Cerkvene zadeve. Kaj je katoliška cerkev za človeštvo storila? (Apologetični pogovori.) II. Neizrečeno žalostno je bilo d r u ž b i nsko in socijalno življenje pri starih paganih. Tudi olikani Grki in Rimljani z vsem svojim napredkom niso zboljšali pretužnih razmer. Zene so bile brez vseh pravic. Izklju6ene so bile od vsake izobrazbe, v javnosti se niso sraele prikazati. V hiši niso bile blage gospodinje, temveč le sužkinje, podvržene brezpogojno možem. Po nazorih starih, in deloma tudi novodobnih paganov }e žena bitje nižje vrste, kakor pa mož —. A kaj bomo rekli, oziraje se na paganstvo, ako pogledamo suženjstvo, ki je bilo vpeljano pri vseh paganih? In sicer ne samo vsled kake nezakonite razvade, temve6 postavno po razlo6nih državnih zakonih je bilo suženjstvo vpeljano. Sužnji se niso nahaiali le tu in tam, temve6 povsod, v vsakem mestu, vsaki vasi, v vsaki družini jih je bilo primeroma ogromno število. Dve tretjini vsega 6loveStva ste nosili brezmejno žalosten suženjski jarem. Dve tretjini vseh ljudi ste je6ali in zaman vzdihovali v verigah najkrutejšega hlap6evstva. Neverjetno se nam zdi, fcako so mu6ili sužnje. Tržili so ž njirai, kakor z živino; ako je bil suženj krepke in mo6ne postave, bil je vreden 20-30 gld. naSega denarja; le najlepše mladeni6e prodajali so tudi po 500 do 600 gld. V hiSi je bil suženj, se ve", popolnoma brez vseh pravic. Gospodar ga je smel, kolikor je hotel bi6ati, tepsti, ako mu je nagajal, tudi ubiti ga. V dobi «zlatih» rimskih cesarjev, v prvem stoletju po Kristusu, so imeli bogati Rirnljani v albanskih gorah velike ribnike, v katerih so ribe krmili z raesora zaklanih sužnjev. Da je smel gospodar sužnje obojnega spola zlorabiti za vsaki, tudi najgrši namen, ali jih prodati, kadar se mu }e zljubilo, je ob sebi razumno. Nadalje. Pri paganskih narodih je bilo povsod dovoljeno odmetanje slabotnih otrok. Mati je smela otroka, ki se ji ni dopal, odvre6i; vrgla ga je v vodo, kar dandanes še Kitajci delajo, ali ga je pa_pustila v gozdu, da so ga požrle divje zverine. Milijoni otrok so se na tak na6in grozovito pokončali. Takim, omilovanja vrednim otrokom so bili enaki star6eki, ki za delo niso bili več sposobni; po mnenju starih paganov niso imeli več pravice živeti. BolniSnic, hiralnic in enakib dobrodelnih zavodov ni bilo nikjer; tak star6ek je bil toraj najubožnejše bitje; kdor ga je ubil, storil je po poganskih nazorih celo dobro delo. V take socijalne razmere postavil je Bog katoliško cerkev. Nepopisno žalostne so bile. Ljudje niso imeli niti pojma o ravnopravnosti. Celo pojem o filoveku samem ni jim bil jasen. Ve6ino ljudi so imeli vkovano v sužnjost, iz katere se ni bilo lahko mogo6e rešiti. Kje bi bil našel takrat prostost v pravem pomenu? Kje je sijalo takrat solnce zlate svobode? Nikjer, nikjer v celem paganstvu ne. Kdor po poganstvu hrepeni, on želi sebi in milijonom svojih bratov in sester krute verige strahovitega suženjstva. Je-li 6lovek svobodoljuben, ki si paganstvo nazaj želi? Je-li on prijateij 6loveštva? On ne ve, kaj dela! . . . Katoliška cerkev je svojo vzvišeno nalogo takoj razumela; najprej je bilo treba človeštvu razložiti poiem 6loveštva, pojem enakopravnosti. Pokazala je, da smo si vsi enaki, da smo vsi bratje in sestre v Kristusu, cdkupljeni z dragoceno krvjo nebeškega Odrešenika. Po njenem nauku ni razločka med paganom in med judom, med prostim in sužnjem, med ubožcem in bogatim; vsi imamo iste pravice, isto veljavo, isto sposobnost pred Bogom. Samo 6ednost, dobra dela, lepo življenje so merila, po katerem se meri ve6ja ah maniša vrednost človekova. 0 blaženi Dauk, zlate, neprecenljive besede! Blagor cerkvi, ki jih ie s svojim Izveli6arjem prva izgovorila in prva začela, po njih ravnati. Kamorkoli je segel nauk katoliške cerkve, povsod so izginile prejšne paganske zmote. Družbinsko življenje se je uravnalo; žena je postala z raožem enakopravna; otroci, bodisi zdravi ali bolani, so postali dragocen zaklad v družini, njih življenje bilo je sveto; grehi, ktere je prejšni vek proti njim zakrivil, so z razširjenjem katoliške cerkve hitro, takoj ponehali. Najhujši boj je imela sveta cerkev proti suženjstvu. Stoletja so pretekla prej, kakor je bila izbrisana iz knjige življenja ta najve6ja sramota 6loveškega rodu. Cerkev suženjstva ni mogla hipoma premagati, ker je na njeni slonel celi prejšni družbinski in socijalni red. Vendar je ž njenim razvojem začelo polagoma i suženjstvo ginevati. Apostol Pavel je s svojim ganljivim pismom do Filemona izprosil prostost sužnju Onezimu; po Filemonovem vžgledu ravnali so se mnogoteri mes6ani v Aziji, ki so iz krš6anske ljubezni oprostili svoje sužnje. Ker cerkev ni mogla na mah suženjstva odpraviti, skušala je ta svoj namen polagoma z razli6nimi sredstvi dose6i. Zapovedala je, da gospodarji ne morejo pri spovedi odveze dobiti, ki imajo v svoji hiSi sužnje. Gospodarje, ki s sužnji kup6ujejo, je pa izob6ila. Na tak na6in ni mogel nikdo izmed kristjanov sužnjev imeti ali pa ž njimi tržiti. Suženj, ki je bežaje pred svojim gospodarjem v cerkev pribežal, je bil s tem oproš6en. Kdor je sužnja umoril, je za 2 leti izgubil vse pravice pravovernega kristjana, niti prositi ni smel za zopetni vsprejem v sveto cerkev. Samostani so bili pozneje najvarnejSe pribežališ6e za sužnje, tiso6i so dobili v njih svojo prostost. V novejšem veku so za6eli Portugizi in Španci s sužnji zopet kup6evati, takoj je proti njim nastopila z vso strogostjo katoliska cerkev. Kdo ne pozna v tem oziru plemenitega Skofa Lav Casas, ki se je celo življenje trudil, da bi suženjstvo ugonobil. Cerkev je ustanovila tudi posebne meniške redove, katerih vzviSeni namen je bil: po paganskih krajih sužnje odkupovati ter jim podeliti zaželjeno prostost. Tako 6lovekoljubni so bili menihi, da so se zaobljubili sami ostati v sužnjosti, ako s tem le kako človeSko bitje iz sužnjosti reSijo. Kdo je toliko storil za prostost 6loveSkega roda? Kdo je priboril po stoletnih bojih dvema tretjinama vseh ljudi zlato svobodo? Kdo je razbil verige najubožnejšim ubožcem, sužnjem? To je bila naSa katoliška cerkev! D. A. M.