253
2022
1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 003.071:811.14’373.232(497.431Celje)"-01"
Prejeto: 7. 1. 2022
Julijana Visočnik
doc. dr., arhivska svetovalka, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Krekov trg 1, SI–1000 Ljubljana 
E-pošta: julijana.visocnik@rkc.si 
ORCID: 0000-0002-7222-5052
Nova rimska napisna plošča iz Celeje v luči  tam že dokumentiranih grških imen
IZVLEČEK
Leta 2016 so pri arheološkem nadzoru na Miklošičevi cesti 1 v Celju naleteli na na več kosov razlomljeno in ne 
v celoti ohranjeno nagrobno ploščo, na kateri je mogoče prepoznati vsaj dve imeni grškega izvora. Pričujoča najdba 
je spodbuda ne samo za to, da v skladu z metodologijo epigrafske stroke objavimo nov rimski nagrobni napis, temveč 
tudi za to, da na njem dokumentirana grška imena postavimo v kontekst drugih, do sedaj že poznanih grških imen 
iz mesta Celeja in njenega agra.
KLJUČNE BESEDE
Celeja, Norik, epigrafika, onomastika, nagrobniki
ABSTRACT
NEWLY DISCOVERED ROMAN INSCRIPTION SLAB FROM CELEIA IN LIGHT OF THERE 
PREVIOUSLY ATTESTED GREEK NAMES
In 2016, during archaeological surveillance at Miklošičeva ulica 1 in Celje, a tombstone was found broken into 
several pieces and not completely preserved, on which at least two names of Greek origin can be discerned. The pre-
sented find is an encouragement not only to publish new Roman funerary inscription according to the methodology of 
the epigraphic profession but also to put the Greek names documented on it in the context of other Greek names known 
until now from the town of Celeia and its ager.
KEYWORDS
Celeia, Noricum, epigraphy, onomastics, tombstones 
254
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–266 2022
Grška imena na napisih v Rimskem imperiju
Pri rimskih napisih, predvsem na nagrobnikih, so 
imena glavna sestavina vklesanega besedila. Sestava 
imen, večdelnost in izvor posameznih delov imena 
nam lahko o omenjenih posameznikih povedo veliko 
več, kot se zdi na prvi pogled. Sklepati je namreč mo-
goče na njihov družbeni izvor in pripadnost, pa tudi 
na njihovo geografsko poreklo. Pri tem imajo prav 
posebno mesto grška imena oziroma imena grškega 
izvora.
Na rimskih napisih ne srečamo samo imen la-
tinskega izvora; ker je bila rimska država imperij, ki 
se je razprostiral na treh celinah in vladal številnim 
ljudstvom, so imena teh domačih avtohtonih ljud-
stev v procesu romanizacije našla pot predvsem na 
nagrobnike in votivne spomenike. Na spomenikih z 
napisi tako najdemo etruščanska, keltska, germanska, 
vzhodnjaška … in seveda grška imena. Kot je imela 
grška kultura (jezik, književnost, umetnost) posebno 
mesto v srcu in mislih Rimljanov, so imela tudi ime-
na grškega izvora poseben status v (rimski) onoma-
stiki, ki jo je mogoče preučevati predvsem s pomočjo 
ohranjenega epigrafskega materiala. Za vsa ostala 
nelatinska imena načeloma velja, da so geografsko 
pogojena in deloma omejena (imena keltskega izvo-
ra so dokumentirana predvsem v provincah s prete-
žno keltskim prebivalstvom). Ker pa je tudi v antiki 
prihajalo do migracij, so se s prebivalci »selila« tudi 
njihova imena.
Za razliko od vseh ostalih imen je pri imenih gr-
škega izvora potrebna nekoliko večja pazljivost pri 
določanju izvora in geografske pogojenosti. Grška 
imena sama po sebi namreč ne pomenijo (samo) tega, 
da se za njimi skrivajo Grki oziroma »Vzhodnjaki«. 
V Italiji ali v t. i. zahodnih provincah bomo povsod 
naleteli na (ne tako majhen) delež prebivalstva z gr-
škimi imeni. V teh primerih lahko le redko potrdimo 
grški izvor. Grška imena so v teh primerih uporab-
ljena kot osebno ime (cognomen) v sestavu tridel-
ne imenske formule tria nomina ali samostojno kot 
idionimi. Pri tem je zanimivo, kako so grška osebna 
imena (cognomina) prehajala v sistem rimske nomen-
klature. Velik del sužnjev ob koncu republike in na 
začetku cesarstva izvira s helenističnega vzhoda, torej 
iz grškega jezikovnega prostora. Še pozneje so sužnje 
nabavljali predvsem na vzhodu, kjer so že za časa he-
lenizma obstajale veletržnice za trgovanje s sužnji, ki 
so bili grecizirani in so imeli grška imena. Kot takšni 
so prihajali v Rim in drugam na zahod Rimskega ce-
sarstva. Raziskave so pokazale, da so tudi sužnji, ki so 
izvirali iz zahodnih delov Rimskega cesarstva, pravi-
loma (pogosto?) imeli grška imena; tako se zdi bolj 
verjetno, da je grško ime znamenje družbenega po-
ložaja in redkeje etnične ali geografske pripadnosti.1 
1 Matijašić, Uvod, str. 62; Bruun, Slaves and freed slaves, str. 
608–609.
Vsekakor pa so številni sužnji v Rimu in drugod v za-
hodnih provincah imperija za svoja imena uporabljali 
tudi latinska imena (cognomina), kakor so tudi številni 
svobodni na tem ozemlju za osebno ime dobili ime 
grškega izvora.2
Med latinskimi osebnimi imeni so nekatera še 
posebej pogosto uporabljali za sužnje, na primer Be-
nignus, Felicius, Felix, Fortunatus, Hilarus.3 Povsem 
gotovi, da gre dejansko za sužnja, smo samo v pri-
meru, ko je ob grškem imenu zapisana beseda ser-
vus (serva), lahko tudi v eni od okrajšanih možnosti. 
Prebivalci z enim imenom so lahko imeli suženjski 
status (sploh če je bilo ime grškega izvora); lahko so 
bili navadni (peregrini) prebivalci, v poznejšem ob-
dobju pa celo pomembnejši posamezniki. Tudi ime-
na na krščanskih napisih so enodelna in si zaslužijo 
posebno obravnavo, saj so se kristjani v prvih stoletjih 
našega štetja od ostalega prebivalstva vsaj malo ločili 
tudi po imenih. Krščanske napise je tako do določe-
ne mere mogoče prepoznati tudi s pomočjo imen, ki 
jih srečamo na njih. Posebna skupina imen se je tako 
oblikovala iz imen, ki so ohranjena na krščanskih 
napisih oziroma na mozaičnih tleh prvih krščanskih 
središč v Celeji.4
Pri večdelnih imenih je težko ugotoviti, ali gre 
dejansko za sužnja ali imamo morda opravka z osvo-
bojencem ali celo s peregrinom, čigar ime je sestav-
ljeno iz dveh delov, od katerih je drugi del očetovo 
ime v genetivu. Obstajajo namreč primeri, pri katerih 
očetovemu imenu ne sledi beseda filius (ali okrajšava 
zanjo: F, FI, FIL), kar je bila običajna praksa pri t. i. 
peregrini filiaciji. V takih primerih ostaja kanček 
dvoma, ali je pred nami dejansko peregrin (in manjka 
beseda filius) ali gre za sužnja (pa niso zapisali besede 
servus) oziroma morda celo za osvobojenca (v tem 
primeru je izpuščena beseda libertus).5
Grška imena kot del tridelne imenske formule 
(njen zadnji del – osebno ime oziroma cognomen) 
velikokrat srečamo pri osvobojencih. Grško osebno 
ime je bilo namreč ime, ki ga je posameznik upora-
bljal samostojno, ko je bil še suženj. Ob osvoboditvi 
(manumissio) je dobil prvi dve imeni gospodarja, kot 
2 Bruun, Slaves and freed slaves, str. 608–609.
3 Solin, Namen in alten Rom, str. 1047.
4 Bratož, Krščanstvo v antiki, str. 11–27 (kratek oris krščanstva 
v antiki na našem prostoru); Bratož, Kratek oris, str. 205–221.
5 Rimski sistem poimenovanja je pojasnjen na mnogih mestih, 
med drugim v vseh epigrafskih priročnikih, saj se brez osnov-
nega vedenja o rimski nomenklaturi napisov sploh ni mogoče 
lotiti. Izčrpno in kronološko pa je rimsko onomastično prak-
so prikazal Salway v prispevku What’s in a Name? A Survey 
of Roman Onomastic Practice from c. 700 B.C. to A.D. 700. 
Še vedno so merodajni članki v zborniku L’ onomastique latine 
iz leta 1977; pri tem ima posebno mesto Alföldyjev članek 
(Alföldy, Die Personennamen in der römischen Provinz No-
ricum, str. 249–264), saj je namenjen osebnim imenom v rim-
ski provinci Norik. Prim. še Mainardis, Norma onomastica, 
str. 559–562, kjer avtorica predstavi določene vidike razvoja 
onomastičnih norm na primerih iz Akvileje. Za splošni pre-
gled rimskega imenskega sistema prim. še Salomies, Names 
and identities, str. 77–87.
255
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–2662022
osebno ime pa mu je ostalo njegovo ime iz časa, ko 
je bil suženj. V primeru, da osvobojenec nima imena 
tipa tria nomina, ga je težje prepoznati. Pomešati ga je 
namreč mogoče z običajnimi peregrini.6 Tudi njegovo 
ime je velikokrat podano samo z dodatkom drugega 
imena v genetivu. Če temu sledi še črka L za libertus, 
potem ni dvoma, če tega ni, si je treba pomagati s 
kontekstom in drugimi vzporednicami. Razmeroma 
zanesljiv namig se lahko skriva v večdelnem imenu, 
ki je uporabljeno kot neke vrste filiacija. Za takšnega 
prebivalca (na primer polnopravnega rimskega dr-
žavljana) obstaja večja verjetnost, da je sužnje imel in 
jih tudi osvobajal (na primer Fortunatus Caii Antonii 
Rufi s(ervus)).7
Novo epigrafsko najdbo iz Celja bi na tem me-
stu želeli postaviti v kontekst v Celeji epigrafsko že 
dokumentiranih grških imen, zato si bomo najprej 
ogledali primere iz celejskega agra, v nadaljevanju pa 
tudi tista grška imena, ki jih že poznamo v samem 
mestu.
Grška imena na napisih v agru Celeje
Grška imena na napisih celejskega agra so izpri-
čana le sporadično, pa še to v glavnem v primerih, 
ko so uporabljena samostojno, torej kot idionimi. Le 
izjemoma je grško ime v agru dokumentirano tudi 
kot del tridelne imenske formule. 
Na območju agra so se ohranila le štiri samo-
stojna grška imena; osebam, ki jih nosijo, je mogoče 
pripadnost suženjskemu sloju pripisati le na osnovi 
natančne preučitve celotnega napisa in primerjave z 
drugimi. Grška imena niso vedno znamenje statusa 
sužnja, z njimi so lahko poimenovani tudi osvobo-
jenci in njihovi potomci.8
Tabela 1
Aristonicus 3. st. RICe 278
Chresimus Augg(ustorum) 2. pol. 2./začetek 3. st. RICe 427
Eutyches 2. pol. 2. st. RICe 431
Eutyches Iuliorum 2. pol. 2. st. RICe 430
Asclepiodotus 2. pol. 2./začetek 3. st. RICe 425
Ime Aristonicus je v Noriku izpričano samo v tem 
primeru,9 pa tudi drugod se ne pojavlja pogosto; ne 
6 Prim. Dardaine. Les affranchise, str. 213–228, želi s pomočjo 
imen mestnih osvobojencev ugotoviti nomenklaturo za cives 
Latini. Ugotovi, da obstajajo razlike v strukturi poimenovanja 
med osvobojenci mest z rimskim pravom in tistimi z latin-
skim (na primer noriški municipiji). V »rimskih« so pravilo-
ma poimenovani s tria nomina, v »latinskih« pa je nomen-
klatura zelo različna: gentilicij, samostojno ime; tria nomina 
so zelo redka. Primeri iz Celeje to potrjujejo, saj so tako tria 
nomina kakor tudi samostojna imena.
7 RICe 423.
8 O grških imenih v Rimu glej Solin, Zu den Griechischen 
Namen, str. 161–175; Alföldy, Die Personennamen, str. 259, 
264.
9 OPEL I, str. 75.
sodi torej med tista grška imena, ki bi bila značilna 
za sužnje.10 
 M^etil(ius) Maximinus vir egṛ[egius],
 omnibus mun^eribus fuṇ[ctus],
 e^t A^urel(ia) V^era coniux. M^et[ilii]:
 A^elianus, Dumvira^nu[s],
5  Lucc(---), Simplicia^nus, Me[tilianus?]
 Victoria^nus, Sev^era[---?]
 fili(i) ex su(i)s pos(uerunt) cu[rante?]
 [Aris?]tonico fra[tre]
 ------11
Ker je napis najverjetneje iz 3. stoletja, ime Ari-
stonicus (sicer ohranjeno fragmentarno) nujno ne na-
kazuje več suženjskega porekla, sploh če je naslednja 
beseda res frater. Besedna zveza vir egregius pove, 
da je bil Metilij Maksimin pripadnik viteškega reda 
(tudi vladajoče municipalne elite). Na čas od sredine 
3. st. naprej kažejo tudi drugi dejavniki, na primer 
onomastični: večina imen je brez prvega imena, (t. i.) 
gentilna imena pa so oblikovana zelo prosto. Wede-
nig12 na osnovi oznake vir egregius sklepa,13 da so bili 
Metiliji pripadniki vladajočega sloja (vitezi) in da so 
kot takšni opravljali določene municipalne službe, ki 
pa na napisu niso izpričane. 
Tudi Chresimus se v Noriku pojavi samo v tem 
primeru, a je po drugih delih imperija izpričan po-
gosteje.14
 I(ovi) O(ptimo) M(aximo)
 Culm^ina^li.
 Ch^resimus
 Augg(ustorum) [...]
5 ------15
Chresimus je bil cesarski suženj (ali morda osvobo-
jenec), ki je najverjetneje deloval na statio Atrantina,16 
saj je bil njegov votivni spomenik, posvečen Jupitru, 
10 Solin, Sklavennamen II, str. 194: celo v Rimu je med imeni 
sužnjev izpričano samo enkrat (in enkrat v obliki za ženski 
spol). Prim. še Solin, Zu den Griechischen Namen, str. 172–
174, kjer omenjeno ime predstavi v okviru imenske družine 
Aristo-.
11 RICe 278; CIL III 5111 = ILLPRON 1854, cf. ANSl 270 (Pa-
hič); HD059834 = lupa 4086 = EDCS-14500416.
12 Wedenig, Administration, str. 109–111 (C 2).
13 Za viteze so se uporabljali trije nazivi: vir eminentissimus, v. 
perfectissimus, v. egregius, ki sem jih navedla hierarhično. V. 
egregius je rangiran najnižje, kot takšen je primeren tudi za 
pripadnike municipalne elite, ki so opravljali službe v lokalni 
upravi.
14 OPEL II, str. 54; Solin, Sklavennamen II, str. 469–470, ga 
uvrsti med imena, ki so po pomenu blizu pridevnikoma upo-
raben, koristen (χρήσιμος).
15 RICe 427; CIL III 11673 = ILLPRON 1946 = RINMS 103, 
cf. ANSl 268 (Bolta, Šašel); HD066788 = lupa 9252 = EDCS-
14600169.
16 Visočnik in Železnikar, Atrans, str. 272–277, 284–286 (za 
spomenike z napisi s Trojan, ki so v veliki meri povezani s 
statio Atrantina).
256
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–266 2022
Najboljšemu, Največjemu, zaščitniku gorskih vrhov 
(prelazov), najden prav na Trojanah. Postavili bi ga 
lahko v čas, ko sta vladala dva cesarja, po drugi strani 
pa je lahko bil suženj dveh zaporednih cesarjev. Da-
tiramo ga torej lahko v čas med drugo polovico 2. in 
začetkom 3. stoletja.
Ime Eutyches se pojavlja povsod po Rimskem im-
periju.17 Skupaj s sorodnimi različicami je bilo raz-
širjeno med sužnji in osvobojenci v Rimu. Ime Felix, 
ki je latinska različica grškega imena Eutyches, ima 
enak pomen, torej: srečen, srečko. Obe imeni, latin-
sko in grško, pa sodita med najbolj priljubljena imena 
za sužnje.18 V agru Celeje je dokumentirano na dveh 
različnih napisih, obeh povezanih z upravo carinske 
postaje na Trojanah, ki so jo praviloma upravljali suž-
nji (včasih osvobojenci). V drugem primeru je ime-
nu Eutyches, podobno kot imenu Chresimus, dodana 
oznaka, čigav suženj je bil: Iuliorum. Evtih je bil torej 
suženj Julijev.
 Norei(a)e
 August(ae) e^t
 Honori
 stat(ionis) At^ran^t(inae).
5  Bellicius e^t
 Eutyches
 c(ontra)sc(riptores) stat(ionis)
 eiusdem
 ex vot(o).19
Eutyches (in verjetno tudi Bellicius) je bil suženj 
treh Julijev: T. Iulius Capito, C. Iulius Epaphroditus in 
Iulius Antonius, ki so delovali kot conductores portorii 
Illyrici v drugi polovici 2. stoletja (156–171).20 
 D(eo) I(nvicto) Ṃ(ithrae).
 Eutyches
 Iulior(um)
 c(onductorum) p(ortorii) p(ublici?) ser(vus)
 c(ontra)s(crip)ṭ(or?)
5  stationis Boiod[u(rensis)]
 ex vik(ario) Benigni vil(ici)
 stat(ionis) Atrantin(ae)
 aram cum signo
 Lunae
10 ex voto posuit
 pr(o)s(edente) (?) T(ito) Cla(udio) Senill(o).21
17 Prim. Lochner von Hüttenbach, Die römerzeitlichen Perso-
nennamen, str. 76; OPEL II, str. 128–130. Prim. še sorodna 
imena: Eutychus, Eutychio, Eutychis (iz εὐτυχής – srečen, ugo-
den).
18 Solin, Sklavennamen I, str. 86–93.
19 RICe 431; CIL III 5123 = ILS 1858 = ILLPRON 1934, cf. 
ANSl 268 (Bolta, Šašel); HD060190 = lupa 9519 = EDCS-
14500428.
20 Ørsted, Roman Imperial Economy, str. 321–327; Piso, Fasti II, 
str. 294.
21 RICe 430; CIL III 5121 (+ 2198) = ILS 1857 = ILLPRON 
1928 = RINMS 105, cf. ANSl 268 (Bolta, Šašel); 
Duo nomina
Med grškimi imeni celejskega agra je še ime 
Asclepiodotus, ki je kot vsa ostala (z izjemo prvega) 
prav tako izpričano na enem (dveh?) trojanskem vo-
tivnem spomeniku. Gre za enega redkih primerov, ko 
je grško ime na napisih celejskega agra del imenske 
formule tria nomina, oziroma v konkretnem primeru 
duo nomina, gre namreč za Aurelija z osebnim ime-
nom: Asclepiodotus.
 Hecate
 Augusta^e.
 Aurelii, Asclepiodo-
5  tus et Lucius,
 pro sal(ute)
 sua e^t suor(um)
 v(otum) s(olverunt) l(ibentes) m(erito).22
Ime Asclepiodotus je izpričano le sporadično, na 
območju celejskega agra ga srečamo dvakrat – oba 
primera sta povezana s Trojanami. Čeprav ni izrec-
no zapisano (ali pa zaradi fragmentarnosti ni več 
ohranjeno),23 lahko oba Asklepiodota povežemo s 
službovanjem na statio Atrantina.24
Grška imena v mestu
Če so grška imena v agru predvsem idionimi, jih 
v mestu praviloma najdemo kot dele formule tria no-
mina, torej kot osebna imena (cognomina). Če izha-
jamo iz zakonitosti rimske nomenklature ob osvoba-
janju sužnjev, to ni presenetljivo. Za sužnje je namreč 
veljalo, da so imeli eno samo ime (t. i. idionim), ob 
osvoboditvi pa so prevzeli gospodarjevo prvo ime 
(praenomen) in njegov gentilicij (nomen gentile), svoje 
prvotno ime pa ohranili v vlogi osebnega imena (cog-
nomen). V samem mestu je bilo gotovo več družin s 
sužnji (priseljeni italski kolonisti v prvem obdobju), 
s tem pa tudi več osvobojencev, katerih imena so bila 
sestavljena na pravkar opisan način. Imena tria no-
mina lahko delimo še naprej glede na tip gentilicija: 
cesarski ali italski. Pri cesarskih gentilicijih bi lahko 
šlo tudi za cesarske osvobojence.
Tria nomina
Tria nomina s cesarskimi gentiliciji
Do danes poznamo le dve imeni s cesarskim gen-
tilicijem, eno moško, drugo žensko.
HD066801 = lupa 9254 = EDCS-14500426.
22 RICe 425; CIL III 5119 (+ p. 1827, + p. 2285) = ILS 3273 = 
ILLPRON 1931 = RINMS 102, cf. ANSl 268 (Bolta, Šašel); 
HD066799 = lupa 9250 = EDCS-14500424.
23 Na fragmentarnem RICe 433 se zdi, da je še enkrat izpričano 
isto ime: Aurelius Asclepiodotus.
24 Alföldy, Noricum, str. 255; OPEL I, str. 15.
257
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–2662022
Tabela 2
Flavius Parthenopaeus ok. 200 RICe 56
Ulpia Aphrodisia 2. st. RICe 79
Ime Parthenopaeus lahko povežemo z imeni gr-
ških mitoloških junakov.25
Preostala pa je še predstavnica Ulpijev; njeno 
osebno ime je Aphrodisia, ki je še posebej pogosto pri 
osvobojencih in sužnjih.26 
Tria nomina z ostalimi (italskimi) gentiliciji
V mestu je več oseb tipa tria (duo) nomina z gr-
škim osebnim imenom in gentilicijem italskega iz-
vora. Te osebe so najverjetneje osvobojenci italskih 
kolonistov ali njihovi potomci. Ker so v mestu imele 
sedež pomembne celejske družine, je tam potekala 
večina »osvobajanja« sužnjev, zato je takšna situacija 
dokaj pričakovana (gl. tabelo 3).
Status osvobojencev lahko predvidevamo za dru-
žine Kasijev, Enijev, Matijev, Rufijev in Varijev, ki so-
dijo med uglednejše in premožnejše celejske družine. 
Pri Gaju Juniju Nikandru grško ime ni (več) znak 
osvobojenskega statusa. Osebno ime Nicander sicer 
ni pogosto, v Noriku je namreč dokumentiran samo 
ta primer (dva pa še v Panoniji).27
------
et C(aio) Iunio Nicandr(o)
fil(io) ann(orum) XXXVIII,
Matt(iae) P(ublii) f(iliae) Verinae
25 Solin, Sklavennamen II, str. 341.
26 Lochner von Hüttenbach, Die römerzeitlichen Personenna-
men, str. 17; OPEL I, str. 64; Solin, Sklavennamen II, str. 281 
(imena iz sveta bogov).
27 OPEL III, str. 100; Solin, Sklavennamen II, str. 217, kot ime 
za sužnje v Rimu ni pogosto.
ann(orum) XXIIII
5  et C(aio) Iunio Isaeo vet(erano)
ex dec(urione) a^la^e I Com(magenorum)
an(norum) LX
[et Ul]p(iae) A[f ]rodisiae a^n(norum) XXV
m(ensis) I.28
Isaeus29 in Nicander sta bila brata, očetovo ime 
ni ohranjeno. Oče bi lahko bil veteran v enoti ala I 
Commagenorum, ki se je okoli leta 72 še mudila na 
vzhodu, od 106 naprej pa je izpričana v Noriku.30 Če 
je bil že oče vojak, vojak pa je bil tudi brat, gotovo ne 
gre za prvo generacijo osvobojencev. Ne moremo pa 
izključiti možnosti, da je bil njihov prednik osvobo-
jenec.
Vsi dokumentirani Cornelii v Celeji so moški, a 
samo v enem primeru gre za ime z vsemi tremi deli: 
Caius Cornelius Felix. Dve osebni imeni nista latin-
skega izvora: Iantumarus je keltsko, Ephitincanus pa 
grško, pri katerem lahko predvidevamo status osvo-
bojenca. Ime Ephitincanus bi moralo biti pravilno 
zapisano kot Epitynchanus; med sužnji je bilo raz-
meroma dobro izpričano (vsaj v Rimu).31 Podobno je 
z imenom Apolaustus, ki ga v Noriku srečamo samo 
dvakrat.32 Ime Eudaemon sodi med imena s pome-
nom srečen (oziroma) nesrečen, zabeleženi pa so 
trije primeri iz Narbonske Galije.33 V Celeji je ime 
izpričano dvakrat, v obeh primerih gre za isto osebo: 
Lucius Cassius Eudaemon, najverjetneje osvobojenca 
Lucija Kasija Maksima, ki je na dveh počastitvenih 
napisih omenjen kot centurion Šeste železne legije 
(legio VI Ferrata).34
28 RICe 79; CIL III 5224 = ILLPRON 1684; HD057845 = lupa 
136 = EDCS-14500536.
29 OPEL II, str. 197.
30 Prim. Zając, Familien aus Celeia, str. 73–74.
31 Solin, Sklavennamen II, str. 431.
32 OPEL I, str. 65; sodi v skupino imen s pomenom prijeten, 
dobrodošel: prim. Solin, Sklavennamen II, str. 450.
33 Sodi med imena s pomenom srečen (oziroma) nesrečen (So-
lin, Sklavennamen II, str. 432): εὐδαίμων = srečen, blažen. 
34 RICe 226 in RICe 227.
Tabela 3
PRAENOMEN NOMEN GENTILE COGNOMEN DATACIJA OBJAVE
Lucius Cassius Eudaemon 90–96 RICe 226
Lucius Cassius Eudaemon 90–96 RICe 227
Cassius Eutropus ok. 200 RICe 56
Cornelius Ephitincanus ok. 200 RICe 56
Quintus Ennius Apollonius 2. st. RICe 73
Caius Iunius Nicander 2. st. RICe 79
Caius Iunius Isaeus 2. st. RICe 79
Titus Mattius Hecato 2./3. st. RICe 40
Publicius Callistus ok. 200 RICe 38
Caius Rufius Apolaustus 1. st. RICe 118
Rufius Herma ok. 200 RICe 38
Varius Daphinus ok. 200 RICe 56
Marcus Vibius Dioscurus 1./2. st. RICe 125
258
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–266 2022
Sledijo imena, ki so povezana z bogovi in mitolo-
gijo. Ime Dioscurus je ohranjeno le v nekaj primerih;35 
tako sta se imenovala znamenita mitološka dvojčka: 
Kastor in Poluks (Διόσκοροι – »božanska sinova«). 
Nekoliko pogostejše je ime Apollonius, ki ga je mo-
goče srečati povsod, a je v Noriku ohranjen samo ta 
primer.36 Najverjetneje je izpeljano iz imena enega od 
mest (tudi grških kolonij) z imenom Apollonia (to pa 
iz imena boga Apolona).37 Nadaljujemo lahko z ime-
nom Apollinaris, ki se pojavlja povsod, a ni pogosto.38 
Ime Hecato je izpričano samo v dveh primerih, poleg 
tega še enkrat v Italiji.39 Herma je kljub končnemu -a 
moško ime, ki se nekoliko pogosteje pojavlja v Italiji 
in Dalmaciji.40 Najprej je imelo obliko Hermas, ki se 
je v latinskem okolju večinoma podomačila v Her-
ma (iz Ἑρμῆ). Imeni Eutropus41 in Daphinus42 sre-
čamo kot osebni imeni predstavnikov pomembnih 
celejskih rodbin, namreč Kasijev in Varijev (oba sta 
osvobojenca). 
Callistus je osebno ime grškega izvora, saj gre za 
superlativ pridevnika lep καλός.43 Suženjsko poreklo 
je v tem primeru še verjetnejše, saj ga nakazuje tudi 
gentilicij Publicius, ki so ga praviloma prejeli nekda-
nji javni sužnji (iz publicus = javen); municipalni servi 
publici so imeli v primerjavi z ostalimi nekoliko pri-
vilegiran položaj.44 
»Peregrina filiacija«
V samo enem primeru je bilo grško ime uporab-
ljeno kot del imena, ki spominja na ime tipa peregri-
na filiacija. Ob pogledu na celoten napis ugotovimo, 
da sicer ne gre za takšne vrste ime, čeprav je sestavlje-
no na tak način: Euhodia Fructi namreč ni Fruktova 
hči, temveč njegova žena, kot lahko preberemo v na-
daljevanju (uxor).
Tabela 4
Euhodia Fructi uxor 2. pol. 2. st.–3. st. RICe 130
35 OPEL II, str. 102: v Noriku samo ta primer.
36 OPEL I, str. 66. Prim. še Solin, Sklavennamen II, str. 268.
37 Pape in Benseler, Wörterbuch, str. 109.
38 OPEL I, str. 65–66; Kajanto, Cognomina, str. 211. 
39 OPEL II, str. 174; prim. še Solin, Sklavennamen II, str. 276.
40 OPEL II, str. 179.
41 OPEL II, str. 128; v Noriku je izpričan samo ta primer ime-
na; po enega srečamo še v Panoniji, Dalmaciji in Narbonski 
Galiji ter dva v Italiji. Prim. še Solin, Sklavennamen II, str. 
574–575.
42 OPEL II, str. 92–93. V tej obliki se ime v Noriku pojavi dva-
krat; v drugih provincah pa lahko srečamo še druga sorodna 
imena: Daphnis, Daphnius, Daphnus … Uvrstimo ga lahko 
med imena, ki so izšla iz stvarnih imen za rastline (Δάφναι); 
prim. Solin, Sklavennamen II, str. 514–516.
43 Kajanto, Cognomina, str. 231; Lochner von Hüttenbach, Die 
römerzeitlichen Personennamen, str. 43; razmeroma pogosto 
ime, a sta v Noriku samo dva primera: OPEL II, str. 24–25.
44 Prim. Wedenig, Administration, str. 126–127 (C 18); za gen-
tilicij Publicius glej še komentar pri C 21, str. 129.
Ženskega osebnega imena Euhodia v obliki za 
moški spol skoraj ne najdemo, pa tudi v ženski obliki 
ni pogosto.45 Zanimivo je, da je ime zapisano s -h, 
čeprav je h takrat v tem položaju že izginjal. Ime je 
grškega izvora, o čemer govori tudi sam napis:
 D(is) m(anibus).
 Euhodiae
 Fructi
 uxor(i), an(norum) XL,
5 dom(o) Epheso,
 Insequens
 ser(vus) fec(it).46
Evhodija je natančneje definirana z imenom svo-
jega moža (ne očeta), poleg tega lahko preberemo, 
da gre za priseljenko z vzhoda (iz Efeza) – očitno je 
pripadala mobilni sferi takratne družbe.47 Najverjet-
neje ni potovala sama, pač pa skupaj s svojo družino 
– očetom ali možem,48 ki je na napisu tudi omenjen, 
zato se zdi verjetneje, da sta se preselila skupaj. Stelo 
pa je postavil suženj Insequens. 
Idionimi
Skupino enodelnih (samostojnih, osebnih) imen 
oziroma idionimov tvorijo tri imena, kar je primerlji-
vo s stanjem v agru (5).
Tabela 5
Aphrodisia 2. pol. 1./začetek 2. st. RICe 98
Beronice 2. pol. 5. st. RICe 232
Philomus (?) 1./2. st. RICe 140
Aphrodisia je razmeroma dobro razširjeno grško 
žensko ime, ki je bilo še posebej pogosto pri osvobo-
jencih in sužnjih.49 V našem primeru o suženjskem 
statusu ne moremo govoriti, treba pa je upoštevati 
fragmentarnost napisa:
 Cor[nelius]
 Ian^tum[arus]
 h(ic) s(itus) [e(st)]
 [--- Aphr]od[i]si-
5 [a coni]ugi
 [---] f(ecit)
 sibi et suis.50
45 OPEL II, str. 125; prim. še Solin, Sklavennamen II, str. 558–
559.
46 AIJ 60.
47 Kolšek, Dolga pot Euhodije, str. 487–490.
48 Kakoschke, Ortsfremde, 2002, str. 603–604; Bruun, Tracing 
Familial Mobility, str. 176–204.
49 Lochner von Hüttenbach, Die römerzeitlichen Personenna-
men, str. 17; OPEL I, str. 64; prim. še Solin, Sklavennamen II, 
str. 281; avtor ga uvrsti med imena, povezana z imeni bogov. 
50 RICe 98; ILJug 390 = ILLPRON 1778; HD066988 = lupa 
810 = EDCS-14400595.
259
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–2662022
Ime Beronice51 se je pri nas ohranilo na krščan-
skem mozaičnem napisu, s čimer gre povezovati gr-
ški izvor, saj so v času krščanstva (in sploh v pozni 
antiki) grška imena pridobila priljubljenost: 
[Ma]xim[inus]
et Bero[nice]
f(ecerunt) p(edes) LXX.52
Preostalo je še ime Philomus, ki je bilo v času re-
publike in zgodnjega cesarstva priljubljeno, a je v 1. 
stoletju skoraj izumrlo. Po 1. stoletju tako naletimo 
samo še na osamljene primere. Na grškem obmo-
51 Solin, Sklavennamen II, str. 248, ime med sužnjami ni preveč 
razširjeno, izpričano pa je v več oblikah: Berenice, Berenyce 
(Βερενίκη).
52 RICe 232; CIL III 1436811 = AIJ 65; HD067323 = EDCS-
14600379. 
čju je ime sicer razširjeno, zato se obdrži dlje kot na 
zahodu. Podobno se zgodi tudi z drugimi imeni na 
Philo-, ki so v pozni dobi na zahodu redka, postane-
jo pa ponovno priljubljena pri kristjanih.53 V našem 
primeru ga ne moremo povezovati s krščanstvom, pa 
tudi za suženjski status nimamo nobenega oprijem-
ljivega dokaza:
------
et] Philomus
socro ann(orum) LX
et Litanunic[ae] 
------54
53 Solin, Zu den Griechischen Namen in Rom, str. 141; Solin, 
Sklavennamen II, str. 234 – med sužnji v Rimu dobro zasto-
pano.
54 RICe 140; CIL III 14104 = ILLPRON 1750; HD067041 = 
lupa 5299 = EDCS-29900146.
Celeja z označenim najdiščem nove nagrobne plošče na Miklošičevi 1. Podlaga za zemljevid Register kulturne 
dediščine RKD, interpretacija po Lazar, Celeia, str. 71–101. Priprava zemljevida Mateja Belak ZRC SAZU.
260
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–266 2022
Nova fragmentarno ohranjena nagrobna plošča z 
napisom iz Celja
Med 16. novembrom 2016 in 13. majem 2017 je 
potekal arheološki nadzor pri projektu obnove vodo-
voda in pločnika na Miklošičevi in Kocbekovi ulici 
v Celju. Arheološki nadzor je izvajala ekipa Pokra-
jinskega muzeja Celje, in sicer med 16. novembrom 
in 16. decembrom 2016, nato pa spet 3. aprila in 13. 
maja 2017. V prvi fazi, torej konec leta 2016, je bila 
izvedena zamenjava vodovodnih cevi na Miklošičevi 
ulici. Arheološka ekipa je dokumentirala bolj izpove-
dni severni profil izkopa, v katerem je bilo na globini 
od 0,7 do 1,1 metra pod današnjo hodno površino 
vidnih več poškodovanih antičnih zidov s pripada-
jočimi hodnimi površinami. Izkop za staro napeljavo 
je presekal tudi prostor s hipokavstom, katerega ste-
brički in oboki so bili lepo vidni v severnem profilu 
pred hišo na Miklošičevi 3. V zgornjem delu zasutja 
starega kanalizacijskega jarka pred hišo na Mikloši-
čevi 1 so med strojnim izkopom našli odlomke rim-
skega nagrobnega spomenika z napisom. Po zimskem 
premoru zaradi neugodnih vremenskih razmer so se 
gradbena dela nadaljevala v Kocbekovi ulici, kjer se 
je po strojni odstranitvi polnila obstoječega jarka za 
vodovodno napeljavo prav tako pokazalo uničenje 
antičnih plasti in struktur. Antični arheološki ostan-
ki so bili na globini približno 1,0 m pod današnjo 
hodno površino.55 Fragmente nagrobne plošče danes 
hranijo v depoju Pokrajinskega muzeja Celje.56
Opis: Nagrobna plošča iz marmorja je fragmen-
tarno ohranjena, saj je razlomljena na štiri večje kose 
(in enega skoraj zanemarljivo majhnega), ki jih v gro-
bem lahko sestavimo, a je očitno, da napisno polje ni 
v celoti ohranjeno. Rekonstrukcija napisa in njegovo 
branje sta tako otežena. V celoti ohranjene črke so 
sicer lepe in pravilne, med njimi so dosledno uporab-
ljena ločilna znamenja. V prvi vrstici je med črkama 
D in M kot ločilno znamenje vklesana celo hedera, 
prav tako v zadnji med F (?) in C.57 Trikotna ločilna 
znamenja pa je mogoče zaslediti v vrsticah 2, 3, 4 in 5.
55 Poročilo o arheološkem nadzoru, str. 7.
56 Juretu Krajšku in Pokrajinskemu muzeju Celje se zahvalju-
jem za dovoljenje za objavo zanimivega spomenika, za pomoč 
pri rekonstrukciji plošče in za posredovanje podatkov.
57 Takih primerov v Celeji ni veliko, glej RICe 67, RICe 137, 
RICe 147, RICe 385, RICe 415.
Fragmenti a, b, c, d (foto: J. Visočnik).
261
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–2662022
Dimenzije posameznih fragmentov:
a. 58 x 79 x 14 cm
b. 19 x 40 x 14 cm
c. 32 x 48 x 14 cm
d. 25 x 32 x 14 cm
Predvidena velikost celotne nagrobne plošče je 
tako približno 100 x 100 x 14 cm (?).
V celoti ohranjena nagrobna plošča bi tako lah-
ko bila skoraj kvadratne oblike s stranico okoli enega 
metra. K plošči je najverjetneje sodil še droben frag-
ment, ki bi ga lahko postavili povsem na dno plo-
šče, na njem pa so morda obrisi še ene hedere, katere 
funkcija sicer ni popolnoma jasna.
Višina črk: 6,5 (v. 1), 6 (v. 2), 5 (v. 3), 4 (v. 4), 3,5–4 
(v. 5, 6) cm.
Ligature: ET (v. 2), HE in ET (?) (v. 4). 
Transkripcija:
 D(is) M(anibus).
 T I(berius ?) Hierocles eˆt
 [---]nia f(ilia ?) +CLA v(ivi) f(ecerunt)
 [sibi et?] fi(ilio) Herac[---] et fil(io)
5 - - - - - -
 [--- ]MUS lib(ertus?)
 [f(aciendum)] c(uravit).
1 Zgornji desni del črke D je odbit.
2 Od prvih dveh črk sta ohranjeni le zgornji po-
lovici. Za tretjo in četrto črko druge besede lahko le 
sklepamo, da gre za E in R.
3 Začetek tretje vrstice manjka – je odlomljen. 
Pred črko C je ostanek še ene črke, ki je neprepo-
znavna. Prav tako ni jasno, ali ji je sledilo še ločilno 
znamenje.
Risba sestavljene nagrobne plošče, Jure Krajšek, PMC.
262
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–266 2022
4 Začetek tretje vrstice manjka – je odlomljen.
5 Začetek tretje vrstice manjka – je odlomljen.
6 Zdi se, da manjka samo črka F iz zaključne for-
mule F C – faciendum curavit (curaverunt).
Prevod: Božanskim Manom. Tiberij (?) Hierokel 
in hči …NIA … sta za življenja postavila sebi (?) in 
sinu Heraklu in sinu … Za postavitev poskrbel osvo-
bojenec …MUS.
Komentar: Ime Tiberius je prvo ime (praenomen), 
ki ga še najbolj poznamo kot prvo ime cesarja Tiberi-
ja.58 Srečamo ga predvsem pri cesarskih osvobojencih, 
na splošno pa ni pretirano pogosto uporabljeno in 
razširjeno. S slovenskega prostora poznamo le nekaj 
primerov: Tiberius Claudius Peregrinus (Trebnje),59 
ki je opravljal službo beneficiarija, Tiberius Barbius 
Primus in Tiberius Claudius Eudius z iste nagrobne 
stele60 v neviodunskem agru ter Tiberius Dabonius 
Ingenuus.61 Nekaj Tiberijev je dokumentiranih tudi 
že iz Celeje in njenega agra: Tiberius Claudius Favor 
(libertus),62 Tiberius Iulius Peculiaris,63 Tiberius Iulius 
Severus64 in Tiberius Iulius Civis.65 
Zelo podoben primer sestave imena, kot ga ima-
mo najverjetneje na obravnavani plošči, v Celeji že 
poznamo: Tiberius Exsoratuys,66 ki smo ga umestili 
med t. i. neprava duo nomina. Pri tem ne gre niti za 
pravo dvodelno imensko formulo, ki bi bila sestavlje-
na iz prvega imena in gentilicija ter bi imetnika ta-
kega imena lahko datirali v zgodnje obdobje morda 
1. stoletja pr. Kr., niti za formulo, ki bi bila sestavlje-
na iz gentilicija in osebnega imena ter bi jo lahko 
datirali v konec 2. ali v 3. stoletje po Kr. Imeni, ki 
ju lahko razumemo preprosto kot osebni imeni, sta 
pridani drugo drugemu. Zdi se, da začetnima črkama 
v drugi vrstici sledi grško ime Hierocles, pri čemer je 
treba poudariti, da sta črki E in R zaradi loma precej 
poškodovani. Ime z isto osnovo – Hiero – je v Celeji67 
že dokumentirano, posamezne primere pa je mogoče 
najti tudi v Italiji, Hispaniji, Dalmaciji, Daciji in Me-
ziji.68 Na ime Hiero naletimo tudi v Rimu, a tudi tam 
ni med najpogostejšimi (samo 5 primerov).69 Še red-
keje se v Rimu pojavlja ime Hierocles, namreč samo 
trikrat: Hierocli Aug. disp(ensatori) operum publicorum, 
 
58 Prim. Mainardis, Norma onomastica, str. 563, kjer ga uvrsti 
med republikanska prva imena, ki so se ohranila do cesarske 
dobe.
59 RINMS 154 = ILSl 118.
60 ILSl 74.
61 ILSl 50.
62 RICe 97.
63 RICe 104.
64 RICe 106. 
65 RICe 284.
66 RICe 152.
67 CIL III 5199 = RICe 228; Kakoschke, Personennamen, str. 
447.
68 OPEL II, str. 181.
69 Solin, Sklavennamen II, str. 253.
Hierocles Aug., Hierocles – karijski suženj (PIR2 H 
172).70
Ker začetek tretje vrstice manjka, ne moremo z 
gotovostjo zaključiti, katero žensko ime je bilo tam 
vklesano. Očitno gre za ime, ki se zaključi z NIA. 
Eno izmed takšnih imen, ki bi lahko prišlo v poštev, 
je Iunia, ki je v vzhodnoalpskem prostoru tako ali 
tako pogosto.71 Zaradi loma pa ponovno ni povsem 
jasno, kaj sledi črki F in v kakšni zvezi so črke C (?), 
če gre dejansko za to črko, L in A. Če preberemo 
CLA, bi bil to lahko začetek imena Claudia; med 
imenoma na -nia in na Cla- pa bi tako stala še filiaci-
ja. Tretja vrstica se tako zaključi s črkama V in F, ki ju 
lahko preberemo kot vivus fecit ali vivi fecerunt, kar 
se zdi bolj verjetno, saj v nasprotnem primeru imenu 
Hierocles v nominativu ne bi sledil veznik et. 
Odlomljen je tudi začetek četrte vrstice, a glede 
na zaključek prejšnje (V F) bi morda lahko sklepali, 
da se je besedilo v tej vrstici nadaljevalo s sibi et. FI je 
verjetno začetek besede filio, ki se nadaljuje z grškim 
imenom, najverjetneje Heracles.72 Za tem imenom je 
za zaključek te vrstice še enkrat fil za filio oziroma 
filiae, saj se zdi mogoče, da je peta vrstica povsem 
izgubljena. V šesti, kjer je napis ohranjen le v dru-
gi polovici, vidimo ostanek moškega imena na -mus; 
temu sledijo črke LIB, ki jih zelo verjetno lahko pre-
beremo in razumemo kot libertus. Glede na kontekst 
grških imen, ki so (sta) zapisana na plošči, je to več 
kot realna možnost.
Zaključki
Konec leta 2016 so na Miklošičevi ulici 1 v Celju 
pri arheološkem nadzoru naleteli na večkrat prelom-
ljeno nagrobno ploščo z napisom, ki jo danes sesta-
vljajo štirje večji fragmenti. Prav zaradi teh lomov 
napis ni v celoti ohranjen oziroma ga ni mogoče v 
celoti rekonstruirati. Že ob prvem poskusu branja pa 
postane jasno, da so na plošči najverjetneje zapisa-
na grška imena, zato napis še bolj pritegne pozor-
nost. Za grška imena po Rimskem imperiju pač velja 
določena specifika in jih načeloma bolj povezujemo 
z družbeno pripadnostjo lastnika imena kot z nje-
govim izvorom (origo). Grška imena so bila namreč 
posebej priljubljena med sužnji in za sužnje, ob nji-
hovem osvobajanju pa so jih imeli osvobojenci. Iz 
idionimov za sužnje se tako preobrazijo v osebna 
imena (cognomina) kot del imenske formule tria no-
mina za osvobojence.
Tako obravnavana plošča z napisom postane iz-
hodišče za analizo že znanih grških imen na območju 
mesta Celeja in agra. V podeželskem zaledju Celeje 
 
70 Prav tam, str. 208–209.
71 OPEL II, 208.
72 Ime Heracles sicer ni pogosto, najdemo ga le v posameznih 
primerih, glej Solin, Sklavennamen II, str. 332. Srečamo ga 
tudi v obliki Eracles.
263
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–2662022
so v glavnem dokumentirani grški idionimi, ki jih 
lahko povezujemo s službovanjem na trojanski carin-
ski postaji (statio Atrantina). Tamkajšnje nižje urad-
niške službe so bile namreč praviloma rezervirane za 
sužnje in osvobojence (vilici, vicarii, contrascriptiores, 
scrutatores …). Le v enem primeru iz agra gre za t. i. 
duo nomina, ki pa prav tako izvira s Trojan (Aurelius 
Asclepiodotus).
V samem mestu je situacija nekoliko drugačna, 
idionimov sicer ni občutno manj (so trije), je pa pre-
cej več imen tipa tria (duo) nomina z grškim oseb-
nim imenom (15 primerov). To ne preseneča; gotovo 
je bilo v mestu veliko več premožnih in vplivnejših 
družin, ki so imele večje število sužnjev in so jih tudi 
osvobajale. V večini primerov tovrstnih imen lahko 
namreč ugotovimo, bodisi iz konkretnega zapisa na 
spomeniku ali iz konteksta, da za njimi dejansko sto-
jijo osvobojenci. Primeri, kot sta Caius Iunius Nican-
der in Caius Iunius Isaeus, pri katerih zaradi poveza-
nosti z delovanjem v vojski osvobojenskega statusa 
ne moremo predvideti, so le izjema.
Na novonajdeni nagrobni plošči je kljub frag-
mentarnosti mogoče razbrati dve grški imeni: najver-
jetneje gre za Hierocles in Heracles, pri čemer je treba 
poudariti, da drugih imen (gotovo so tam bila) ni 
mogoče rekonstruirati. Pri prvem se zdi, da ni šlo za 
idionim (glede na to, da naj bi pred njim stalo še ime 
Tiberius), drugo pa je bilo verjetno res samostojno, saj 
sta za in pred njim črki FI (za filius) in ET. V pred-
zadnji vrstici se zdi, da je bila poleg imena na -MUS 
vklesana beseda libertus, saj so še vedno vidne črke 
LIB. Na ta način se vsebina napisa na nagrobni plošči 
lepo zaokroži in se še enkrat potrdi večkrat omenjeno 
dejstvo, da so grška imena le redko odraz porekla ozi-
roma izvora, prej so pokazatelj družbene pripadnosti. 
Datacija: Glede na uporabljeno uvodno nagrob-
no formulo (D M), lepe in pravilne črke ter celotno 
strukturo napisa ga lahko datiramo v 2. stoletje ali v 
prvo polovico 3. stoletja.
LITERATURA
Alföldy, Géza: Die Personennamen in der römischen 
Provinz Noricum. Colloques internationaux du C. 
N. R. S. N. 564 - L'onomastique latine (13-15 oc-
tobre) (ur. N. Duval). Paris: Centre National de la 
Recherche Scientifique, 1977, str. 249–264.
Alföldy, Géza: Noricum. London, Boston: Routledge 
& K. Paul, 1974.
Bratož, Rajko: Kratek oris zgodovine krščanstva na 
Slovenskem v pozni antiki. Zgodovinski časopis 35, 
1981, št. 3, str. 205–221.
Bratož, Rajko: Krščanstvo v antiki. Zgodovina Cerkve 
na Slovenskem (ur. Metod Benedik). Celje: Mo-
horjeva družba, 1991, str. 11–27.
Bruun, Christer: Slaves and freed slaves. The Oxford 
handbook of Roman epigraphy (ur. C. Bruun, J. Ed-
mondson). New York: Oxford University Press, 
2015, str. 605–626. 
Bruun, Christer: Tracing Familial Mobility: Female 
and Child Migrants in the Roman West. Migra-
tion and Mobility in the Early Roman Empire (ur. 
L. De Ligt, L. E. Tacoma). Leiden, Boston, 2016, 
str. 176–204.
Dardaine, Sylvie: Les affranchise des cites dans les 
provinces de l’ occident Romain: statut, onoma-
stique et nomenclature. Ciudades privilegiadas en 
el occidente romano (ur. J. González). Sevilla: Sec-
retariado de Publicaciones, Universidad de Sevil-
la, Diputación de Sevilla, 1999, str. 213–228.
Kajanto, Iiro: The Latin Cognomina. Commentatio-
nes Humanarum Litterarum, XXXVI 2. Helsin-
ki: Societas Scientiarum Fennica, 1965. 
Kakoschke, Andreas: Die Personennamen in der römi-
schen Provinz Noricum. Hidesheim, Zürich, New 
York: Olms-Weidmann, 2012.
Kakoschke, Andreas: Ortsfremde in den römischen 
Provinzen Germania inferior und Germania supe-
rior. Möhnesee, 2002 (Osnabrücker Forschungen 
zu Altertum und Antike – Rezeption 5).
Kolšek, Vera: Dolga pot Euhodije. Arheološki vestnik 
13–14, 1962–1963, str. 487–490.
Lazar, Irena: Celeia. The autonomous towns of Noricum 
and Pannonia = Die autonomen Städte in Noricum 
und Pannonien. Noricum (ur. Marjeta Šašel Kos, 
Peter Scherrer). Ljubljana: Narodni muzej Slove-
nije, 2002, str. 71–101.
Lochner von Hüttenbach, Fritz: Die römerzeitlichen 
Personennamen der Steiermark. Herkunft und Aus-
wertung. Graz: Leykam, 1989.
Mainardis, Fulvia: Norma onomastica e uso del 
nome in Aquileia Romana: alcune riflessioni. 
Aquileia dalle origini alla constituzione del ducato 
Langobardo. Storia – Amministrazione – Società. 
Atti della XXXIII settimana di Studi Aquileie-
si, 25-27 aprile 2002 (ur. G. Cuscito). Edizioni 
Quasar 54. Trieste: Editreg, 2003, str. 559–589.
Matijašić, Robert: Uvod u latinsku epigrafiju. Pula: 
Filozofski fakultet u Puli, 2002.
Ørsted, Peter: Roman imperial economy and Romani-
zation: a study in Roman imperial administration 
and the public lease system in the Danubian provin-
ces from the first to the third century A.D. Copenha-
gen: Museum Tusculanum Press, 1985.
Pape, Wilhelm in Benseler, Gustav: Wörterbuch der 
griechischen Eigennamen. Akademische Druck- u. 
Verlagsanstalt, 1959.
Piso, Joan: Fasti provinciae Daciae. 2, Die ritterlichen 
Amtsträger. Bonn: R. Habelt, 2013.
Salomies, Olli: Names and identities. Onomastics 
and prosopography. Epigraphic Evidence. Ancient 
History from Inscriptions (ur. J. Bodel). London, 
New York: Routledge, 2001, str. 73–94.
Salway, Benet: What's in a Name? A Survey of Ro-
man Onomastic Practice from c. 700 B. C. to A. 
264
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–266 2022
D. 700. Journal of Roman Studies 84, 1994, str. 
124–145.
Solin, Heikki: Die Stadtrömischen Sklavennamen. Ein 
Namenbuch I-III. Stuttgart: Franz Steiner Verlag, 
1996.
Solin, Heikki: Namen in Alten Rom. Namenfor- 
schung / Name Studies / Les noms propres. 2. Halb-
band, Registerband (ur. Ernst Eichler, Gerold Hil-
ty, Heinrich Loeffler, Hugo Steger, Ladislav Zgu-
sta). Berlin: De Gruyter, 1996, str. 1041–1048. 
Solin, Heikki: Zu den Griechischen Namen in 
Rom. Colloques internationaux du C. N. R. S. N. 
564 – L’onomastique latine (13-15 octobre) (ur. N. 
Duval). Paris: Centre National de la Recherche 
Scientifique, 1977, str. 161–175.
Visočnik, Julijana: Jezikovne značilnosti napisov an-
tične Celeje z okolico kot vir za preučevanje romani-
zacije celejskega prostora. Oddelek za klasično filo-
logijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 
Ljubljana, 2007.
Wedenig, Reinhold: Epigraphische Quellen zur städti-
schen Administration in Noricum. Klagenfurt: Ge-
schichtsverein für Kärnten, 1977 (Aus Forschung 
und Kunst, 31).
Zając, J.: Einige vermögende Familien aus Celeia in 
der römischen Provinz Noricum (1.–3. Jh. u. Z.). 
Rivista storica dell'Antichità 8, 1978, str. 63–88.
Železnikar, Janja in Visočnik, Julijana: Atrans. Manj-
ša rimska naselja na slovenskem prostoru = Minor 
Roman settlements in Slovenia (ur. Jana Horvat, 
Irena Lazar, Andrej Gaspari). Ljubljana: Založba 
ZRC, 2020, str. 249–293. 
Okrajšave
AIJ: Hoffiller, Viktor, Saria, Balduin: Antike In-
schriften aus Jugoslavien. Heft I: Noricum und Pan-
nonia Superior. Zagreb: Narodne novine, 1938.
CIL: Corpus inscriptionum Latinarum.
ILJug: A. and J. Šašel: Inscriptiones Latinae quae in 
Iugoslavia inter annos ... repertae et editae sunt: Si-
tula 5, Ljubljana 1963; Situla 19, Ljubljana 1978; 
Situla 25, Ljubljana 1986.
OPEL: Onomasticon provinciarum Europae Latina-
rum. Ex materia ab A. Mócsy, R. Feldmann, E. 
Marton et M. Szilágy collecta. Composuit et cor-
rexit B. Lőrincz. Vol. I: Aba–Bysanus, Budapest 
2005. Vol. II: Cabalicius–Ixus, Wien 1999. Vol. 
III: Labarum–Pythea, Wien 2000. Vol. IV: Qua-
dratia–Zures, Wien 2002.
RICe: Visočnik, J., 2017. The Roman Inscriptions from 
Celeia and its Ager. Celje, Ljubljana: Celjska Mo-
horjeva družba: Društvo Mohorjeva družba.
RINMS: M. Šašel Kos: Lapidarij Narodnega muzeja 
Slovenije / The Roman Inscriptions in the National 
Museum of Slovenia. – Situla 36, Ljubljana 1997.
S U M M A R Y
Newly discovered Roman inscription slab 
from Celeia in light of there previously atte-
sted Greek names 
At the end of 2016, archaeological surveillance 
at Miklošičeva ulica 1 in Celje revealed a tomb-
stone with an inscription broken into several pieces, 
which is today assembled of four larger fragments. 
Due to these fractures the inscription has not been 
completely preserved or cannot be completely re-
constructed. However, even the first reading makes 
it clear that the slab most probably includes Greek 
names, which makes the inscription all the more 
intriguing: throughout the Roman Empire, Greek 
names have certain specifics and are generally more 
associated with the social background of the name’s 
owner than with their origin (origo). Greek names 
were popular among and for slaves and were also re-
tained by freedmen upon their liberation. Thus, they 
transform from idionyms for slaves into personal 
names (cognomina) as a part of the tria nomina name 
formula for freedmen.
Hence, the discussed inscription slab becomes the 
starting point for the analysis of previously known 
Greek names in the area of the town of Celeia and its 
ager. In the rural hinterland of Celeia, mostly Greek 
idionyms are documented that can be connected to 
work at the Trojane customs station (statio Atranti-
na). In fact, lower grade official jobs there were as a 
rule reserved for slaves and freedmen (vilici, vicarii, 
contrascriptiores, scrutatores, etc.). There is only one 
example from the ager involving the so-called duo 
nomina, but which also originates from Trojane (Au-
relius Asclepiodotus).
The situation is somewhat different in the town 
itself; there are not significantly less idionyms (there 
are three), but there are many more names of the tria 
(duo) nomina type with a Greek personal name (15 
examples). Naturally, this fact brings no surprises; 
without doubt, the town had many more wealthy 
and influential families that had a larger number of 
slaves, whom they also freed. In the majority of such 
names, we can discern either from the actual inscrip-
tion on the tombstone or from the context that they 
do indeed name freedmen. Examples such as Caius 
Iunius Nicander and Caius Iunius Isaeus, in which we 
cannot presume the status of freedmen due to their 
connection with the army, are merely an exception.
On the newly found tombstone, two Greek 
names can be discerned despite its fragmentary pres-
ervation: these are most probably Hierocles and Hera-
265
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–2662022
cles, but what needs to be emphasised is that other 
names (which were certainly present) cannot be re-
constructed. It seems that the first one was not an id-
ionym (considering that it was supposedly preceded 
by the name Tiberius), while the other was probably 
indeed independent, since it was preceded and fol-
lowed by the letters FI (for filius) and ET, respective-
ly. In the penultimate line, it seems that in addition 
to the name in –MUS the word libertus was incised, 
since the letters LIB can still be seen. This way, the 
content of the inscription on the tombstone is nicely 
rounded off and reconfirms the several-times-men-
tioned fact that Greek names are rarely a reflection of 
the origin but are rather an indicator of social class. 
(prevod Maja Sužnik)
266
JULIJANA VISOČNIK: NOVA RIMSKA NAPISNA PLOŠČA IZ CELEJE V LUČI TAM ŽE DOKUMENTIRANIH GRŠKIH IMEN, 253–266 2022
Na napisih s Trojan (statio Atrantina) je dokumentiranih največ grških imen, 
prim. RICe 425 (zgoraj) in RICe 427 (spodaj).