Izhaja vsako sredo in soboto.
OVENEC
Uredništvo in Upravništvo: Via Cardueci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
Maše kulturno življenje
— n —
Sredi občega zaniman a stoji še vedno kulturno vprašanje, kajti ljudstva se polašča bojazen, da bi bilo oropano svojih starodavnih pravic. Dosti pripomorejo k temu nervoznemu razpravljanju vsakdanje težkoče, ki nastajajo iz nejasnega položaja, v kojega je zavit naš bodoči gospodarski in kulturni razvoj.
Nič manj niso zbegani tudi oni, ki se radi postavljajo na čelo ljudstvu. Imajo sicer v sebi čut, da se bi moralo nekaj napraviti, da se bi moralo doseči to in ono, toda po kaki poti ? Iz čustva, ki preveva danes naše ljudstvo, ne more vznikniti drugo nego čin nevolje — protest. Ker je Čin nevolje čin strasti, že naprej lahko sklepamo, da ne more roditi drugega nego strah ali pa še večji odpor.
Da bi rodil strah močno dvomimo, prej bi znal povzročiti odpor proti vsaki zahtevi in tako občutno otež-kočiti vsako akcijo za dosego sporazuma v narodnih vprašanjih.
Razmotrivaje kulturno vprašanje se šq danes spominjamo enostrankega obdelovanja našega šolskega vprašanja od strani italijanskih strokovnjakov, ki se tudi niso še mogli znebiti avstrijske preteklosti boječ se še vedno našega kulturnega razvoja kot nekakega predznaka politične premoči.
Dejstvo, da smo tvorili toliko časa del avstrijske države in postali kot taki tudi nemški zavezniki, vzdržuje proti nam star sovražen tok, ker na znamo dopovedati, kaj smo in kaj hočemo.
Naša nesreča oziroma naša naj-večja zapreka v vseh vprašanjih je tudi dejstvo, da stovonski narod ni igral še nobene vloge v mednarodnem položaju in da smo le enostransko osvetljeni kot bivši pripadniki avstro-ogerske monarhije. Naravno, da ta naš položaj izrabljajo proti nam vsi še izza prejšnih časov sovražni elementi, kojh ni bas malo.
Naš kulturni razvoj pa se mora nadaljevati ne glede na to kje potečejo naše bodoče meje. slovenski narod, kolikor ga je na Goriškem, mora postati deležen svetovne kulture, mora zadobiti med drugimi narodi na svetu prostor, do kojega se ni mogel povspeti zbog avstrijskega trinoštva.
Da se bodemo nadalje razvijali ni nikakega dvoma in le kratkovidni politiki morejo videti v našem razvoju dozdevne nevarnosti. Hrepen-jene po izobrazbi, ki je v našem ljudstvu nevtešljivo, jamči radi tega za kulturni napredek, do kojega se moramo povspeti tako visoko, da bodemo hodili vsporedno z ostalimi narodi.
Marsikdo se bi na to opombo kmalu čutil vžaljenega in me prašal, ali morda mislim, da ni Slovenec na višku kulturne stopinje.
To je treba vsled tega dobro razjasniti. N; ga morda naroda na svetu, ki bi imel tako pridne in dobre učence, ki 8e na izredno lahek način poglobe v vede. Veselje do u-čenja v našem narodu ne manjka in dosledno tudi inteligence ne. Te je vse polno tako, da smo res mogli prvačiti v vseh javnih uradih in da smo v strokovni izobrazbi postavili povsod svoje može. Toda prej in tudi danes opazujemo čudne znake, ki bi kazali na to, da naša kultura ni še vkoreninjena. Dejstvo namreč, da se inteligenca umika iz dežele, kaže po eni strani odkrito mržnjo do kul-tnre drugih narodov, po drugi strani pa tudi nekako nezmožnost uveljaviti nasproti vsem težavam lastno kulturno moč. Oni, ki danes toliko kriče po šolah in kulturnem življenju, naj gledajo pač pred vsem, da zadrže našo inteligenco v deželi, da se olajša tako razmnoženje kulturnih moči.
Vse zastonj je naštevati koliko šol
imamo in smo imeli, ako pa nimaš ljudi, ki bi vodili to kulturno življenje naprej. In čemu konečno tako malo požrtvovalnosti od strani te inteligence ? Čemu tako pehanje za službami ? To razodeva vsekakor nekako površnost in ozko duševno obzorje. Res, da so danes težki časi, toda kateri narod ni imel svojih težkih časov ? Ako bi bilo naše razumništvo prešinjeno od svoje naloge, ki jo ima vršiti med ljudstvom, ne bi odhajalo. Prava kulturna moč se razvija povsod in se ne omejuje v političnih mejah. Umikanje inteligence vtrjuje v vseh nam nenaklonjenih krogih prepričanje, da je naša kultura vsakemu drugorcdnemu državljanu sovražna in nas postavlja na isto stopnjo kakor Nemce, ki so sicer bili kulturen narod, a njihovi kulturi ni nihče zaupal, ker ni bila prava in odkritosrčna in je kot taka tvorila trajno evropejsko nevarnost. Narodi pa, ki vzraščajo v pravi kulturi, ljubijo baš radi te svoje lastnosti mir, ker vedo, da pomenja vojna nazadovanje na celi črti. Nobenega dvoma ni, da je kultura kot taka mednarodno stremljenje po razvoju vseh duševnih moči v svrho trajnega napredovanja v vedah in umetnostih. Vsi narodi pa, ki se vdeležujejo tega tekmovanja, se nehote bližajo eden drugemu in višek civilizacije obstoji baš v tem, da prenehajo popolnoma razlike med narodi in se zbog te visoke kulture izloča možnost vojne. Kultura pa sporazum prihajata sama ob sebi skupaj, kajti ono brez drugega takorekoc ne more biti. Vojna in nazadnjaštvo pa ste si sestri. Narod brez kulture posirovi sam ob sebi in postaja tako avtomatično najboljši element za vojno.
Ker pa je danes vsem narodom na tem ležeče, da se vojne ne obnovi, postane za vse državnike in politične voditelje dolžnost negovati kulturo v vsakem kotičku države. Izhajaje iz tega stališča ne bi mogli verojeti, da je današnji vladi na tem ležeče, da bi nam krajšala šole in delala zapreke. Baš narobe se bode stvar razvijala. Nič nas ne plaši dejstvo, da nas hočejo nekateri italijanski elementi izpodriniti iz go-riškega mesta in nam zabraniti ta-korckoč ustvaritev duševnega središča, kajti posledica temu bode, da
zgubi mesto samo na veljavi in nas prisili istodobno osredotočiti naše gospodarsko in kulturno življenje na drugi točki dežele, kar bode edino v kvar goričkemu mestu. Nadalje pa morajo tudi italijanski vladni činitelji pomisliti, ali bode to v njihov prilog. Navidezno se zdi nekaterim našim prejšnim in današnjim nasprotnikom, da je s tem Bog ve kaj doseženo, toda to zamore trditi le oni, ki nima širšega duševnega obzorja in živi s svojim mišljenjem v preteklosti. Kdor se pa poglablja v sedanjost in vgiblje na prihodnost, se ne more odtegniti vtisu, da je tako postopanje najpripravnejše sredstvo za onemogočenje vsakega sporazuma doma in zunaj in da so take vrste domoljubi največji škodljivci materi, ki jih je odrešila.	J, p.
Nova mažarska vlada.
Preobrat na Mažarskem šteje brez-dvomno k največjim zgodovinskim iznenađenjem. Komentarji k temü preobratu so pa jako različni. Položaj na Ogerskem še daleko ne nudi prozorne slike.
Pred vsem ni jasen postanek nove vlade. Rumunska ošabnost ne bode brez vsake podlage, ako se vpošteva, da hvalijo Francozi na Vse pretege rumunsko hrabrost. To hvalisanje gre tako daleč, da se čujejo celo glasovi, ki smatrajo kot nesrečo za Ogersko, ako se bi umaknile rumunske čete, Tudi ostane pribito dejstvo, da se je izvršil ta preobrat ob vkorakanju rumunske armade v Budimpešto. Moč nove vlade se naslanja potemtakem popolnoma na rumunske bajonete, dasi se dela nadvojvoda Jožef,
kakor da bi priznaval edino parižko konferenco ali verhovni svet za merodajnega pokrovitelja nove ogerske Vlade. Vsekakor vtemeljuje to zadržanje sum, da je nastala nova vlada po dogovorih z en-tento in da niso brez podlage govorice, da se je nameravalo najprvo spraviti na ogerski prestol bivšega kralja Karla II. Niti tega preobrata gredo torej preko Habsburžanov do entente, ki krpuca svoje •načrte v Parizu in Londonu.
Nekoji vidijo vstajati novo podonavsko konfederacijo ali nekak slovanski jez proti Avstriji in Nemčiji, ki bi se razprostira! od jadranskega po do baltiškega morja. Se Večji optimisti menijo, da je sedaj Italija popolnoma izigrana in ob vso gospodarsko moč.
No Karoly, bivši predsednik mažarske republike govori tako-le: „Po rudeči strahovladi, nastopa bela, kajti, ako se vzdrži diktatura nadvojvode Jožefa, ki so jo podpirali najprvo častniki, potem pa rumunska dinastija, se prelevi Madžarska hitro v novo monarhijo, ki bode najbrže germanofiina. Za nadvojvodo Jožefom stoji dejanski szegedinska vlada, ki sestoja iz pristašev Tisze in Nemčije“.
Ako primerjamo dalje strah dunajske Vlade pred zopetnim pojavom habsburške politike in povratkom Karla 1, si lahko predstavljamo, kake vrednosti je ta preobrat za sosednje države. Palacky je baje rekel, da, ko ne bi bilo Avstrije, se bi jo moralo ustvariti. Zdi se nam, da se pričenja vršiti ta proces, ki bi bil v ogromno kulturno škodo novim državam, ki se ne bi nikdar mogle otresti odvisnosti od gospodarsko močnejših sosedov in zapadnih protektorjev, ki Vsi-lujejo vzhodu svojo gospodarsko politiko.
V tem slučaju bi bilo zastonj vse prelivanje krvi in vsak mednarodni sporazum, ker bi odtehtavala vsa zbližanja tajna diplomacija, ki igra svojo vlogo za kulisami in mami nove narode z gospodarskim blagostanjem in drugimi podobnimi dobrotami.
Podpirati nastop Habsburžanov in ustvarjati nove umetne kombinacije v nadomestilo stare Avstrije krije v sebi nepojmljive nevarnosti za ustvaritev trajnega balkanizma ali zmešnjav’ na vzhodu, ki bodo ovirale prosti razvoj novih držav in posebno Jugoslavije, kajti dvoma ni nikakega, da pomenja vsako ojačenje Avstrije, Ogerske in Nemčije oslabljenje Jugoslavije, v kojo bodo drli zopet elementi, ki ne mofejo pozabiti svojih teženj po Jugu, od kojega jih je odrezala vojna. Saj so že pred razpadom Avstrije pisali nemški časopisi, da se je treba dogovoriti glede izhoda na J[adran.
Ogerski dogodki zaslužijo vsled tega največje pazljivosti, ker znajo razkrinkati naklepe gospodujočih narodov v Evropi.
Pogovor i nadvojvodo Jožefom.
Dopisnik angleškega časopisa „Daily Express“ je obiskal nadvojvodo Jožefa, ki ga je sprejel v miništerstvu zunanjih zadev in sicer v isti sobi, v koji je še malo dni poprej gospodoval kot diktator Bela Kun. Nadvojvoda je mož srednje starosti, priprostega vedenja, skromne noše in je napravil na obiskovalca Vtis človeka, ki se odkritosrčno trudi, da bi pomagal svoji domovini v najtežjem tre-notku njene zgodovino. V pogovoru se je izjavil nadvojvoda dobesedno takole: „Sprejel sem mesto vladnega načelnika, ki so je mi ponudili prijatelji, edino iz čistega domoljubja, ker je prišel trenotek,
V kojem se morajo potruditi v domoljubnem delu Vsi Mažari, da vspostavijo svojo domovino na novi podlagi in delujejo tako, da se Mažarska še enkrat ojači in okrepi. Prepričan sem, da država, ki ima za seboj več nego tisočletno zgodovino, kakor jo ima Mažarska, mora preboleti sedanje krče.
Na časnikarjevo vprašanje, ali se je res monarhistični režim na Mažarskem zopet vspostavil, je odgovoril: „Ne morem reči, ali se obnovi monarhijo ali pa ustanovi republiko na bodoči narodni skupščini. Edino ista je poklicana odločevati v tem vprašanju. Naša naloga obstoja le v tem, da pripravimo volitve, ki se imajo izvršiti v sedmih ali osmih tednih. Glasovanje bode vsekakor demokratično in strogo merodajno bode načelo splošne volilne pravice. Vse nad 24 let stare osebe se bodo mogle vdeležiti glasovanja. Za sedaj imamo vezane roke vsled zasedbe Budimpešte po romunski armadi. Položaj je jako resen. Rumunci so vstavili ves promet z vlaki med prestolnico in pokrajinami, nadzorujejo brzojave, telefone in V mesto ne dohaja nikaka aproviza-cija Več. Naše edino upanje je pomoč entente, s kojo želimo živeti v prijateljstvu“.
Besede nadvojvode je potrdil časnikarju Štefan Friderik, novi ministerski pred^ sednik, ki je izjavil, da je moral zdravi ogerski živelj postopali ravno tako, kakor je postopal, kajti takozvana začasna socijalistična vlada, ki je sledila oni Bele Kun, je pomenila !e bolševizem pod drugo obliko.
j Tudi dopisnik „Daily News“ je obiskal nadvojvodo, ki mu je "podal podobne iz-1 jave, kakor prejšnemu časnikarju. Tudi ' ta je baje zadobil vtis domoljubne od-1 kritosrčnosti kot vodilnega čuta nadvoj-j Vode. Toda zanimivo je čitati, kaj se je : temu časnikarju zgodilo, ko je zaprosil pogovor z nadvojvodo. Nasproti mu je prišel v škrlatnem in z biseri posutem kroju majordom, ki mu je z največjo vljudnostjo povedal, da ga Njegova Visokost za sedaj ne more sprejeti ker je po trudapolnem jutranjem delu šla počivat.
*
Tako govori torej bivši c. in Kr. vojni maršal nadvojvoda Jožef. Glasovi, ki dohajajo iz Mažarskega pravijo, da pričenja vejati smrad starinske reakcije. Mesto se polni s starimi političnimi relikvijami kakor Julijem Andrassy, Sandorjem, Ester-hazyem, Pallavicinijem in drugimi taki. Pravijo, da zadobiva vse staro lice. U-radniki so vže prisegli zvestobo novi Vladi, ki je prepovedala vse časopise, razven edinega uradnega, ki mora zadostovati radovednemu prebivalstvu. Pravijo, da ni izključeno, da oživi Avstro-Ogerska v pomanjšani izdaji. Vsaj predznaki res ne manjkajo. Komu bode to v korist, pokaže kmulu bodočnost.
Iz mirovne Konference
Tittoni se je vrnil iz svojega potovanja v Belgijo, kamor se je podal, da zagotovi Italiji nov vir za dobavo premoga, pa ne pojde v London, kakor se je govorilo prejšne dni. To potovanje je imelo namreč namen, dogovoriti se z načelnikom angleške vlade glede celotne ureditve italijanskih problemov v jadranskem, kolonijskem in gospodarskem oziru. Toda, ker pride bodoči teden angleški ministerski predsednik v Pariz, se je odložilo razpravljanje teh predmetov do njegovega prihoda.
Verojetno je vsled tega, da pride tekom bodočega tedna ali početkom naslednjega do sličnega sporazuma med Italijo in Anglijo kakor vže obstoja sedaj med Italijo in Francijo; tako se bode olajšalo tudi pritrjenje Zjedinjenih držav na skrčeni program italijanskih aspiracij. „Toda“, tako nadaljuje dopisovalec „Cor-riera della sera“ „ni si treba delati ni-kakih iluzij na povoljno rešitev reškega Vprašanja, glede kojega obstojajo stari ugovori, kojih ne more ublažiti nobeno pogajanje. Radi tega moramo presojati ves položaj, v kojem so se zopet povzela pogajanja od strani nove delegacije in nove vlade, in razmotrivati s hladnim razumom in umevanjem naših dejanskih potreb rešitev italijanskih Vprašanj v njihovi celoti.
Nekatera gospodarska vprašanja, kakor na pr. zalaganje angleškega premoga in porazdelitev sovražne trgovske mornarice se je razpravljalo vže poprej v Londonu, toda te dogovore sodijo nekateri z Velikimi pridržki.
Glede dobave premoga iz Belgije, ki je tvorila cilj Tittonijevega potovanja v Belgijo, se tudi ni treba udajati prevelikimi iluzijam. Res je, da je bila neka množina mešanega belgijskega premoga ponuđena Italiji prošlega meseca marca, a iz razlogov, ki so se takrat zdeli morda tehtni, je bil nakup odklonjen ; od takrat je izvažala Belgija svoj preostanek premoga v Francijo, a tudi ta množina pada od meseca do meseca v razmerju kakor raste domača potrebščina Vsled obnovitve domačih industrij, tako da je morala Belgija, ki proizvaja dandanes le 40°/o predvojne množine premoga, ustaviti vsako nadaljno izvažanje premoga razven množine, ki jo dolguje po dogovoru Franciji. Le hitro razširjenje premogonosnih belgijiskih rudnikov bode v bodočnosti omogočilo kak mali izvoz premoga v Italijo in je potemtakem smatrati le kot spodbujenje delavcev izraz predsednika rudarske zveze v Belgiji, Destreeja, na shodu v Charleroi, da je treba velikega napora v svrho zvišanja produkcije, ki bode služila v podporo italijanskih sodrugov.
Izgredi na Japonskem.
„Times“u poročajo iz Tokija: „Na Japonskem raste nezadovoljnost vsled naraščanja cen^ in vladnilUvkrepov proti špekulantom. Časopisi niso izšli 1. tega meseca vsled zatvoritve tiskaren od strani lastnikov, ki se nočejo udati zahtevam črkostavcev po zvišanju plač in znižanju delavskih ur. Vlada pa noče pripoznati onih sindakatov, ki se niso u-stanovili na zakoniti podlagi. Delavske stavke se širijo po celi deželi in zahteve so povsod iste: zvišanje plač in znižanje delavskih ur.
Avstrija in mirovna pogodila.
Iz Švice poročajo: Avstrijski poslanik Renner se je podal v Saint Germain. Na vprašanje nekaterih časnikarjev, kako si predstavlja zaključek mirovnih pogajanj, je odgovoril Renner: „Pričakujem odgovor entente na mojo dolgo noto še le za četrtek. Ako ne bode vseboval od-
govor nikake bistvene olajšave, posebno v finančnem oziru, ne bodemo mogli podpisati miril. To je naše prepričanje in ono glavnega odbora narodne skupščine“.
Na vprašanje, kaj se potem zgodi, je odgovoril Renner:
„V tem slučaju mislim, da bode moralo prepustiti ministerstvo vsako odločitev narodni skupščini. Seveda pa se ne moremo spustiti v novo vojno z en-tento. Morda potrdi mirovno pogodbo narodna skupščina, toda mi bi tega ne mogli storiti v nobenem slučaju. To moram posebno krepko povdarjati“.
Nadalje se je prašalo Rennerja, kaj misli glede sedanjega ogerska preobrata. Renner je menil: „Budimpeštanski preobrat je brezdvojbno učinkoval tudi na razpoloženje V Avstriji. Potem, ko smo se otresli bolševizma, stojimo danes pred novo nevarnostjo. Vsekakor pa izključuje sedanji položaj možnost protirevolucije v ogerski podobi, na primer s Habsburžanom na čelu. Rešitev, za kojo stremimo je: „Mir po sprejemljivih pogojih, to je po takih pogojih, ki jih po naši vesti lahko sprejmemo in izpolnujemo ter ki nam omogočijo intenzivno delo, da se dvignemo iz tega bednega položaja, v kojega smo zašli“.
Plebiscit v Banatu?
Neko poročilo, ki prihaja iz Pariza, se glasi, da rumunsko javno mnenje noče pripoznati konferenčne odločitve glede razdelitve Banata. Belgrajska vlada se baje namerava radi tega obrniti do iste konference z zahtevo, da se reši spor med Rumunijo in Jugoslavijo glede banatskih pokrajin na podlagi ljudskega glasovanja po celem Banatu.
Tittoni v italijanski zbornici.
Po zadnjih naročilih iz Pariza se namerava vrniti Tittoni za nekaj dni v Rim, da prisostvuje razpravi nemške mirovne pogodbe v italijanski zbornici. Njegov namen pri tej priložnosti je podati narodnemu zastopu vse podatke, ki bi bili potrebni za hitro umevanje posameznih točk te mirovne pogodbe. Pri tem je tudi pričakovati, da objavi londonski dogovor, kakor je obljubil v svojem prvem govoru na zbornici. Ta objava ni le jako umestna, ampak tudi potrebna v očigled številnim verzijam, ki so krožile, ne da se bi prejšna vlada kljubu vsestranskemu pritisku potrudila odkriti pravi položaj. Sedaj bode ta dogovor uradno objavljen. Tittoni je zadobii v to pritrjenje tudi od ostalih zaveznikov in izročil ta dogovor v polnem obsegu komisiji, ki proučuje versailsko mirovno pogodbo. S tem se popolnoma preuravna smer italijanske politike, ki postane odslej predmet javnega razpravljenja v nasprotju s Sonni-novo navado, držati vse tajno in pridrževati si izključno pravico odločevati v tako Važnih vprašanjih, kakor je na pr. jadransko Vprašanje.
Turčija v zadnjili zdlajili.
V Turčiji se kuha. Turki se nočejo udati svoji osodi in radi tega se vedno gosteje pojavljajo očitni spopadi med posameznimi strankami. Na vladno povelje sta bila zaprta Mustafa Kernal, nadzornik četrtega armadnega zbora in bivši minister mornarice Reouff bej, oba obdolžena, da organizirata v nasprotju v z obstoječimi zakoni oborožene tolpe in vodita vstajo v Anatoliji. Veliki vezir o-pominja v svoji okrožnici deželne oblasti, da morajo zabraniti vsako organiziranje tolp, shodov in nabiranje ljudstva.
A kljubu temu je vsa Anatolija po koncu. Nekateri turški veljaki trde, da ni naperjeno to gibanje ne proti dinastiji, ne proti državi, ampak da je to le previdnostno oboroževanje. Zasedba mesta Smirne, da je bilo za turško prebivalstvo veliko presenečenje, iz kojega je pa izvajalo posledice.
„Mi ne moremo zatirati nobenega“, tako trde Turki, „toda menimo, da imamo pravico zahtevati, da se nam ne vzame tega, kar nam je zagotovljeno po 14ih Wilsonovih točkah. Evropa se je obložila z veliko odgovornostjo, ker je pooblastila Grke, da se nastanijo v pokrajinah, kojih prebivalstvo je V pretežnem številu številu turško. Ne maramo govoriti o grozodejstvih, s kojimi so se omadeževali Grki pri svojem vhodu v Smirne“. Tako se hudujejo turški veljaki in nesramno trde, da je vse turško, Armenija, Pontus i. t. d. Pozabljajo pa ti turški gospodi, da so bili baš oni, ki so vse poturčili in si prilastili premoženje dru-goverskih narodov na nasilen način. Vsekakor pa je vpoštevati dandanes turški odpor, ki ga je izzvalo izkrcanje grških čet v Smirni. Turki nočejo ničesar slišati o „mandatih“ evropejskih držav in njihova edina želja je, da bi prevzele upravo Zjedinjene države, po kojih je odkritosrčno hrepenjenje.^ Vedno vidnejše stopa v ospredje prepričanje, da Turčije ne bode mogoče popolnoma vničiti, marveč, da bode nadaljevala svoje življenje pod amerikanskim pokroviteljstvom, kar zna biti njena sreča, ali pa tudi — nesreča.
«GORIŠKI SLOVENEC»
Mirovna pogajanja z Avstrijo
teta 1917.
Grof Wedel, bivši nemški poslanik na Dunaju, priobčuje v „Hamburger Nachrichten“ o mirovnih poskusih entente, posebno leta 1917. Drugi del njegovih razkritij je posebno zanimiv, ker poter-juje, da ste hoteli Anglija in Francija skleniti mir leta 1917 in pregovoriti v ta namen Italijo, da skrči svoje vojne cilje. Ti mirovni poskusi so se baje izjalovili edino radi okoliščine, ker je dobila en-tenta poročila o groznih notranjih tež-kočah Avstrije, kar jo je opogumilo za nadaljevanje vojne.
Dobesedno se glasi tostvarni članek grofa Wedel: „Spomladi leta 1917 se je vrši! v Genfu sestanek med burskim generalom Smuts in aVstro-ogerskim poslanikom grofom Mennsdorff. Inicijativa za to je izšla od Anglije, kar je posebno vtrjevalo upanje na vspešnošt. Lloyd George je našel moža, ki ga je iskal, v osebi generala Smuts, s kojim je bil osebno znan. Avstro-Ogerska pa je našla zopet svojega moža v grofu Mennsdorff, ki je za časa svojega poslaništva v Londonu vžival veliko priljubljenost.
Baje je imel mnogo zvez v Londonu in se je bil močno potrudil leta 1914, da bi zabranil izbruh evropejske vojne. Grof Czernin se je mogel vsled tega zanesti na njega.
Pred vsem se je vprašalo ali je možen splošen mir in je-li obstoja tudi možnost za sklep mini z Nemčijo. V trdilnem slučaju se bi moral glasiti predlog, da se naj odpošlje vladnega zastopnika. V zanikal-nem slučaju pa se bi imelo izjaviti, da je vsako nadaljno pogajanje nemogoče. Kakor je pravi! pozneje ob svojem povratku grof Mennsdorff, mu je odgovoril na prvo vprašanje general Smuts, da je vsako pogajanje z Nemčijo izključeno Mennsdorff je na to vprašal, je-li se morda misli, da se more Nemčijo Vojaško premagati. Smuts je na to odgovoril, da si ne dela ententav tem pogledu nikakih iluzij, toda da ni še prišel ugoden tre-notek za pogajanja z Nemčijo. Edini trenotek, v kojem ste resno mislili Anglija in Fiancija na mirovna pogajanja, je bil v poletju 1917, ko je bil Lloyd George vznemirjen vsled ogromnega števila potopljenih ladij in se je hotel podati skupno s francoskim ministerskim predsednikom v Rim, da se dogovore z Italijo v tem pogledu. Toda to potovanje se je opustilo vsled novih informacij o položaju v Avstro-Ogerski. Verojetno je, da sta imela v mislih Lloyd George in Ribot omejitev italijanskih vojnih ciljev in poskus približati se Avstriji na podlagi cesarjeve ponudbe. Značilno je, da se je izbralo kot kraj za te dogovore nesto Rim. Baje se je posrečilo prego-oriti Italijo, da je zdatno omejila svoje Vojne cilje.
Poročilo končuje tako-le: „Zadnjo jesen je dospela na Dunaj neka delegacija. Ker se je smatralo le Italijo kot pravo sovražnico, so bili sprejeti Angleži in Francozi prav prijateljski. V nekem Dunajskem salonu sem se srečal z angleškim častnikom, kojemu sem bil predstavljen in s kojim sem se deij časa prav lahko pogovarjal, ker je govorij častnik z velikim spoštovanjem o Nemčiji in celo z občudovanjem o nemški armadi in njenimi poveljniki.
Socijalistična konferenca v Lucerni.
Iz Švice poročajo : „Mednarodna socijalistična konferenca V Lucerni je zaključila svoje delovanje. V zadnji seji so govorili zastopniki vzhodnih narodov in se je razpravljajo o boiševizmu. Ruski menševik Axelrod je označil bolševizem ne kot diktaturo proletarijata, marveč kot tiranijo proletarijata. Adler je kritiziral bolševiške metode, toda omenil je, da konečne sodbe ni še mogoče izreči.
Značaj „internacijonale“ ostane potemtakem negotov. Longuet je omenil, da bi bilo potrebno porušiti rusko revolucijo v svrho, da zadobi internacijo-nala zopet enoten značaj. Renaudel je pa zaključil, da ne pomenja „Internacijo-nala“ nastop socijalizma manjšin, marveč demokratiziranje večine. Sledili so temu razni protesti v prilog Armencev, Indiji-cev in proti vmešavanju v razmere Male Azije in drugo.
Bodoči sestanek se vrši V Genfu. Tega sestanka se vdeleže tudi zastopniki mednarodnega socijalističnega časopisja.
Zadnji poskus za ohranit«v avstro-ogcrske monarhij« Habsburžanom.
Dunajska „Sonn und Montagszeitung“ priobča nekatera razkritja visoke osebnosti iz bivšega avstro-ogerskega dvora. Med drugim poroča o dogodku, ki se je pripetil dne 51. oktobra 1918 nasle-
dr^NadvojVoda Jožef, nadvojvoda Eugen
in nadvojvoda Albrecht so se podali danes k cesarju. Nadvojvode so prosili cesarja, da se odpove V prilog prestolonaslednika, da ohrani dinastijo.
V Avstriji bi sprejel vladne vajete nad-vojvoda Eugen, na Ogerskem pa nad-vojvoda Jožef, da rešijo v zadnjem tre-notku monarhijo habsburški rodovini. Nadvojvode so povdarjali dejstvo, da je cesarica malo priljubljena in da sta nadvojvoda Jožef in nadvojvoda Eugen najpopularnejša habsburžana v monarhiji. Armada da bi prestopila na vsak način na njihovo stran. Med cesarjem in nadvojvodi se je razvil živahen pogovor, ki je prišel konečno v glasen prepir. Toda nadvojvode niso odnehali niti pičice od
svojega načrta; konečno je obrnil cesar hrbet nadvojvodam in je bil razgovor na Ja način prekinjen“.
Časopis pripoveduje, da je bil to zadnji sestanek med cesarjem Karlom in nadvojvodo Jožefom.
Čehoslovaki proti rumunski okupaciji.
VerhoVni zavezniški svet se je sestal 11. t. m. Odsoten je bi! Tardieu radi bolezni.
Verhovni zavezniški svet se je pečal z mirovno pogodbe bulgarsko in z dogodki na Mažarskem. Rumunska vlada ni še odgovorila na ententino noto, s kojo je bila povabljena vzdržati se na Ogerskem vsake samolastne inicijative in prilagoditi svoje vkrepe enim medza-vezniške komis je, ki posluje Vže v Budimpešti. Čehoslovaški delegati so odposlali na konferenco protest proti vkorakanju rumunskih čet v Budimpešto in proti obsežnim rekvizicijam, ki jih izvršujejo Rumunci na Ogerskem in ki po čehoslovaškem mnenju zmanšujejo o-gerske zaloge, ki bi jmele služiti kot vojna odškodnina za Čehoslovaško.
Grške tete na Mlgarski meji?
PARIZ, 12. Glasom poročil „New York Heralda“ se zbirajo grške čete ob bul-garski meji. Namen tega zbiranja ni natančno znan, toda zna se, da je Grčija jako nezadovoljna z zadržanjem Bulgar-ske jv izvrševanju pogojev, ki so jej bili naloženi pri sklepu premirja. Ugotovlja se, da Bolgarija ni izvršila teh pogojev bolje nego Ogerska.
Potemtakem meni dopisnik, da ni izključeno, da 'bi posnemali Grki zgled Rumuncev na Ogerskem.
Rumunija j« odgovorila na entino noto.
Po zadnjih poročilih je došel rumunski delegaciji v Parizu odgovor rumunske vlade, ki je baje sestavljen v jako spravljivem duhu. Potemtakem ne bode hu-deža navskrižja med mirovno konferenco iti rumunskim zadržanjem.
Domače vesti
Velika tatvina. V noči na 10. avgusta so neznani tatovi oplenili trgovino Karla Boscovez in Fraceta Zian na Velikem trgu štev. 16 in odnesli nič manj nego 54 parov črevljev, 6 kosov tkanine, 50 ducatov nizkih črevljev, 21 volnenih srajc in druge stvari. Skupna škoda znaša 5290 lir.
Najdeno. Pri mestni blagajni je bila položena denarnica, ki jo je nekdo pobral na ulici in ki vsebuje nekaj denarja in listin.
Stanje mestnega prebivalstva. V dobi od 8. do 12. avgusta je štelo mestno prebivalstvo 18.020 oseb. Rojenih je bilo 8, umrlo jih je 9.
Posestniki avtomobilov in šoferji se
znova opozorjajo, da se morajo zglasiti pri okrajnem civilnem komisarjatu v svrho, da se popiše njihove stroje in ponovi spričevalo vsposobljenosti za vožnjo, kajti po preteku meseca avgusta se prepove promet z avtomobili brez verifikacijske listine in se kaznuje šoferje, ki bodo vozili brez predpisanega spričevala o v-sposobljenosti.
Odprava železnega drobiža. Kr. glavni komisar naznanja, da se v ozemlju tostran premirne črle pobere iz prometa ogerski in avstrijski železen drobiž po 20 hekerjev oziroma 20 Ellerjev. Zneski do 25 lir se menjajo pri poštnih uradih, višje svote pa pri filijalkah italijanske banke (Banca d’ Italia) V Trstu, Gorici in Pulju.
Glavni civilni komisar je pooblaščen uvajati preiskavo glede izvora v menjavo predloženih svot in odkloniti menjavo, ako ne bi se moglo opravičiti posesti tega drobiža in to ne glede na daljne kazenske posledice, določene v naredbi verhovnega armadnega poveljstva z dne 22. maja 1919.
Petnajsti dan o polnoči po objavi pričujoče naredbe preneha imeti ta drobiž kurzno veljavo.
Izvažanje blaga iz Julijske Benečije.
Z dnem 10. avgusta je dovoljeno izvažanje blago iz Julijske Benečije, ako ne presega pošiljatev teže 100 kg. Za po-šiljatve, ki vsebujejo žito, moko, testenine, riž in sladkor mora dati dovoljenje aprovizacijski urad glavnega civilnega komisarja oziroma tudi drugi civilni komisarji. Za pošiljatve blaga, ki tvori državni monopol, (kakor tabak, sol, kava, saharina, žveplenice, avtomatični priži-galniki, smodnik navaden in za umetne ognje, orožje, municija in igralne karte) pa je treba vedno dovoljenja kr. carinskega urada.
Za tergovce z Dunajem. Na prizadevanje tržaškega Lloyda bode izhajal po-cenši z drugo polovico tega meseca na Dunaju vsakih štirinajst dni časopis „Pass und Reise“, ki se bode pečal posebno s tržaško trgovino in bode prinašal zajedno vse novosti, ki zanimajo potnike, ek-sporterje in špediterje. Nadaljna pojasnila glede inseratov in dopisovanja se dobč pri tržaškem Lloydu v Trstu, kamor se lahko obrnejo zasebniki za pojasnila tudi pismenim potom.
I* Šempolaja. Dne 5. avg. je zabodel neki vojak gosp. Alberta Berginc, gostilničarja v sosedni gostilni, naravnost v srce.
Bil je v trenutku mrtev. Bil je blag in nadarjen mladenič, vstrajen delavec na
izobraževalnem polju, požrtvovalen za blagor ljudstva. Ž njim je zgubila mati sina in edinca V najlepših 50. letih svoje miadosti. Za njim žaluje cela občina, sploh vsakemu, kdor je le enkrat ž njim občeval, se mu mora krčiti srce.
Kako je bil priljubljen in obče spoštovan, je pokazal velikanski sprejem na zadnji poti.
Predragemu, nepozabnemu pokojniku naj sveti večna luč!
„Sit Tibi terra levis!“
Iz Srpenica. Veselični odsek bralnega društva, ki se ustanovi kakor hitro bo mogoče, priredi še ta mesec lepo veselico.
Domačini in sosedje se opozarjajo na to narodno prireditev že vnaprej.
Iz Ledin na Idrijo dobivamo sledeči dopis:
„Dne 12. julija je bil tukaj vaški praznik. Praznovalo se je namreč šolski zaključek po vsporedu, ki ga je organiziral tukajšni poveljnik polkovnik Andreoli.
Ob osmih zjutraj se je zbrala deca v šoli, kjer se je razdeljevalo diplome. Nato se je podala deca pod vodstvom učiteljice, gos.čne Kos v cerkev, v koji je bral sv- mašo vojni kapelam
Po sv. maši se je podala deca v spremstvu godbe na neki travnik, kjer je pričakovalo deco pravo presenečenje. Njihovi pogledi so zastrmeli ob prizoru bogate razstave daril in igrač.
Trideset najpridnejših dečkov in deklic se je smelo najprvo izbrati svoj delež na igračah po svojem okusu. Tem je seveda sledila ostala deca. Nato je bila deca pogoščena. Zabava je trajala kake dve uri in se je zaključila s tem, da je podala ena izmed deklic šopek nabranih cvetlic gosp. polkovniku kot izraz hvaležnosti za prijetno presenečenje, ki jim je je pripravil dobrohotni polkovnik An-dreoli“.
T£DEÜ5SU KOLESI AR
16.	Avgusta Sobota, Rok, Hijacint
17.	„	Nedelja, 10. pob., Liberal.
18.	„	Pondeijek, Joahim, Helena.
10-	„	Torek, Ludovik, Toled, Julij.
20.	„	Sreda, Bernard, Štefan.
21.	„	Četrtek, Ivana, Adolf.
22.	„	Petek, Timotej, Hipolit.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL
Upravitelj in urednik: Karo! Jušič. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Prodi, i
Gramofon, že rabljenih gramofonsKn, plošč in dva stroja za pletenje nogavic.
Naslov, pove uredništvo tega lista.
se dobi v papirni trgovini
ANTONA PERTOT
GORICA - Via Municipio 4 - GORICA filjalka, Via Teatro 18, ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanj? fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
r
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorici
(Largo Nicoiö Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov
Maksimiljan Poberaj
arhitekt.
V»	/
r
CORSO G. VERDI 38.
▼
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, s a barv i. t. d. b ■
SLOVENSKE KUJICE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-q vence" sp. V. Bandelj, n Slovarji italijansko-slovenski, in slovensKo italijanski. - SJo-H b venska postrežba b b

J
g Velika zaloga vsakovrst- m
■ nih ur, verižic in zlatenin
B	■
J mr Najnižje cene -» J
BBBBBB^BBBBr^IBBBBB
11
Bornvaz & lu.ledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zobozdravnici atelje
Dr. Hsrkukj Pcrnecher
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Gorso Vitt. Em. III. št 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih
od 8. predp. do 7. popoldne.	--
BflflBBBBBBBB
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
ZMERNE CENE




BB3BElBBflSiJHn i i
■	GENTILM & ROSSflTI
m
J tvrdka za stavbeni materijal
H v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
Ü	'	==
■	, ima Alojz Slamič
s	Bogata zaloga vsakovrstne-
@ -----------------
■	era stavbenega materijala
B	—
» Med tem tudi Cement PORTLAND