30. številka
Pavšalni franke v državi SHS.
V Ljubljani dne 24. julija 1920.
VII. leto
Delavec izhaja mk petek I datumom naslednjega dne, — Naročnina ca celo leto K 32'—, za pol leta E 16-, ta četrt leta K 8 — Poumema številka 50vin. naročnina v inoaematvo aorazmerno reč. Poiiijatve na ui-edniitvo in opravniitvo LJnbljana, Sel mbnrgova ulea Iter 6. Q. oadatr.
Telefon St. 22S.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati Ge zaračunavajo^ milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikrat« ni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vic., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K 1'— Reklam, so poštnine proste. — Nefraukira-na pisma se ne sprcgemejo.
V interesu buržoazije.
Kapitalisti in podjetniki sploh imajo na Slovenskem svo}o zvezo industrijcev, na Hrvatskem pa svoj savez industrija* taca.
- r Obe ti zvezi nista nič drugega kakor strokovne organizacije, v katerih ie podjetništvo združilo vse svoje moči. da tako e, združenimi silami zagovarjajo, zasto pajo in branijo svoje interese. Zveza industrijcev ni Slovenskem pa ni samo zpto ustanovljena, da v njej združeni podjetniki uveliavljajo svoje težnje in potrebe napram vladnim krogom, v zadevah tičočih se prodaje svojih proizvodov na tržiščih v mejah lastne države ter tržiščih izven državnih mej. glede virov in nakupa surovin in polizdelkov ter po »ega z močno roko v davčne zadeve itd., nego je v prvi vrsti ustanovljena tudi zato da paralizira stremljenje delavstva po primerni plači in drugih koncesijah, ki Jih delavstvo od delodajalcev zahteva. Delodajalstvo se. kakor kaže. zaveda po mena svoje združitve, zato tudi vidimo,
*i podjetniki vsteh strok in poklicev solidarno podajajo foke Liberalci, klerikalci. nemški in slovenski nacijonalči, krščeni In nekrščeni židje. protestantje in katoliki, vso to družbo vidimo v lepi slogi. Vsi se zavedajo, da imajo ene in »te interese in vsi vidijo le enega nasprotnika. to je v njihovih očeh delavstvo. N{ je regulacije plač. ni pogajanja, da ne bi sodeloval kak tajnik — injenir sli jurist kot zastopnik in zagovornik svojih mandatarjev, združenih v zvezi industrijcev In s kakšno vnemo jih zagovarja. to vedo povedati zaupniki, ki so *e zastopali ob takih prilikah delavstvo. Da v mnogih slučajih gre stvar celo tako daleč, da posamezni podjetnik ne sme po •Voji volji ugoditi delavstvu kakor bi sam hotel, ampak se mora podvreči tozadevnim sklepom zveze Industrijcev. Ne posamezni podietnik odločuie o odnošaflh napham delavstvu svojega podjetja, temveč odločuje o tem zveza industrijcev.
Pa .i vse to organizacijam buržuazije Se M zadostuje. Stf yse premočne so Ji strokovne organizacije delavstva. Mednarodno in interkonfesijonelno organizirana buržuazija popolnoma pravilno sodi, da znajo edinstvene, močne strokovne organizacije delavstva postati nevaren tekmec in faktor, kateremu bi, čeprav Izborno Organizirana, buržuazija morala Podleči. Da se to ne zgodi, in da se proti Preteči nevarnosti zavaruje ter da si zavaruje dominujoče stališče »gospodarja v njsi‘- $e poslužuje buržuazija sredstev, ki lin površni opazovalec na prvi pogled riti ne smatra za pripomoček. Predvsem si buržuasija prizadeva razdvajati delavstvo. V to svrho si le kakor igralci na gledališkem odru razdelila vlosre. Vsak del ižra svojo vlogo, a konec koncev credstavlja vse skupaj vendarle eno ce-
loto. Njihova nota so razdeljena, taktika različna, toda namen je eden in isti. Olavno sredstvo, ki se ga poslužuje bur-?uazija. Je ustanavljanje raznih na videz tudi delavskih strokovnih organizacij. Lir-eralna buržuazija podietnikov in kapitalistov pospešuje in tudi gmotno podpira ustanavljanje takozvanih narodno-socijalnih organizacij, klerikalni buržu-azni kapitalisti pa takozvane krščansivo-gn^tnine organizacije, in staviti gremo Ste proti eni. da bi tudi nemška kapitalistična buržuazija ustanavljala svoie de lavske organizacije, če bi imela o ko. Na žalost nemške buržuaziie pa neinško-nzcij-.nalne delavske organizacije v Ju goslavlji zaenkrat niso več »moderne *. Po nazoru mednarodno in interkonfesiio-nelno organizirane kapitalistične družbe b; bil velik greh in izdaialstvo na skupnih interesih, ako bi si na primer nemški kapitalisti ustanovili svojo, slovenski naci-jonalci svojo in kapitalistični pripadniki intemacijonalnega klerikalizma svojo strokovno organizacijo. Ali glede delavstva le stvar drugačna. Kako se sistematično dela na cepljenju delavske moči,
; nam daje najboljši primer buržuazija iz klerikalnega tabora. Nekatera podjetla klerikalne buržuazije. kakor na primer Katoliška tiskarna v Ljubljani, nosijo prav lepe dobičke. Klerikalna buržuazija pa je tako požrtvovalna, da velik del teh dobičkov žrtvuje za agitacijo med delavstvom. Izdaja časopise in vzdržuje agitatorje. Poleg tega je v klerikalnem taboru nebroj mecenov, ki tu in tam odrinejo oo-trebne tisočake. Končno pa iztisne tudi neka* na limanice uietim kalinom med pi oletarljatom. Vzemimo na primer, „Ve-černi list“. Ta list je skoz in skoz pasiven in če bi bili oni. ki ga izdajajo, nakazani na naročnino, ki zelo pičlo dohaja, bi era morali takoj ustaviti, ako bi ne hoteli zabresti v dolgove, iz katerih bi se nikoli ne izkopali. Delni čisti dobički podietii klerikalne buržuazije in darovani tisočaki klerikalnih bogatašev-kapitalistov pa drže vse to nad vodo, da s tem .zavaja delavstvo. Drugi slučaj! Od klerikalnih kapitalistov najeti in vzdrževani kuliji okrer takozvanih krščanskih socijalnih organizacij so sicer zelo v bahati, vemo pa. da ob neznatnih prispevkih in napram tem neznatnim prispevkom sorazmerno visoke podpore iz lastne sile organizacije niti životariti ne bi mogle. Nadalje, če upoštevamo ves štab raznih tajnikov in i drugih nastavljencev, ki se jih seveda mora plačati, ker od zraka menda ne žive, mora biti tudi slepcu takoj jasno, da igrajo tukaj tajni denarni viri glavno oporo pri vsem delovanju.
Klerikalni kapitalisti in klerikalna buržuazija sploh, ki drugače sedi z dru™ buržuazijo vseh barv pri eni in isti mizi ie i nio združena v eni in isti oreanizari" Je ustvarila aparat, katerega naloga je, preprečiti edinstvenost delavstvu, da bi
ona sama, složna, postala gospodar situacije. Delavstvo razkosano, pa bi naj bilo organizaciji kapitalistov Izročeno nai milost in nemilost. Kapitalistična družbal žrtvuje denarja kolikor ga treba, da doseže svoj cilj, to je razkosanost delavskega pokreta in nezmožnost organiziranega delavstva, zastopati svoje interese v javnem, socijalnem, kulturnem k go^ spodarskem življenju.	i
O delovanju teh psevdo-delavsfkiH orcanizncii ter »tudi delavskih« institucij živečih do volti in milosti klerikalne, kapitalistične buržuazije, izpregovorimd prihodnjič.
Zarota.
2e večkrat smo opozarjali, kafe> tesS* ko prenaša vsa jugoslovjjpska buržuazija osemurni delavnik. Osemurni delava nik leži gospodi v želodcu kakor kamen« katerega ne more bolje rečeno, noče pren baviti. Da bi osovraženi delavnik odprav vili, kličejo na pomoč vse javne in tajne! sile, boga in vraga, vse svetnike in vse hudiče. V sredstvih niso izbirčni, le da bi pomagali. Vse dejstvujoče in nedejstvu-joče organizacije buržuazije vseh kali* brov od industrijske zveze do zadnje za-« druge malih obrtnikov, od meščanskega! dnevnega časopisja, tja do zadnjega zakotnega lističa — vse je mobiliziranci proti osemurnemu delavniku. Še kramarska, od reklame živeča »Jugoslovanska} Borza“ je priskočila svojim vzdrževate-ljem na pomoč. Poglejmo kaj ta lističi pod zaglavjem „Delo“ piše:
»Vzemimo dva kmeta, prvi je bogaČ* drugi se je bil zadolžil v dolgi pravdi Bo-* gati misli, čemu bi delal ,saj imam vsega! dovolj, obubožani pa pravi, hočem da sel izkoDllem iz dol?ov ter dela od ranesra iu-tra do poznega večera. V 99 izmed iOOi slučajev bo prva kmetija prej ali slej padla. druga pa si bo kmalu zopet odop mogla.
la enostavni primer nam kaže nost in neobhodno potrebo dela. A pri np? se žal tega še ne pojmuje. Morda se nam godi predobro, kakor prvemu kmetuj Drugemu kmetu pa lahko primerjamo! Nemčijo, ki jo tlači senžermenski križ for ki dela, dela in zopet dela. Znan je n. pr* sklep nemških delavskih organizacij, da bodo delavci delali po 1 uro več kakor treba, za državo, za odplačilo državnih dolgov... Pri nas pa vse beži od dela, od prostega delavca do marsikakega poslanca.	vj
Osemurno delo je postalo pri nas zakonito ter je že večinoma vpeljano, vi boljševiški Rusiji pa so morali vpeljati 12 urno delo, ker 8 urno ni moglo proizvajati zadostne množine izdelkov. Tudi pri nas ne more ostati pri Burnem delu, sr pri tem ne bodemo v stanu tekmovati z inozemstvom. Tuje valute padajo, ^ nlim cene inozemskega blaga, s kat®*
rim bodemo kmalu preplavljeni v škodo domače industrije in kar je glavno, v škodo neodvisnosti Jugoslavije od inozemstva. Ravnotako kakor bi moral propasti naš kmet ob osemurnem delu. tako bo propadla ob 8 urnem delu tudi naša industrija, dokler ne bo dosegla ene .stopnje z inozemsko. In z industrijo pade v konkurenčnem boju tudi delavstvo. Sicer imamo proti premajhni produkciji vsled kratkega delavnega časa tudi protiutež. t. j. visoka uvozna carina, katere pa se ne more poljubno zvišati.'če neče-mo postati najdražja država. — Poleg vsega tega pa delavstvo vsled pomnoženega prostega časa tudi več potroši, kar jih zopet sili k višjim mezdnim za htevam. So pa seveda opravila, ki jih Človek fizično ne more vršiti čez eotovo mero: ta so pri teh splošnih mislih izvzeta.
Oporekalo se bo. da rabi delavstvo več prostega Časa za izobrazbo in za dela v svojem domu itd., da faktično ne dela 8 ur nego po 12 ur in več. Da nekateri: izkušnja pa uči. da imajo od 8 urnega delavnika največjo korist gostilnice. Moral se bi torej najti modus, kako prisiliti ne samo delavstvo, nego vsakega posameznika, da ne trati zlatega časa v s^ojo lastno in splošno državno škodo.
Ta modus je našla boljševiška Ru-£fja v delavskih bataljonih in v prisilnem 12 urnem delu. S temi metodami bo pri nas pač malokdo soglašal. Imamo pa tu še drugo sredstvo in to se glasi itd.
Ali je že kak živ krst čital večjo traparijo? Na Rusiio se sldicuieio. ne povedo pa ne. da tam ni privatnih kapitalistov kakor pri nas.
Smatrali smo za potrebno, da našim tovarišem predočimo način boja proti edini omenitve vredni pridobitvi delavcev v novi državi. Sicer ..pa si mora .Ho-jVek nehote odpljuniti. Fejl____________
Podraženje premoga.
.Vladna pojasnila.
Trboveljska premogokopna družba "Je predložila deželni vladi nove prodajne cene za premog. Družba zviša tono od 368 K na 523.45 K, toraj za 155.45 I< pri toni, to je cena za debeli premog. Drobni premog bo po 495.45 K tona.
Ker je nujno potrebno, da se v naši IdrŽavi — kakor se to vrši tudi drugod po svetu — produkcija premoga, kolikor je mogoče zviša, bo investirala trboveljska premogokopna družba letos v svoj obrat 100,000.000 K. Zato pa zahteva, da se od tega kapitala vračuna 43.000.000 K v prodajno ceno premoga. Ce bi družba Re investirala vsega omenjenega kapitala, se bo določila pri kontroli kalkulacije koncem leta tangenta, ki se sme vračunati v prodajno ceno na 48 odstotkov faktično investiranega kapitala. Akcijska družba se je izrekla pripravljeno, da prenese tekom dveh mesecev svoje knjigo-' vodstvo z Duifaja v Ljubljano in takrat bo omogočena redna kontrola. Zvišanje cen premogu je v primeri s cenami v drugih državah nizka (v Avstriji in na Ce-..škem stane n. pr. tona manjvrednega premoga kakor je naš 700 do SQ0 jugoslovan-
,kr°nTrbovel|ska družba se zavezuje, da bo oddajala aprovizaciji za reveže 'n dobrodelnim zavodom letno okroglih 1000 vagonov po 4000 K (zvišanje bo tukaj znašalo 30 K pri toni). Železniški deputat (samec 100 kg, oženjen .300 kg mesečno, je le neznatno zvišan glede cene. m sicer za 15 K«.za oženjenega 4o .*v na
mesec. Zvišanje teh cen je mogla deželna vlada že z ozirom na ministrsko naredbo glede proste trgovine z dne 18. marca leta 1919. le na znanie vzeti.
Blagoslov vojne.
Anglija dolguje Zedinjenim državam J 050 milijonov frankov- v zlatu. Francoska dolguje Ameriki 13.750 milijonov fiankov v zlatu. Angliji pa 12.500 trilijonov l.ntikov v zlatu. Italija dulguje Ameriki 8125 milijonov frankov v zlatu. Angliji 11.675 milijonov frankov v zlatu, Franciji 875 milijonov frankov v zlatu Belgija dolguje Ameriki 2 milijardi frankov v zlatu. Angliji 2450 milijonov frankov v zlatu. Franciii 2250 miliionov frankov v zlatu. Srbija dolguje Ameriki 500 milijonov frankov v zlatu. Angliji 2450 milijonov frankov v zlatu. Franciji 2250 milijonov frankov v zlatu. Vse ostale zavezniške države, tako Romunija, Ceh.,-slovaška itd. skupaj dolgujejo Ameriki 885 milijonov frankov v zlatu. Angijji nad 43 milijard frankov v zlatu, Franciji 1250 milijonov frankov v zlatu. Rusija iz pred-časov revolucije dolguje Ameriki 950 milijonov frankov v zlatu. Angliji 14.200 milijonov frankov v zlatu, Franciji 225 milijonov frankov v zlatu. Po računih o vojnih dolgovih je Amerika le upnik in znašajo njene zahteve 27 milijard in 260 mi lijonov frankov v zlatu. Anglija dolguje 1050 milijonov frankov v zlatu in ima od zaveznikov terjati 43 milijard in 330 miliionov zlatih frankov. Franciia doletite skupaj 26 milijard in 250 milijonov frankov v zlatu, ima pa terjati od zaveznikov 8 milijard in 875 milijonov frankov v zlatu. Italija nima nikakih terjatev, dolgute pa v celoti 20 milijard in 675 milijonov frankov v zlatu. Srbija dolguje skupai 5200 milijonov frankov v zlatu. Belgija pa 6700 miliionov frankov v zlatu.
Iz sfrokova® ©rgaftSzassJs,
Pozor! Člani Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo. Vsi člani na Štajerskem naj takoj izroče svoje članske izkaznice pri blagajniku ali pa pri zaupnikih, da jih izroči glavnemu blagajniku, ker se te dni vrši pregledovanje od strani centrale. Vršila se bodo tudi zborovanja prihodnji teden v raznih krajih na Štajerskem, ter se bo članom naznanil prostor in čas zborovanja.
Mesečni shod mizarjev podružnica Llubliana se ie vršil 15. t. m. v mhli dvorani Mestnega doma. Podpredsednik so-drug Prevc otvori shod in poda besedo blagajniku, ki poroča o blagajniškem stanju preteklega meseca. Navzoči vzamejo to poročilo na znanje. Nato povzame besedo sodrug Zore. ki poroča o mezdnem gibanju, katero se ni završilo tako kot bi se imelo. Ce se ni doseglo uspehov kakor bi bilo 2i 3ti, ne zadene organizacije nobena krivda. Vsak. kdor le hoče lahko presodi, da je bil kriv temu edino le položaj, ker So se pogajanja vršila v naj-boH kritičnem času. 1.1. no zlomlieni železničarski stavki. Znano je tudi, kako tesno so združeni gospodje mojstri v zvezi industrialcev, kar nam tudi ovira mezdna gibanja. Pri vsem tem pa ne da noben odločne besede, temveč se izgovarjajo drug na drugega, češ, kolikor bodo drugi dali, bom dal tudi jaz. Pri naših članih na žalost ni opažati tiste vzajemnosti kot pri mojstrih. Opazilo se je že večkrat pri mezdnih gibanjih, kakor tudi pri zadnjem, da gptove osebe najdejo vedno kakšno kritiko zoper sodruge, ki vodijo mezdno
gibanje Na] se soHrugi, k! so prizadeti, že enkrat otresejo tiste svoje zahrbtnosti, če pa menijo, da bi sami bolje Izvršili, naj pa prevzamejo delo v organizaciji.
Nadalje poroča sodrug Bradeško o veselici, ki se bo vršila o priliki petindvajsetletnice organizacije. Poživlja člane., naj pridobivajo dobitke za to veselico in kar je samo ob sebi umevno, da tudi med znanci agitirajo za čim največio udeležbo. Nato ko se ni nihče več oglasil k besedi, se podpredsednik zahvali za udeležbo in zaključi zborovanje.
Ljubljana: Tukaj smo imeli stavbinski delavci dne 18. t. m. shod, na katerem je orisal sodrug Jarc sedanji položaj stav-binskega delavstva, a obenem označil stališče, katero moramo zavzeti v prihodnosti, ako hočemo, da premaeamo nakane združenega kapitalizma. Od sodruga Jarca stavljeni predloe za uvedbo zaup-niškega sistema na vsakem večjem stavb- ’ nem podjetju se je z veseljem sprejel, ker pomeni ureditev In povečanje naše organizacije. Po končanem govoru sodruga Jarca povzame besedo sodrug Tokan. ki nam je razjasnil v prav pretresljivem govoru namen naše organizacije dal poročilo o ujedinjenju in o atentatu na 8 urni delavnik. Obema govornikoma se naitop-leje zahvaljujemo za njuna pojasnjevalna govora — Delavci.
Ustanovni ohčn} zbor podružnice lesnib delavcev za Dvor In Sotesko. V nedeljo 18. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice lesnih delavcev za Dvor in Sotesko v Dvoru v gostilni pri Zurcu. Zastopnik Osrednjega društva iz Ljubljane s. Bradaška pozdravi navzoče in poroča o pomenu strokovnih organizacij. Podal le lasno sliko, kai vse preti delavstvu od strani dobro organiziranega kapitalizma, ako se tudi ono ne združi trdno v močne organizacij«. -DeP lavstvo se mora otresti kapitalističnega klerikalizma, ki mu obliubuie samo po smrti nebesa. Vojna nas je mnogo naučila in slovensko delavstvo snoznava. da so klerikalne obljube samo strup za delavce. Govornik tudi poživlja delavstvo, naj se ne ustraši, četudi g. župnik kai oznani kot ie to storil ko je oznanil, da naj njemu prinese knjižice naše organizacije- in da mordjo biti tam organizirani, kjer le g. podjetnik Javorniki A delavstvo pa ve, da ne spada v tako organizacijo skupno s podjetnikom, ker je že itak samo Izkoriščano od njega. Gospod župnik bi oa Že imel koristi od tega. zato bi rad delavstvo obdržal v nevednosti, da bi delavstvo še naprej izkoriščali in kadar bi se mogotcem zdelo, bi ga pahnilo zopet v klavnice. Delavstvu je pa tega dovolj, župnik naj se briga za svoje zadeve, delavstvo pa nai pusti pri miru. da si samo uredi človeku vredno življenje. Navzoči so z odobravanjem sledili govorniku. Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili naslednji sodrugi* predsednik Štru-keH Jnsin nndnredsenik Zavon Tenacil. zapisnikar Slak Alojzij, blagajnik Jordan Ignacij; odborniki: Koprivec Anton. Uf-sič JernM V/ok Auton: namestniki °£" bora: Plut Ivan. Wok Ignacij. Zale Jožef; nadzorstvo: WoIf Leopold in štrukelj Ivan.	■_______
Mezdna glbanla.
STAVBINSKO DELAVSTVO POZOR!
Ker se izhaja stavbinsko delavstvo v Celju. Mavftoru in Ptuju v mezdnem gibanju, se svari vsakega v stavbinsko stroko spadajočega delavca, da bi iskal dela v gori imenovanih mestih. Osrednje društvo stavbmskih delavcev v Ljubljani.
Pro domo.
Dne 4. julija 1920 se je v Zidanem mostu vršila konferenca strokovne organizacije železničarjev in je pri tej priliki bila na predlog strokovne organizacije Železničarjev v Celiu sprejeta nastopna resolucija, ki jo objavljamo brez komentarja.
Olasi se:
Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo, krajevna skupina Celje.
Sodrugi železničarji!
Ker se je v zadnjih časih v našo organizacijo zanesel boi različnih socialističnih struj, kar organizaciji jemlje ugled in moč. katere pa ravno v teh težkih časih neobhodno potrebuje, predlagamo sledeče zahteve, ki imajo zgolj namen dvigniti v organizaciji solidarnost in zaupanje ter prosimo vse delegate, da glasujejo za te naše zahteve:
1. Železničarska organizacija mora ostati v političnem boju docela nevtralna.
2. Železničarska organizacija se pridruži dejansko strokovni komisiji v Ljubljani. v koji so združene ostale strokovne organizacije in se podvrže njenim pravo-veljavnim sklepom. Tudi naj plača tej vse zaostale prispevke.
3. V dokaz, da je železničarska organizacija nevtralna, se naj pisava strokovnega lista spremeni. Prostori železničarske organizacije se ne smejo rabiti v politične svThe.
4. Po posebni komisiji'naj se izvrši revizija organizacijskih fondov in blagajne. V to komisijo predlagamo sodruge: Kisovec Karel, Udovč Josip, Ljubljana ožji odbor Pintar Josip. Jesenice. Kovačič Anton Zidani most. Bračič Štefan. Pragersko. Felicijan Karel, Celje, širši odbor komisiie,
Ta komisija naj pregleda poslovanje odbora v smislu na konferenci danih direktiv in nai poroča v rezultatih kongresu ki ga skliče ista z sodelovanjem sedaniega odbora najpozneje tekom enega meseca. In sicer oo možnosti v Celju. Na ta kongres le vabitj tudi zastopstvo strokovne komisiie v Ljubljani.
Dnevni red kongresa ima obsegati točko: a) poročilo revizijske komisiie.
DodIsI.
Celjski birokratizem! Strokovna komisija ie sklicala za soboto dne 10. julija 1920 strokovni shod lesnih delavcev, ki bi se bil,vršil ori »Jelenu«. Mestni magistrat celjski, je vzel tudi tozadevno prijavo z dne 8. julija 1920 pod Štev. 3537/20 uradno na znanje. Ze ob 17. uri popoldne na dan vršitve shoda, se je oglasil g. dr. Fonn kot oblastveni zastopnik v spremstvu policijskega agenta pri gostilničarju, in je vršitev shoda prepovedal. Takih sen-zacijonelnosti dosedaj v Celju nismo bili navajeni, da bi se strokovni shodi prepovedovali. če so zakonito prijavljeni. Rado-' vedni smo zvedeti, od kod prihaia ta sapa. ki je podobna nekakemu ..Bismark siste-mu“ in ne odgovarja jugoslov. dem. nače / lom. ki so nam jih svoječasno oznanjevali. Lesnim delavcem pa povemo, da se bo v soboto, dne 17. julija ob 6. uri zvečer shod z istim dnevnim redom v gostilni Svetel Gaberje vršil. Pridite vsi za vaše pravice! (To je ali naivnost ali Da domišljavost ljudi, ki s_p uradni stroji in bi radi
uvanzirali).
Rasni
Društvo ljubljanskih jti?zarjev in sorodnih strok v Ljubljani vabi ob priliki 25 letnice svojega obstanka na veliko vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo, 1. avgusta 1920 v Švicariji. Vzpored bo jako obširen in zabaven, med drugim srečolov s krasnimi mizarskimi dobitki, šaljiva pošta itd. Pevske točke izvaja pevski odsek „Svobode“, Ljubljana. — Godba na pihala prednaša godbeni odsek „Svobode“, Moste. Po končanem vsporedu ples v veliki dvorani Švicarije, Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 7 kron. Otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. Vstopnice preskrbi lahko vsak član na dan veselice se pa dobe pri blagajni. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za onemogle člane ter vdovam in sirotam članov, vabi k mnogobrojni udeležbi veselični odbor — Kakor vsa prejšnja leta. se bodo tudi ,letos potrudili prireditelji, da bo posetnikom dobro postreženo, ter da bo veselica izvrstno animirana. Kdor se hoče ta dan prijetno zabavati, naj se potrudi v Svicarijo.
Deveti izkaz o prejetih zneskih za sklad pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani za ostale po žrtvah z dne 24. aprila 1920: Anton Goleč, Štore, odračunal nabrani znesek 230 K, delavstvo cemcntarne v Zidanem mostu K 337.50. Pavčič Franjo. Osijek K 28.
Konzulat Čehoslovaške republike v Liubliani se nahaia na Breeu št. 8 prvo nadstropje. Med tednom uraduje vsak dan od 8. ure zjutraj do 2, popoldne. Ob nedeljah ne uraduje.
Razglas. Na državni obrtni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1920/1921 dne 21. septembra t. 1. Otvorjeni bodo nastopni oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola: 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovqdska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaji za obrtnike; 10. javna risarska šola. — Sprejemni Dogoiir Ad 1.) in 2.) Starost 14 let. Ab-solvirani 4. razred srednie šole (realka, realna ali humanistična gimnazija) — nezadostni redi v tujih jezikih se ne upoštevajo, ako ie uspeh v ostalih predmetih povprečno povolien — ali pa absolvirana meščanska šola. ako je učni uspeh v vsa kem predmetu vsaj povoljen. Sprejemna preizkušnja iz slovenščine, matematike in fizike, za gimnazijce tudi iz risanja. Ad
3.) 4.) in 5.) Starost 17 let. Učno izpričevalo iz dotičnega obrta. Ad 6.) Starost 18 let. Učno izpričevalo iz mizarskega obrta. Najmanj enoletna praksa kot pomočnik iz tega obrta. Ad 7.) in 8.) Starost 14 let. Dovršena ljudska šola. Ad 9.) in 10.) Dokazilo o pripadnosti k dotič-nemu obrtu. Vpisnina: Ad 1.) do 8.) 4 K, ad 9.) in 10.) 2 K, Šolnine ni. Vpisovanje: Ad 1.) in 2.) v I. letnik dne 15 septembra t. 1.; v višje letnike dne 18. septembra. Ad 4.). 5.), 7.) in 8.) v I. letnik dne 16. septembra, v višje letnike dhe 17. septembra. Ad 6.) dne* 16. septembra. Ad 9.) in 10) od dne 1. do dne 15. oktobra 1920 (tudi pismeno). Dokazila:	krstni
list in dotična izpričevala o predpisani izobrazbi. Ponavljalne preizkušnje dne 16. septembra ob osmih. Sprejemne preizkušnje ad 1.), 2.), 4.), 5.). 6.). 7.) in 8.) dne 21. septembra t. 1. Ad 9.) in 10.) dne 1. oktobra. Ad 3.) dne 3. novembra. Natančnejša pojasnila na razglasni deski v zavodu in na zahtevo pri ravnateljstvu. — V Ljubljani, dne 15. julija 1920. Ravnateljstvo državne obrtne šote
Iz dežla ood kao le prišlo 'delavstvo vi podietiu zalosre Gossovega Diva v Spodnji Šiški, kier se šooiri sedai neki g. Sitar. Kot nekdanii avstriiski častnik Dač ne mere ali noče razumeti, da ie treba z delavstvom nekoliko drutrače ravnati, kakor ie navada z rekruti. Naimani mu ueaia osemurni delavnik in le resnost zaupnika
S.	J. ea ie nrisilila do teea. da se ie pod-vreel iednakim dolžnostim napram delavstvu kakor drugi nodietniki. Tudi riu-he. ki so iih imeli hlapci za časa bivania Gdssa v LIubHani. so izginile, da moraio sedai hlanci na umazanih oosteliah SDati. Smatra li e. Sitar hlapce tako malovrednim. da iim niti riuh ne privošči? Tudi soba. v kateri so nrei stanovali hlaDci. ie ta človekoliubnež oddal nekemu bančnemu uradniku v naiem. lilaoce Da soodii vi hlev. kier nai v orahu in smradu uživata svol odmor. Torai tudi v tem oziru ie nrekosil naiemuik e. Sitar nekdanieea go-SDodaria. Torai. e. Sitar, le tako naprej in trotovo dosežete svetovni rekord, kan se tiče suroveea ravnania z delavstvom*
Potovanje v inozemstvo. Za potova-
nie v inozemstvo treba izoolniti nastopne formalnosti• Za ootovanie v Dansko: Za daljše bivanie v Danski je treba imeti po-sebno dovolienie od kralieve danske vlade. za ootovanie radi trtrovine ra ie potreben vizum tukaišniesra konzulata. Za: notovanie v čehoslovaško republiko in na Polisko ali za Drehod oreko niih ne obsto-iaio druee formalnosti, kakor samo vizum notnih listov * strani čehoslovaških ali Doliskih konzulatov ali diDlomatskih za-stODStev v našem kraliestvu. Isto velia tudi za ootovanie v Rumuniio. Kdor Da hoče dalie časa ostriti v Rumuniii. mora dobiti oosebno dovoiienie od rumunske vlade. Vse osebe ki žele potbvati v Av-striio ali preko nie v kako drueo državo, moraio imeti potne liste z vizumom diolo-matskih zastopnikov Avstriie. Diplomat-ski zastoonik v Belgradu daie vizum za državliane iz Srbiie. Srema in Vojvodine:’ državlianom iz Hrvatske. Slavoniie in Mediimuria oa daie vizum pisarna.za iz-daianie potnih listov v Zaerebu: za Slovenita izdale vizum avstrijska komunalna oisarna v Liubliani: nišama za izdaiar.ie potnih listov v Saraievn izdaia notne listet za državliane iz Bosne. Hercegovine in Črne eore. — Glede ootovania v Ameriko velia nastODno:	Osebe,	ki žele iti v
Ameriko, moraio imeti potni list. na katerem mora biti njihova slika in oečat občine. ki ?im dovoliuie Dot v Ameriko. (Na enem notnem listu se moraio navesti oče. mati mož in žena. otroci moškega SDo’ai DOd 16 leti. ženskega soola pod 21 let). Radi vidirania D&tr.eea lista moraio stranke osebno njjti v ameriški konzulat, razen otrok, ki so mlaiši od 16. oziroma 2V let. ki so navedeni v istem potnem lista s starši. Razen teea moraio imeti osebe, ki potuieio v Ameriko, tudi spričevala policilske oblasti o svoiem ponašanju. Mnški moraio imeti tudi spričevalo poli-ciie o svoiem službovanju v voiski za časa voine. t. i. ali so služili v avstro-oerski vojski. Osebe, ki prihaiaio na ameriški konzulat radi vidirania potneea lista, morata imeti s seboi še eno sliko, ki ta konzulat no :zvršeni deklaraciii zadrži v svoiem arhivu. Taksa za vizum ie dva do-laria. ki se Da lahko olača v dinariih po dnevnfem kurzu, in sicer za vsak DOtni list. Vizum si moraio stranke nabaviti v oni državi, iz katere Dotuieio. Stranke si moraio nabaviti vizum vseh držav, skozi katere potuieio do svoieea cilia
Drugi Izka^ pokrajinska strokovne komisije za Slovenijo žrtvam z dne 24. aprila 1920 do sedai izplačanih zneskov od katerih so prijeli: Kramar Ana 1000 K. Korošin Ivan za ml. Peter Kavčnik 500 K, Ivana Založnik 800 K, Marija Verhunc 1000 K, Antonija Rebolj 1200 K, Pirnat Valetin 400 K. Arnšek Franc 600 K.
Osemurni JeSavnlk uvajajo zakonitim potom v Belgiji. Sicer pa tam delavstvo že na celi črti dela po osem ur. Pridobilo si je osemurni delavni čas potom svojih strokovnih organizacij. Državni zbor torej s sklepanjem tozadevnega zakona osemurni delavnik le sankcijonira in okrepi. Drugod torej osemurni delavnik uvajajo, pri nas bi_ ga pa najraje odpravili. Delavci, bodite na straži. Istotako uvajajo v Belgiji starostno zavarovanje. Za enkrat bodo starim, za delo uesposob-nim delavcem določili po 2 franka na dan.
Zahvale,
Zalivala. Podpisana se zahvaljujem najtopleje vsem zaposlenim sodrugom kemične tovarne v Mostah in vodstvu tovarne, ki so mi darovali 2858 K ob smrti mojega soproga Jakoba Černe, ki je padel kot žrtev na Zaloški cesti. Obenem se zahvaljujem vsem sodrugom iz tovarne in znancem, ki so spremili mojega soproga k zadnjemu počitku. Sodružica Černe, Zadobrova.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem Vsem zaposlenim sodrugom kemične tovarne'v Mostah, ki so mi poklonili ob smrti moiega soproga Tikeli Franca 618 kron. Obenem se najtopleje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Marija Tikeli
Obvestila.
Funkcionarje onih organizacij, ki so trn dolgu za list „Delavec“, nujno prosimo, da račune čim prej poravnajo.
Posamezni odjemalci kojim smo po* slaE poštne položnice, naj nam blagovolijo vposlati naročnino, ker bomo vsakemu s 1. avgustom 1920 list ustavili, ako ido tega časa naročnine ne prejmemo. Naročnina velja za celo leto 32 K, za pol leta 16 K, za četrt leta S K. — Upravnf-štvo.
Solidarnostni fond. One funkcijonarje. Katerim smo svoječasno poslali bloke za solidarostni fond pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo, prosimo, da lih skušajo razpečati ter obračunih. — Tajništvo.
Celje. V nedeljo, dne 1. avgusta 1920 Se bo vršila v Celja okrožna konferenca strokovnih organizacij. Konferenca se prične ob 8. uri zjutraj v prostorih hotela »Union**. Celjsko okrožje sega do vštetega Zidanega mostu. Slovenske Bistrice, Rogatca ih Brežic. Vse strokovne organizacije so vabljene, da za gotovo pošljejo svoje zastopnike na to konferenco. Stroške za delegate nosijo podružnice. Vsak delegat se mora izkazati s pooblastilom one organizacije, oziroma podružnice, katera ga je poslala. Za tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju A. Leskovšek.
Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Felferjeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok z ier kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrep-čujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. —- Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 334, Hrvatska^
U Trpite na revmatizmu In gfhtl^lh
bolečinah? Vdrgnienle s pravim Feller-jevim fluidom ie takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
se je smrtno ponesrečil dne 17. julija na delu pri eskomptni banki v Mariboru>, član stav-binskega društva.
M Hi stavb, delana.
K 9!	■■■■■■■■■■
= KAJO DELIČ =
draguljar In zlatar IJubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4.
prlporoia »vojo
zlatarsko in draguijarsko delavnico
za nova dela In popravila vsake vrste, kakor 2 tudi za pozlatovanje in posrebrovanje itd, V J zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vs?h vzorcih in merah, uhane i. t. d.
Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po naj višjih cenah ali pa izmenjava za novo blago.
Miši-podgane stenice-ščurki	"
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot:
Kroti poljskim milini K 10*—; sa podgane in miši I 10*-; za ičnrke K 10*-; posebno močna vrsta K 20*-posebno močna tinktura za stenice K 10*—; uničevalec moljev K 10*—; praiek za uši v obleki in perilu K 6*— in 10*— proti mravljam K 10*— t proti ušem pri perutnini K 10*— prašek proti mrčesom K 6*— In 12 —; mazilo proti ušem pri ljudeh K 5*— In 10*—; mazilo za uši pri živini K 6 — in 10*—; tinktura proti mrčesu na sadju In na zelenjadi (uničevalec rastlin) In mravljam K 10*—; mazilo proti garjam K 10*—
Pošilja po povzetju zavod za eksport M. JOnker, Zagreb 6., Petrin j ska ul. 3,
v	———	"""1
IJCITEUSKA TISKARNA
UM. Mala Uta itn. 6.
Im
na b—mTO1
Tiskovine sa Šola, Županstva hi urade. Najmodernejše »lakate ta vabila • sa shode In veeeltee. •
LETNE ZAKLJUČKE
t
Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-.*. - Šur Itd. Itd. - V
BTEREOTIPUA UTOORAPIJA.
jsaa aBisasaaB ajLi.1
Sirite list „Delavec“. ■■■■■■■■■■■■■■■i
Sodrugl I	Zadružniki I
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico 1 j
Poštni čekovni račun št 10.532.	Telefon	Internrbaa it- 478.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolic«
hranilnem oddelku hranilne vloge
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo« da dvig nejo zneske Iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po 0*®““ 4 '* ’ Za varnost hranilnih vlog Jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr.
Vloge sprejemalo In IzplaiuJelo
vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano ln okolieo, Id ao:
Sodna u smIM) n
Radovljic os, Cn*a
V Spodnji Šiški v Ljubtjaui; na Gl inčah pri Ljubljani; v Ljubljani. —z~""*7 Krakovski nasip; Rožna dolina .(obč. Vič); v Tržiču us Gorenjskem,«iBsvi vobč. Ji
—	—	—l,Ja
Gorenjskem; na Jesenicah (pri Fi
Bohoričeva ul. Savi (obč.
ITnrnftlrs Rnln vJflVOtttA J BOTOTTlica •
ejpriTrUf
liarlbero
veau; store pri Ueuu; raia nna »o.— Rogaška Slatina; Radeče-Zidaninoet
§e podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah a pa osrednja pisarna Konsumnega društva *d Ljubljano in okolico« ki Je Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska celita 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 18.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zaroorejo vložniki denarne pošlljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
✓