doseči, je Vili ponudba letne penzije 300.000 lir za Nikito, a slednji te ponudb« do sedaj še ni sprejel Londonski Daily Chronicle ni prav nič presenečen vspričo dejstva, da ima rapallska pogodba svoje nasprotnike trtko v Jugoslaviji kot v italiji. V Italiji so nasprotniki seveda d' Annunzijevci, v Jugoslaviji pa Slovenci, kajti vse koncesije Jugoslovanov so šle n^. stroške Slovencev, dočim so največ profitirali dalmatinski Hrvatje. Ta list pa vendar upa, da bo pogodba obveljala vspričo splošne želje, da se uveljav irnir ter ustanovi prijateljske odnošaje med obema deželama. Neki poročevalec londonskega Times v Santa Margherita de Ligure nam pripoveduje, da obsega pogodba, sklenjena dne 12. no-\embrn v vili Spinola. devet členov, ki vsebujejo naslednje; 1. — Dolg člen. ki določa novo istrsko mejo, — z nekaterimi modifikacijami v priloj* Jugoslovanom. 2. — f'lanek, ki se tiče Zadra. Mesto pripade Italiji obenem s predmestji Eritto in Boecagnasso (?). 3. — Italiji pripadejo otoki Črcs, Lušin, Lo.gosta in Pelagruž. 4. — Italija in Jugoslavija priznavata neodvisnost režke države v notranjosti meja takozvanega Corpus separatum. Temu bo dodan ozek pas ozemlja, ob obali do Matulj. r>. — Ta člen ugotavlja, da bo ozemlje Reke določeno po posebni, sestavljenih iz jugoslovanskih in italijanskih delegatov. V slučaju nesporazuma bo odločal švicarski predsednik. (i. — Italijansko in jugoslovansko kraljestvo bosta sklicali dva meseca po uveljavljenju pogodbe konferenco, sestavljeno iz izvedencev obeh dežel. Dolžnost e konference bo predložiti vladama obeh dežel predloge, tikajoče se ekonomskih in trgovskih stikov med obema deželama. — Ta člen se peča z jamstvi za Italijane, živeče v Jugoslaviji. Vse pravice Italijanov, kot obstoječe pred 12. novembrom 1920, se 1k> rešpektiralo. Absolventi italijanskih vseučilišč bodo lajiko izva-I jali svojo procesijo v Jugoslaviji. 8. — Obe vladi bosta v primernem času sklicali konvencijo, ko-je cilj bo rarvoj intelektualnih odnošajev med obema narodoma. — Dve kopiji pogodbe bosta sestavljeni ena v italijanskem, druga v srbo-hrvaške n jeziku in v slučaju razlike mnenj pri razlagi pogodbe, bo italijansko besedilo merodajno, ker je italijanski jezik znan vsem pooblaščencem, ki so podpisali pogodbo. Med italijanskimi listi je Idea Nazionale v Rimu d'Annunzije-vih misli tec. pravi, da ne more pogodba pomeqjati končne besede v zadevi, kajti v rokah Jugoslovanov so ostala pristanišča Šibenik, »"pljit in Kotor ter večina dalmatinskih otokov. Stališče onih, ki so za pogodbo, je razvidno iz naslednjega ugotovila milanskega Corri-ere della Sera: — Obdana z mejo gričev, ki so prav tako strašni kot je morje v viharju, je postala sedaj Italija kontinentalna Anglija. Njene najbolj vroče in najmanj upapolne asp! racije so se izpolnile. Kako oddaljene so bile, je razvidno iz dejstva, da je njih uresničenje involvira! o padec velikanskega cesarstva, starega tisoe let. Na zapadu ima Italija Francijo, ki grtovo ne meče poželjivih pogledov na Pijemont, na iztoka pa državo, ki je štirikrat manjša kot je bila Avstrija in ki slovesno priznava italijanske pravice do cele Istre, v sled česar je Italija od sedaj naprej vladarica svoje lastne usode. Tako se je zgodilo, da je Italija ,od danes naprej resnična velesila in to vsled svoje lastne moči, ne p« rslod milostnih koncesij evropskih velesiL Polofieijelni pariški Temps prav. da mi Praneja komaj kake interese v Jadranu, ki«- pridejo rpostev le Italijani in Jngo&lovani, da preprečijo vlom. K'job temu pa je Francija odkritosrčno vesela podpiranja pogodbe v RapaOu in ta pogodba je v glavnem transakcija sredi pota med Londonskim paktom ter principom narodnosti. Gororee o Londonski pogodbi, pravi neki piaee v L'Europe Xouvelle, da je bila ta pogodba mojstrsko delo Metternichove politike ki je podaljšala vojno vsaj za eno leto ter jadralko krizo za najmanj dve leti. C« bi ne bilo tega ogrožanja njih narodne enotnosti, bi avstrijski Jugoslovani veliko bolj uspešno sodelovali s Čehi pri uničenju avstro-ofrrske armade in monarhije v splošnem. Nočemo reči. da niso prispevali svojca poštenega deleža pri tej notranji kampanji, a le preveč upravičen strah je pogosto hladil njih navdušenje. Ko je premirje etavilo vodovje in obrežje Jadrana v roke italijanske mornarice, je Italija popolnoma pozabila na Binmko pogodbo, v kateri sta se ona in Jugoslavija dogovorili, da bosta na prijateljski način rešili vsa vprašanja, tikajoča se Jadrana, na temelju narodnosti in samodoločbe in Italija je sklenila polastiti se dedščine, pridobljene na neligiumen način. Francija In Anglija sta bUi ovirani vsled londonskega pakta ter tudi nervozni, da bi žalili italijan- rim nfoli-F iiiirii',i tltfr Poljske legionarke, ki bodo v kratkem poklicane pod orožje. MM i. " ' ' * ^rogJEmpi AMD paTMSBUTED UHDKB POMIT (Ko. W6 V AUTHOEPm BT THE ACT OF OCTOBM g, 1117, OH PILE AT THE POST OmCB OF mw YOM. K. Y. By Ori» <* aa Pw*, A. B. Bnrfeaon, P. M. Q00 Ur .... <1100 000 Br .... 130.00 1000 Ur .... |30.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančno cene Yna-prej. IG ra&mamo po ceni Istega dne, ko na« podani denar daapa v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New Tock Bank Draft. at OMltoH at, mm Ymk. E T. • • NA DUNAJU VLADAJO j GROZNE RAZMERE Ameriški trgovec izjavlja, da ni nikjer drugod na svetu videl take bede kot vlada na Dunaju. j Dunaj, Avstrija, 25. januarja. JCeki ameriški Irjsovec, ki je rav-rokar zopet obiskal to mesto, je bil tako presenečen vspričo izpre-n emb, ki i>o se završile v tem nekoč ^ veselem avstrijskem glav-t'em mestu, da je izjavil, da je bila 4'panorama bede", katero je videl, največje presenečenje njegovega življenja. Henry Barna iz St. Paul, Minn., je obiskal Dunaj pred desetimi teti, ko je bilo mesto še veselo in zadovoljno. Sedaj pa se je mudil tukaj štirinajst dni, torej dosti dolgo, da ve, kaj govori., — Nikdar se ni meni niti sanjalo, — je rekel Barna proti nekemu tukajšnjemu zastopniku Ameriškega Rdečega Križa, — da' bi kazal Dunaj take tragične u-L-inke vojne. Bil sem v skoro vsakem glavnem cvropskem4mestu iz-zu premirja, a nikper nisem vitrei take bede na debelo. — Vse je i', tira. Vsaka stvar je negotova. Živil primanjkuje in še težje je dobiti kurivo. Mislim, ta ga ni človeka, ki bi mogel biti srečen v tem pravcatem morju bede. — V tej množici ni opaziti nobenega smehljaja, še manj pa smeha — je rekel ter imel pri tem v mislih ljudi ki so šli mimo njega pred hotelom na Ringstrasse. — Videti so vsi žalostni in mrki, ti Dunajčani, ki so bili tako zidane volje, ko sem prišel prvič semkaj. — Vsakdo nosi nekaj s seboj. Oni majhni svežnji so jedila, ka-teia so dobili ljudje pri kakem bolj srečnem sosedu ali na kaki pomožni postaji. Barna je nato pripovedoval o obisku v Wienertrald, velikem pezdu izven Dunaja, kjer *se mu je nudil prizor, slieen mučnim sa-niam. Ljudje, ki so dobili dovoljenje, da smejo tja po les, so prihajali i/ gozda, obloženi z velikimi butarami lesa. — Videl sem na stotine m ozkih, žensk in otrok, — je rekeL — s piemočenimi oblekami in ti ljn-čje so predstavljali skoro nepretrgano črto na ceati, vsi na poli proti Dunaju, h rope«" i pod težo šestdesetih funtov mokrega lesa. Šestdeset funtov ie bilo dovo-I jenih, a čul sem. da so prišli mar-< "kateri skozi vrste inšpektorjev z večjo težo. V tej vrsti je bilo najti najbolj različne ljudi. Videl sem neko žensko, očividno aristokratskega izvora, oblečeno v kožuh, ki je til mogoče zadnji spomin na njeno bogastvo. Bila je sključena, pod teao leaa ter korakala ob strani nekega prejinjega azmadnega častnika, ki jt ie vedno noal sto- NEMČIJA ZAHTEVA LAŽJE POGOJE Nemški minister dr. Simons, se je izrazil glede zavlačevanja določitve odškodnine. Berlin, Nemčija, 25. januarja. Xemeija je pripravljena opustiti j klavzulo versaillske mirovne pogodbe, soglasno s katero mora bi-j ti višina nemške odškodnine določena do dne 1. maja tekočega j le ta. o pa bo Nemčija storila podi pogojem, da bodo zavezniki olajšal i bremena naložena Nemcem, — soglasno z izjavo, katero je podal' nemški minister za zunanje zadeve, dr. Simons. izjava ministra je prišla kot odgovor na predlog zaveznikov, da se hoče vaenkrat le ugotoviti svoto katero naj bi Nemčija plačevala vsako leto skozi naslednjih pet let, nakar bi bila skupna svo-ta določena po preteku tega časa. Pariz, Francija, 25. januarja. — Vrhovni svet zaveznikov, ki zboruje tukaj, se je pečal včeraj z razmerami v Avstriji, katere se o-ziiaeuje kot ekrajno resne. Že več tednov je tega, ko so se morali zavezniški kabineti sprijazniti z možnostjo, da se avstrijska vlada popolnoma sesede in da se s tem tudi pojavi nevarnost anarhije in boljševizma. Razume se potrebo, tla se nudi Avstriji možnost postaviti se zopet ra noge in to nazi-ivnje je obveljalo tudi na včerajšnji seji visokega sveta. COLBY DOSPEL V NORFOLK. Norfolk, Va., 25. januarja. —» S potovanja po južni Ameriki se je vrnil danes v tukajšnje pristanišče na bojni ladji "Florida" ameriški državni tajnik Colby. Zvečer bo odpotoval v Washing-trn. ---- jo sivo zimsko suknjo ter čepico. — Nato so prišli otroci zelo u-Logih, katerim so gledali prsti skozi raztrgane čevlje. Bilo je mokro po tleh in pri vsakem koraku je človek ishko čnl, kako je pri hajala voda skozi odprtine. SLOVENSKO - aagnTga—^ KOLEDAK s* lato UŠI. Največji slovenski koledar r Ameriki in edini za 40 CENTOV (i poštnine mi) Pošljite ga sorodnikom m prijateljem v Jugoslavijo. Cena an Jugoslavijo Vsebuje povesti, članke razprava, potopise, salo itd. — K^ime slike, v zalogi ga ima le ie par sto istisov: fiovenic Publishing Oe, 13 Oortlan« St. New Te* 0*. L* SLABA POROČILA IZ DELAVSKEGA SVETA PET MILIJONOV LJTJDI BREZ DELA. — DELAVCI SE TRGAJO ZA SLUŽBE Z MAJHNIM ZASLUŽKOM. — NEŠTETO LJUDI SE TRGA ZA SLUŽBO, KI NESE 30 CENTOV NA URO. Washington, D. C., 25. januar?ja. — Soglasno s Statistiko Frank Morrisona, tajnika Ameriške delavske federacije, je v sedanjem času pet milijonov delavcev v Združenih državah brez dela. Morrison pravi nadalje, da se bo število nezaposlenih še pomnožilo, če ne bo kmalu opaziti izpremembe na boljše. Ponx-ila r.a federacijo pravijo, da je v 333 mestih skoro 2,335.000 ljudi brez ciela. Povpraševanja sc vrše v 917 krajih. Na temelju poročil, ki so dospela že sedaj, je sestavil Morrison svojo statistiko. Nezaposlenost pa medtem hitro narašča. V številnih krajih so krušne vrste na dnevnem redu. Nič manj kot 2000 mož se je včeraj potezalo za 100 mest, katera je imel na razpolago mestni urad, da nekoliko odpomore nezaposlenosti, čeprav znaša plača le po 30 centov na uro. Že dolgo pred pričetkom uradnih ur je bilo poslopje, v katerem se nahaaj urad, obiegano od nezaposlenih ljudi. Polovica ljudi, ki so iskali dela, je obstajala iz črncev. Spustili so noter vedno po pet belih in pet črncev. Policija je morala pledati na to, da je vse vršilo v redu. (Med tem, ko se delavci trgajo za delo, ki prinese le po 30 centov na uro, pa se šetajo ameriški milijonarji po Miami j v Floridi ter uživajo vse krasote narave. Res, krasen je svet, v ka-rem živimo.) UPOR MED SOVJETSKIMI ČETAMI? London, Anglija, 25. januarja. Ruske sovjetske čete v Opečki, v bližini letske meje, so se soglasno z nekim sporočilom iz Rige uprle [ter umorile več komisarjev. Kot se nadalje poroča je bil upor s silo zatrt, a o sličnih dogodkih se sporoča tudi iz drugih okrajev. | Te upore je baje pripisovati dejstvu, da so vojaki lačni ter slabo oblečeni. Nasilne rekvizieije v vaseh imenovanega okraja so i baje dovedle do nemirov med civilnim prebivalstvom. LETALCI PORAZILI "BLAZNEGA MULAHA". Washington, D. C., 25. jan. — Sporočila iz Londona javljajo, da j«> bil takozvani 4'Mad Mullah", ki je delal Angležem skozi 25 let velike preglavice v Somali deželi v Afriki konečno napravljen neškodljivim. Angleži so namreč vprizorili proti njemu veliko zračno ekspe-aicijo, katere se je vdeležilo 200 letalcev in enajst letal za metanje bomb. Utrdbe Mulaha so bile iz zraka bombardirane in uničene in njegovi pristaši, ki niso padli Angležem v rok?, so se razkropili na vse strani. "Parnik President Wilson ki bi imel odplnti 9. februarja, odpluje 8. februarja. Potniki, ki so namenjeni potovati s tem parnikom, naj uredijo svoj odhod tako, da so v našem uradu v petek 4. febr. zjutraj. * Za vsa pojasnila se je obrniti na znano zanesljivo tvrdko Frank 8akser. ! MENIHI NAŽLI TRI UMORJENE. Ženeva, Švica, 24. januarja. — Krvavo dejanje, ki je naravnost nezaslišano za planinske kraje, je bilo izvršeno na sv. Gotthardu v Žvici. Menihi hospica, ki leži 8110 čevljev nad morjem, sO slišali v petek zjutraj strele z revolverji ter odšli s svojimi psi na lice mesta, da raziščejo stvar. Našli so v globokem snegu trupla treh znanih italjanskih planincev — Leten, Anseloin in Brignon. Dva sta tiia narnvncst preluknjana s stre-li in popolnoma oropana. Po dolgem iskanju, pri katerem so pomagale tudi švicarske mejne straže, so našli tudi tretje truplo. Vse tri so videli ljudje zadnjikrat ži-^e v vasi Gignod, odkoder so se napotili proti hospicu. Kot so kazale sledi, so bili morilci na ski-jih. Prelazi tako na švicarski kot na italjanski strani so sedaj zastraženi. AMERIŠKI ADMIRAL DOSPEL V VLADIVOSTOK. Washington, D. O., 24. jan. — Mornariški department je dobil I poročilo, da je dospel v Vladivostok ameriški admiral Gleaves. Uvedel bo natančno preiskavo glede umora ameriškega mornariškega poročnika W. H. Langdo-ita. Poročnika je ustrelil neki japonski mornar. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na *na no in zanesljivo tvrdko FRANE 8AKBKK «9 rifw-tUiwH SI VnrV m v Premislite dobre, komu bo ste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo v čara negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati ntro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agent je in zakot-ii bankirji rastejo povsod, kakor gobe po deijn. V teb easah se stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovan« u ireke,starim izkušenim in premožnim trrdkam; kako bo pa malim leizkuienim začetnikom mogoče izpolniti tvoje neutemeljene obljn M. je veliko vprašanje. Naie denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi lačin primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanes ji v o izplačujejo. VJSeraj smo računali za pošiljat ve jugoslovanskih Ipon po slo lečah cenah: 300 km .... $ 2.40 1,000 kron % 7.75 400 kron .... $ 330 5,000 kron .... $38.50 fiOO kron $ 4.00 10,000 kron .... $76.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako rano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vna-nrej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe t roka. D*°*r J* poslati najbolj po D—satin Konej Order. aH po tar Ysrk Baric Draft H TvrOn Frank Sakser. i Ca Now York u 00*0 lot* •TJB m CanoAa mM M pol lm MM Ca ipfea MM Zm Imhmitc b eolo lota VM h lapt mm_IW_«a pi lata__MM •LAS NARODA (Voioo of UN Poooto) SaaMM SMBTP tey owoapt, Sunday« aaf Mlul amiaaHpUpp yoorty MM * *iTiwtmT'ptt/*■ 1:1 wiwM knja DaroCnJkor proatamo. la oa mtm MM BMM-a|o MmdM* ««■—■« da liltrajo naUaafco —iloiiilli_ •LAI NARODA m MMI li Hi Rareup» or Manhattan. Nm Vwfe, M T> _Tolophowoi Cortiandt MTt_ # Mi tr stnr*\i*e e«neracije. ki opominjamo dobrih starih dni, 1 o ho bili vsi ljudje polteni t«*r ni nikdo verižU. ko ni bilo liikakih ojn ter je bil s-vet sreetii v niirn in dobri volji, ko je vedno snežilo' lin božični veeer ter je bilo ntogfu'e kupiti za en eent cel škarnieelj> l onbon »v. xe oriramo r. žalostjo in vznemirjenjem na te nemirne j • <"«>*e. S^M H H ££ | Kam j«* prišel n;»i stari dobri '-vet? — se vprašujemo. Naša kava pri zajtrku postane mr, 'a, ko eitanio napise v listih. Stvari iz-;J«*dajo zel© >labo v Rnsiji in izgledi Irske so zelo temni. Povsod so /arotr in ifiTrhigf*. škandali in nvoltnije. Naši državniki niso več modri V prrl vrsti mislijo na svoje denarnice in na dovolila za izboljšani« pri-taniftča t MndviHe. Indiana. — in v zadnji vrsti mislijo na svojo deželo. Roparji so navalili na »ieželo in nadaljni rop ob belem 4'rievii j»* bil izvršen. Vrednost delnic pada in cene potrebščin rastejo. Zločin, nezaposlenost in visoki živi jen ski otroški. — vs% to nas mori in tlaei. Brez* dvoma postaja svet z vsakim dnem slabši. Stvari niso i/gledale tako v dobrih starih »"asih. dokažemo svojo ^tvar. vas povabimo s s»*l>oj v sobo Angleškega muzeja v London, kjer shranjeni v.si listi izza leta IGO"«. Tam si izberete udoben stol ter prosile služabnika, naj vam prinese ]i tnilc 1 «21 lista "The Times". To je velika in težka knjiira, kajti ii« lisi, čeprav takrat izhajajoč le 11a štirih slraneh, je imel precej i-to obliko liot jo ima danes. Odpreti hočemo prvo stran, ponedeljek, dne 1. januarja 1821. Novice s«* nam zdijo precej take ko.t jih čitamo danes. Uvodni članek se pričenja na naslednji način: — V nekem sporočilu, datiranem iz Berlina z dne 19. decembra, ki očividno prihaja iz ofieijelnega vira. so stvari, ki gotovo zahte-vajo pozornost. Članek se pe"a z žalostnim stanjem razmer v Italiji. Napolj t il deležen, prav tako kot Reka v najnovejšem času, svoje lastne majhne revolucije, in cela Evropa je bila vznemirjena raditega. List izjavlja, da bo prišlo v Italiji še do uadaljnih remirov ter hoče. da naj Nemčija ne utika svojih prstov vmes. ' Tiiiu s" pa je še veliko bolj razburjen fried** : ngleškega kabineta. Pravi, da so ministri nič vredni ljudje, katerim ni mar blagor dežele. Irski -položaj je bil dn* 1. januarja ]821 zadovoljiv. Nezaposlenost pa je povzročala dosti zadre*r v onih dneh ;n vprašanje, kaj na-j raviti z ljudmi, ki so ravno prišli iz Napoleonovih vojn. je bilo veliko Velike armade, ki so se vdeležile bojev proti Korzičanu, je bilo zopet treba spraviti nazaj v industrije. Tudi nastanjen je ljudi j« predstavljalo veliko vprašanje. Bile pa so Še drujfe stvari, ki so vznemirjale j vnost onih dni. Kapitan Ross Je pri vedel s seboj z otoka Sumatre "pristno" morsko deklico. Ladja Heela se je pripravljala 11a potovanje v arktične kraje 111 zbiralo se je denar v ta namen. Tndi val zločinov je v onem «"asu neprestano nacaŠč .]. Neki človek, po imenu Brooks, je dobival denar od služkinj po l napačnimi j retvezami. Rekel je deklicam, da ima dela zanje ter zahteval od Vsake, da mu plača po en šiling za njegovo dejo. K » je deklica plačala šiling. ji je dal naslov. Ko je deklica prišla na dotični naslov, je našla, da ne potrebujejo tam nikakih služkinj in da ni prva. ki je sedla dotičnemu sleparju na limanice. Tndi oglasi iz onega časa se ne razlikujejo dosti <;d današnjih. Vsepolno je oglasov. ki hvalijo barvila za lase in brl.e ter pomade, ki baje odpravljajo solnčne pege ter drupe kožne napake. Hočemo pa poseči nazaj še za sto nadaljnih let. Takrat je padlo Novo leto na npdeljo in javnost tudi takrat ni imela dos«i vzroka bili zadovoljna s splošnim stanjem stvari. Vrednost denarja je neprestano padala. V Cariprndu je baron Sehafird, zastopnik ruskepa carja, ravnokar sklenil pogodbo več ne«ra miru z Vidbko porto. Močan vihar je napravil velikansko škodo v llamhurče vrniti v staro domovino. se mora natanko poprej informirati. kajti*drugače lahko veliko svojih dolarjev izgubi, ki jili je tam tako težko> prištedil. Svetujem vsakemu. kateri se misli vrniti v domovino, da poprej vse natanko poizve, kaj je potrebno za potovanje, katera črta je najboljša, kako je treba ukreniti z denarjem itd. ("e želi kateri rojak pni zvedeti za kako posestvo ali [kaj drugega, mu jaz lahko ustreženi ali preskrbim. Pri tem ne zahtevam skoraj nič, samo toliko, da imam za stroške. Rojaki, vpo-števajte to, ker zdaj so druge razmer e i?i okoliščine kakor pa pred I vojno. Naša nova država se vidno l>olj-ša; seveda ni >e vse tako kot bi inieloN biti, ali splošen položaj je zadovoljiv. Dobi se vse in tudi ni predrago, edino stanovanjskih lite primanjkuje. Tudi obleka in obutev je še draga, ali naši ljudje si znajo pomagati. (Jredo po potni list in hajd v Nemško Avstrijo. Tam si kupijo novo obleiko. čevlje* 111 drugo ter se tam v novo oblečejo, staro pa nazaj prinesejo, da jim ni treba carine plačati. To pa zato, ker naša krona je jeliko več vredna kot pa avstrijska. Avstrijski gospodarski položaj je zelo obupen. Z Avstrijo gre vidno navzdol. Naši ljudje, ki se vozijo v Nemško Avstrijo, so obloženi z jedili, ker tam se nič kaj prida ne dobi. Če razmotaš svoj ovitek, te takoj obst*opijo ljudje in stavijo vprašanje: "Sie sind gewiss von ♦Tutgošlavien ?r* Zda i se je izdelal načrt za Slovenijo, kako dobiti iz Fale električni tok, ki bo velikega gospodarskega in industrijskega pomena. Potem ne bomo toliko potrebovali premoga. Veliko še imam poročati, toda Miaj zaenkrat zadostuje. Vam, ro-,jaki ameriški, pa kličem: Bodite rslcržni in podpirajte našo mlado , državo! J Z iskrenim pozdravom Anton Terglav, Bukovžlak štev. 38, &tore. pošta Celje, Jugoslavia. Slovenia. Zanimive aretacije v Zagreba. ^ * Nedavno je bil - Zagrebu aretiran bivši državni pravdnik Ac-rurti in jegova soproga in še nekatere druge osebe radi protidržav-nega delovanja. Pred kratkim je bil aretiran pri prehodu Drave človek. o katerem se je izkazalo, da je rodom Čeh z imenom Havelka. Aretiran je bil vsled suma špionaže in je bil odpravljen v Zagreb, kjeer so ga zaslišali. Pri njem so našli pisma za barona Lepela v Samoboru in za neko osebo v cementni tvomici v Podsusedu. Priznat je, da je prišel iz Madžarske, da prevzame pisma od gospe Ac-cnrtijeve in da jih odnese v Bndimpšeto, dalje tudi, da se peča s špionažo in da sta ga na Hrvatsko poslala madžarska kapitana Pe-kleve in Horvat. Pri njem so našli madžarski zemljevid okoliee Ka-l>ošvara. Preiskava je pokazala, da ima družba v Budimpešti in v Zagrebu svoja gesla za spoznavanje. Redarji so spremili Havelko in gospo Acurtijevo, da bi 'dobil od nje pisma, po 1 atere je prišel, gospa pa ga je prosila, naj pride drugi dan, ker ji /n mož sporoča iz Belgrada. naj počaka.'ker ima zelo važne informacije, da jih pošlje preko Drave. Drugi dan so redarji zope pripeljali Havelko k Aeeurtijevi, ki mu ie v prisotnosti profesorja Šuflaja diktirala pisma politične vsebine za madžarsko vlado. Ko je odhajal, je opozarjala- gospa Aeeutrijeva Havelko, naj bo oprezen. Ko so Havelki vzeli pismo, so kbnstatirali. da je to prazen list papirja, pisan s ke-| inično tinto. Pismo »o nato razvili kemičnim potom ter je bil- v njem j v nemškem jeziku očrtan naš politični, gospodarski in vojaški polo-i žaj. V zvezi s tem pismom se je izvršile aretacija vseučiliŠkega pro-| fesorja Šuflaja ter drugih 12 oseb. Med njimi se nahajajo dijak; Milan Gadovie, brivce Strommer, ki je priznal, da je po GaloviČe-' vem naročila vodil dobrovoljee na Madžarsko za Horthyjeve legije ! Preiskava je dognala, da je bila glavna .črta za prehod madžarskih J agensov Zagreb, Dunaj , in Budimpešta. Iz Madžarske pa so prihajali preko Medjimnrja, in pri Osjeku preko ' Peter-Zgaga V Bel gradu je umrl srbski vojvoda Mišic. V dolgem poročilu čitamo, da je hil med številnimi venci na grobu tudi venec ruske armade". Katere rujke armade.' Najbrže tiste vlade in armade, katero zastopa "ruski poslanik"' Bakmet- jtv v "Washin«?tonu. * * * Če hoče jugoslovanski informativni urad v\Vashingtonu, da bodo njegova poročila objavljali slovenski listi, r.aj jih blagovoli po-šiijati v slovenščini. eC hoče. da bodo njegova poročila objavljali angleški listi, naj jih blagovoli pošiljati v pravilni angleščini. Če hoče. da bodo njegova poročila stavili Siavci, naj jili blagovoli na. tajpwrajter pravilno pisati. / * * * Kerenski ? Zdi se mi. da pravi Rus: — "I don't ker-enskv. ~ * * * Mi smo kovači časa — čas ni naš kovač. „ Iti kdor zna čas lepo kovati, ima ponavadi lepe čase. * * Pravijo, da je neki angleški učenjak izsledil "vrelec življenja ii. mladosti"'. Vsakdo, kdor pije iz tega vrelca, si lahko podaljša življenje. Učenjak je zaenkrat omejil svoje poskuse samo na* podgane. Pravi, da je podganam podaljšal življenje za štirideset odstotkov. To mu rad vrjamem. Najbrže je dal postreliti v svoji sosedščini štirideset mačk. * V državi New York živi mož, ki govori deset jezikov. In ta mož-ki se je pred kratkim poročil z žensko. Jti goVori sedem jezikov. Sedaj manjka le še lista, ki bo razpisal tisoč dolarjev nagrade za onega ki bo uganil, če bo imel mož ali žena zadnjo besedo. -ir . * * Poznam moža, ki je pred bogato vdovo samo vsledtegp. poklek- 1 i!, da mu je na noge pomagala. * * * V Montreal>1 so brezposelni navalili nu restavracije ter zahtevati kruha. Na isti način se je začela francoska revolucija. 4 . # — Slišite vi — je nahrulil Ska-za čikaškega rojaka — zakaj ste mi pa rekli na javnem shodu pred zbranim občinstvom, da sem hinavec? To bi mi lahko tudi med štirimi očmi povedali. 4 » 4 V Nemčiji se je pojavila baro 1'ica Irma Koburška, ki pravi, d;i ima dar pro roko vanja. Za Ameriko je prerokovala sle deče: V letu 1921 bo odpravljena proliibicija; kapitalisti se bode pobotali z delavci; veliki ameriški trusti bodo tri četrtine dobičk£ razdelili med svoje uslužbence Amerika bo voditeljica sveta a moralnem oziru. Najbrže pije ta baba prokletc močan šnops! • . • Znova sem čital poročilo, kake se je odlikoval srbski princ Alek sander v zadnji vojni. Da, Aleksaader je junaški Srb k?jub temu, da je princ. Obtojleneu je dal sodnik na iz bero: — Ali ypet let prisilne de lavniee ali tri leta ječe ? Izbral je delavnico. Možak je bil pa velik špekulant. V delavnici dajo človeku ko prestane kazen, deset dolarjev d očim po prestani kazni v ječi ni česar ne dobi. Češki kronski arhiv sope* V?rag Dne 21. decembra je prepeljai češkoslovaški poslanik na Duna ju, dr. Fiedler z nekaterimi urad niki reparacijske komisije češk kronski arhiv z Dunaja v Prago Po 170 letih so se vrnila dokazi ls ; slavne češke preteklosti v Prago .Kronski arhiv obsega gradiv« starih čeških kraljev od leta US'! [ter je bil prvotno na 'Karlovem Tynn, pozneje pa v ka i peli "sv. Taelava na Hradčanih I Leta 1751 ga je pustila Marija I Terezija prenesti na'Dunaj, kjei [se je kazal kot^znak starodavne I tradicije v posebni razzstavi poten tatom in tujcem. Sttgnslmmitska ICat0L ifedturta Ustanovljena 1. 1898 ^jQfcw^S^ Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: L.OUIS BALAST, Box 106, Pearl Ave-.I^raln, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Mian. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplaJ'anlh smrtnin : JOHN MOVERS, 024 N. 2nd Ave., W. Da. hith. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni Odbor. MAX KERŽIŠN1K, Bos 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ. 2G03 So. Lawndale Ave., Chicago, III. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington St., Denver, Colo. Porotni Odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA. Box 17C, BL Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave, Cleveland, O. Združevalni Odbor. VALENTIN P1RC, 319 Meadow Ave Roekdale, Joliet, 111. PAVLINE ERMENC, 539 — 3rd St. Iji Salle, 111. JOSI£ STERLE, 404 E. Mesa Ave* iniehlo, Colo. ANTON CELARC, 70C Market St* Waukpgan, I1L Jednotino uraoroča vsem Jugoslovanom 2» obilen pristop. Kdor želi* postati Član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustrnovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8. člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Zdmženje vinogradnikov v Jugoslaviji. Xa poziv vinarskega iit sa Slovenije) tvorijo pokrajinsko j zvezo vinogradnikov, vse pokra- i jinske zveze pa centralno zvezo vinogradnikov. Okoliška (kra-! jevna) vinarska društva uprav-i voljeni odbori, pokrajinske zveze pokrajinski odbori, centralno zvezo pa centrabii odbor, stoje« iz delegatov pokrajinskrh vinogradniških zvez. Na ta način bosta zagotovljena vpliv in sodelovanje vsakega, tudi najmanjše-1 ga društva. Zveza bo izdajala | svoje strokovno glasilo ".Jngo-sl o venski vinogradar". ki bo prinašal članke v vseli treh narečjih. V pripi-avljalni odbor, ki naj i/.-| dela tudi pravila, sta bila izvoljena l^ot zastopnika Slovenije Anton Puklavec, vinarski ravnatelj v Mariboru, kot predsednik, in Bo gosi a v iSkaliekv, višji vinarski nadzornik v Novem mestu, kot tajnik odbora. Nadalje so bili izvoljeni dva zastopnika za TTr-vatsko in po cnlen za Srbijo, Hercegovino in Dalmacijo. Pripravljalnemu odboru so se dale smernice za sestavo pravil. Kakor hitro bodo pravila iz goto vi jen a, o-dobrena in razmnožena, so bo to naznanilo po časnikih in takoj pričelo 7. vstanovitvijo krajevnih vinarskih društev. Članarina bo znašala na leto kakih K. Voči-gled dejstvu, da se bo že v najkrajšem času začelo s pogajanji 0 sklepu trgovinskih pogodb, bi bih) želet i, da bi bila t it organizacija čim preje izvršena ter na ta način dana možnost vplivati na potek pogajanj v interesu Jugoslovanov. Doseči prost i izvoz vina in preprečiti uvoz tujih vin (posebno itnljanskega in madžarskega mora biti prvo delo nameravane organizacije, ker od teh dveh faktorjev je odvisen obstoj jugoslovanskega vinarstva sploh. Jugoslovanski odpravnik konzularnih poslov v Trstu. Za odpravnika konzularnih poslov v Trstu je imenovan sekretar 1 v ministrstvu zunanjih del Ljuba : Nešič. ki je skupno z Ljubo Jova- m»vičem svojeeasno izdajal list "Slovenski Jug" ter se v najt<-ž-jiii časih živahno zanimal za Slovence. Za n jegovega pomočnika bo, kakor se govori, imenovan dr. Alojzij Uradnik,, eegar imenova-fnje bi predvsem toplo {»ozdravili jiaši goriški rojaki, ki poznajo |d;\ Uradnika kot marljivega delavcu na kulturnem polju. Veliko vcdnoelektrično podjetje. IVta i* Biankinr. brat Juraja iBiankinija, je vstanovil sindikat I.'a zgradbo velikega vinlnoelek-J iričnega podjetja v Bosni potom j izrabe vodne sile reke Uanie pri j Prozoru. kjer se bo izkopal lil'j j.fin^lolg ]>rekop do Tri.^anov. Pa-. dec vode bo znašal 2f»4 metrov. Računajoč s količino vode od 10 do 12 kubičnih metrov na sekundo, se bo dobila električna ener-igija za 30.CMI0 konjskih sil. Ako I bi to podjetje us*pelo, bi bilo naj-, večje v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev po veliki falski centrali na Štajercem. Naznanilo in priporočilo rojakom v Johnstown, Pa. in okolici. Tem potom naznanjam, da sem se preselil v Thomas, W. Va. in da sem dal v najem mojo znano krojaško delavnico Gospodu FLORIAN WIRANTU 67 Iron Street, Johnstown, Pa. Katerega rojakom nsjtopllje priporočam. Posluženi boste istotako iobro in vljudno kakor ste bili dosedaj pri meni. ANTON FOKTVNA 67 Iron St, Johnstown, Pa. MOJE SVARILO Vedoe, kako velike dobrote izkazuje fJoIffjft-ski Krvn Č;ij onim. ki trpe vsled ^revmatiznia, zaprtja, neprebave, kislega, za-plinjeneg-a želodca, glavobola, jeter, ledic in krvnih bolezni, svarim vse prijatelje in bolnike, naj se čuvajo poiiaredh. Samo en pristen Bolgarski Krvni C'aj je in tega jaz ideljujem. Xe nalimaj-pristeu Bolgarski Kr/ni ("aj je in tega jaz izpeljujem. \e nalimaj-zdravila. — ■ Kitditje leto se je izksizaio. oljšili zdravil v borbi proti Španski influenei •Bolgarski Krvni C'aj. «V se - -Oi vzame" vrelega k sokom le-v mone. Oživil Je kri rer poma-pregnati ha<-ile. *Jlejte un*-' I moje ime in tvnrniSko znani, i ko na vgrfkein esroj^n. Po-. temtakem boste vedeli «la iina-J re pristni Boleiiivki yt\ l1 lil i*'aj lt<»l>rarski Krmi <"'aj prodajajo vsi dol»rI lekarnarji — in vsak pošten lekarnar vam sa Ni dal c Trpljenj. <"*» ga vaš lekarnar nliua. vam fwiin z veseljem ]*oslal. -poštnina plaeaiia in zavarovano, en velik družinski zavoj za $1.25 r»li .1 zavoje ca $3.15 ali 6 -savojer za $."».2Ti. Pišite men L II II Ullftl CPUI inV Preside«! MARVEL PRODUCTS, lac. m 111 full yunLlun 9 Mami BUS., Pittstargfc, t i "STOP"" GLAS NAHODA, 26.' JAN. 1921 Vatikanska politika in nas narod. Ljubljanski "Slovenski Xannl" priobčuje pod gornjim naslovom bledeči članek: Dubrovniiki "Narod" prioln'-uje r. ozirom na bodoči konzLsto-rij objektivno pisaa članek v zvezi s tradicijon&lno protislovansko politiko Vatikana, ki j*« kljub svoji katoliški internal-jjonali orijen-i tiran popolnoma v italijanskem duhu. 1 "Narod" piše: I/. Kima prihajajo vesti, da se je papež Benedikt XV.. odločil sklicati na spomlad k<»uzi>iorij v katerem bodo izbrani novi kardinali, da izpolnijo prazna niexia svojih umrlih tovarišev. Do vojne ino pazljivo zasledovali razmere in odnosa je v Vatikanu ter smo ve-i>li. kak" strti je vladajo v njem in inno«ro drucrih stvari — toda evropska vojna je prekinila našo pozornost. Od lakrat smo duševno i iplomatični orlnosaji v Franciji se niso v/jx^tavli. Španski je na kraju evropske eel«ne. Vatikan se pri-bližnj»' taliji. Pole? t tra j«* papež in večina kardinalov ter velik i »I riiKiskih cerkvenih dostojanstvenikov italijanske narodnosti. — Tako bi m- mojHi razlagati gotovi pojavi, o katerih l»i bilo boljše, da ■v v sploNiiem interesu niso zbudili. pa je v i >d i 1 Vatikan od ve- kov vso politiko prot;. >lovanstvn, ker je razd^ejal vzhodne Slovane * <1 zapadnih ter na ta način nejrovai sovraštvo mefl Slovani ene in !mire vete. Kvropska vojna je jasno dokazala, kakšno sovraštvo je \ adf Slovani pravosla\nejtra veroizpovedo-\;inja borili v prvi vrsti za sv.vj narod in potem z« svojo vero, so se Slovani k.itoliSke vero. avstrijski podaniki, pogosto bili v prvi vrsti /a vero, o kat» »-i so jim nenarodni svečeniki raz prižni<*e pripovedo-vali. <1 i j' v iifVi«ni«t,t i s strani Liusrjc in Srbi je. sTorej se je velik <1»*1 katoliških Slovai*ov zapeljan po napačnem razumevanju katoli-nauk t, boril z;i vero, na katera ni jurtdal ne -srbski na«-ionali-/.(« in ne mski pandavizem. ter je pozabil, da mu je bližji Srb in' lin-, netro Nemei- in Madžar! Tako je vsaj bito do ruske revolucije, i " je omajala'tsako avtoriteto, tori j tudi versko. Napačno razumlje-ii. na«'-ela katoliške vere x ozirom n:i pravoslavne, so mo«rla obstaja-! ti dokler je bila Avstro-Oprska, ki je tvorila m^st katoliške propa-5_rii nd»* proti vzii4Miu. Poljaki vojaki iz Galicije s o bili v boju proti . Rusiji dobri Avstrije:, toda unijat^ki pokret med jrališkimi Rusi je iiuVrilel do te^ii, da - ) li MaIoru>i po>tali ojrorčeni sovražniki Rusije za to, k«-r j»* «'jirisTi<-i:*i Ru&ija izpovedala prav^slavje. Naravno, da hib izjeme tako med Polaki kakor Malorusi. toda — kakor smo i oii'-ehi ^.iko malo. V tem ožini jr napravil med «r:iliškimi Malorusi mni'V'o sk'Kle Ivovski unijatski metropolit prof Seeptickij. Naj bo kakor lun'-*1, star«* Avstrije ni več. Vatikan mora uvideti in primati. «la nam je kot Slovanom in posebna .Jugoslovanom večkrat storil krivico. Kardinal državni tajnik naj ve. da mu ne bomo pti-tili razbijlti naših narodnih vr>* v nobenem imenu Jn tudi ne v imenu vere. Kiin ne srne delovati na lo. da ne bodo naši svečeniki patrioti in iskreni sinovi svojega naroda. Srbi. Hrvati in Slovenei tvo-' rimo sediij. čeprav razdeljeni v tri vere. naeionalnc eeloto in hoeemo skupno /iv<-ti v dr/a\i. v kateri mora biti z držr.vnimi zakoni za jam- ■ in obstanek vseh treh ver. ki jih izpoveda ogromna večina *Juržava je nadvse. Razumemo. tla v svetu dostikrat ne razume ali pa noče razu-' meti t-vak položaj Vatikana, ki mora jvojrosto lavirati med raznimi nasprotnimi strujami. Posebno v naši burni dobi. ki noče poznati no-\» ne avtoritete. Toda to ne pomeni, da ni mogel ali moral Vatikan, ^kozi stoletja voditi drugačne politike napram Slovanom! Tudi pri nas ce. kekr drugod morda še bolj kakor drugod. po-| avlja.io ' v P ilmaeiji za < a^a vojne. Pokret se je pričel v srednji Dalma-' ■ i; Po/in je so začeli njegovi povzročitelji navajati tndi vzroke. V dobi vseh vrt ogla vie. na katerih j»* bogata naša doba. bi bil moral m udar ta pokret izostati. * Reformistični pokrtt enega dela katolLškosa sveče ni št v a nima. i/r» -no naeifonalneir.i značaja, kakrs«*n je preje omenjen, zato se z njim ii«» bomo bavili. Na vs^ik način pa je pokret za narodno eerkev p<»sledi*-a protislovanske politike Vatikana. Za:o m» naši škofje kot s novi svojega naroda dolžni, da opišejo v Rimu resnični položaj in ti so nam javile, da bo papež prihodnjo spomlad podelil tudi enemu našemu cerkvenemu stareši.ii kardinalsko čast. To j«- zelo dobro, ker kakor vsi narodi želijo, da imajo svojega di-rektnega zagovornika pri papežu, tako bi bilo — upamo — tudi za nas koristno, da imamo enega ali voč kardinalov. Spominjamo se' franeoskega časopisja, ki je izrazilo zadovoljstvo, ker je papež Pij j N v konzistoriju pr«vl vojno i%))ral med francoskimi cerkvenimi po-pUvarji šest kardinalov, d oči m jih je imela Francija preje nekaj manj Zaman je govoriti, ker uživa Vatikan tako danes kakor preje velik uirled med civiliziranimi državami tako. da je celo prote^tant-l <-ka Anglija, kjer je >amo šest milijonov katolikov, stopila v začetku vojne v diplomatične odnosa je z Vatikanom. Kardinali volijo papežar in vsak njihov "glss je veliko vreden. Kardinalov mora hiti 70. toda skoro nokdar jih ni toliko pri volitvi. Ogromna večina kardinalov je italijanske narodnosti Ta navada je za t o, da je papež Italijan, ker j« naravno, da bodo Italijani izvolili1 b italijanskega pape/.a. Ne vemo, kateri motivi v Vatikanu odloču-1 jt-.io v ti smeri, samo vemo. da je to kriviea. ki bi morala prenehati.) Zakaj ne bi dali tudi drugi narodi papeža? Papfž kot Italijan ljubi rajbolj Italijo. To je naravno. Doeet Benedikt XV., v razmerju z na-Š » držav^' Toda drujii narodi, ki so ravno tako katoliški kakor Ita-l.iani, teura ne morejo prenašati, ker vsak želi, da bi bil papež po možnosti iz njegove sredine. Val nacionalizma sc ne bo ustavil pred zidovi Vatikana. Na vstk način bi ne smeli imeti Italijani več kardi-i.alov nego drugi. Na^oneu pravi list, da bi bil kardinalske časti najbolj vreden kotorski škof 1'eelini, ki je znan kot velik borite* za pravice svojega naroda, uzoren duhovnik in inteligenten književnik, ki je bil za ča-vojne preganjan, a je kljub temu držal visoki narodno zastavo. P krajinski tiskovni nrad poroča, da boljaeviki zbirajo armado proti Ko m uniji. K<>m*indant je general Kamenev. Ker so ITkrajinci večinoma pristopili k ustaškiin četam, sestoja ta armada iz Rusov in Ta ta rov. * ♦ # V Donskem bfeseuu stavka okoli 40 odstotkov delavstva. Vlada j* odposlala tjakaj kitajske oddelke, da gibanje aatro. Delavei niso zadovoljni s tem, da se je odpravila plača v denarju in zahtevajo plačo v denarju, ker živil, ki se jim nakazujejo, v resnici nedostaja. Vlada pa dolži delavce kontrarevolueionarnih .teženj. # ♦ * < Politično osTfmljenih oseb se nahaja glasom "Krasne. G^zete" v moskovskih zaporih okoli 14.CDQ * Sladkorna produkcija v Ukrajini je popolnoma upadla. Slad* |to obličje je bilo resno in suho. oči je imel še ognjevite, vendar( že nekako otožne, in njegova vi-; seka, sloka postava je bila že malo upognjena. Kot mladenič je zložil pesmi nekemu mlademu de-! kletu v čast in te je priložil svo-( ji prošnji, d asi o lepoti pesmi iz svoje viharne mladosti ni imel no-| benega pojma. Sploh pa pisma ni pisal rsno; sestavil ga je bolj za šalo; odposlal ga je, a rešitve ni pričakoval. In ko so ga nekega1 jutra poklicali v urad družbe, da jmu naznanijo, da je on tisti srečni človek, ki se bo s C. M. E. Ohu-ggovo pomočjo podal na triletno potovanje, v prvili trenotkih niti srečen ni bil. Slišal je besede, ki' •jih še ni občutil. J — Vi se niti ne smejete, — ga J je vprašal uradnik. — O, da, — je odvrnil Francis in se trudil gle dati prijazna Prečitali so mu vse pogoje. —«-Te mora podpisati. — Lie en pogoj je važen, — je rekel uradnik, — vi se morate namreč zavedati, da stopite po poteku potovanja za 1 deset let zopet v našo službo. Gospod Charles M. E. Chugge vam |Vaše eksistence noče vzeti in zato fzahteva, da mu — sicer tega ne .bo niti treba — daste pravico, vas fv slučaju potrebe z našo tovarniško stražo, z našimi pinkertoni zepet privesti v rov. To so seveda le formalnosti. —1 ki tako nikdar ne nastopijo. Toda pri pogodbi se mora misliti na vse. Franeis Booth je podpisal. Eno leto je živel v New Yorku, učil se je franeosjci, nemSki, laški učil se je odlično oblačiti, imenitno jesti in z damami občevati. — Poučevali so ga klavir/ ki ga je* doslej sicer 'že znal vživati, ne pa še igrati. Hodil je v največja gledišča, v opero; učil se je jadrati, veslati in plavati. Celo leto je živel v hišici ob oh ali, mlad slikar, l(ki mu je razlagal lepoto morja, 'jčudovitosti večernega solnca, kra-1 šote zime, m« je bil drug. Z nečakinjo tega slikarja je ostajal cele I dneve zunaj na morju v mali jadrnici, in tako se je priučil še poslednji« podrobnostim olikeu-poštevanju ljubezni. 14, oktobra 1P20 je vstoptf Francis Booth ni • veliki anglflwi paniik Victoria in i oni q&ladi slikar ga je spremljal kot tajnik. Na ladji je potnika o« koli sveta pričakoval poslanec g. Charlesa M. E. Chugga in mu je izročil čekovno knjižico, ki naj jo • - razen štipendije — porabi v velikih svetovnih mestih od Toki- 1 ja do Stockholma. Za vsako me-' sto mu je bilo dovoljeno 1000 fun- 1 tov, toda le pod pogojem, da jih porabi, to je, v vsakem mestu go- • tovo izda. 1 Nemogoče je popisati, kako je Francis Roo+h ta tri leta užival. Čudoviti svet Japonske, praveena krasota indijskih gozdov, elegan-* ca Riviere, solnčni in zvezdnati soj morskih voženj, prijateljstvo s slikarjem, hrepenenja polno dopisovanje z nečakinjo, pariška1 razkošnost. lepota severnih po-' krajin, noč v puščavi, noč pod žoltim nebom, dalje potovanje po transibirski železnici skozi pu- i stlnjo in puščavo, naenkrat v Moskvi, pred krasoto Kremlja, poletni mesee na beneškem lidiuf v solncu leže? skoro nag na bregu poleg najlepših krasotic Evrope: v Rimu je padel pred Michelangelom na k»lena. v Nizzi je doživel najneumnejši pust sveta, nat© je bil naenkrat v Mali Aziji, na ( opuščenih in zamrlih mestih, kij so tolika in sveta. Od dne d odne je bil mlajši. Njegov prijatelj sli-1 kar je imel polno pisem na naj-| prijaznejše ljudi sveta. Franeis je spoznaval najboljše pisatelje j s^eta; da, še več, mirne velikane' vseh dežela, ki stoje višje kot sla*-' va; najvaaišjnejše značaje, 41aj- ' bolj zapeljive žene. vendar ostal je miren; videl je pa tudi prebivališča revščine, teme, praznote, Umazanosti. Ali vsemu je jadrno uhajal, svoj najsrečnejši dan je ' doživel na Javi. Pa o tem že še . enkrat drugič. Ko se je dne 14. oktobra zopet izkrcal v New Yorku, je menil, da sanja eno noč. ... • j Hotel se je Mr. Oharlesu M. E. ' Chnggeju zahvaliti, toda prijatelj . slikar mu je rekel: — Počakaj, on sam ti pošlje povabilo. 1 Dne 18. oktobra je bil zopet v New OHearisu. Ko jc vstopil v svoje staro bivališče, se je prestra ' ši? ozkosti, t.?me in tesnobe. Vendar je brez besedi izpraznil svoje . kovčeke in je opravil svoje stanovanje z vsemi stvarmi, ki jih je pridobil na potovanju: s perzijskimi preprogami, z ogrskimi čipkami, japonskimi lesorezi, s kitajskim porcelanom, s francosko svilo, z angleškimi samovarji za čaj. s turšldmi pripravami za kajenje. z brazilskimi zbirkami metuljev. z nagačenimi ptieami-pev-kami iz Indije in z drugimi svetlečimi se zakladi. I 20. oktobra je dobil povelje.' da naj 22. zopet nastopi v rudniku. VII. rov, tretja etaža, svojo (službo. Naglo se je spomnil pogodbe, mislil 2*e na pinkertone, ki b? ga sicer odvedli, m šel je . . . j Dne 22. oktobra ije sedel «opet globoko doli v rovu, skoro napol nag, ves poten, popolnoma sam, le svetilko je imel poleg sebe in I— enajst ur je moral tu ostati!, j^Iišal je padanje kapljic v mok-( rem, črnem kamenju, poslušal je .trkanje tovarišev iz daljave, s črno pestjo je jedel svoj kruh. — Sredi temne samote rova je zagledal naenkrat ocean v jutranji zarji, videl je neskončno, modrikasto se svetlikajoče obzorje, vi-' del snega polne pokrajine Norveške, pust v Nizzi in slišal je gla-; sove parišk^gi orkestra. Kopal je in kopal. In enajst ur je prešlo. Tudi po delu je ostal Francis popolnoma sam. Ni imel veselja dc govorjenja, in smatrali so to za nesramno prevzetnost. Govoril ni z nikomur. Tretjega due so ga pa paenkrat poklicali iz rova. Mister Charles M E. Chugg2 ga je pričakoval v sprejemni sobi ravnateljstva. Ali naj se preobleee ? — Ne. —: Tem bolje! Mr. Chugge ga hoče t f ko in tako sprejeti v obleki rudarja. Le mal spomin na svojega r dobrotnika je hotel Franeis pri-f nesti iz stanovanja. Zgodilo se je to v minuti. , Franeis Rooth je videl v spre- jemnici rudniškega ravnatelja , svojega dobrotnika prvič. Bij je > I to oaHlben bled in okrogel mtž. in - leal je udobno v mehko postla-• nem naslanjaču. Gobasto obličje ae je zdelo zaspano. Ploska' roka - je slabotno pozdravila. — V sedite sc, mister Rooth, in - pripovedujte mi, kako »e počuti- i — Hvala, raje stojim. Želite 1 ti morda natančnejšega opisa ali Ijlc v velikih potezah? Ali naj pri-» enem s vkrcanjem? Gobasto obličje se je ošabno|€ smehljalo. — Ne tako, ne ne! — ^ Pripovedujte nam, kako se poen- 1 tite sedaj. 2 Francisu S3 je že na potu do-,^ raov zdelo, da milijarda r o d oži v-'c Ijajih ne bo izpraševal. In zato si S je spravil mal spominček v žep.;1 Vendar radi opreznosti je vpra-jl šal še enkrat. i1« — AH naj pripovedujem o In- = diji. . . o nočeh, prebitih na Nor-|2 veškem. . . o naših lovih na tigre I po Bengali ji? h Bledo, debelo obličje se je sme-:1 hljalo še bolj leno in mesnata ro-l ka je pokazala s kazalcem proti,2 zemlji: — Tega ne. najspoštova-|a nejši. sie tegn. . . Kako sedaj P — po potovanju — počutite —j J tu ^podaj, v rovu. kjer boste žive- -1 Ii prihodnjih dfset let! Nastala je tišina v sprejemniei.j* Franci.* Rcoth pa je segel v]^ žep. kjer je imel spomin, blisko- : vito je potegnil iz žepa revolver in s tremi krasnimi streli je ustre- * li! svojega dobrotnika Mr. C. E. Chugge ja. Z enim ga je zadelj v sence, z dvema s trebuh. . . In ko je wipovedoval porotnikom v New Orleansu o potova- r nju in o svojem pogovoru z dobrotnikom. so ga ti soglasno o- nrostili. — 1 i f 1 Pismo iz Prage. 1 _ i n 1 i5 O bozieu. Zasedanje poslanske zbornice sj je poteklo do petka 17. pr. m. pov's sem mirno. V petek pa so pred o-U tvorit vi jo seje Nemei zagrozili z > obstmkeijo, 'ter se je nahajaft'na t rlnevnem redu zakon za prevzet- j lokalnih /."leznie v državno u- 3 pravo, obsegajoč 4. premešča-ji nje uradnikov. V teli lokalnih že- t leznieah so obsnžene tndi privat- «: nf prstge Kosiška - Bolniminska. i Rustehradska in Ustoško - Tepli- s ška. Te železnice proglašajo Nem- 1 ei za SArojo last. in edtod njih od-lj por. Dejstvo pa je, da je tičal pra-!y vi vzrok za obstrukcijo v tem. i da bi si Nemci pred svojimi volil-r* radi napravili reneme, ker se c jim ni posrečilo doseči rešitve i svojih zahtev glede poslovnega < reda, jezikovnega vprašanja, iz- j premembe zakona o vojnih p oso- i jilih itd. S .svojo obstrukcijo so i dosegli pred volilci sieer nekaj ] gledališkega efekta po eeni. a ker ] je bila obstrukcija radikalno od- 1 pravega uspeha. Nemci so pričeli nrjprvo z govorniško obstrukcijo m£d tem pa se je vršilo pogajanje ] za kompromis. Toda brezuspešno, ker so se Nemci nazdevno bali j naglega počešeenja uradništva na { tfh železnicah.' Ko je predsednik Tomašek naznanil, da se prične razpravi jati o železniških predlo- ; gah, je zahteval Lodgman, da naj ; Vi se predloga sploh vzela z dnev nega reda, kar je pa čehoslovaška večina odklonila. In kakor na povelje se je pričela hrupna nemška obstrukcija. Nemške meščanske stranke (ne m socialni demokrat-je) so jo izvajale prav burno. —-Poslanei so razbijali po pultih in koneertrirali na piščalke. Dogovorjen je bil odmor, po katerem se je vršilo iznova poprajanje z Nemci, pa zopet brez uspeha. —: Komaj je začel referent govoriti; so zopet začeli tako razbijati po pultih, da so morali govorniki govoriti stenografom na ušesa, da (so jih razumeli. Nemci, videč ne- ,uspeh svoje obstrukcije, so se odločili za čin. ki je osamljen v zgodovini parlamentarizma: k na-(skoku na predsedniško tribuno. I Tu pa so se spoprijeli z zborničnimi slugami in koj nato s prihitelo parlamentarno stražo, po številu 20 mož. Nemci so bili stisnje-jn; skupaj, kjer so grozili z deščicami s pultov v rokah. Proti njim se je postavil poslanec Stanek, poslanec Johants pa je pograbil velik fotelj ter začel delatj, barikado proti naskoku Nemcev na govorniško in predsedniško tribuno. Nemci so bili potisnjeni k svojim klopem in popolnoma premagani fizično in duševno. Videlo se jim je, da se jim je pripetilo nekaj, kar jih je presenetilo. Nemški socialni demokrati so nato zapustili zbornično dvorano m za njimi tudi obstrnkcionisti, nri odhodu kričoč in zmerjajo®. Čehe. Zakon jc bil nato sprejet 5n seja zaključena ob 2. ponoči. Obstrukcionisti so bili izločeni iz seje in vrhu tega je predsednik naznanil, da jib izroči državnemu -zastopstvu, ker je njihovo početje prekoračilo me j? poslanske imunitete. Poslanska zbornica je na to delovala toliko hitrejaef da reši ae celo vrsto nujnih predlogi in kolikor je bilo mogoče, je to izvriila s pomočjo ponočMh sej. V pottdeljtk. 20. de- 1 ... I cembra ob štirih zjutraj se je vr ! šila zadnja seja poslanske zbornice pred božičem. Neobičajna zgodnja ura seje bila potrebna ker v nedeljo popobaoči v prvem čitanju sprejeti zakon o umetnih gnojilih in novela k zakonu o bolniškem zavarovanju sta mogla po poslovnem redu biti predložena v drugo eitante že po 24 urah. Tega roka so se točno držali in z 0-zirom na Slovake, da &o mogli odpotovati ob sedmih zjutraj, se je vršila zadnja seja ob tako zgod-nj; uri zjutraj. Nadalnje zasedanje poslanske j zbornice pričiip najbrže 11. januarja. Tudi če parlament, ni mogel vsega rešiti, kar bi bilo želeti, in je nekatere predloge odložil za januar, more vendar z zadovoljstvom gledati 11a dosežene uspeh*. Gotovo je to neizpodbitni aktivom. da je redni preračnn za prihodnje leto gotov ž.? pred novim letom kakor je tudi razveseljivo' dejstvo, da je 1 lila obstrukcija I Nemcev tako pobita, da so se mogli ti prepričati o svoji onemoglosti. To so pojavi, ki kažejo 11a redne razmere v državi in ki so se po popolnem porazu komunistični revolte še utrdili. Kar sc tiče boljševiške zarote, postopajo uradi z vso strogostjo in vrši se brza preiskava proti a-retiraneem. katerih ie že nekoliko stotin. Tako se je izboljšala situacija vlade, ker se je ustalilo prepričanje, da ob obstoječih o-kolnostih ni mogoče vladati drugače nego z birokratskim kabinetom, oprtim r.a češke stranke. — Komunisti so silili na to, da bi se sestavila vlada socijalistov z a-grarei, kateri bi imeli s socialisti večino. Ta vlada pa bi ne . mogla dobro izhajati z radikalnim komunizmom. zato pn je dr. Šmeral zagotavljal, da bi komunisti ne imeli nič proti njej, marveč bi jo eelo podpirali. -Napram tej akciji se češki socialisti niso postavili nasprotno in tudi ne bivši minister Svelila izmed agrareev. katerih odsotnost iz vlade traja že iprilično dolgo in ki zbog tega že pogrešajo ugodnosti izhajajoče iz vlade. To prizadevanje pa se je izjalovilo. S6cijalnodemokratična desnica noče še vstopiti v vlado, marveč smatra za primernejše, da bi uradniška vlada namesto nje izvedla sedanje zadeve s komunisti. Pa ne samo radi teh okol-nosti, ampak tudi vsled svoje u-merjene in spretne politike si je pridobila vlada dr. Vernega dobro pozicijo. Načrt naj dal j s. pomola na svetu. Največji pomol na svetu bo kmalu zgraje-i na reki Hudson ob Canal St., je naznanil pristaniški komisar Bfulburt. Konstrukcija pomola je le del načrta za izboljšanje mesta, katerega sedaj izvršujejo. Militarizem na Angleškem. Spodnja zbornica je sprejela naknadne kredite za armado. As-quithov predlog, ki je vseboval nezaupnici vladi in zahteval zinanj šynje naknadnih kreditov, je bil odklonjen s proti 82 grlasovom. OGLASI NAJ SE "RANK ČEH. Pri nas ima pismo z stareiga kraja. 1'pravnistvo ftlas Naroda, i <"orttirndt St.. New York. N. V. % 1-J6-27—1) • r- ~ V Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih: CLEVELAND. O. Poddrctnica Frank Sakmer 6104 St. Clair Avenue. Jakob Resgik. 3599 E. £1 Street. Charles K»rli«qer. 108n Addison Rd. LORAIN, O. John Kumse. 1735 E. 33 Street. LotifS Ba.ant, Box IOC, Pear! St. BARBERTON. O. Albin Foljanec. 1£S Metvln Street. Frank Poje. 807 W. Tu3:.ir«»as Ave V/FST NEWTON, PA. Jos. Jovan, R. F. D. 2, iOl, GREENRBUR". PA. Frank Novak, R. R. 7. FOREST CITv, PA. Mati 'a Krmin. \V IL LOCK PA. Jo». Peterrel. Sr-IJTHVIEW. PA. Frank Strainer. AMBRIDGE. PA. Frank Jakshe 112 Wasblngtcr. St. BROUGHTON, PA. Anton Ipavec. 3ESSEMER. PA. Loul« Hribar. DUMO, PA. A. Os h a beri. jomnstown, pa. John Polanc, 546 Wo*diand Ave. PITTSBURGH- PA. Zvonko Jakše, Ignac- Magister. Jos. Pogačar, 5307 Berlin Alley. EXPORT. PA. Jurij Prevlč. Louis SupanŽič. FARRELL. PA. J. Okoren 1108 Beech Street. CONEMAUGH. PA. V. Rovanšek, 347 Greeve Street. CLARIDGE, PA. Anton Yerina. STE ELTON.- PA. Anton Hren. 252 Main Street. IMPERIAL, PA. »/al. Peternel- UNITY STA., PA. Frank Schlfrar. AURORA, ILL. Jernej Verblč, 6^5 Aurora Ave. NORTH CHICAGO, ILL. Math. Ogrln. 10 — 10 Street. JOLIET, ILL. Frank Laurich. 624 Summit St. Frank Bambich, 745 Summit St. CHICAGO. ILL. Joseph Blish. 1944 W. 22 Place. SPRINGFIELD. ILL. Mat. Barborlch. 1504 S. 15 Street. SHEBOYGAN. WIS. H. Svetlin 1016 St. Clair Avenue. WEST ALLIS. WIS. Frank Skok. 485 — 52 Avenue. INDIANAPOLIS. IND. Louis Rudman. 737 N. Holmes Ave. CLINTON, IND. L. Bolskar, 318 N, 9 Street. PUEBLO. COLO. Peter Čuiig, 1245 So. S. Fee Ave. 'rank Janesh. 1212 oohmen Ave. John Germ. 734 Moffat Avenue. ROCK SPRINGS WYO. 4nton Justin. GOWANDA. N. Y. Karl Strnlsha. 114 Miller Street. LITTLE FALLS, N. Y. Frank Masle, 39 Danut>e Street. ST. LOUIS, MO. M. Gabrljan, 2834 Lyon Street. GILBERT. MINN, -aula Vessel. ELY. MINN. Jot. Peshel. VIRGINIA, MINN. Frank Hrovatlch. EAST HELENA, MONT. Frank Hrella. KLEIN. MONT. Geo. Zobec. FRANKLIN. KANS. Frank Leskovec. SAN FRANCISCO CAL. J. Lausfn. 558 San Brunno Ave< Cena 40 centov. i M ap KDO SE POSLUŽUJE [ jjfr^Ttr PAIN-EXPELLERJA? Delavec se ^a poslužuje, da odpomorc y/ ^■■sfsvojim bolečim mišicam, ki so sc mu pre- /T jjp-«-^ < tegnile pri težkem dnevnem delu. /H Farmer ga uporablja in noče biti brez yrv^W^ jv nje^a. Pain-Expeller zavzema častno Cmtftjb^f ^B mesto v vsaki farmar?ki hiši, kjer se HeS^^^aB' * || pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki Tovarnarški »Ielavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo ftje??ovo moč in en energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge neprilike v njegovem težavnem poklicu. Majnar potrelnije Pain-E*ptller pri u^V revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, a nevralgiji ali vseh boleznih, katere osla- ^febk jfšajJMnL' \jf bijo telo :n odvzamejo vso energijo. ^dil Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če MRk^fBft m^Vtl I otroci padejo ter sc ranijo, zoper pike T? ^ I muh in vbodljaje drugih žuželk in kjer- JBKBt^if. ' ' j koli je potreba dobrega linimenta. Wfl^rf^^J' - O«^ Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER. * '' H* 7 A CT A ATC g /1 \ I [M I/ P OanmttraiM delo Ln Ma iALMkJR£\ T JU r cenah vaš rojak VICTOR NAVINŠEK, 331 6reeve St., CONEMAUGH, PA^ ?Kaj jaz [zdravim | uspešno v kratkem času. štirideset let Um preživel v zdravljenju tfeoterlti ln clsoierih oseb od naslednjih bolezni. In £e Imate'' kako teh bolezni, pridite k meni, da vam vrnom zdravje. Jaz Imam rajveč IzkuienJ pri zdravljenju bolezni želodca. Črevesa in Jeter; bolezni ledic in mehurja; revmatizma date file, naduha, srbečico, nečiste !n zastalo kri, Izoahke, pri&če, katar trakuljo, glavobol. bc*ečine v križu, vse kožne (n živčne bolezni, štaba pljuča, sptoino oslabelost, žen -ike bolezni Itd. Jamčim za najboljie zdravljenje. MoJe cene ■» najbolj zmerne in zdravljenje najboljie. Pridite In te dami prepričajte. Govori se vaS jezik. Urdne ure: bb delavnikih od do C. Ob nedeljah od 10. do 1. Dr. HULLZN, ŠPECIJALIST 8 40 L. PRAKSO. _ Fojurth Aye. J^?'*! y - GLAS NAKOPA, 26. JAN. 1021 »a ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman._Francoski spisal Aleksander D n m a a. Za "Glas Naroda" priredil Q. P. WjMmrn mii»M»ii Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 17 (Nadaljevanje.) Richon se je smejal še naprej, a ne še več ud srea. _ Ali veste, da »eni že mislil na to, da dam aretirati vas in vašega malepa plemenit««®! Pri moji ve«, to bi bilo veselo in tudi prav lahko. Imel sem na razpolago trabante »nojega prijatelja, vojvode. Kichon na stražnici in mali plemenitaš z njim! V tem trenutku je bilo čuti galop dveh konj, ki s^a odhajala. _ Oho, — je rekel Canolles ter pričel prisluškovati. — Kaj je to, Kiehon, ali mogoče veste f — Mislim vsaj. — Torej odjrovoiite. — Mali plemenita« je odpotoval. _ Ne da bi se poslovil od mene! — je vzkliknil Canolles. — To ip oeividno zelo boren človek. _ Ne, moj dragi baron, to je človek, kateremu se mudi in ni«"; drugega. Canolles je nagubil čelo ter odvrnil: — Kakšne čudne manire! Kje je bil ta dečko vzgojen? Richon prijatelj moj, rečem vam, da nimate prav. Med plemenitaši ne sme 1 iti takega obnašanja. Pri moji veri navil bi mu ušesa, če bi bil tu l a j. Vrag naj vzaine njegovega očeta, ki mu iz same skoposti ni dal nobenega učitelja. — Le nikarte se jeziti, baron, — je rekel Kichon, — kajti Vicomte ni tako slabo vzgojen kot domnevate vi. Pred svojim od hodom mi je dal naročilo, naj dam izraza njegovemu obžalovanju ter h*- tisoč zelo laskavih stvari. — Dobro, dobro, — je rekel Canolles, — to je žegnana voda z dvora, ki napravi iz velike nesramnosti majhno neuljudnost in nič drugega. Pri moji veri, zelo slabe volje sem. Ali se hočete biti 3 menoj, Richon ? Vi se nočete. Ne. to se mi ne dopade od vas. Kiebon se je zApet pričel smejati ter rekel: — V takem razpoloženju kot ste sedaj, gospod baron, bi me lah ho olajašali danes najmanj za sto pištol če bi hoteli igrati z menoj. Kot vam je znano, je pri igri sreča vedno na strani jeznih. Kichou je dobro poznal Canollesa ter vedel, kaj je storil, če je na tak način odprl varnostno zatvoro. — Pri liofrn. »aj re%! l«rra, to je prava stvar, — je vzkliknil Ca-i'olle<. Prijatelj moj. to je beseda, ki me je zopet sprijaznila z \ ami. Richon, resnici na ljubo moram reči, da mi zelo ugajate. Lepi ste kot Adonis in prav nič ne zamerim gospodu de Cambes. Castorin, karte! Castorin je prihitel v spremstvu mojstra Biscarros. Pripravila sta mizo in oba gospodi, sta pričela igrati. Castorin in Biscarros, ki sta bila oba požrešna na denar, sta obstala pri mizi ter zrla s poželjivimi pogledi na denar. V manj kot eni uri je odvzel Richon svojemu nasprotniku celih osemdeset pištol. Canolles, ki ni imel pri sebi nobenega denarja več. je ukazal Castorinu, naj gre ponj, kajti imel ga je spravljenega v svoji suknji. — To ni treba, — je rekel Richon, ki je cul to naročilo. — Jaz nimam časa, da bi vam dal revanfc. — Kaj vi nimate časa! — je rekel Canolles. — Ne, sedaj je enajst in ob dvanajstih moram biti na svojem mestu. f — Pojdite vendar, vi se šalite. — Gospod baron, — je rekel Richon z resnim glasom, — vi ste vojak ter poznate vsled tega strogost službe. — Zakaj pa niste odšli predno ste mi odvzeli denar? — je vprašal Richon. —- Rog varuj! Prav nič se mi ne ljubi iti spat in strašno se bom dolgočasil tukaj. Kaj pa, če bi vam stavil predlog, da vas spremljam, Richon ? Moral bi zavrniti to čast gospod baron. Zadeve, kot so moje, se v redi brez prič. — Dobro, v ktero smer odpotujete? — Prosim vas da me ne vprašate zato. — V katero smer pa je odpotoval Vicomte? Na to vprašanje vam moram odgovoriti, da ne vem. Canolles se je ozrl v Richona, da i»e prepriča, če ne tiči nič po- rogljivosti v tem neuljudnem odgovoru. Dobrodušni pogled gover-nerja iz Vavres pa je razorožil, če že ne njegove nestrpnosti, pa vsaj njegovo radovednost. — Vi ste danes sestavljeni iz samih skrivnosti, moj dragi Richon, vendar pa ste popolnoma prosti. Pred tremi urami bi se jae grdo jer.il, če bi mi kdo sledil, čeprav bi bil moj zasledovalec prav ts.ko razočaran kot jaz. Torej še eno čašico ko ijaka in potem srečno pot 1 Canolles je napolnil čašice in Richon se je nato odstranil ne da bi baronu niti padlo v glavo izvedeti ,v katero smer je odpotoval. Sara sredi napol dogorelih sveč, praznih steklenic ter razmetanih kart se je baron kmalo potopil v ono čudno turobn^ razpoloženje, katero razume le človek, ki ga je bil deležen sam. Cela veselost večera je izginila ter se umaknila čemernoftti, proti kateri se je zaman borii. Odšel je torej v svojo spalnico ter vrgel skozi okna hodnika jezen pogled na osamljeno hišico, koje okna so bila še razsvetljena in ki so pričala, da je gospodična de Lartigues preživljala svojo noč manj osamljena kot pa on. Tskoj na prvi stopnjici je zadel Canolles s svojim" čevljem ob neko stvar. Sklonil se je ter pobral majhno sivo rokavico Vicomte, katero je slednji izgubil tekom svojega bega iz hiše. Razočaranje Canollesa je bilo sicer veliko, a v mali, osamljeni hiši ni vladalo prav nič večje veselje kot v gostilni "Pri zlatem teletu". Vznemirjena in preplašena je Nanon celo noč kovala načrte, kako naj obvesti Canollesa. Razmišljala je o vseh mogočih sredstvih, katere je najtj v glavi izurjene ženske, kadar se skuša izmotati iz kake zagste. Slo je za to, da ukrade vojvodi eno minuto, da govori u Franeinette ter dve minuti, da napiše par besed za Canollesa. Izgledalo pa je tako kot da ve vojvoda za vse, kar se je vršilo * duhu Nanon in da ji noče pustiti niti ene proste minule. Nanon je pričela boleti glava. Vojvoda de Epernon ji ni dovolil, d# bi vstala ter šla po zdravila, pač pa jih je prinesel sam. Nanon se je zbodla s šivanko in kapljica krvi se je pokazala na njenem rožnatem prstu. Hotela je iti po neko mazilo, katero so prišli ravno v onih časih ravno ceniti, a tudi t tem slučaju je vojvoda osebno vse preskrbel. ML Nanon se je delala kot da je padla v globoko spanje in takoj je WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOBs JOHN PEKEa 446» Wash. St-. Dam, OoU. Podpredsednik: JOHN TAJDIGA, Box S3. LeadvUa. Geta. tllavul tajnik: FRANK SKUABEC, -iS-J-J Wash. Sr.. Deuver. Colo. 2tplmlktr: ROBERT BOBLECK, Sta. 5, Poebto, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4486, Logan St., Dearer, Cola Zaupnik: IVANK ZA1TZ, 614 W. Gestnnt St.. Leadrile, Colo NADZORNI 0DBOB: PradMJz^: JOHN GERM, 734 Mottat Ave. MIHAEL KAPSCH, 608 N. Spruce 8t, Colo. Spriagt, Cnii GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St. Denver. Ooia POROTNI ODBOBt Predsednik: ANTON KOCHEYAIi, 1208 Berwlnd Are-, Pueblo, Ooio JOHN SOCMAN, 1203 Mahren Ave.. Pueblo. Colo. FRANK CANJAB. 600-601 — 46 Ave, Denver, Goto. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOTTZ, RR. 2, Box 132, Pueblo, Cola FRANK MARTIN JAK, Bo* 3», Ely. Min«. PETER GESHkiU 4484 Waafc. St. Denver. Oela. • VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R 8. BtJRKETl,-4487 Washington 8L, Denver, Oolo. BLAB NARODA 82 Cortlandt Street. New lark, B. X. Vee denarne nakaalce In vee uradne stvari ee povijajo aa gL caj-atfca, prltdHw na prwHwlnfti «1. udsomega odbora. pnptfM ma nt«4wdnlk* d» iwt LISTNICA UREDNIŠTVA. R. F., Cleveland, .Ohio. — Trst je imel >prect vojno s predmestji vred 216.000 prebivalcev. DELO DOBI DEKLE, Slovenka ali pa Hrvatica, za >po-majrati v kuhinji pri slovenski družini v gozdu. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj se takoj oglasi na naslov: Mrs. Mary Ro-lieh, Box 142. St. Marvs, Elk Co.. Pa. Kje se naliuja JOHN UOLJA! Doma je iz Kobarida lia Primorskem. Cen j. čltatelje vljud- keoaj no prosim. <"e kdo ve kaj o njeni, da mi sporoči, ako bo pa kroonIa^d sam čital ta o^lčis. naj s«- mi no- la savoie mutioma z^lasi. ker mu imam KRETANilE PARNIKOV približno odplujejo NEW YORKA. iz ITALIA aquitania sporočiti zelo važne stvari iz lapland « j , . . LA LORRAINE stare domovine m dve registri- zeelano rani pismi ima j>ri meni. Moj albania I ti ... v PRES. WILSON naslov: John Matene. 316 Gre- sofia RYNDAM sam ciusto (2o-26-1) adriatic _______finland leopoldina 29 Jan. 2* jan. 2» j2&—1) NOVI CENIKI za zlatnino, srebrnino, možke in ženske ure, uhane, zapestnice, ovratnice in vse drago, tako tudi za prave glasne Columbia Gramofone in prave Vaše slovenske rekorde, so gotovi. Pišite dopisnico, mi ga Vam takoj pošljemo brezplačno. Ivan 24 Main St, Cončmaugh, Pa. skem. JOSIPI NO TOM IN«' MARIJO PRKIjC. Prosim, kdo ve, kjer bivata, da mi naznani njun naslov, ali naj se pa sami javita, ako čitata ta oglas. Naslov: Mrs. Carolina Požar (rojena Stančič), 10300 R**no Avenue, Plevelr-nd, Ohio. (25-27—1) febr. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 5 marca — CherOourq 8 marca — Havr« lO marca — Cherbouro 12 marca — Cherbouro 15 marca — Genoa 16. marca — Trst 17 marca — Havre 19 marca — Chert*"»urg 19 marca — Sou otne 19 marca — Cherbourq 19 marca — Trst 22 marca — Cherbourq 26 marca — Boulonr.e 20 marca — Trst 26 marca — Havre 2 aprila — Trst druga BELVEDERE 'u Glede cen za vozne Katke in t ako Dojaanlla, obrnit* se na tvnfks. PRANK 8AK8ER at Cortandt St.. N«v* York VABILO na maikeradno veselico, katero priretli Slovensko pevsko društvo SLAVEC v soboto 5. februarja v Srbskem Domu, 44:1 W. 22. St.. Xew York. Natančni program bo pravočasno objavljen. Odbor. (25-27—1) PRODAM POSESTVO v Radečah pri ZiJanem mostu. Zemlja spada v I. razred, vse lepo na ravnini, veliko žlahtnega sadja, samo mlado drevje, hiša, hlev, kakor tudi host a. ki meri 3 joLe. Prodam, kor mislim za vedno tukaj ostati. Za druga pojasnila se obrnite na lastnika: John Šebat. 11 Cedar Ave., Danville, 111. (25-27—1) Blaznikova Pratika Cena |e 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko «mo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoee imeti naj poš je, takoj poštne znamke in nataneeD naslov in poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co.. 82 Cortlandt New York, N. T. 6104 St. Clair Ave. V Clevelandu, 0., se jib :loh;. v naši podružnici: LLOYD SABAUDO 3 r+t* New Tik Prihodnji odplutje Iz N. t. »aml* u 2 vijaka PE D" ITALIA — 26. febr. REGINA D' ITALIA — 23. marca uumitjo direktni Tomi tla tki flo Klavnih meat ▼ Ja«o«lavtfl. Br*scla^QO rlno potnlkona t. French Line COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE savoie ...... ^A LORRAINE JHICAGO ...... LEOPOLDINA france. ..... .....29. januarja ..... 5. februarja .... 15- februarja ..... 16. februarja ......20. januarja Prišla sem iz starega kraja, pa bi rada izvedela za moja dva strica JOSIPA KALIČ in PETRA KAIjIO ter za teto JUIiKO, ki. ko je šla iz starega kraja, se je imenovala TRt>HA, a zdaj mislim, da je omožeua LLPSAR. Iz starega kraja so odšli pred 15. leti Rada bi se ž njimi nekaj pomenila, zato lezo prosim, ako kdo ve za njih naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa ako sami eitajo te vrstice, da se mi javijo. Sedaj živim pri svojem stricu Antonu Hudolin. Moj na slov je: Miss Frances Količ Janesville Terry, L,a. (25-26—1) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom ▼ Johnstownu in okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, k? je pooblaščen pobirati naročni nc za "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, naj mn gredo v vseh ozirih na roko. Upravništvo "Glas Naroda" Dospelo je novo suho grjozdje. MnŠktttel zelo debele jagode, boksa 50 tuntor %tl.— Oipar grozdje največje la naj-sladkejie, jagede bite 80 fantov..............$11.50 Malo črno grško grozdje, Belo sladko, boksa 50 font. $9.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo nmro&ie in pp-slali bomo takoj. ' Balkan Importing Co. 51 — 58 Cherry SI. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. IX-. Kol«r 1« na« •tarcjU floranik! ■drtTnlk. tPM-;«- tlat r PlttsburcLn. ki Ima 2 »-letne orakao ▼ sdravU« cju ntk bol«snl. ■MtniDllMU« to* ▼1 adrmTl m lU- •ovltem I0f. ki aa j« Unimel dr. prof. Brlleh. Č« imata moaoU« ali m«nor-ftka po telesu r rrlu. izpadanj« lap. bolečine ▼ koetefe. orldlte In Mlatil vam bom kri. N« iakalta k*r «a k« Vse moAke bolMMl kraltaol metodi. Kakor kltro optSto da vam Drenehuje adraTje. ne fakal to, tomitC pridi t« in Jaa Tam ga bom •OHt pomdl. Hydro««)« ali vodao kilo oadraTlm ▼ M. vab ln aleer brea operacije. Bol—ni makarja. ki ponrotajo ko lato« ▼ krita In hrotn in vCaalk tadl art paManta ▼txSe. oadraTlm a aoto- takllne. ar belice. ftkraOe ln dr««a kotna bolesnl. ki naetaaejo Tale« negate krrL oadraTlm t kratkem Can nI potrebno MatL Uradne ura: Taak dan od t. ara afa-traj do S. arečer; t petkih od S. aea-trai do S. popoldne: ob nedaUah ad idatraj do t. aopoMna. POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBURGA MAGARA .................... '5. marca Direktna 2ei«znlika zveza lx Park« w vse glavrt« točke JuQoslavlJe. Hitri parnlkl s Štirimi In dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade V. jantarja PRES. WILSON — R. feoruarja S. S. "SOFIA" — 10. februarja S. S. "SAN GIL STO" — 15. feb. Potom listkov. Izdanih za vae kraja v JufloalavlJI In Srbiji. Razkotna ugodnosti prvega, drugega In tretjega razrodn. Potniki tretjega razreda doMvaJa brezplačno vino. PHELPS BROTHERS. & 01. Paaaanaar Department 4 Wert Street New Took iii»»mimm»inm»miinnmmmijiia> ANCHOR LINE Parnik "ITALIA" odpluje dne 1. februarja v Dubrovnik in Trst. Cena za tretji razred: V Dubrovnik.............................$12^00 V Trst....................................$115.00 in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je Cunard Anchor agent. Pojdite k njemu. U.S.MAIL COMPANYJ!i Iz New Yorka v Italijo naravnost v Napolj, — Genovo PALERMO, — MESSINO. Parnik na DDIIIPCCC U ATflllf A 18 500 to* deplacementa dva vijaka rnlllULOd IflAlUIM* 11.000 *>o nosibe teže bo odplul 8. marca — 21. aprila. Izranredf.e udobnosti. — Izborna služba. Cene v Napolj: za kabine od $150. naprej. Za tretji razred $95.00 in $5.00 vojnega davka. PotniSki oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 130 Broadway, New York. Telefon: Rector t>300. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 8LOVFNSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽA VAS- t ■ ■ • ..... . j&tišiZŽSk&i!- CENIK KNJIjG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St. New York Poučne knjige. Dragi del 1.25 Hitri računar .50 Tretji del 1.00 Nemški abcednik .35 Ljubljanske slike. Nemsko-angleski tolmač .60 Četrti in peti del 1.50 Pravilo dostojnosti .30 v ^ -i^ Slovensko-nemški slovar - (Janežič Bartol) 4.00 Se8tl del' 125 Slovensko-nemški slovarček 1.00 Poljedelstvo .60 Gledališke igre. ^ Umni kmetovalec .50 ReV5ek Andrejoek .50 Ne kliči vraga .40 Zabavne in razne druge knjige. __ Zemljevidi. Amerika in Amerikan-ci 5 oo Združenih drŽav .25 Avstrijski junaki 1.25 CeleSa Bvet» .25 . Dama s kameljami 1.50 Kraniske dežele .10 Hipnotizem .35 Zem,J"evidi: New York, Knjiga za lahkomiselne ™ ' ' ^ont- ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 w'vai^' Wy°" „ ^__.. M w. Va., Alaska Prokleta, 6 knjig 3.00 vsald po .25 Prokleta, trdo v platno vezano 4.00 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Razirlediiiea Doli z orožjem .50 -«gieaiuce. Zbrani spisi Jakob Kewyorfike, ducat po -24 Alešovec " Slovenske narodna noia Kako aem ae jas likal. P°„ - i04 Prvi del 1.25 ducat .35 Opomba: Naročilom j» prtto&tt denarno vredort, bodki ▼ gotovini, poŠta! nakaaniri aH poitnih mam- -. tak. Poštnina j« pri vseh cenah vračunjena.