Marjetu MALH^ilČ venijc v Nato, ilriigc pa menijo, da s lem sogovornikom v Natu sporočamo omahljivost oziroma neprepričljivost glede naših namer. Ob primerjavi vsebine strankarskih jprogramov in njihovih aktualnih političnih potez zasledimo precej nedoslednosti. Tako .se Združena lista socialnih demokratov v programu zavzema za varno.stno politiko oborožene nevtralno.sti, s svojimi političnimi dejanji (na primer podpis .skupne izjave parlamentarnih strank aprila 1997) pa .se zavzema za članstvo Slovenije v Natu; Slovenski krščanski demokniti v svojem programu Nata sploh ne omenjajo, v političnem delovanju pa brez zadržkov podpirajo idejo o vključitvi Slovenije v Nato; Liberalna demokracija Slovenije se je v svojem programu z;ivzemal;i za referendum kot n;ičin odločanj;i o članstvu Slovenije v .Natu, v političnem deloranju pa je s\oje st;ili.šče revidirahi. Razloge za nesprejem Slovenije v Nato v prven» krogu njegove širitve, in šele n:i tej točki i>ostane [Jomembna prip;idno.st poziciji oziroma opoziciji, vidijo vl;itlne stranke prcdv.sem v zunanjih dej;u nikih, na k:itere .same ni.so imele odločilnega vpliva, medtem ko opozicijske stranke za neuspeh krivijo vlado. LXe ključni koalicijski .stranki, ki tvorita .sedanjo vlado (Liberalna demokr;icij;i in Ljudska .stranka) vsaj posredno vitlita težave našega približe\'anja Natu v nezadovolji\i pripravljenosti .Sloven.ske voj.ske. Opozicija pa med drugim opozarj;i na prepoč;isnost sprememb v družbi (nedokončane politične, ekonomske in voja.ške reforme), n:mierno z;ivlačevanje proce.sa vračanja n:icionaliziranega premoženja in s tem popnive krivic storjenih v prejšnjem totalitarnem režimu', pre|x>časen proces pri-vatiz;icije in oviranje tujih naložb, neangažiranost .Slovenije pri re.še\anju balkan-.ske krize in nesprejem nekaterih zahtevanih obrambnih obveznosti. pom;mjkljiv civilni nadzor nad voj.sko in slabo pripr;ivljeno.st slednje, nepregleden obrambni proračun in na nakupe orožja in vojaške opreme v državah, ki niso članice Nata. Javnomnenjski podatki kažejo, d;i večin;i res|X}ndentov podfiira idejo o vključitvi Slovenije v Nato, obenem pa se relativna večina zavzema za zniževanje oziroma v najbolj.šem primeru ohranjanje ravni obrambnili izdatkov, kar še po.se-bcj velja za izdatke za vojaško obrambo, medtem ko je zahteva po znižanju izd;itkov za nevoja.ško (civilno) obrambo malo manj izrazita. Na drugi strani pa velja, d;i bi članstvo v zvezi Nato za Slovenijo pomenilo povečanje obrambnih (predvsem vojaških) izdatkov, kar je s svojimi projekcijami za prihodnje obtlobje potrdil;! tudi vlacki. Treba je poved;iti, da raziskovalci doslej nismo vzpost;ivili neposredne korelacije med olx?m;i variablam;i (obnimbni izdatki in člansuo Slovenije v Natu), kljub temu pa se postavlja vpnt.šanje, ali lahko pričakujemo, da bo podponi j;ivnosti projektu vključevanja Slovenije v Nato nižja, če bo članstvo pomenilo občutno |X)večanje obrambnih izdatkov? I lipotetično smo pred\'idev;ili, da utegne stopnja zaznane vojaške ogroženosti vplirati na odnos javnosti do čl;insiv:i Slovenije v .Natu, \end;ir kljub nizki zaznavi vojaške ogroženosti, izsledki javnomnenjskih raziskav kažejo, da je bila podpora slovenske javnosti prizadevanjem države za članstvo v Severnoatlanstkem zavezništvu relativno stabiln;i in vi.soka in je v povprečju dosegala okoli šestdeset odstotkov respondentov. Kljub temu govorimo o relativni podpori j:ivno.sti projektu vključevanja Slovenije v Nato, za to pa obstajajo trije razlogi: prvič, podpora j;ivnosti ni bila t;iko Mcirjcm MALEŠIČ visoka kot to velja za nekatere tiruge države aspirantke za članstvo, drugič, kot smo videli, podatki posredno kažejo, da javnost ni bila pripravljena jx)kriti višjih obrambnih izdatkov, ki bi jih prineslo članstvo v Natu in tretjič, podpora javnosti ni bila tako visoka kot podpora parlamentarnih političnih strank, ki so se vse deklarativno zavzele za članstvo Slovenije v Natu. LITHRATURA Hatts Alxnit Slovenia: Dcfcntc, l.jubljana. April 199«. Janša, Janez, Ce vlado sestavlja zadnji predsednik komunistov. Delo, .Sobotna priloga, 25. julij I99H. Jckišič, l.juhica in Gri/.old, Anton, Slovenian Sctiirity in a i:ua)pean Perspective', v: Paul I.uif (ur). Security in Central and l-a.stcrn Hurope, (l.axcnburg: Austrian Institute for International Affairs, 1998). Madrid Declaration on i:uro-Atlantic .Security and Cooperation, Madrid, 8-9 VII 1997. Ke.solucija o i/hodi.^čih zasnow nacionalne v-.irnosti Republike Skwcnijc, Uradni list RS, St. 71, 30. dccenibcr 1993. Rupel, Dimitrij, eno pismo .senatorju?, IX.'lo, Sobotna priloga, 18. julij 1998. Zakon o obrambi, Uradni list RS. .št. «2, 30. deccmber 1994. Washington Declaration. W;ishingH)n, 23 rd and 2-1 th April 1999. 217 Miro HAČHK- '/.virsi ZSANSTVENl ČlASEK LOKALNE VOLITVE V SLOVENIJI -PRIMERJAVA I994-1998"'' Povzetek. Članek je jmsreCeiiprohlenialiki lokalnih rolilei z ridika [mmerjare slovenskih lokalnih volitev v letih 199'^ in 1998. V'primerjalni analizi smo se osredotočili predvsem na organiziranost političnih strank na lokalni ravni ter skušali zaznati trende v gibanja volihiih rezultatov posameznih strank od leta 1994 naprej Hkrati jtredstavlja članek izredno bogato bazo jmdalkov ne le o rezultatih lokalnih volitev, temveč tudi glede organiziranosti strank na lokalnih ravni. Osnovna ugotovitev primerjalne analize je opazen premik v levo, saj so od leta 199-1 'desne' stranke na lokalni ravni izgubile delež volilne jmdpore, istočasno/)a so "leve'stranke pridobile delež volilnepodpotv. Po lokalnih volitvah 1998 je prišlo do nove porazdelitve moči, povečalo pa se je tiuli število neodvisnih kandidatov. Kaže .«rc trend krepitve največjih ftaiiamentarnih strank, kar je v najtvčji meri />ove-zano z dobro organiziranostjo teh .strank na lokalni ravni. Ključni pojmi: lokalne volitve, jiolitične stranke, Slovenija, primerjalna analiza. \'olit\c so v sodobnem pojmov anju demokracije eden najpomembnejših izrazov volje ljudi in eden nujnih (»gojev za demokratično oblikovanje najpomemLv nejših državnih organov in seveda tudi organov lokalne samou|5rave. Po političnem pomenu so lokalne volitve popolnoma primerljive z tlržavnimi. saj je lokalna samouprava ključna za življenje ljudi; lokalne volitve pomenijo najpomembnejši vpliv prebivalcev lokalne skupnosti na delovanje lokalne .samouprave in .so kot take bist\ena prvina lokalne tlemokracije. Lokalne volit\'e tako omogočajo prebivalcem lokalne skupnosti neposreclen vpliv na sestavo predstavniškega telesa, s tem pa tudi vpliv na odločitve, ki jih ta sprejema. Z volitvami podelijo volivci članom predstavniškega telesa mandat - pooblastilo za to, da odločajo v njihovem imenu o v.seh pomembnih vprašanjih v lokalni .skupno.sti, o katerih .se je potrebno odločati takorekoč vsakodnevno in o njih ni mogoče odločati na načine ne|X>sredne lokalne demokracije (zbor občanov, referendum). Zato imajo volit\e odločilen pomen tudi za demokratično uresničevanje lokalne samouprave (Grad 1998,49). ■ .\fini UnCek. tLiisieiil in mttuti rtizislmvalei: na l'l)\' " '/.ahi atjiijvm ctr.lffirjn l.ukSICii zii /hhiiik'firl nasMjanjn una CIanIta. Noliivc prcdsi.iviii.škega iclcsa in ilriigil» organov lokalne skiipnosti imajo v okviru lokalne samouprave prnlobno vlogo ter pomen kot volitve na državni ravni V obeh primerih gre za demokratično oilločanje o (5sebah, ki bodo zastopale vcjljo volivcev v predstavniškem telesu ter drugih %'oljenih organih lokalne skupnosti. Čeprav je lokalna .skupnost bistveno manjša od države, tudi na tej ravni pomeni nepo.sredna demokracija bolj izjemo kot |>ravilo, kar pomeni, da tudi na tej ravni prevladuje posredna demokracija. Posredna demokracija se kaže v preno.su pravice odločanja prebivalcev- lokalne skupnosti na organe lokalne .skupnosti. Pri lokalnih volitvah je narava le-teh drugačna od narave državnih volttev, ki ponavadi pomenijo enega redkih načinov vplivanja državljanov na državno odločanje. I.okalna samouprava v .svojem bistvu pomeni zagotavljanje možnosti neposrednega vpli\ anja in udejstvovanja prebivalcev lokalnih skupnosti na odločanje v teh lokalnih skupnostih. Zato bi naj bile lokalne volitve le ena od možnosti in nikakor ne edina možnost vplivanja prebivalcev lokalne skupnosti na lokalno .samoupravo m jih je zato potrebno jemati kol "neločljivi in naravni del lokalne samouprave kot lake" (Grad 1998, i8). Za lokalne volitve veljajo pov.sem enaka načela kot za volitve na državni ravni, zahte%'ajo tudi podobno organizacijo in enaka pravna jamstva za uresničevanje volilne pra\icc vsakega posameznega prebivalca lokalne .skupnosti. Lokalne volitve |wmenijo pomemben preizkus političnega javnega mnenja v obdobju med volitvami na državni ravni, čeprav .se volivci na lokalni ravni pogo.sto otlločajo povsem drugače kot na tlrža\ iiih \olttvah. Na lokalni ravni volivci pogosto podpirajo stranke, ki jih na državni ravni (Se) ni v padamentu ali predv.sem neodvisne kandidate. Nasploh pa .so na volilno izbiro na obojih .slovenskih lokalnih volitvah (1991 in 1998) gotovo najbolj vplivali specifični lokalni interesi, povezani zlasti z razlikami v ekonomskem položaju po.sameznikov in tudi celotnih lokalnih skupnosti. Demokratične lokalne volitve so .še po.sebej pomembne v Srednji in Vzhodni Kvropi zaradi procesa kon.soliciacije celotnega političnega sistema. Lokalne volitve gotovo predstavljajo enega najpomembnejših virov demokracije na lokalni ravni. Zato je pomembno raziskovati lokalne volitve tudi v Sloveniji. Poleg tega lahko na lokalnih volir\ah preverjamo tudi .spo.sobnost .strank z vklika pridobivanja politične moči, kot tu
  • litik, pripravile poseben programe za po.samezne lokalne skupnosti in .se v njih opredelile do čisto konkretnih lokalnih problemov v po.sameznih okoljih, oblikovale določena programska ali politična zavezništva ter ptiiskale najprimernejše kandidate, po potrebi tudi skupaj z drugimi političnimi sirankami, za 2800 (lokalne volitve v letu 1991) oz. .3500 (lokalne volitve v letu 1998) občinskih svetnikov in 147 (1991) oz. 191' (1998) županskih me.st, ki bi bili dovolj sprejemljivi tako za občinske .strukture kot tudi za strankarske vrhove. ' l.okdhie tfillln' r Ulii /9W »o Jmicktile r 190 iibCiiuili. saj .«< hili' mliiiv r (>Ik'iiiI llrirjiil iiabiiatliin, r ohCiiii Kti/icr /*/ zaniili inlli>Cho UsitiriHUO Si>rll.tlbčine do občine precej razlikuje. Pri oceni uspeha je poteb-no upo.števati število občin, v katerih je politična stranka zmagala ali tlosegla tlober uspeh, hkrati pa tutli "pomembnost" občine, v kateri je stranka do.segla velik uspeh. Glavni dejavniki, ki vplirajo na uspeh po.samezne politične .stranke v neki enoti lokalne samouprave, so v.sekakor stopnja organiziranosti te stranke v tej enoti lokalne samouprave, stopnja prepoznavnosti .stranke ter (ne)uspešno.st predvolilne kampanje. Nadalje lahko tako za lokalne volitve leta 1994 kot tutli za lokalne volitve 1998 ugotovimo, da je bilo razmerje moči pred volitvami v veliki večini občin pov.sem nepregledno. Poleg tega .so stranke na lokalni ravni precej različno organizirane - nekatere s .svojimi lokalnimi organi pokrivajo večinoma večje in "|X)njembnejše" občine, tiruge pa so razširile svojo organizacijsko mrežo navztiol in vsaj na formalni ravni oblikovale mrežo občinskih in krajevnih odborov, s katero .so deloma ali popolnoma pokrile vse slovenske občine. ' iVii Mailiarikem je iiifHlii itejHisreilmi (zfoljen oMnali z nmnj boi JO. OOHlirebirtild, ilniiffe/higa voH oliiinski .«v/. Tabela 1: Primerjal a iterila rložeiiili lisi kaiulidaiiir in lokalne orna-niztraiiosli rseli sedmih {larinmeiitaniili strank in ziinajparlaiiientanie Demokralske stranke r 147/192' obCinah na lokalnih volitvah v letih 199^1 in ms Stranke .■Ntevilo ohtinskih odborov" Število olH^in, \ k;iliTih if s[i;ink:i vlomila k.indklainc lisic M niHNn.skf svLiu" .•^lo ilo olitin, v kiiicrih jc .>ir.ink;i prciila};»!;! kaiidiil.iia za Zupana" I.DS 100-110/185 121/122"' ZI.SD 61/115 127/151 7.V89'" Dc.SUS 10/91 -/111 5/I.V" SKD 142/192 112/179 112/118"* SI.S li.VI«« -/1«5 90/1.^6"" SDS 1.^7/192 Iji7/lSl 72/125"' SNS —/- -/71 -/7"' Demokrati (DS) 50/M •11/71 15/18"' l IK slmiilttiisbti filtisilti. mfurmnajc schrvUtrjiT t>i>siiniczmli l>iililiCiiili siniiili ' r KclmlM-l Stuiviil/l /V hiln Ciisii lnhilmli mliicv r tclii l'J'M ktimliUilminli 147 iMii. r Casii liihihiih tiilln-r r tem iwsiiii Iiistimezm-}iii /tiniiiielm r Ctisii liikiiliiih riitller /WM. (trnj-ii iitirnk-iio ilfi iln /m Mtiii/c iHisdmezilcgti f/timitiflni r Času liiLtiliiill nillUT VJ^H lo/Miiiiha tokahic intiliv i tflii l'.M)»si>Jiiilck(ilfi- t'Jčinskimi odbori pokriva slabo tretjino slovenskih občin. Večje stranke bistveno bolje pokrivajo mrežo slovenskih ol>čin kot manj.še stranke oziroma povedano drugače, večje politične stranke .so tcren.sko precej bolje organizirane kot manj.šc. Ce označimo Demokratsko stranko za najbolje organizirano zunajparlamentarno stranko,' potem lahko .sklepamo o precej bolj.ši lokalni organizirano.sti parlamentarnih strank. Ce pogledamo terensko organiziranost slovenskih strank 5e primerjalno (lokalne ' Demokratska strtntka Je /«< razjmhiiljlrlli l>otlatklli (vir . HepiMiika votlina komisija) tako na lokalnih volitvah v leta IW4 kot tudi v leln IWtf med ziinajpaiiameiilarnlml šminkami vložila naJveC ktindidainih list za volitiv občinskih svetov ter kundidatar za iii/itine. voliive 1991) ugolovimo. da se stopnja lokalne organiziranosti sknenskih političnih strank (ki jo določa odstotek občin, ki jih ptjsaniezna pt)litična stranka s svi> jinti občinskimi odbori pokriva) v zadnjih .štirih letih ni bistveno spremenila, le pri LD.S je zaznati spremembo, .saj je .stranka v času lokalnih volitev leta 1991 |K)krivala okrog 65% .sloven.skih ol>čin. v ča.su lokalnih volitev 1998 pa jc ta odstotek narasel na 95%. Sicer so %'.se politične stranke povečale število občinskih odlx>rov, kar pa je posletlica spremembe v sistemu lokalne .samouprave. (Organizacijsko pokritost novih občin najbolje ilustrira število vloženih list za občin.ske .svete in kandidatur za župane. V primerjavi z lokalnimi volitvami v letu 199 i jc opaziti, da se je zlasti SLS bistveno okrepila, saj je v največ občinah vložila tako listo kandidatur za občin.ske .svete kot tudi županskih kaiulidatur. Pri številu vloženih li.st kandidatur za občinske svete in pri številu vloženih župan.skih kandidatur so v ospredju ti.ste politične .stranke, ki so na lokalni ravni tudi najbolje organizirane. Z izjemo SKD .so vse politične stranke, ki .so zajete v analizo, v primerjavi z lokalnimi volitvami 1991 povečale število kandidatov za občinske .svete in za župane (Tabela 1). Za lokalne volitve v okviru novih 192 občin (oz. 1 i7 občin v letu 1994) je bilo nadalje zelo pomembno tudi povezovanje .strank. Na obojih volitvah so se |>ove-zovale zlasti |X)Iitično sorotine stranke. Na lokalnih volitvah 1991 .se je dogovarjalo šest parlamentarnih in izvenparlamentarnih strank, ki so se povezovale s slovensko pomladjo (Narodni demokrati, SLS, Sloven.ska nacionalna desnica, SDS in Zeleni, ter SKD, ki jc bila v tem obdobju edina med temi strankami v tedanji vladni koaliciji). Koalicija se je postavljala predvsem proti LDS in ZLSD kot "starima" političnima strankama, hkrati pa tudi proti tedanji "veliki koaliciji"', vendar je bilo znotraj nje toliko raznovrstnih in v nekaterih pogledih nasprotujočih si strank, da to povezovanje ni moglo doseči večjega uspeha. Značilnost lokalnih volitev 1991 jc tutli dejstN-o, da .se vladajoča koalicija ni prena.šala na lokalni nivo, kjer so .stranke raje izbirale |X3litično bolj sorodne partnerje. Na lokalnih volitvah 1998 je bilo povezovanja političnih strank .še veliko manj. Kljub temu pa je sedanja vladna koalicija* v nekaterih občinah prenesla sodelovanje z tiržavne ravni tutli na lokaint) raven, saj ima v osmih občinah župane, ki sta jih skupaj pt)dprli vsaj tive koalicijski .stranki. Na drugi strani so se povezovale stranke desnega bloka - bolj intenzivno prctlvscm SKD in SDS. Ugotovimo lahko, da .se je vladna SLS |>ovezovala tako s koalicijskima partnericama kot tudi s svojimi tradicionalnimi političnimi partnerji iz iste polovice političnega spektra. Tako ima ta stranka kar 17 izvoljenih županov, ki jih je podprla v navezi s .še neko tirugo stranko. ' \\'lika kiHitklja je hlUi sesuirljeiui Iz ireli nnjreijih /«ir/diiieiiMrnlli slnink. ki /ki sii izrinile z itheli /MiliiiKjHtliličiiefjti sjielarit - SKD. /.LOS in LDS. ^ ht iHiilameiiKiriiili irililntli leiti fJ^Ct se je iMihovaki vUiiltijiiCti kiHilidJti. ki /ki je .'sesttiiljeiui iz politično itokiij iiti.cliroliiJoCih si sinink (l.l)S St.S. t)eSl!.'>J. Shema I : Predvolilno povezovanje večjih političnih strank na lokalnih volitvah 1998 na primeru izvoljenih županskih kandidatov Slovenska ljudska stranka (SI.SJ s SKD v treh občinah s SDS in SKS v o.sniih občinah z LDS v treh občinah z LDS in ZLSD v eni občini z LDS in ZLSD in DeSLIS v eni občini z LDS in DeSlJS v eni občini skupaj izvoljeni skupni kandidati v 17 občinah (5 različnih partnerjev) Slovenski krščanski demokrati (SKD) s SLS v treh občinah s SDS in SLS v osmih občinah s SDS v treh občinah skupaj izvoljeni skupni kandidati v H občinah (2 različna partnerja) Liberalna demokracija Slovenije (LDS) z ZLSD v .štirih občinah s SLS v treh občinah s SLS in ZlJSD v eni občini s SLS in ZLSD in DeSUS v eni ol>čini s DeSLIS in ZLSD v d\ eh ol>činah s SLS in DeSUS v eni občini .skupaj izvoljeni .skupni kandidati v 12 občinah različni partnerji) Socialdemokratska slirinka Sloi enije (SDS) s SKD v treh ol>činah s SKD in SLS v osmih občinah skupaj izvoljeni skupni kandidati v 11 občinah (2 različna partnerja) Združena lista socialnih demokratov (Zl.SD) z LDS v štirih občinah 2 ZZP in IDS v eni občini s SLS in LDS v eni občini s DeSLIS in LDS v dveh občinah s DeSUS in LDS in SLS v eni občini 223 skupaj izvoljeni skupni kandidati v 9 občinah (5 različnih partnerjev) v/H n-ziituill Ke/»il>li.lilev 199-1 in 1998' Velikost občine Volilna udeležba v%(1994) Volilna iiilelcžba v % {199K) Do .3000 67.12 67.«2 3001-5000 6«.87 66.95 5001-10000 66.22 64.27 10001-15000 69.56 60.70 15001-20000 64.3H 60.07 20001-30000 64.89 5734 30001-100000 59.36 58.50 nad 100000 55.29 45.16 Skupaj država 62.75 58.27 'podatki Republiške volilne komisije in vladne službe za lokalno samoupravo Volilna udeležba na lokalnih volitvah v letu 1998 je bila manjša kot na lokalnih volitvah v letu 1994, čeprav le za slabih pet odstotkov. To najbrž lahko pripi.šemo konsolidaciji novega sistema lokalne demokracije, ki .se je zgodila v prvem mandatu predstavniških organov občin, ki so z lokalnimi volitvami 1998 vstopile že v drugi mandat po vzpostavitvi novega sistema lokalne samouprave. Slednjo ugcv tovitev [KJtrjuje tudi podatek, da je bila udeležba višja kot na zadnjih volitv ah le v najmanjših občin;ili, med katerimi pa je bilo tudi največ novoustanovljenih občin. ♦ V/mmeni Miiiv IjiMjtiiiii iitirnlfiiii iif-ftlofilei- iiv i-etjn, stijje ui <>l)Cmi iiiisuiUt z zdrniUrija ivCih numjiih itl>Clii v ivlitn mesinii ultChm ' Xti /inmer naj /Hiivmn. da je tiltii f rseli .tlorensbili otK'lnali z do vtstJaCnu 5.(XX) {ireblralcev na toludnlli iHililrah oddanih 7.i.2lasornlc. v najveCji sintvnsbi otfCInl - tjnl>ljani - /mi D.llXX) Ktasoifiiiv. ki jili je Državni zbor iisianovil v letu preti volitvami in v katerih so bile to sploh prve v olitve za pretlstavniška telesa samostojne občine. Župan je z zadnjo .spreinembt) Zakona o lokalni samoupravi" pt)stal ključna figura v občiiii, saj je nasproti občinskemu .svetu izrazito pridt>bil na pt)litični nujči, zato je smtJtrno analizirati tudi rezultate volitev za župane. Na pt)dlagi preglednice lahko ugotovimt), da je največ kantlitlatov za župane predlagala SLS', ki ji tesno sledijo SDS, LDS in SKD. Kar v 109 občinah so lahko volivci volili tudi neotlvisne kandidate. Kot je razvidno iz |Jregletlnice. so bili kar v 44 občinah izvtjljeni neodvisni kandidati, torej kantlitlati, ki jih niso predlagale politične stranke, kar kaže na .sorazmerno veliko mero zaupanja volivcev v izvoljene kantlitlate, saj je bila večina fxl le-teh izvoljena že kar v prvem krogu volitev. Po drugi strani pa lahko ugotavljamo .stirazmerno veliko mero nezaupanja volivcev do političnih strank. Meti političnimi strankami so v ospredju ponovno tiste .štiri .stranke, zai katere smo že ugt> tovili najlK)ljšti stopnjo organiziranosti na lokalni ravni. Na župaaskih volitvah je tako premočno zmagala SLS, ki ima kar v 57 f)bčinah župane, ki jih je predlagala bodi.si .samo.stojno btxlisi skupaj z ostalimi političnimi strankami. Tabela .■}: Primerjava vloženih kandidatur za volitve županov in dejansko izvoljenih županov po političnih strankah na lokalnih volitvah I99S* Sirankt: ŠK-vilo i>tx''in, v katerih jc stranka imela saniostoinctja kandithila /a župana Sic-vilf) i/.voljcnih Aiipaniiv" I.DS 12Z 22(34) ZLSl) m 9(1«) l)cSl!S 13 0(4) SKD lis 20(34) Sl.S 13C. 40 ( 57) SDS 125 21(32) SNS 7 I Dcniokraii (I)S) IH 3 Nestrankarski kantlitlati 109 H .SOI'S 5 1 Zveza za Primorsko 10 2(3) Istrski tlcniokratski .svet 1 0(1) VIK \iniiikiirskit fila.ntii. Iii/orniacije selitvitir/er /nuimeznlli [lullitCiUli siraitir. simiil imllllCiilli siniiili lui tiiu-riiclii. ivziilifili liib/ihiili ifililef (rir: Kcjiubhikti rnllliia bomlsijtij. ' f Kc/iiihlibi Sbiiviiiji je bih r i\i.l>Ciit lo/iombti: lobaliie nitiliv r telil fJVH so /ntlebdle f 1'JO obCUiali. saj su bile niliUv r občini Horjul luibiuiitiio. r niefliii obCi-nI Kojter fta iulitei' ztinitli oitloClie Usliivnena sodlSCtl Ue/uiMlbe Slotvnije ni bilo In boito biiiiet: leUi IVJ9) " /inii luircilenu Slerilo fiomenl Slerilo Izitdjeiiili iii/Kiiior, bi jih je/nihlična siraiibti liretileigtilii samo-Slojno kol hiinilitliilc snmo le fM/liiiCne slniiibe, tlriign ninviteno Slerilo /m /tomeiii Sieiilo izroljenlh tii/Kiiior. kijih je (KtHuCna slninkii /ireilhiitiild iih samoslojiio nh skii/Kij z ilrii/iiiiil jioliiiCniml sininkami. ' /inliijii sluviiiemlMi ziikoiiti o Inkahiimimon/tnirl jeztičelii ivljali dne IKI/ IVJK. ' KiinilKltile so fKitiliCne stranke in-tlltigale bodisi sivalcev v občini. Pri tej stranki tako lahko sklepamo, da je bolje organizirana zla.sii v mestih, kjer ima tudi večjo volilno bazo. Zanimivo je, da .se je zlasti ZLSD .skozi celoten projekt reforme lokalne samouprave zavzemala za večje občine. Pri SKD in SLS zasledimo ravno nasprotni pojav, saj .sta obe stranki veliko močnejši v ruralnih območjih, v me.stnih območjih pa nista dobili večjega .števila gla.sov. Neotivisni kandidati .so prišli do izraza zlasti v manjših občinah in nekoliko manj v večjih. Glavna ugotovitev analize lokalnih volitev 1998 je, da so rezultati v.seh političnih strank na leh volitvah v veliki meri odvisni od pokrivanja terena, to je od stopnje razvitosti organizacijske mreže občinskih in krajevnih odborov, ki .so bili (ali pa ne) sposobni najti u.strezne kandidate, oblikovali li.ste kandidatov in vložili kandidature za volitve županov. Stranke, ki imajo oblikovano terensko mrežo občinskih in krajevnih odborov ter .so predlagale liste in vlagale kandidature za župane v čim večjem .številu občin, so dobile tudi .sorazmerno večji delež gla.sov v primerjavi z manjšimi strankami. Tabeki 4 : Deleži voliliiili glasor za LDS. SDS. SLS in SKD glede na relikost občine na lokalnih voUirah v občinske srete 1994 in 1998* (Jjodalkiso v %) Vcllkosi ot)čjnc glttlc na .^t.prcb. l.DS 199i LDS 199H SDS 1994 .SDS 199« .SI.S 1994 .SLS 1998 .SKD 1994 SKD 199« Odcliinil) ({liusovnic"' (199-0 Do 3000 15.1 13.K • • 20.« *• 19.2 • * 18102 3001-5000 15.1 170 14.7 14.1 19.1 15.4 19.7 15.1 55149 5001,10000 15.1 15.4 137 14.7 19.5 16.4 21.9 13.0 142026 10001-15000 16.2 17« 13.4 12.6 13.6 12.6 20.3 10.6 99421 15001-20000 19.7 22.« 12.0 12.5 14.5 10.5 19.2 11.7 1.38355 2000l-.w000 21.3 25.4 13.5 15.6 10.9 9.6 1«.7 13.5 87449 30001-100000 175 22.1 13.4 14.4 9.6 7« 16.7 9.3 120882 nad 100000 16.1 24.7 15.9 16.1 6.3 3.« 14.4 70 167737 Skupaj država 17.2 22.61 13.« 16.01 12.7 11.81 18.4 12.4' 829119 '/HHliilki Kv/>tihli.ike follliic bnmisije In lUiiliie sliiibv za hkeiliia samtnilmivu "/MttUilkl KcpiihliHtv iiillliie krtmisije zii iiajnuitijii lij) obCIii (htahiv idIIIiv IVJHJmi ziirmll i-eCiiisbenti tfilitiiifiti .•il.slcnui izjemiiii iivzimvsljivi zmo niziimljiitt niso itljiiCenl vnnallzo ••• nizlibo ilo l(X}% litvtlsuivljiijo nhisovl zti iw mltile /Kililiine sininke > u analizi so za lelo l'Wf zafell le l>o(hiibl izolx^in. bjerseitJl fm lirofKinioiuilnem volilnem sistemu " {'li tej analizi nn' setvila za lobalne volitve kaiulitlaiov zii ol>Cln.'Jte stvie. Talida 5: Dehti volilnih glasov za ZLSD, DeSIJS in neodvisne liste skupaj glede na velikost občine na lokalnih volitvah v občinske svete 1994 in I99fi' (podatki so v % ) Velikost otx^ine «leile na St preb. ZI.SI) IW^ ZLSI) 199« De.StlS 199-1 IX-SUS 19'>« Neodvisni skupaj 1994 Neodvisni skupaj 199« (Jddanili GIa.«i\nic'" (19<;«) do 3000 6.2 • • 0.« • • IH.O •* 18890 3001-5000 H.9 76 2.0 4.4 11.7 14.2 97558 5001-10000 «2 7A 2.7 48 13.1 111.7 116005 10001-15000 12,6 10.3 3.1 SO H.« 1.16 121675 15001-20000 12.7 10.1 .12 3.7 72 6,2 111787 20001-30000 Iii.6 9.5 1.2 4.4 9.7 110811 30001-100000 15.2 13.1 4.9 53 9.3 11.0 96700 nad 100000 1K.3 14.K 77 5.1 79 8.0 lt0562 Skupaj ilr.?.;iva 133 11.41 4.0 5.11 9.5 11.7' 879998 ' iKKJjikj Kcpiihlijkc »iliint: komisiji- in \ Ijilnc .sitiAhu /a lokuln» saiiioupram •• |KHl:iiki Kcpiihli^kc «ililnc koiiiisiju za naiiiianjii lip (>Win (lokalne rallivv 199«) so zaradi Nfčinskfga volilnega sistema i/.jcmno nezanesljiv i, zalo razumljivo niso v'kljuConi v analizo razliko d« 100% predstavljajo glasiA i za vse osialc poliiiCne stranke ' v analizi so /j Icio 1998 zajeli le pčine so kot .sem že omenil razdeljene glede na Število prcbiv:ilcev v občini), v tretji .skupini pa so politične stranke, ki so v primerjavi z lokalnimi volitvami 1994 izgubile del volilne podpore. V prvo skupino lahko uvrstimo le vladno LDS. ki je glede na prejšnje lokalne \'olitvc pridobivala prav v v.seh kategorijah občin ne glede na njihovo velikost. Največ je pridobila v največjih občinah (predvsem tistih z nail 15.000 prebivalci, ki jih lahko označimo kot najpomembnejše in tudi najvplivnejše). Očitno .se je LDS primarno osredotočila na la lip občin, .saj je tukaj njen volilni rezultat za .5-8% boljši kol na zadnjih lokalnih volitvah. V občinah pod 15.000 prebivalci pa je stranka dobila le za 1-2% več gla.sov kot leta 1994. V drugi skupini je na vrhu SDS, ki je .skupno sicer pridobila slabe 3% gla.sov, vendar je predv.sem v manjših občinah (tistih z manj kot 15,000 prebivalci) tudi nekaj izgubila. SDS je tako kot LDS pridobila največ predv.sem v večjih občinah in .sicer med 0.5 in 2.5%. V to .skupino bi lahko uvrstili tudi drugo vladno .stranko DeSUS, ki je v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volirv-ami pridobila odstotek glasov. Omenjena stranka je volilne gla.sove pridobivala prav v vseh kategorijah občin, z izjemo največjih občin, torej Ljubljane in Maribora. Naj omenim še, da v to .skupino spadajo tudi nestrankarski kandid ati, ki so v primerjavi s prejšnjimi volitvami več volilnega zaupanja poželi zlasti v manjših občinah.