pe§tnina platana v eotovim
Maribor, pelelc 15 decembra 1055
Štev. 284 Leto Vil. (XIV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Urednlitvo bi upravai Maribor, Ooapoalca id. II / Talefoa aradnlltvfl MM opravo 2480 Uhaja ruM nadelja In praznikov vaaii dan ab 10. url / Volja naasoSno projamaa v upravi al po potu 10 Din, doatavljan na do« M O« / Oglasi po mmUm / Oglasa oprojaiaa tu« oglaml oddalab Jutra" v Ljubljani r MW laka val ratoa H. 11400	“t
JUTRA”
Pomen in problem naše industrije
NJEN ODNOS AGRARNE PRODUKCIJE.
Javnosti, zlasti v srbski, glasovi proti
V zadnjem času so se pojavili v naši jugoslovanski industriji, posebno pa proti vsaki novi industrializaciji. Nasprotniki industrije so se postavili na stališče, Uaj bi naša država ostala izključno Ugrarna. Nekateri so šli celo tako da-k£, da so predlagali, naj bi se država bolj poagrarila, in sicer na ta način, da se tudi,že obstoječa industrija ne bi °pnavijala, marveč postopno ali kar naglo *' k v i d i r a l a. Ta svoj predlog so utemeljevali s tem, da trpi sedaj naša agrarna Produkcija, ki ne more najti zadosti trgov za izvoz, zato, ker premalo livarno in podpiramo domačo industrijsko ^Oizvodnjo celo z zaščitnimi carinami. Ce bi vse svoje potrebe krili z uvozom kijih industrijskih proizvodov, bi naši kiji dobavitelji, i.A- Industrijske države, kili primorani nakupovati naše žito itd., ker bi sicer lahko spremenili naročila ■U se obrnili drugam, kjer bi bolje razumeli naše težnje.
Na prvi pogled Izgleda ta logika pralna, toda človeku ni treba biti prav nikakršen gospodarski strokovnjak,_ da že kmalu uvidi, da je — preveč primitivna In zato kriva! Utemeljena bi bila kvečjemu lahko tedaj, če bi imeli na svetu poleg izključno agrarnih držav tudi izključno industrijske: to-■da teh v resnici nikjer ni, zlasti pa ne v povojni dobi. Svetovna kriza je pri-s'hla celo države, ki so veljale prej za Pretežno industrijske, da so segle tudi Siede agrarne produkcije po samopomoči. Najbližji primer za to nam nudi n. pr. Avstrija. V zadnjem desetletju so avstrijske vlade, posebno deželne, sto-file vse. da bi tako dvignile agrarno Produkcijo, da bi vsaj v splošnem krila v s e potrebe notranjega avstrijskega konzuma. In to se jim je tudi skoraj v c«loti posrečilo. V zadnjih letih so avstrijski poljedelci pridelali tretjino ali celo polovico več živil kakor n. pr. Pred svetovno vojno ali tik po njej. Isto k' je zgodilo v Nemčiji, kjer pospešuje Hitlerjev režim z vsemi silami tudi agrarno osamosvojitev nemškega naroda. V fašistični Italiji so nadalje dobro znane »ž i t n e kampanj e«, ki so vsaj podvojile produkcijo žita. Na Primorskem n. pr., kjer prej pšenice skoraj niso sejali, pridelajo sedaj velike ko-Ijčine. ki krijejo vsaj del konzuma. češkoslovaška, ki je na Češkem, Moravskem in v Šleziji industrializirana, je u.i Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji Pretežno agrarna; Pa tudi v industrijskih predelih !e zadnja leta silno Mignila svoje poljedelstvo In s tem tudi Pridelek. Francoska industrijska produkcija je skoraj docela uravnovešena z asrarno, Anglija krije potrebe za svoj konzum v svojih d o m i n I o n i h, po-
sebno v Kanadi in Avstraliji, Zedinjene države Severne- Amerike se pa itak duše prav v žitu.
Kje je torej tista »industrijska« država, ki bi bila prisiljena kriti svoje agrarne potrebe pri nas, če bi mi ukinili svojo industrijo in kupovali v njej vse, kar potrebujemo? Nasprotno, zgodilo bi se prav lahko to, da bi nas industrijske države potem, ko bi vedele, da smo prisiljeni vse industrijsko blago uvažati, še bolj izkoriščale. One n e b i bile prisiljene kupovati pri nas agrarnih pridelkov, mi pa bi bili 'prTsfl jeni nabavljati zunaj industrijske izdelke! Že samo iz tega, da ne uporabimo še vseh drugih argumentov, je zadosti jasno razvidno, da je predlog za popolno po-agrarjenjc Jugoslavije več ko zgrešen celo zelo n e v a r e n. če bi se uresničil, bi pa posta! lahko tudi katastrofalen. Iz tega sledi zato, da bi se morala naša država celo še dosti bolj industrializirati. Cilj bi morala sploh biti taka industrijska produkcija, ki bi Urila vse potrebe našega konzuma. Razvoj k avtarkiji namreč nikjer ne zaostaja, temveč vedno bolj napreduje. Nekateri strokovnjaki napovedujejo v bližnji bodočnosti sploh avtarkijo kot prevladujočo gospodarsko obliko. I/ tega sledi, da še dolgo ne bomo mogli misliti na to, da bi mogli prodati v tujino toliko agrarnih pride! kov. da bi z izkupičkom mogli kriti vse potrebe konzuma na industrijskih proizvodih.
Naša industrija nam zato ni samo potrebna, marveč postaja celo zmerom bolj potrebna! Koliko nam je potrebna, bi spoznali popolnoma šele tedaj, če bi jo zares izgubili. Sicer pa bi se dale posledice na podlagi statistike produkcije, izvoza in uvoza ter konzuma prav lahko izračunati v s u h i h š t e v i I k a h. Zato ne za demontažo, za razvoj naše industrije se moramo zavzemati In storiti vse, da jo spopolnlnto, dvignemo in ustva rimo novo vseh onih panog, ki nam še manjkajo. Ustanavljati se pa mora v pr vi vrsti tam, kjer so pokrajine agrarno pasivne, kakor n. pr. v Sloveniji in kjer je stan industrijskega, tudi kvalificiranega delavstva, že dograjen. Od te industrializacije bo imela naša agrarna produkcija v resnici veliko korist, ne pa škodo, kajti s porastom industrijskega delavstva, ki bo trajno zaposleno, bo porastel tudi konzum agrarnih pridelkov. Seveda pa moramo skrbeti za to, da bo ta nova industrija res naš a, ne tuja, zlasti pa ne taka, ki prinese iz tujine k nam le delničarje, ravnatelje ter vodilne uradnike in strokovnjake, denar si pa najame v naših bankah, a dobiček izvaža. V tem je torej problem naše industrije, ne pa v — demontažl!
OBISK DR. BENEŠA V FRANCOSKI ROV. FRANCIJA IN MALA ANTANTA VIZIJA POMENI VOJNO.
PRESTOLNICI. PREDMETI RAZGOVO-ODKLANJATA ZAHTEVO ITALIJE. RE-RAZOROŽITVENE ZADEVE.
PARIZ, 15. decembra. Včeraj opoldne je prispe! semkaj češkoslovaški zunanji mihister dr. Beneš, ki se je že ob 17. url sestal na daljši razgovor z ministrskim predsednikom Chautempsom in zunanjim ministrom Patil-Boncourjem. Zvečer le priredil Paul-Boncour na čast svojemu tovarišu svečani banket, katerega so se udeležili poleg uradnih francoskih osebnosti tudi poslaniki držav male antante in Poljske. Kakor se v poučenih krogih naglaša, razpravljata Beneš in Boncour o sledečih vprašanjih: 1. Reorganizacija Društva narodov. 2. Razorožitvena konferenca In nemške oborožitvene zahteve, 3. Vprašanja srednje Evrope in Podonavja. Kar se tiče reorganizacije Društva narodov se zatrjuje, da ni še nobenih konkretnih predlogov izven sklepa velikega fašističnega sveta v Rimu. Kar se tiče pa oboroževalnih zahtev Nemčije, se poudarja, da prihajajo tudi v Angliji počasi do prepričanja, da se je treba vrniti na teren ženevske razorožitvene konference.
PARIZ, 15. decembra. Ves pariški tisk pripisuje obisku dr. Beneša velik pomen, zlasti zaradi revizionizma Rima in Berlina. Posebno poudarjajo, da so države male antante in Poljska najtrdnejši branik proti vsem stremljenjem revizioni-
stov in garancija miru v srednji in vzhodni Evropi. »Echo de Pariš« se pa bavi tudi z italijansko namero reorganizacije Društva narodov in pravi, da bi mala antanta in Poljska gotovo Izstopili, če bi se uresničila.
PARIZ, 15. decembra. O včerajšnjem razgovoru med Benešem in Boncouriem poroča »Echo de Pariš«, da sta se zedinila na sledeči podlagi:	Vsaka namera
spremeniti statut Društva narodov tako, da bi prenehala sedanja enakopravnost držav-članic bo s strani Francije in male antante odločno odklonjena. Sprejete pa bodo, če bo šlo za to, da se doseže hitrejše postopanje in še tesnejše sodelovanje ne le med velesilami, marveč med vsemi enakopravnimi državami. »Figa-ro« pa piše, da bo na vsak predlog o reviziji odgovorila mala antanta vedno odločno: revizija pomeni vojno! Dr. Beneš je na vsa vprašanja odgovoril odločno, da obstoja blok, ki bo proti vsem revizionističnim poizkusom uveljavil obstoječe pogodbe.
PARIZ, 15. decembra. Dr. Beneš obišče popoldne vojnega ministra Daia-dierja, nato pa bo dalje konferiral s Paul-Boncourjem.
Kralj in kraljica obiščeta Zagreb
KRALJ BO PROSLAVIL V ZAGREBU DAN SVOJEGA ROJSTVA. PROGLAS ZAGREBŠKEGA MESTNEGA ŽUPANA DR. KRBEKA NA PREBIVALSTVO
ZAGREB, 15. decembra. Pomembna in značilna kakor še nikoli bo letošnja proslava kraljevega rojstnega dne v Zagrebu. V nedeljo 17. t. m. bosta kralj in kraljica prišla v Zagreb, kjer bo naš kralj prvič proslavil svoj rojstni dan. Za to priliko je mestni župan izdal naslednji proglas: »Bratje Zagrebčani! Nj. Vel. kralj Aleksander I. slavi 17. t. m. svoj rojstni dan. Ta dan je vsako leto dan velikega veselja in plemenite zavesti, dan ko se s posebno hvaležnostjo spominjamo velikih del in zaslug, ki jih ima Nj. Vel. kralj Aleksander za naš narod in domovino. Za mesto Zagreb je ta svečani dan letos teni pomembnejši, ker bo Nj. Vel. kralj svoj rojstni dan proslavil v naši sredini,
Potovanje stra Simona v Pariz, Rim in Berlin
ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER BO POIZKUSIL ŠE ZADNJE ZA SPORAZUM NA ANGLEŠKI PODLAGI.
LONDON, 15. decembra. Vest, da zu-,anji minister sir Simon ne bo obiskal o božiču samo Pariza, marveč tudi Rim in ^rlin, je vzbudila precejšnjo senzacijo.
^akor poročajo nekateri angleški listi,
*° v Riniu razpravljal sir Simon z Mus-soiin;jem o vprašanju, na kak način bi se ®0:da nadaljevati nemško-lrancoska poklanja, ki so se prekloMa. V Berlinu se sir Simon sestal s Hitlerjem In von ^urathoni. Politični dopisnik »Morning f^ste« poroča s tem v zvezi, da po ln-‘Urinacljan. m	doslej	dob*'.	note^alo
Oocaianja med Parizom. Londonom In
v našem belem Zagrebu, do katerega stalno goji posebno ljubezen in vdanost. Meščani mesta Zagreba bodo imeli torej priliko, da tem svečanejše proslave rojstni dan Njegovega Veličanstvo in da na čim vidnejši način manifestirajo svoja Iskrena čuvstva in svojo veliko ljubezen do svojega vladarja in kraljevskega doma. Prosim vse meščane, da se v čim večjem številu udeleže svečanega mani-festacijskega sprevoda, ki bo na večer pred rojstnim dnem 16. t. m. zvečer In da okrase svoje domove z državnimi zastavami. Živel Nj. Vel. kralj Aleksander I., Živel vzvišeni vladarski dom Kara-djordjevičev, živela kraljevina Jugoslavija!« Mestni župan dr. Krbek. s. r.
Rimom zelo nepovoljno. Angleški poslanik v Parizu lord Tyrrel je dobil celo nalog sporočiti francoskemu zunanjemu ministru Paulu-Boncourju, da so angleška vlada ne bo odločila za nobeno končno politično linijo tako dolgo, dokler ne bodo Izrabljena vsa sredstva za sporazum med Francijo in Nemčijo. Diplomatski sotrudnik »Daily Telegrafa« je Izvd-del, da bo lord Tyrrel z ozirom na francoske želje sporočil Qtiay d’Orsayu, da le Anglija pripravljena pomagati Franciji vendar pa nikakor no preko obvez, ki jih je sprejela v Locarnu.
Steed za Društvo narodov
PARIZ, 15. decembra. Ugledni angleški publicist Wickhain Steed je imel sinoči predavanje, v katerem se je zavzel za obrambo Društva narodov, ki ga skušajo nekateri porušiti. Društvo narodov je največja pridobitev vojne in če bi izginilo, bi se tudi v Angliji dogodile stvari, ki jih ni mogoče predvidevati v vseh posledicah. Predavatelj je opozoril zlasti na to, da more Nemčija že sedaj mobilizirati vojsko dveh milijonov mož, ki so iz-vrsnto izvežbanl in oboroženi.
Konferenca voinih ministrov
PARIZ, 15. decembra. V političnih in diplomatskih krogih ie povzročil veliko senzacijo sklep vlade za sklicanje posebne konference vojnih ministrov, na kateri bodo razpravljali izključno o obrambi francoskih mej z ozirom na nemške predloge, v katerih zahteva Nemčija povečanje svoje armade in pravico do artilerije In aviatike, vojnih ladij in podmornic, čeprav v zmanjšanem obsegu. I Pričakuje se, da bodo sklepi konference
usodni. Tudi se v političnih krogih širijo vesti, da Je vlada morala sklicati to konferenco, ker je bila Anglija očitno na strani Nemčije in da Italija že od davno zahteva oborožitev Nemčije kot svoje zaveznice. V takih razmerah ni preostalo francoski vladi nič drugega, kakor to, da je sklicala konferenco vojnih ministrov in da sama poskrbi za svojo obrambo.
FINANČNI ODBOR.
BEOGRAD, 15. decembra. Skupščinski finančni odbor je razpravljal dopoldne o stilizaciji čl. U in 12 predloga davčne novele. Popoldne se bo razprava nadaljevala. Obenem bo skupna'»seja poslancev in senatorjev, ki so Člani parlamentarne unije.
JUGOSLOVANSKI KNJIŽEVNIKI V BOLGARIJI.
SOFIJA. 15. decembra. Iz Beograda. Zagreba in Ljubljane bo prispela v torek 19. t. tn. v Sofijo skupina 19 članov Ren-klubov ki bodo gosti bolgarskega Pen-kluba. Bolgarski književniki pripravljajo jugoslovanskim 1 tovarišem prisrčen sprejem
Stran 2	Mariborski	»Ve	čer	ni	K«	jutra
Dnevne vesti
Ivan Kralj šestdesetletnih. V sredo je praznoval v krogu svoje družine in prijateljev šestdesetletnico življenja g, Ivan Kralj, okrajni policijski nadzornik v pokoju. Jnbilant je bil rojen 13. decembra
1.	1873 v Trebčah pri Trstu kot sin kmečkih staršev in se je po vojaščini posvetil policijski službi v Trstu, kjer je služboval do prihoda Italijanov, ko je moral zapustiti svojo ožjo domovino iti priti v Maribor. Tu je služboval od 18. novembra 1. 1918. do I. 1931 pri mestnem policijskem komisariatu, nakar je bil kot okrajni policijski nadzornik upokojen. L. 1929. je bil za svoje zasluge odlikovan z redom sv. Save V. vrste. Kakor je bil ■ vedno vzoren v službi in najboljši pred— stojnik svojim podrejenim, tako je bil vse svoje življenje zaveden nacionalist. Dasi v policijski službi, je deloval g. Kralj že v Trstu v raznih nacionalnih društvih zelo agilno, tako tudi v Družbi sv. Cirila in Metoda. Zaradi tega je imel večkrat veliko sitnosti, a vdal se ni. Nacionalno je vzgojil tudi vse svoje otroke, od katerih jih živi še 8; dva sinova sta uradnika. Elvira je naša znana gledališka igralka, druga hčerka je učiteljica, eden je absolvent realke, drugi se pa še šolajo. O. Ivan Kralj gleda tako lahko s ponosom na delo svojih 60 let. h katerim mu čestitamo tudi mi, želeč mu še mnogo’ solnčnih dni!
Smrt ugledne Rusinje. Včeraj je umrla v častitljivi starosti 88 let ga. Pavlina Gir sova, žena bivšega ruskega poslanca in diplomata. Usoda jo je privedla v Maribor, kjer si je kljub svoji starosti pridobila vsepovsod ugled in spoštovanje kot prava ruska aristokratinja. Stanova-1 la je v Jezdarski ulici štev. 20. Pokopali jo bodo jutri v soboto ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Naj ji bo lahka bratska zemlja slovenska, žalujočim preostalim pa naše globoko sožalje!
Vojvoda Birčanhi obišče Maribor. Nedeljskega slavja v Ljubljani sc bo udeleži! tudi predsednik osrednjega odbora NO liiia Z. Trifunovič, vojvoda Birčanin, ki bo imel opoldne v radiu slavnostno predavanje. V nedeljo popoldne bo vojvoda Birčanin najbrže prispel z osebnim vlakom v Maribor in bodo nacionalne organizacije glede sprejema še natančneje obveščene.
Srebrni jubilej Narodne obrane. Preteklo nedeljo jc bila v Beogradu svečana proslava 251etnice Narodne obrane, katere so se udeležili delegati iz vse države. Iz naše banovine so se proslave udeležili dr. Jančič in dr. Vauhnik iz Maribora ter dr. Cepuder iz Ljubljane. Drugi dan, v ponedeljek, je bila plenarna seja, na kateri so razpravljali o važnih sodobnih problemih. Rešenih je bilo več važnih organizacijskih zadev. Tudi so bili na seji izvoljeni trije podpredsedniki izven Beograda, med njimi dr. Miloš Vauhnik iz Maribora.
Razstava »Petorice«. Od soboto 16. t. m. naprej bo razstava odprta vsak dan do 7. ure zvečer. Mala dvorana bo vedno zakurjena. Če ne bo obisk razstave zadovoljiv, ne bo žrebanja. Do danes je razstavo obiskalo samo 230 oseb.
Združenje rezervnih podčastnikov vabi .vse rezervne podčastnike, da se na kraljev rojstni dan udeleže službe božje, ki bo v stolnici ob 10. uri dopoldne. Zbrali se bomo v Narodnem domu točno ob pol 10. uri, od koder bomo odšli skupno v cerkev. Pridite, vsi, ker je udeležba obvezna!
Godbeniki-tovarišl se vljudno vabijo, da se udeležijo pogreba tovariša Antona Skringerja, ki bo v soboto 16. t. m. ob 14. (2.) uri iz mestne mrtvašnice na po-hreškem pokopališču.
Združenje poštnih tel. in telef. zvanič-nikov in služiteijev kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor, priredi dne 17. decembra. t. 1. ob 2. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma božičnico, na kateri bodo obdarovani otroci njihovih članov v starosti od 2 do 9 let. Sodelovali bodo poštni pevci in poštna godba. Vstopnina prosta. Odbor.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matica v Narodnem domu igra v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri pravljično igro v 5 dejanjih »SnegulČica«.
Mestno kopališče bo na kraljev rojstni dan, v nedeljo 17, t. m., zaprta.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 15. decembra ob 20.15 predava odlični hrvaški zgodovinar, predsednik zagrebške akademije znanosti g. univ. prof. dr. Manojlovič na podlagi projekcij o Aleksandru Velikem, kralju Macedon-cev in Grkov, tej najfenomenalnejši osebnosti starega veka. Z 18.’ letom je odločil s svojo konjenico zmago nad Grki, s 30. letom je postal gospodar svetovnega imperija. Oboževalec Aristotela in grške kulture je povzročil s svojimi zmagami, da je postala ta kultura svetovna, merodajna za ves nadaljnji razvoj človeštva. Že v 33. letu ga ugonobi zavratna bolezen. 2e za časa svojega življenja je postal legendarna oseba, a za svetovno zgodovino pravo čudo.
TELOVADNA AKADEMIJA sokola J
V SOBOTO, DNE 16. DECEMBRA OB 20. URI IN V NEDELJO 17. DECEMBRA OB 16. URI
»Žena v poklicu« je naslov zanimivemu predavanju, ki ga priredi mariborsko Slovensko žensko društvo v ponedeljek 18. t. m. ob 20.15 v dvorani Ljudske univerze. Predavala bo gdč- Milica Stupanova. Opozarjamo naše žene in dekleta na to zanimivo predavanje in vabimo, naj se ga udeleže v čim večjem številu,
Radi snega podeželski avtobusni promet ustavljen. Ker jc sinoči pričelo zopet snežiti in je čez noč zapade! precej debel sneg, je mestno avtobusno podjetje do nadaljnjega ukinilo promet na progi Maribor—Celje, Maribor—Sv. Martin, Maribor—Selnica in Maribor—Ruše.
Ustanovni občni zbor društva absolventov in absolventk državnih trgovskih šol Slovenije bo 17. t. m. ob pol 11. uri v hotelu »Pri zamorcu« s sledečim dnevnim redom:	pozdrav vseh delegatov,
uvodni govor predsedujočega, konstituiranje društvenega odbora in slučajnosti.
Pevsko društvo »Luna« v Krčevini vabi na svoj izredni občni zbor v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri ustanovne, redne in podporne člane, enako vse drugo občinstvo iz Krčevine in Košakov, ki mu je do tega, da »Luna« ne zatone, temveč vrš: svojo narodno prosvetno misijo po lepo proslavljeni lOIetnici še naprej. Občni zbor bo v krčevinski šoli po običajnem dnevnem redu. Uvažujmo, da je vzrok katerekoli »krize« največkrat v nas samih, v omahljivi volji!
Naše občine Jadranski straži. Prijatelji JS se vsak dan množe, uvidevajoč veliko važnost te pomorske obrambne organizacije, ki jo po svoje skušajo podpirati vsi sloji. Na priporočilo kr. banske uprave tudi naše občine niso ostale gluhe na prošnjo Oblastnega odbora JS v Ljubljani ter se prve že javljajo s svojimi prispevki za socialni sklad JS. Hvale in i priznanja vredna je gesta naših občin, ki se morejo v teh težkih časih tudi boriti s finančnimi težkočami, pa so kljub temu priskočile na pomoč in doorinesle žrtve, ki bodo v korist v prvi vrsti našemu naraščaju J S. Naj bi ne bjlo občine v banovini, ki ne bi hotela vsaj s skromnim nri-snevkom podpreti mogočni pokret Jadranske straže v dravski banovini.
Podpore banskim upravam. Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministrstva dovolil med drugimi tudi naši banski upravi 200.000 Din podpore. To podporo bo banska uprava porabila predvsem za pospeševanje rastlinske proizvodnje; za nabavo semenja za hrano, za živino ter razno kmetijsko orodje.
Za večji izvoz vina. Na iniciativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je bil ustanovljen posebni posvetovahir odbor strokovnjakov, ki bo gledal na to, da se poveča izvoz vina, likerjev in žganja. Za predsednika odbora je bil izvoljen g. Jovan Banič iz Smederova, v odboru pa sta med drugimi narodni poslanec g. Krejči in g. Stanko Ožanič iz Splita.
Veliki snežni zameti v Liki. Radi snežnih zametov je bil železniški promet na liški progi za nekaj ur prekinjen. Vlaki so vozili z velikimi zamudami. Včeraj pa je bila proga za silo očiščena in redni promet že vzpostavljen
■HMNMMMBa
Polovična vožnja v Ljubljano. Udeležencem slavnosti Narodne obrane, ki bo na kraljev rojstni dan v nedeljo 17. t. m. v Ljubljani, je dovoljena na železnicah polovična vožnja. Oblastni odbor NO je razposlal na vse organizacije Narodne obrane posebne legitimacije. Znižana vožnja velja za odhod od 14., za povratek pa do 20. t. m.
Obmejni promet na severni meji v novembru. Našo severno mejo je v mesecu novembru prekoračilo 11.481 oseb. Dopotovalo je v našo državo 5.994 potnikov, od teh 2.152 Jugoslovanov, 2.243 Avstrijcev, 481 čehoslovakov, 261 Nemcev in 857 drugih. V istem času pa je odpotovalo iz naše države 5.487 oseb, in sicer: 1.849 Jugoslovanov, 2.590 Avstrijcev, 585 čehoslovakov, 233 Nenicev in 230 drugih. Preko Maribora je dopotovalo 4.406 oseb, preko Št. lija 677, preko Cmureka 73, preko Dravograda -30-, preko Prevalj 200, preko Radgone 85, preko Hodoša 9, preko Lendave pa 14 oseb. Odpotovalo pa je preko Maribora v tujino 4.392 potnikov, preko Št. lija 670, preko Cmureka 71, preko Dravograda 26, preko Prevalj 212, preko Radgone 86, preko Hodoša 11 in preko Lendave 19 oseb. V tranzitnem prometu je potovalo skupno 2.244 potnikov, in sicer na progi Maribor —Rakek 577, Rakek—Maribor 424, Prevalje—Maribor 162, Maribor—Prevalje 235, Prevalje—Labua 412, Labud—Prevalje pa 434. Gd 1. januarja do 1. decembra je potovalo v tranzitnem prometu 36.922 oseb.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo za dobo od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini, Beogradu, Zemunu in Pančevu — (1), savski 2 (2), vrbaski — (1), primorski — (—), drinski 1 (3), zetski 1 (1), donavski
— (2), moravski l (4), vardarski 1 (2); otvorjene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 3 (3), savski — (4), vrbaski in donavski 1 (1), primorski 1 (—), drinski — (1), zetski, moravski in vardarski — (—), Beogradu, Zemunu in Pančevu 1 (2); otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je bilo društvu javljenih: v dravski banovini 7, savski 33, vrbaski, zetski in vardarski —, primorski 2, drinski'1, donavski 4, moravski 2, Beogradu, Zemunu in Pančevu 2; odpravljeni konkurzi: v dravski banovini
— (2), savski 3 (1), vrbaski, primorski
— (—), drinski 2 (3), zetski 1 (—), donavski 7 (3), moravski 3 (1), vardarski 1 (2), Beogradu, Zemunu in Pančevu 1 (1); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4 (2), savski 2 (1), vrbaski — (1), primorski —
.(5), drinski 1 (3), zetski, moravski in vardarski — (—), donavski — (6), Beogradu, Zemunu in Pančevu 3 (3).
-ebola 16.	Sobota	16
4. ORLOV
.volov na alt akcij« Velika kavarna
Radio Ljubljana.. Spored za soboto 16. t. m. Ob 12.15: reproduciran koncert za ples in poskok; 12.4?: poročila; 13: čas, »Zakaj veseli bi ne peli«, revija reproduciranih veselih popevk; 18: reproduciran instrumentalni koncert, igra berlinski državni orkester, stanje cest; 18.30: zabavno predavanje, predava Stanko Bitežnik; 19: »Ljudski nauk o dobrem in zlu«, predava dr. Veber; 19.30: zunanji politični pregled, predava dr. Jug; 20: prenos pevskega koncerta Strossmayerjeve župe iz Zagreba; 21.45: čas, poročila; 22.05: radio-jazz.
Grajski kino predvaja do vključno ponedeljka veselo zabavno opereto »Madona, kje si?« Zabaven velefilm z mnogo glasbe in lepim petjem. V glavnih vlogah Liane Haid, Paul Otto, Viktor de Kowa. Otto Wallburg.
Kino Union. Od danes petka dalje velika atrakcija »Bratje Eratellini«, s sve-tovnoznanimi klovni, Olgo Čehovo, Alfredom Abelom in Leom Šlezakom v glavnih vlogah.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice, če ga popišete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa.
v Mariboru, ane io. ati. W5d.
Ha.	J
REPERTOAR.
Petek, 15. decembra: Zaprto.
Sobota, 16. decembra ob 20. uri: »Ivai Cankar«. Spominska proslava mariborske »Svobode«.
Nedelja, 17. decembra ob 15. uri: »Pop Čira in pop Spira«. Vojaška predelava. Ob 20. uri: »Deseti brat«. Red C. Slavnostna predstava. Znižane cene.
i .ihodnja glasbena premiera bo o Božiču. Uprizore opereto »Mala Floramye«, najboljšo in najbolj privlačno opereto splitskega skladatelja Iva Tijardoviča. Tijardovič je univerzalen taknt, muzik, libretist, dirigent, koreograf in inscenator v eni osebi. Ta vsestranska nadarjenost se pozna njegovim operetam, ki žanjejo povsod trajne uspehe. Med vsemi njegovimi deli pa je dosegla največji uspeh prav »Mala FIoramye«.
Slavnostna predstava bo na kraljev rojstni dan, v nedeljo 17. t. m. ob 20. uri. Uprizore Delakovo priredbo Jurčičevega »Desetega brata«, ki je bila v Delakovi svojevrstni inscenaciji zanimiv dogodeK za Maribor. Predstava, je za red Č. Veljajo znižane cene.
O Božiču dobe naši otroci drugo letošnjo otroško predstavo. To pot uprizore pravljično igro s petjem, plesom in godbo »Trnjulčica«. Snov te igre je deci iz pravljic dobro znana in pri srcu. Režira P. Rasberger, nastopijo Dragutino* vičeva, Kraljeva, Barbičeva, Gorinškova, Starčeva, Koroščeva, Grom, Rasberger, Nakrst, P. Kovič, Blaž, Furijan, Harasto-vič, Medven.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-šefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez nepri-like. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Povečana hitrost na naših železnicah
Prometno ministrstvo je sklenilo zvišati vozno hitrost na naših progah, zlasti pa na progi Ljubljana, Maribor—Zagreb— Beograd. Zato pa so potrebna razna popravila proge in bodo morali zboljšati nekatere nasipe, ponekod izmenjati tračnice in prage itd. Ta dela bodo končana v treh letih. Vlaki s povečano vozno hitrostjo do 100 km na uro bodo vozili pri nas že leta 1936. Za vsa potrebna dela pa bodo ustanovili v Kraljevu posebno centralo, ki bo zaposlila okrog 5000 delavcev.
Sejem za živino. Na sejem 12. t. m. so
prignali 506 glav živine, in sicer 10 konjev, 8 bikov, 120 volov, 358 krav in 10 telet. Kljub hudemu mrazu je bila kup-Čija zelo živahna in je bilo prodanih 235 glav živine, od teh 14 za izvoz v Italijo. Cene za kilogram žive teže pa so bile naslednje: debeli voli 3.50 do 4 Din, pol-dcbeli 2 do 3 Din, voli za rejo 2.25 do
3 25 Din, biki za klanje 3 do 3,25 Din, klavne krave, debele 2 do 3.50 Din, plemenske krave 1.75 do 2.50 Din, krave za klobase 1.50 do 2 Din, molznice in breje krave 2 do 2.50 Din. mlada živina 3 do
4 Din, teleta 5 do 6 Din. Cene mesa: volovsko meso L vrste 10 do 12 Din. II. vrste 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din; teletina I. vrste 14—16,
II.	vrste 10—12; svinjina sveža 10—16 Din. Prihodnji sejem bo 27. t. m.
Vremensko poročilo s pohorskih vrhov.
Petek 15. t. m. ob 7. uri zjutraj. Na vseh pohorskih vrhovih znaša povprečna temperatura — 9 stopinj do —13 stopinj C; povsod še sneži in je zapadlo od 25 do 30 cm novega snega pršiča, tako. da je ponekod snežna plast debela že skoro 2 metra. Skakalnice pri Pohorskem domu, na Pesku, pri Sv. Lovrencu na Pohorju in Rimskem vrelcu so uporabne, smuka pa je povsod idealna.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal
toplomer —10.3 stoninj C; minimahia temperatura je znašala —10.7 stopinj C; barometer je kazal pri o 9 s+nmnla.h 727.2, reJu-Jran na nRlo na 726: relativna vlaga 81; vreme je oblačno in sneži
S kamero na smučeh po planinah
NAŠA ZIMSKA PRIRODA V ZANIMIVI BESEDI IN LEPI SLIKI.
Mariborska zimskošportna podzveza Je v sredo zvečer iti v četrtek popoldne Priredila dve prav zanimivi predavanji v Prostorih Ljudske univerze, ki so ju obiskali zlasti zimski športniki in fotoamaterji.
, Oba dni je predaval in pokazal svoje izvrstne fotografske posnetke mariborski fotoamater in smučar-g. Vlado Ci~ z o i j. Najprej nam je g. Cizelj pokazal Pokaj slik, ki so nazorno kazale športno *mučanje, nato nam je pa pokazal P o-«orje z vseh strani v snežni odeji ter Pas na smučeh povedel v koče, tako, da ima njegovo predavanje tudi velik tuj-skoprometni pomen, dočim so za športnike zanimivi njegovi posnetki raznih smučarskih likov. Skoraj 30 slik nam je razkrilo vse zimske lepote Pohorja, potem smo pa videli v krasnih posnetkih še Savinjske planine. Iz Celja nas je Povede! v Solčavo in Logarjevo dolino,
Pato pa proti belim vrhovom Ojstrice.
Turske gore. Brane, Mrzle gore. Rinke h Kočne, dokler nam ni pokazal Belske doline ter Beljaka. Tudi v Julijske alpe nas je vodil in tudi za te diapozitive zasluži g. Cizelj pohvalo, ker je Mojstrovko Prisomik. Razor Stenar in Tri-Klav videl prav po svoje.
Naši javnosti so pa' še premalo znani kraji slovenske Koroške z Baškim jezerom, Kepo, Dobračem in Ziljsko dolino, ki smo si jo ogledali, preden smo prišli na slikoviti Ojsternik. Ali še dalje nas je vodil in še višje ob dolini Drave do Lenza, od tod pa v slavni Heiligen-blut ter dalje v Glocknerhaus, kamor pripelje avtomobilska cesta. Odtod je hodil dalje sam in brez vcdnika po majesteti-čnih vrhovih Visokih Tur in nam razkazoval ogromni ledenik Pastirico, dokler nas ni prevzel mogočni razgled od križa vrh Velikega K’eka. Omenjamo, da je med diapozitivi prav mnogo posnetkov planin v srebrni mesečini.
Zaslužil je g. Cizelj aplavz, ki mu je naznanil, da bi radi še večkrat občudovali njegove v resnici umetniške posnetke naše zimske prirode, saj še nikdar nismo videli blizu 200 tako dobrih, predvsem pa samih zimskih slik, domala samo naših krajev v bleščečem zimskem plašču. Predavatelj g. Cizelj pa ni samo dober fotograf, temveč tudi prav prijetno kramlja in zanimivo opisuje svoje izlete s smučmi, da poteče Čas hitreje kakor pri drugih predavanjih.
Koncsrl pevskega oruš.va „jadranaM
Položaj našega pevskega društva »Jadrana«, katerega vodi toliko let z nedosegljivo požrtvovalnostjo njegov pevovodja g. Lah, se v marsikaterem oziru docela razlikuje od drugih sličnih društev bi zborov. »Jadran« ima čisto svoj namen, svoje poslanstvo, ki bi se dalo morda najlažje in najlepše izraziti v besedah: S pesmijo za narod! To poslanstvo vršita zbor in pevovodja dosledno, in ni ga količkaj pomembnega dogodka ne v Mariboru ne v ostalem obmejnem ozem-b’!, kjer bi manjkala. In vse to delo opravita zastonj; ničesar ne zahtevata. Še samostojni nastopi, združeni s plačanjem Vstopnine so zelo redki, preredki.
Tak samostojni nastop je priredilo društvo »Jadran« s svojim koncertom v Sredo zvečer v veliki kazinski dvorani. G. Lah je ugibal, če bo naša javnost sledila klicu »Jadrana« tako, kakor sledi *Jadran« vedno klicu naroda. Obisk pri koncertu je pokazal, da Maribor priznava in ceni storjeno. Dvorana je bila nabito polna, »Jadran« je dosegel skupaj s svojim pevovodjem sijajen triumf. Spored koncerta je bil pester, da je gotovo zadovolji! vsakega poslušalca. Pevci so se skupno s svojim voditeHem nad vse Potrudili, da dajo koncertu tudi umetniško dovršenost: kar se je pokazalo zlasti v pesmi »Što čutiš, Srbine tužni?«, v kateri se je izražala tu ga in bol srbske-Sa naroda tako v besedilu kakor v izva-
janju. Zlasti so pa ugajale solistične točke, ki so bile odpete v veliko zadovoljstvo poslušalcev, kar je najbolj dokazalo dolgotrajno ploskanje.
Na sporedu koncerta je bilo 14 pesmi, ki so bile povečini vse otožnega značaja, da se je poslušalcev zlasti dojmilo globoko čuvstvovanje. Spored je zaključila pesem »In srce.‘ti se ne zbudiš.,.«, za katero so bili pevci nagrajeni s še posebnim priznanjem. Poslušalci se kar niso mogli ločiti od te lepe pesmi in sploh ne od pevcev, ki so morali dodati še eno. Tako je Maribor tokrat odlično pokazal, da razume in ceni delo našega »Jadrana« in njegovo pevsko delo.
'ir
Šolski nadzornik Ivan Koropec 60ieinik
Pod to notico smo zvedeli, da se je za doživetje svojega šestega križa naš priljubljeni in zvesti tovariš umaknil v svoj tuskulum — zanj značilno kar na ♦iliem — v svoj rojstni kraj Studenice pod Bočem. Tam, kjer je preživel svojo srečno mladost, hoče v miru in tihem delu dočakati večera svojega življenja.
Ivan Koropec je po dovršenem učiteljišču v Mariboru nastopil svojo ptvo službo v rodnem kraju v Studenicah dne 1. 8. 1894., kjer je proti pregovoru »Nema propheta in patria«, dosegel toliko priljubljenost in toliko uspehov, da n:u je šolska oblast izrekla pohvalo in priznanje za njegovo petletno aelovanje, ko je
odhajal iz slovenjebistriškega okraja.
Iz Studenic je prišel na pomlad leta 1899. kot učitelj v Šoštanj. Tam je dosegel največje uspehe. V Šoštanju je tačas vladalo narodno mrtvilo. Nemškuiarstvo je svoje kremplje še skrivalo, narodno zavedna inteligenca pa je pogrešala iniciativne mladine. Čitalnica je spala in poizgubljeni pevci niso imeli voddelja. Že prvo zimo njegovega bivanja pa je bilo zaznamovati veselega razmaha v družabnem življenju. Oživela je pesem, oživel tamburaški zbor in diletantski oder. Povsod je bila ista gonilna sila. Še razmeroma mlad je postal predsednik učiteljskega društva, kar je ostal dve desetletji. Izmenoma je bil tajnik in predsednik Čitalnice, ustanovi! in vodil je podružnico SPD. Ko smo leta 1908 ustanovili Sokola, mu je več let načeloval kot starosta. Ko je pred vojno doletel šoštanjsko Posojilnico znani polom, je oblast njemu poverila sanacijo zavoda. Vsake prireditve je bil on duša. Vse je poprej premislil in dobro pripravil. Z izrednim taktom je vodil društva preko vseh težkoč. Šoštanj je postal središče narodnega dela v Šaleški dolini. Budila se je naTodna zavest s prireditvami raznih prosvetnih društev. Če poudarjamo, da je današnji slavljenec tu deloval polnih dvajset let, si lahko predstavljamo njegove zasluge za probujo naroda v kra ju, ogroženem zaradi denarne premoči našega nasprotnika.
Če je bilo tu govora le o njegovem izvenšolskem delovanju, moramo ga o-meniti tudi kot učitelja. V šoli je bil vzor vzgojitelja, neumoren in vesten. Mnoga leta je tudi deloval na obrtno-nadalje-valni šoli, za kar si je pridobil potrebno strokovno izobrazbo. Leta 1919. je bil imenovan nadučiteljem v bližnjem Velenju, kjer pa se ni ogrel, kajti že po treh mesecih so ga postavili za nadzornika za Ljutomer. Hitro se je privadil svojega novega delokroga, uradoval v popolno zadovoljstvo oblastev in spoštovan od učiteljstva. Posebnih zaslug si je stekel za naše šolstvo ob severni meji, v Apaški kotlini. Po petinpolletnem službovanju v Ljutomeru je prišel v istem svojstvu v Ptuj in spomladi 1. 1925. v Maribor kot nadzornik za Maribor d. br.
Bil je vzor uradnika. Učiteljstvo ga je vzljubilo, ker je bil obziren, tovariški, strog a pravičen in takten. Navzgor se ni uklonil slepo, ampak je svoje prepričanje neustrašeno zagovarjal in utemeljeval svoje nazore. Zato je užival povsod u-gled in priznanje ter je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stonnje. Ko je dal domovini več svojega dela, kakor ga veleva možu-uradniku zakon, se umika v zaledje. Vsi niegovi številni znanci in prijatelji mn želimo še mnogo čistega veselja in mnogo veselih let.
Sokoislvo
Sokol Maribor. »Na Gorenjskem je Letno!« bo posebna točka akademije Sokola Maribor I. Brhka ženska deca bo z živahnimi vajami prav gotovo navdušila vse gledalce. Tudi bo dvignilo razpoloženje nekaj krepkih Gorenjčkov, ki bodo igrali na harmonike in nas tako z veselimi narodnimi pesmimi popeljali v lepo Gorenjsko. Akademija bo 16. t. m. zvečer in se bo ponovila v nedeljo 17. t. m. za mladino. Harmonikarji, ki bodo nastopili, so odlični igralci pri Rdečem križu.
Sokol Studenci. Mladinska akademija sokolskega društva v Studencih naj pokaže, da tudi beseda naših malih kaj velja! Telovadbo, petje in celo svoj orkester bodo pokazali v nede,:o 17. dec. ob 17. (5.) uri v Sokolskem domu. Prireditev je posvečena v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja, zato so vsi Studen-čani vljudno vabljeni! Cene prostorov so skrajno nizke (od 6 Din navzdol), zato dobrodošel vsakdo!
Telovadna akademija Sokolskega društva Maribor II. bo v nedeljo 17. decembra ob 19. uri pri br. Renčlju na Pobrežju. Vabljeni so vsi. Zdravo._
Soort
Čuden bolnik.
»Oh, kako nervozna sem! Moj mož je bolan, pa moram r.bč in dan paziti nanj.« »Kaj nimaš strežnice?«
»Imam jo, pa je zelo lepa.«
Za I. veliko zimsko kolesarsko dirko,
ki bo v nedeljo 17. t. m. v čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. za prehodni pokal Podzveze g. Slavka Markoviča, je kljub stalno padajočemu snegu, veliko zanimanje med tekmovalci in ostalimi športniki. V Specialni trgovini daril, Gosposka ulica 40, vzbuja veliko pozornost dragoceni, v izložbi razstavljeni prehodni pokal predsednika Podzveze, in nada vsakega tekmovalca je, da sl osvoji ta spomin na 46. rojstni dan Nj. Vel. kralja. Prijave se še sprejemajo do vključno 16. t m. v predsedništvu Podzveze, Gosposka ul. 40. Prijave na Startu se sprejemajo samo proti dvakratni pristojbini. Razdelitev daril bo v nedeljo 17. t. m. ob 20. nri v klubskem lokalo Podzveze.
»Turopoljac« črtan Iz članstva JNS.
Na zadnji seji JNS-a so bili črtani iz članstva JNS 4 klubi, med njimi tudi znani SK Turopoljac iz Turopolja. V ta klub so bili, kot smo svoječasno poročali, tudi prijavljeni nekateri igralci iz našega mesta.
Beograd:Zagreb. Medmestna nogometna tekma Beograd :Zagreb, ki bi se morala odigrati v nedeljo 17. t. m. v Zagrebu, se radi zapadlega snega ne bo odigrala.
Subotiški ŽAK bo gostoval v Grčiji. Na potu v Grčijo bo 2AK odigral dve tekmi proti Hajduku, in sicer 21. in 22. t m. V Grčiji pa bo 2AK igral v Solunu in v Atenah.
K. M. Scott:
fmaravcfn" uhan"
Princesa Zerentelle se je pojavila v Fa-bviewu proti koncu sezone, v času, ko te vladala med elegantno kopališko družbo velika panika. Ta nenavaden nemir te povzročila cela vrsta tatvin draguljev, bi so se v zadnjih mesecih dogajale Tat ie strahoval vso obalo Floride. V Fair-viewu samem se sicer dosedaj še ni nič 2Sod:lo, toda vsi so od dneva do dneva Pričakovali nesreče. Stari gospodje in kospe, ki so se prej šopirili z velikimi briljantnimi prstani in dragocenimi biser-himi ogrlicami, so se sedaj odpovedali ®vojim vsakdanjim sprehodom ob obali hi so rajše ostali v krasnih dvoranah vel'kih hotelov Preko noči pa so se hotelske blagajne napolnile z vsemi tistimi
Prelepimi dragocenostmi — ki so jih Prej skrivali v vzglavnikih in med perilom — tja do ranega jutra, ko se je ob Pogledu na solnce nemirn'm lastnikom vselej izvil vzdihljaj olajšanja.
Kajpada so bile izdane stroge varnostne odredbe. Posebni, nalašč za to iz Ne\vyorka naročeni detektivi so hodili v Po?n!h nočnih urah po hotelskih hodni-k:!i.
Prihod, nripcese	ie	dal	nov
Povod za razburjenje že itak nemirnih
duhov. In ne brez vzroka! Saj so bili njeni smaragdni uhar.i najlepši, kar so jih do tedaj sploh videli. »Tatler«, ki se je v tistih dneh bavil samo s senzacionalnimi novicami, je trdil, da je bil vsak uhan izbrušen iz enega samega kamna in da je vrednost obeh neprecenljiva. Tudi princeso samo je dnevnik ovil v pajčolan eagonetnosti. Zapletel jo je v tak roman. da so že prvi večer govorili po vsej obali Floride samo še o prihodu novega gosta.
Princesa pa je bila tudi v resnici čudovito bitje. Fina eleganca/aristokratsko vedenje, plemenita ljubeznivost velike francoske dame, vse to ji je dalo uprav kraljevski sijaj. Po enem tednu je ni bilo monder.e družbe v Fairviewu, kamor ne bi princesa našla pristopa. Največ občudovanja pa je povzročala s svojim načinom življenja. B!la je namreč edina, ki se je norčevala iz tatov in iz splošne panike. ki so jo povzročale nekatere najnovejše tatvine. S svojimi poznimi iz-prehodi ob obali ni prenehala In je tudi takrat brezskrbno nosila svoje dragulje ^azen briljantnih prstan v jn krasnega Msernega niza — kar je bilo vredno mor ■L kak'h osem do deset tisoč dolarjev — e n'"-;G vedno s novsem nehlinjeno rav-"odušnocHo svoja glasovita smaragdna uhana. Vsi so trdili, da bo njiju neprecen-
ljiva vrednost prav gotovo zamamila tudi spretne tatove, ki jih do tedaj še niso mogli ujeti. Kajti tatvine so se dogajale na zares čudovit način. Zadnja je bila izvršena samo kakih pet milj od Fairvie-wa, toda v takih okoliščinah, da so dale policiji precej misliti. V obednici nekega velikega hotela se je za par trenotkov utrnila luč, kar pa je zadostovalo, da je ko kafra izginila krasna biserna ogrlica neki starejši gospe. Tat je storil to s tako spretnostjo, da je dama šele čez uro zapazila tatvino, ko je med tem tat že davno odnesel pete. Kasneje so šele dognali, da je povzročil gospod, ki je sede1 pri sosednji mizi, kratek stik na svetiijki, ki je stala ob njegovem krožniku in je nato izginil. Pustil pa je pod krožnikom na prtu napisane kratke, a jedrnate besede: »Na svidenje v Fairviewu«. Nekateri so mislili, da hoče tat s tem speljati policijo na napačno sled, drugi so pa trdili, da hoče goste v Fairviewu Še bolj preplašiti, da bi bile potem žrtve tem dostopnejše. Policijski načelnik v Fairviewu je dal v vseh hotelih nabiti opozorila tujcem, da čim bolj pazijo na svoje dragocenosti. Prišel je tudi v obednico hotela »Metropol«, ustavil se je pri omizju pricese Zerentelle in ji je dejal:
»Bod;te. prosim vas. princesa, tako prijazni in odložite za nekaj dni svoje
dragocene uhane. Tat je namreč najavil svoj prihod in...«
Princesa se je zvonko nasmejala: »Kako mi vendar morete, gospod načel nik, kaj takega nasvetovati? VI greste ne varnosti nasproti z namenom, da se ji izognete. No, jaz jo bom poiskala. Čakala bom tatu... In vi me boste čuvali, kaj ne?«
Uradnik, ki je čutil v prinoesinih besedah ironijo, se je vgrizr.il v ustnice ter je le s težavo prikril nejevoljo. Princesa pa je z očarujočim nasmeškom dodala:
»V pričo vas se čutim popolnoma varno in menim, da mi tat ne bo mogel z lahka do živega. Želim vam tudi iz vsega srca, da ga čim prej ujamete. Tako nekako slutim, da bo vaša spretnost kaj kmalu triumfirala.«
Pomolila mu je roko v poljub in policijski načelnik je začutil, da ga prevzema sladka, čarobna magnetna sila dražestne princese, ki je s svojo božansko lepoto kot z nekako nedotakljivo močjo kljubovala nevarnosti. Oddaljil s« je. Pred očmi pa mu je še vedno lebdela nežna slika prelestnega Obraza, ki ga je obžarjal topli sijaj dveh velikih smaragdov. In prisegel je v svojem srcu, da bo mora! tat preko njegovega trupla, če se bo hniel teh dragocenih uhanov samo dotakniti..,	(Konec	jutri	J
Denis Diderot:
Skrivnosti	s
Roman.
»Vsak poklic ima svoje težkoče,« mi je govorila, »čutijo pa se vedno samo one, ki človeika tiščijo. Pojdive, otrok moj, in mollve.«
Tedaj sem molila vroče in z zaupanjem, dokler nisem čutila do molitve iskrene notranje potrebe. Predstojnica me gotovo ni hotela pripraviti do pobožnosti s silo, pa se ji je to vendar posrečilo. Ko sem jo zapuščala, mi je bilo srce vedno polno pobožnosti, in oči so mi zalivale solze navdušenja, tako, da so mi ti dogodki dolgo prevzemali vso notranjost. Toda ne samo jaz, tudi druge sestre so čutile v njeni bližini podobno Čuvstvo. Pripovedovati ji svoje trpljenje in prositi jo za tolažbo, nam je bilo največje veselje.
čim bolj se je približeval čas moje zaobljube, tembolj sem postajala žalostna, in tudi sama predstojnica mi ni mogla pomagati.
•Ne vem, kaj se godi v mehi,« ie rekla dobrodušno, »— toda če postanete redovnica mi bo tako, kakor da bi me zapustil sam Bog in je utihnil Njegov glas. Zaman poskušam razplameniti svojo dušo, čutim se slaba in zapuščena
m
in obenem me je strah govoriti.«
»Draga mati,« sem odgovorila, »ko bi to bila zla slutnja, naj jo sam Bog zamenja!«
Nekega dne, ko sem se počutila bolj nesrečno kakor kdajkoli, sem stopila k njej v njeno celico. Moja prisotnost jo je motila. To mi je tudi odkrito povedala, ker je moje trpljenje presegalo njene sile in se ni hotela boriti proti njemu brez trdnega izgloda v zmago, vendar se je naposled odločila, in cim bolj je moja potrtost naraščala, tem bolj se je krepilo njeno versko navdušenje. Vrgla se je na kolena. Tudi jaz sem storila Isto, da se vživim v njeno čuvstvovanje. In čim je spregovorila nekoliko besed in molila, je nenadoma vstala, prekinila molitev ter me jokajoč objela.
»Drago dete,« je dejala, »glejte, kako vpliva name vaše trpljenje. Duh božji me je zapustil. Pojdite, morda bo Gospod spregovoril v vašem srcu, ker prezira moja usta.«
In zares, od tistega dne se je predstojnica spremenila, bodisi zaradi tega, ker sem porušila njeno zaupanje v veličino vere, bodisi zaradi tega, ker je njena zveza z Bogom bila zares prekinjena,
vsekakor pa mi je odrekla milost svoje 1 tolažbe, Dan pred svojo zaobljubo sval se skupaj jokali. Padla sem pred njo na kolena, ona pa me je blagoslovila, dvignila in objela.
»Trudna sem od življenja.« je dejala, »in najrajše bi umrla. Prosila sem Boga, da mi dovoli, da ne doživim tega dne, toda On je hotel drugače. Govorila bom še enkrat z vašo materjo ter prečula noč v molitvi. Molite tudi vi, toda lezite v posteljo — to vam ukazujem!«
»Ne smem bedeti z vami?« sem jo vprašala.
»Samo od devete do enajste, dalje ne. Tedaj me morate pustiti samo. Vam je potreben počitek, jaz pa bom molila pred Gospodom za vas in zase.«
Hotela je moliti, toda zaman. Ko sem spala, je hodila od vrat do vrat in budila novice ter jih klicala v cerkev. Ko so se vse zbrale, jim je ukazala moliti zame. Najprej so odmolile tiho molitev, nato so pa ugasnile sveče in pele »Miserere«. Samo ona ni pela. Ležala je na stopnicah oltarja in molila, pričakujoč najhujšega:
»Če sem grešila, uniči me, Gospod! Ne obračam se k tebi, da mi vrneš, kar si mi vzel. Spregovori pa svojo besedo on* nedolžnici, ki spi tam gori. Medtem ko molim zanjo, spregovori njenemu srcu in njenim staršem, meni pa odpusti!«
Naslednjega jutra je prišla v mojo sobo, ko sem še spala. Sedla je k meni na
posteljo, dala mi roko na ramo in me dolgo gledala z žalostnimi očmi. O onem, kar se je ponoči dogajalo, mi ni govorila. Vprašala me je samo, če sem rano legla.
»Kakor ste mi veleli,« se je glasil moj odgovor.
»Ste spali?«
»Sem.«
»To sem pričakovala. Kako vam je sedaj?«
»Popolnoma dobro. A kako je vam, mati?«
»Vedno sem,« je dejala predstojnica, »s skrbjo gledala na novice, kadar so sprejemale obleko redovnic, toda nikdar ni moj strah bil tako velik, kakor je bil danes. Srečni boste!«
»Če me ne nehate ljubiti, da.«
»Skrbela bom za to. Na kaj ste mislili nocoj?«
»Na nič.«
»In niste ničesar sanjali?«
»Rekla sem, da ne.«
»Kakšno je sedaj vaše razpoloženje?«
»Sem kakor mrtva. Poslušam brez Veselja, toda tudi brez odpora; vseeno mi je. Razburjenje in neko skrivnostno ra-dovanje vdanosti, ki sem ga videla pri drugih v sličnih primerih, je daleč od mene. Ostala' sem brez občutja in ne morem se niti več jokati. Edina moja misel je: kar se mora zgoditi, naj se zgodi! In vi mi ničesar ne rečete?«
(Dalje prihodnjič.)
Suha in mokra Amerika
TRINAJSTLETNA BILANCA AMERIŠKE PROHIBICIJE.
■Po trinajstih letih trajanja znanega Volsteadevega zakona o prohibiciji so postale Združene države Severne Amerike končno vendarle zopet »mokre«. Velika večina prebivalstva se je po svojih poslancih In senatorjih izjavila za ukinitev prohibicije in ponovno svobodno trgovino t alkoholom.
V času prohibicije je bila najtežje prizadeta pivovarniška industrija. V letu 1914., ko je biia pivovarniška industrija na svojem višku, je bik) v Združenih državah okrog 1,400 pivovarn s kapitalom približno 860 milijonov dolarjev. Ta industrija je zaposljevala okrog 88.000 oseb neposredno, v raznih drugih panogah o-brta in trgovine, ki so v glavnem odvisne od pivovarniške industrije, pa nadaljnlh
300.000 ljudi. Tamu Je trebft prišteti še
68.000 gostilničarjev in njihovih nad
100.000 nameščencev. \t vsega tega je torej razvidno, da je ostalo z uvedbo prohibicije brez vsakega kruha okrog pol milijona ljudi. Ta industrija, ki je bila leta J920. podvržena visokim davčnim dajatvam, sč sedaj že več mesecev Intenzivno trudi, da bi zbpet pričela poslovati s polnim razmahom, in sicer sedaj z najmodernejšimi stroji ter pripomočki. Vse delo, ki so ga prej opravljali konji, bo sedaj motorizirano. Računa se, da bo zahtevala ponovna vzpostavitev ameriške pivovarniške industrije v redni obrat z ozirom na sedanjo vrednost do-
larja in v znamenju »modrega orla« okrog milijardo dolarjev.
Mimo tega je izračunano, da je zahtevala trinajstletna vojna s prohibicijo nič manj kakor 34.000 človeških Življenj, po! milijona kaznjencev in jetnikov ter nad 35 milijard dolarjev ameriškega narodnega premoženja. S tem pa še ni vse končano! Ne smemo tudi pozabiti, da je ameriška pivovarniška industrija nemškega izvora. V Mllwaukeeju obstoja prva pivovarna že od leta 1844. Pivo, ki se pije v Ameriki, ni tako težko kakor angleško, temveč je mnogo lažje in se izdeluje na nemški način, kakor so ga že takrat uvedli pivovarski mojstri in kakor se ga brez vsake spremembe poslužujejo še dandanes. Uradno dovoljeni alkoholni odstotek ameriškega piva znaša 3.2%, plzensko ima 3.4%, monakovsko navadno 3.37%, dočim ima na pr. monakovsko »SalvatOr pivo« celo 5.19% in Črno kubnbachersko pivo 4.55% alkohola. Med najbolj znanimi nemško-amerl-škimi kapitalisti so Fred Pabst in Josef Uichleln v Mtlwaukeeju, znani »pivarski kralj vzhoda« in športnik polkovnik Jakob Ruppert v St. Louisu, dalje brata Adolf in August A. Busch, čeh Charles J. Vopicka in drugi,
Tudi sedaj, ko se bo zopet pričela pivovarniška konjunktura, se smejejo vsi pivovarniški industrijo!. V nekem govoru, v katerem je zagovarjal izdelovanje
piva, je rekel polkovnik Ruppert, da je največje zlo, ki se more očitati pivu, to, da ljudje, ki prej sploh niso znali peti, po nekaj vrčkih zaokrožijo spontano kako veselo.
Sindikat francoskih izvoznikov vina na debelo je sklenil vložiti pri mednarodnem vinskem komiteju protest, in sicer zato, ker imajo kalifornijske vinske tvrdke sla bo (ali pa morda dobro?!) navado lepiti na steklenice s svojimi vini znane francoske vinske etikete. Najbolj pa jezi francoske izvoznike vina uvozna carina, ki znaša za pošiljatev 6.000 steklenic nad 20 dolarjev, dočim niso plačali doslej ameriški bčotlegerji nikdar več kakor 8 dolarjev. To dejstvo je najboljši dokaz, da tihotapstva na veliko v Ameriki še dolgo ne bo konec.
Ukinitev prohibicije je vplivala najbolj porazno na izvoznike whiskija, gina in brandyja z Bahamskega otočja. V zadnjih letih so pošiljali ti otoki ogromne množine omenjenih težkih alkoholnih pijač v izredno naglih motornih čolnih na obalo Floride, od katere so bili oddaljeni le 40 km. Na Florido je prihajalo na stoti-soče ameriških izletnikov na »kratek oddih«, dejansko pa zato, da so se po mili volji nalokali »žgane kapljice« in tako kljubovali prohibicijskemu zakonu. Izguba Bahamskega otočja na carinskih dohodkih znaša sedaj skupno nad 100.000 funtov sterlingov vsako leto. Še bolj zanimiva pa je uvozna statistika iz 1. 1927., ko je tihotapstvo najbolj cvetelo. Vrednost uvoženih alkoholnih pijač raznih vrst je znašala na Bahamskern otočju nad
milijon funtov, dočim je celokupna vrednost uvoza alkoholnih pijač presegala to vsoto le za 845.000 funtov šterlingov.
Sedaj pa se bo pivo zopet pilo po starodavnih običajih. Na dan so pa prišle tudi vse mnogoštevilne zdravice, nekaj pa je bilo spesnjenih tudi na novo.
Največji top na svetu.
Sovjetske tovarne za orožje so noč in dan v obratu in imajo tehniki polne roke dela za izboljšanje oborožitve rdeče vojske. V Sibiriji je velikanska tvornica za topove, kjer so pravkar izdelali ogromen top kalibra 75 cm. Top, ki je nedvomno največji na svetu, je namenjen za trdnjavo v Vladivostoku. Načrt za top, ki v vsej izdelavi prekaša znano nemško »Debelo Berto«, je izdelal inž. Samoiedov, sin znanega carskega generala. Tvornica pa bo izdelala še več takih topov. V tem znamenju miru se torej pripravlja rdeča Rusija.
Samomori kot svetovni problemi.
Društvo narodov razpravlja o maniji samomorov kot svetovnem problemu. Iz statistike, ki jo zbira Društvo narodov, je razvidno, da si konča prostovoljno življenje okrog 10.000 nesrečnežev. Na prvem mestu je Saška, kjer je lani obupalo 2.225 oseb nad življenjem, na drugem mestu pa je Avstrija. Društvo narodov namerava uvesti posebno propagando proti maniji, ki ubija človeštvo, in sicer na verski podlagi. Če mu bo to uspelo, je pa drugo vprašanje!
Mali
kasno
FUREŠ V GOSTILNI •ZLATI LEV«.
Vodnikov trg, jutri v soboto in nttUlio, pečen«, jeterne In krvave klobase. Se priporoča Beranič.	4782
ZDRAVO IN REDILNO t
Prvovrstno konjsko meso kg po 3.— Din prodaja mesnic*. VojSlhtlk* uliea 11.	4787
ŠTEDILNIKE t
t vrdka Justin Gustinčič. Maribor. Tattenbachova ulica 14. nudi bogato zalogo vsakovrstnih »ovili in rabljenih štedilnikov. Pohitite dokler traja zaloga Nakup zelo ugoden. 4649
KOŽUHOVINO ♦seh vrst dobita v veliki is-biri. Pia&če in jope preuredim po najnovpJŠih pariških In du* naisklh krojih. Jamčim za Stro kovno ih solidno delo ter točno postrežbo. Peter Semko. krznar. Gosposka ulica 37.
poska
4395
SANKE, prvovrstne in zelo počeni, ku-iite pri tvrdki Justin Gusttn-16, Maribor, Tattenbachova ulica M,	4680
ZLATO.
zlatnike In platin kupuje po najviiltb dnevnih cenah Mariborska allnerija zlata. Orož-tova Bilca 8.	2842
V nalom	Kupim	Službo dobi
SKLADIŠČE in odprto šupo oddam. Vprašati pri Weltzlu, Meljska cesta 41. 4770	KUPIM DOBRO OHRANJENE ZENSKE SMUČI. Naslov v upravi »Večernika« 7010	ZAVAROVALNO ZASTOPSTVO. Sprejmejo se zastopniki za zavarovalne posle vseh vrst
Službo liim	Prodam	Ugodno udejstvovanje za pen zljoniste. Prednost imajo tisti.
MLAJŠA. IZURJENA TRIZERKA. vešča tudi striženja, išče stalno službo. Naslov v upravi lista. 4750	NA PRODAJ dva skoraj nova žična vložka zelo poceni. Naslov v upravi lista. 7011	rodni stroki uspešno udeistvo vali. Pismene ponudbe na upravo list« pod »Zavarovalni zastopnik«. 4768
		
Sukno sa
Smučarske
kitil
r raznih modnih barvah
Fran Maier
Maribor
Olavni trg 9
Kupujte
'ople volnene pletenine pri
izdelovalcu t
M.Vezjak, Vetrinjska 17 Smučarski pulovri, bluze itd Smučarske obleke!
ARUJTE ZA BOŽIC MLADINI
JUTROVE KNJIŽICE
Od »KRALJA DEBELUHA** pa do »TARZANA* L in II. del ima z zalogi vse
Uprava „JUTRA“ in „VEČERNIKA“ v Mariboru Gosposka ulica 11
izdaja konzorcij »Jutra« st LiubUani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru