«t ekonomsko ogledalo ¡ št. 3/2016, let. XXII Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 3, letnik XXII, 2016 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Katarina Ivas, MSc; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Branka Tavčar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravili: mag. Mateja Kovač (Mednarodna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov v letu 2015) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Demat d.o.o. Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................20 Izbrane teme Mednarodna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov v letu 2015..................................................................25 Statistična priloga.........................................................................................................................................27 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. maja 2016. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 3 Aktualno Aktualno Rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju se je na začetku leta nadaljevala, EKpričakuje podobno rast BDP kot v lanskem tudi v letošnjem in prihodnjem letu. BDP v evrskem območju se je v prvem četrtletju po prvi predhodni oceni Eurostata povečal za 0,6 % (desez.) in bil za 1,6 % večji kot pred letom. EK v svoji zadnji napovedi ni pomembneje spremenila pričakovanj glede gospodarske rasti v evrskem območju, BDP se bo letos povečal za 1,6 % in za 1,8 % leta 2017. K rasti bo še naprej prispevalo domače povpraševanje. Tveganja za uresničitev napovedi ostajajo visoka in so povezana z možno skromnejšo rastjo svetovnega gospodarstva in trgovine. Aktivnost v večini dejavnosti se je v Sloveniji na začetku leta nadalje povečala. Najbolj sta se, ob pozitivnih vplivih iz tujine, povečala izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti. Ob izboljševanju razmer na trgu dela in krepitvi zasebne potrošnje se je nadaljevala rast v trgovini in v storitvah, povezanih s turizmom. Nadalje se je povečal tudi prihodek v večini ostalih tržnih storitev. Aktivnost v gradbeništvu pa je padla na najnižje ravni po začetku leta 2013. Obeti za rast v večini dejavnosti ostajajo ugodni, saj so se na začetku drugega četrtletja kazalniki zaupanja večinoma nekoliko povečali. Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se je februarja ob krepitvi aktivnosti nadalje povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Medletno večje je bilo predvsem v predelovalnih dejavnostih, kamor je napotena tudi večina delovno aktivnih iz zaposlovalnih dejavnosti, ter trgovini, prometu in gostinstvu. Ob nekoliko večjem odlivu v zaposlitev in manjšem prilivu v brezposelnost se je število registriranih brezposelnih aprila nadalje zmanjšalo. Konec meseca je bilo registriranih brezposelnih 105.453 oseb oz. 8,2 % manj kot pred letom. Povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju se je v zadnjih štirih mesecih zaradi uspešnega poslovanja v preteklem letu precej zvišala, v sektorju država je ostala na visoki decembrski ravni. K temu so konec lanskega leta prispevala napredovanja in povečana nadurna in izredna izplačila. Plača se je zvišala tudi v javnih družbah, kjer mesečno precej niha. Cene življenjskih potrebščin so aprila ostale medletno nižje. Največ so k padcu še naprej prispevale nižje cene nafte in drugih energentov. Ob odsotnosti stroškovnih pritiskov so medletno nižje ostale tudi cene trajnega blaga. Cene hrane so bile podobne kot pred letom. Rast cen storitev in poltrajnega blaga, ki se je nekoliko okrepila, pa je ostala skromna. Konkurenčnost izvoznikov se je nadalje izboljšala. Na izboljšanje stroškovne konkurenčnosti je lani vplival padec tečaja evra in relativnih stroškov dela na enoto proizvoda. Slovenija je nadomestila izgubo stroškovne konkurenčnosti v primerjavi z evrskim območjem iz prvih let krize. Glavnina izboljšanja je izhajala iz menjalnega sektorja, še posebej predelovalnih dejavnosti. Cenovno konkurenčnost je v prvem četrtletju izboljšal nadaljni padec relativnih cen. Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev se je v prvem četrtletju nadalje zmanjšal; ročnostna struktura vlog se je še poslabšala. Upad obsega kreditov se je v zadnjih 12 mesecih nekoliko poglobil predvsem zaradi prenehanja delovanja dveh manjših bank. Razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je v zadnjih mesecih nekoliko povečalo zaradi višjih neto odplačil dolgoročnih kreditov. Zmanjšanje obveznosti bank do tujine je bilo večje kot pred enim letom, poleg odplačil kreditov se zmanjšujejo tudi tuje vloge in obveznice. Nižje vloge države in manjši prilivi vlog gospodinjstev so upočasnili rast vlog domačih nebančnih sektorjev. Opazneje so se povečale predvsem vloge čez noč. Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih dveh mesecih ob višjih prihodkih in nižjih odhodkih polovico nižji kot pred letom. K višjim javnofinančnim prihodkom so poleg višjih prilivov socialnih prispevkov in sredstev iz proračuna EU (vezanih na prejšnjo finančno perspektivo) prispevali še višji davčni prihodki, vendar je bil pretežni del njihove rasti posledica medmesečne neusklajenosti pri beleženju tokov. Javnofinančni odhodki pa so bili nižji predvsem zaradi začetka izvajanja nove finančne perspektive EU (nižji izdatki za investicije in subvencije ter nižja plačila v proračun EU). 4 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Aktualno K rasti BDP v evrskem območju bo po napovedi EK tudi letos največ prispevala zasebna potrošnja. Gospodinjstva Država Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vred. pred. Neto izvoz i BDP (desna os) 2,5 - 2,5 > O 1,5 m 1,0 r £ 0,0 -0,5 -1,0 2015 2016 2017 napoved Vir: EK. 1 0,5 j? J 0,0 -0,5 -1,0 Obeti za rast aktivnosti so v večini dejavnosti v Sloveniji na začetku drugega četrtletja ugodni. -Predelovalne dej. ----Trg. na drobno —•—Storitvene dej. -----Gradbeništvo rs rs m m vo Ji 1 Ji 1 I 1 I 1 I 1 I Vir: SURS, preračuni UMAR. Ugodni ostajajo tudi obeti za rast zaposlenosti v večini dejavnosti v Sloveniji. 20 ■ Industrija Trgovina ----Gradbeništvo ----Storitve fN fN m m ul ul i i i i i i i t i t i Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Plača v zasebnem sektorju se je v zadnjih štirih mesecih zaradi uspešnega poslovanja v preteklem letu precej zvišala, v sektorju država ostaja visoka. ----Zasebni sektor -Javni sektor ------- - v tem sektor država 120 115 ----v tem javne družbe S i ™ 13110 q £ 100 C ■S. rs rs m m ^r ^r ^ i i i .2. .2. -2 Vir: SURS, preračuni UMAR. C ■2 d ■s. Slovenija je nadomestila izgubo stroškovne konkurenčnosti v primerjavi z evrskim območjem iz prvih let krize. RULC SI ^^ RULC EA -Produktivnost dela SI* -Produktivnost dela EA* ----Sredstva na zaposlenega EA* ----Sredstva na zaposlenega SI* 110 =5 108 £ > s 106 I 104 ro | 102 ,8 100 S 98 Ü 96 O o » 94 TI 92 Na nižji javnofinančni primanjkljaj je vplival predvsem prehod na novo finančno perspektivo EU. ■ Javnofinančni saldo «Primarni javnofinančni saldo 200 0 -200 -400 cc -600 •2 -800 £ >-1.000 -1.200 -1.400 -1.600 -1.800 2011 2012 2013 oaoaaaaa Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba* realno, deflator BDP. 2014 2015 jan.-feb. jan.-feb. 2015 2016 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. tekoča gospodarska gibanja 7 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Prispevki h gospodarski rasti po komponentah v evrskem območju Gospodinjstva Država Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vred. pred. Neto izvoz * BDP (desna os) 3 - 3 * 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: EK. nap0ved V prvem četrtletju se je BDP v evrskem območju nadalje zvišal, gospodarska rast v letošnjem letu bo po napovedi EK podobna kot lani. BDP v evrskem območju se je po prvi predhodni oceni Eurostata v prvem četrtletju zvišal za 0,6 % (desez.) in bil medletno višji za 1,6 %. EK v svoji pomladanski napovedi ni pomembneje spremenila pričakovanj glede rasti gospodarske aktivnosti v evrskem območju v letošnjem (1,6 %; februarja 1,7 %) in prihodnjem letu (1,8 %; februarja 1,9 %). Rast bo še naprej temeljila na okrevanju domačega povpraševanja. Tveganja za uresničitev napovedi ostajajo visoka in so povezana z možnostjo skromnejše rasti svetovnega gospodarstva in trgovine (ob nadaljnjem upočasnjevanju rasti v hitrorastočih gospodarstvih, predvsem na Kitajskem). Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju -Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) ----Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) ----Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) -S 40 -S 30 =".10 =-10 -40 40 30 £ > -10 -30 S £ -40 V prvem četrtletju so se posojilni pogoji za podjetja in potrošniška posojila v evrskem območju nadalje izboljšali. Glavni dejavnik izboljšanja je ostala večja konkurenca med bankami. Anketni kazalniki ECB kažejo, da so se posojilni pogoji izboljšali za vse ročnosti in velikosti podjetij ter za potrošniška posojila. Pogoji za stanovanjska posojila so se zaostrili predvsem zaradi izvajanja EU direktive o hipotekarnih kreditih, ki zahteva poglobljeno oceno kreditne sposobnosti posojilojemalcev. Povpraševanje po vseh vrstah posojil, ki naj bi se povečalo tudi v naslednjem četrtletju, bi lahko nadalje spodbudilo kreditno okrevanje. Neto tok kreditov podjetjem in gospodinjstvom je bil v prvem četrtletju pozitiven. a a a a a a Vir: ECB. Opomba: Pozitivna vrednost pomeni izboljšanje. 2 2 m 1 0 20 20 10 0 0 Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja povprečje sprememba, v %* 2015 III 16 IV 16 IV 16/III 16 IV 16/IV 15 I-IV 16/I-IV 15 Brent USD, na sod 52,35 38,21 41,58 8,8 -30,1 -35,5 Brent EUR, na sod 48,33 36,47 38,20 4,8 -32,5 -35,4 EUR/USD 1,110 1,110 1,134 2,2 5,2 -0,4 3-mesečni EURIBOR, v % -0,020 -0,229 -0,249 -2,1 -25,4 -23,8 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. 8 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji - Izvoz blaga -Ind. proiz. predel. dej. ----Vred. oprav. del v gradb. 130 ----Prih. v trgovini na drobno 120 100 80 60 40 Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je na začetku leta nadalje povečala. Najbolj sta se ob pozitivnih vplivih iz tujine in izboljšani konkurenčnosti povečala izvoz blaga in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Ob izboljševanju razmer na trgu dela in krepitvi zasebne potrošnje se je nadaljevala rast v trgovini in storitvah, povezanih s turizmom. Večji je bil tudi uvoz potrošnih dobrin. Nadalje se je povečal tudi prihodek v večini ostalih tržnih storitev. V gradbeništvu pa se je aktivnost še znižala na podobno nizko raven kot na začetku leta 2013. Kazalnik gospodarske klime nakazuje nadaljevanje postopne krepitve aktivnosti v večini dejavnosti. Vir: SURS, preračuni UMAR. 90 70 50 30 Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2015 II 16/I 16 II 16/II 15 I-II 16/I-II 15 Izvoz blaga, realno1 4,4 1,43 10,0 6,7 Uvoz blaga, realno1 3,5 7,23 4,1 0,4 Izvoz storitev, nominalno2 7,5 5,23 9,8 7,8 Uvoz storitev, nominalno2 2,6 4,03 12,5 9,9 Industrijska proizvodnja, realno 5,6 0,33 6,54 6,64 v predelovalnih dejavnostih 6,0 0,83 8,64 8,24 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -25,2 -4,13 -30,7 -27,6 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,1 -1,23 -1,24 0,54 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 4,5 0,03 3,34 4,14 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: Zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 4: Blagovna menjava - realno -Izvoz blaga -Uvoz blaga 120 85 80 j^ / r j V v v Rast izvoza blaga se je v prvih dveh mesecih okrepila, po daljšem obdobju ohranjanja na doseženi ravni se je povečal tudi uvoz.1 V začetku leta se je povečal izvoz večine proizvodov, najbolj vozil ter proizvodov kovinske in kemične industrije. Rast uvoza v zadnjih mesecih pa je bila predvsem posledica večjega uvoza proizvodov za široko porabo. Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave za februar 2016 še niso razpoložljivi. 115 95 90 9 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 5: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev i i s i t i g ! t i t Vir: BS, preračuni UMAR. Rast izvoza storitev se je februarja nadaljevala, v zadnjih mesecih se krepi tudi uvoz.2 Medletna rast izvoza v prvih dveh mesecih je bila posledica večjega izvoza transportnih storitev, večjih izdatkov tujih turistov ter izvoza telekomunikacijskih in računalniških storitev. Medletna rast uvoza pa je izhajala predvsem iz večjega uvoza tehničnih, s trgovino povezanih in ostalih poslovnih storitev ter finančnih in transportnih storitev. Slika 6: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog ^^m 2015/2014 ^^m jan-feb 2016/jan-feb 2015 ----povpr.TZ, 2015/2014 -povpr. TZ, jan-feb 2016/jan-feb 2015 30 ? 20 S 10 ro i 0 "U cu s -10 -20 « I I I j J I j i S j i Nizko TZ panoge Vir: SU Srednje nizko TZ RS, preračuni UMAR Sr. visoko in visoko . TZ Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je na začetku leta precej povečal. Februarja se je nadalje povečal v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, najbolj v srednje nizko tehnološko zahtevnih. Večina teh panog je presegla lanskoletne ravni, višja kot pred letom pa je bila tudi proizvodnja v večini ostalih panog. Po visoki lanskoletni rasti je bila precej nižja le proizvodnja vozil in plovil, ki podobno kot večina ostalih tehnološko zahtevnejših panog presega ravni proizvodnje iz leta 2008. Slika 7: Vrednost opravljenih gradbenih del Skupaj ----Stanovanjske stavbe - Nestanovanjske stavbe ----Gradbeni inženirski objekti I1 § 20 rs cs m m LO LO VO I i I 3 I 3 I i I a. I Vir: SURS, preračuni UMAR. Na začetku leta se je vrednost opravljenih gradbenih del močno znižala. Aktivnost se je zadnje leto zniževala. Zaradi nižjih državnih investicij se je znatno znižala vrednost del v gradnji inženirskih objektov. Od sredine lanskega leta se je krepila le gradnja stanovanjskih stavb, vendar je ostala blizu najnižjih ravni v zadnjih letih. 2 Po plačilnobilančni statistiki. 80 60 0 10 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 8: Prihodek v panogah v trgovini na drobno ----Trgovina z mot. gorivi -Trgovina z neživili g 95 Trgovina z živili 85 trt LTt vo I t .t t .t t .t t .t i. .t V večini panog v trgovini se je prihodek na začetku leta povečal, najbolj v trgovini z motornimi vozili in z neživili, kjer se je povečala predvsem prodaja gospodinjskih, računalniških in telekomunikacijskih naprav, pohištva, tekstila, oblačil ter obutve. Po stagnaciji ob koncu lanskega leta se je povečal tudi prihodek v trgovini z živili in trgovini na debelo, nadalje pa se je zmanjšal v trgovini z motornimi gorivi. V prvih dveh mesecih je lansko raven najbolj, skoraj za četrtino, presegel prihodek v trgovini z motornimi vozili, kjer se je močno povečala prodaja novih osebnih in tovornih vozil3. Vir: SURS, preračuni UMAR. 90 80 Slika 9: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) ----Komunikacijske (J) ----Strokovno-tehnične (M) -Druge poslovne (N) ----Gostinstvo (I) 120 ro C TS 115 110 105 100 f 95 S 90 -S 85 | 80 M 75 rs rs m m V večini tržnih storitev se je rast nominalnega prihodka februarja nadaljevala. V zadnjih mesecih se je upočasnila rast v prometnih in komunikacijskih storitvah. K temu je po naši oceni prispevala predvsem prodaja na domačem trgu, saj se prodaja na tujih trgih povečuje. Večja prodaja na domačem trgu paje prispevala k nadaljnji rasti prihodka v pravno-računovodskih, podjetniško-svetovalnih in zaposlovalnih storitvah ter tudi v gostinstvu4. s i. | 3 s 3 | 3 | 3 s Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 10: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa -Železniški ---Cestni - izvoz in uvoz Cestni - po tujini ----Cestni - notranji O O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast obsega cestnega blagovnega prometa se je lani upočasnila. Nadalje pa se je precej okrepil cestni mednarodni prevoz, predvsem prevoz po tujini, ki je med vsemi vrstami prevozov najbolj odvisen od tujega povpraševanja. Obseg prevozov v notranjem prometu, ki je bolj vezan na domače dejavnike, se je ob skromni aktivnosti nekaterih dejavnosti (predvsem gradbeništva) le nekoliko povečal. V povprečju leta je bil obseg cestnega blagovnega prometa za desetino višji. Obseg železniškega blagovnega prometa ob umiritvi poprej visoke rasti izvoznih naročil prevozov ostaja na doseženi ravni. 3 Po okoli 10-odstotnem povečanju v lanskem letu je bilo v prvih dveh mesecih število prvih registracij osebnih avtov medletno večje za 12,6 %, novih tovornih motornih in tovornih priklopnih vozil pa za 43,1 % oz. 24,2 %. 4 K rasti gostinskega prihodka sicer precej prispeva tudi večje število tujih turistov. 11 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 11: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Prihodek v trg. z gospod. napravami, avdio video zapisi ■ Prihodek v trg. s pohištvom in gradbenim materialom - Štev. prvih reg. os. avtom. uporabnik fiz. oseb 100 90 80 70 60 50 \ v \ %% A , jr^" (N (N ro ro trt LTt ■•o I t t t .t t .t t .t i. i Vir: MZI, SURS, preračuni UMAR. Slika 12: Poslovne tendence Gospodarska klima ----Trg. na drobno -----Gradbeništvo - Predelovalne dej. Storitvene dej. ---Potrošniki* I 10 ^A, -i JH -10 H rs rs m ro lo LO vo SŠSŠSŠSŠSI. s Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Zaradi spremembe metodologije podatki o zaupanju potrošnikov od januarja 2016 niso primerljivi s predhodnimi. Slika 13: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti Povpr. št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) -Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os) 8.000 7.000 6.000 5.000 _o > 4.000 >i>n 3.000 2.000 1.000 0 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Trošenje gospodinjstev se je na začetku leta nadalje povečalo. Ob okrepitvi rasti mase neto plač so se še povečali nakupi trajnih in poltrajnih dobrin. Od konca lanskega leta so se povečali tudi nakupi netrajnega blaga. Nadaljevala se je rast izdatkov za storitve, povezane s turizmom5. Večji je bil tudi uvoz izdelkov za široko porabo. Kazalniki zaupanja so se po poslabšanju v prvem četrtletju aprila izboljšali v večini dejavnosti in med potrošniki. Plačilna sposobnost se je v prvem četrtletju nadalje izboljšala. Število neplačnikov, višina neplačanih zneskov in roki neplačil pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih so bili manjši oz. krajši kot pred letom. Povprečno število samostojnih podjetnikov, ki imajo neplačane obveznosti več kot 5 dni v mesecu, je bilo najmanjše po letu 2010. Visoke pa so ostale dolgoročne neplačane obveznosti6, ki so pri pravnih osebah predstavljale 75 % vseh neporavnanih obveznosti in 79 % pri samostojnih podjetnikih. S poboti se je nadalje zmanjšala medsebojna zadolženost poslovnih subjektov. Skupaj z marčnim krogom obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 2,7 mrd EUR.7 o o o Vir: AJPES. 5 Po visokih rasteh v drugi polovici lanskega leta se je rast izdatkov na zasebnih potovanjih v tujino (uvoz potovanj) v prvih dveh mesecih letošnjega leta upočasnila na 0,4 %. Število prenočitev domačih gostov pa je bilo medletno večje za 4,3 %. 6 Neplačane obveznosti nad eno leto. 7 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, 27. 7. 2012), ki je začel veljati 28. 7. 2012). 110 40 12 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 14: Začeti stečajni postopki pri gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih posameznikih Št. začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) Št. začetih stečajnih postopkov nad s.p. (desna os) 100 50 0 V 60 50 40 30 1 20 10 0 aaaaaaaa Vir: AJPES, poslovni register Slovenije. Opomba: do leta 2012 so v podatkih za GD zajete tudi zadruge. Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki se od sredine lanskega leta povečuje; število začetih osebnih stečajev ostaja visoko. Največ začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki ostaja v dejavnostih trgovine in gradbeništva, pri samostojnih podjetnikih pa tudi v gostinstvu. Po uvedbi zakonske spremembe, ki je vse predlagatelje osebnega stečaja oprostila plačila predujma8, se je število osebnih stečajev močno povečalo.9 V prvem četrtletju je bilo začetih 1.073 osebnih stečajev, zneski prijavljenih terjatev pa so bili medletno manjši za več kot polovico. 8 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 47/2013, 31. 5. 2013, po katerem nobenemu dolžniku ni več treba založiti stroškov predujma za začetek stečajnega postopka. 9 Iz okoli 880 v letu 2013 na več kot 4.000 v letih 2014 in 2015. 13 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Trg dela Slika 15: Delovno aktivni po področjih dejavnosti -Predelovalne dejavnosti (C) -Gradbeništvo (F) ----Tržne storitve (G-N) ---Javne storitve (O-Q) Vir: SURS, preračuni UMAR Naraščanje števila delovno aktivnih10 se je na začetku leta nadaljevalo. Ob rasti aktivnosti se je februarja njihovo število nadalje povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, predvsem v predelovalnih dejavnostih, kamor je po naši oceni napoten tudi znaten del delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih11. Nadalje se je povečalo tudi v večini tržnih storitev, ki skupno presegajo predkrizno raven števila delovno aktivnih. Medletno je njihovo število večje predvsem v srednje nizko tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnostih ter v prometu, gostinstvu in trgovini. V javnih storitvah je bilo večje kot pred letom v zdravstvu, v izobraževanju pa najbolj v predšolski vzgoji in osnovnem šolstvu, kjer so večje tudi vpisane generacije. Slika 16: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je nadaljevalo tudi aprila. K opaznejšemu zmanjševanju je v zadnjih mesecih prispeval predvsem okrepljen odliv v zaposlitev, ki je bil v prvih štirih mesecih tudi medletno večji. Prav tako je bil manjši priliv zaradi izgube dela in iskalcev prve zaposlitve. Konec aprila je bilo število brezposelnih medletno manjše za 8,2 %, pri čemer je bilo v evidenci prijavljenih 105.453 oseb. rs rN m m Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2015 II 16/I 16 II 16/II 15 I-II 16/I-II 15 Delovno aktivni2 0,9 0,11 0,6 0,5 Registrirani brezposelni -6,1 -1,11 -5,3 -5,1 Povprečna nominalna bruto plača 0,7 0,11 3,5 2,3 zasebni sektor 0,5 3,01 3,6 2,0 javni sektor 1,2 0,51 3,5 2,8 v tem sektor država 1,0 0,01 4,2 4,3 v tem javne družbe 1,5 1,21 1,8 -0,6 2015 II 15 I 16 II 16 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,3 12,5 12,0 11,9 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje. 10 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 11 V zaposlovalnih dejavnostih se medletna rast njihovega števila sicer umirja, medletno je precej manjši tudi njihov prispevek k skupni rasti števila delovno aktivnih. To je po naši oceni posledica pogostejšega neposrednega zaposlovanja podjetij ob vedno večjemu zaupanju v okrevanje gospodarstva. 14 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 17: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Bruto plača na zaposlenega ----Zasebni sektor -Javni sektor ------- - v tem sektor država Vir: SURS, preračuni UMAR. Po letu in pol stagnacije se je povprečna bruto plača zasebnega sektorja v zadnjih štirih mesecih pod vplivom preteklega uspešnega poslovanja precej zvišala. V javnem sektorju se plača po dveh letih zmerne krepitve nadalje zvišuje predvsem zaradi rasti v javnih družbah; v sektorju država pa je ostala na ravni, povišani ob koncu leta z napredovanji in nadurnimi in izrednimi izplačili zaradi povečanega pritoka beguncev in migrantov. V prvih dveh mesecih je bila medletna rast v zasebnem in javnem sektorju najvišja v zadnjih petih letih. 15 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Cene Slika 18: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju -Slovenija HICP ----Slovenija HICP - OI t— t— S i S i S i S i S i S Vir: Eurostat. Opomba: OI-brez nepredelane hrane in energije. Cene so aprila ostale medletno nižje predvsem zaradi nižjih cen nafte na svetovnih trgih. Ob odsotnosti stroškovnih pritiskov so medletno nižje ostale cene trajnega blaga, cene hrane pa podobne kot pred letom. Rast cen storitev in poltrajnega blaga, ki se je aprila sicer nekoliko okrepila, je še vedno skromna. Tudi v evrskem območju so bile cene aprila medletno nižje. Ob medletno nižjih cenah energentov je k temu prispevala tudi nižja rast cen storitev kot v preteklih mesecih. Cene hrane ter poltrajnega in trajnega blaga so ostale medletno višje. Slika 19: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene -PPI (domači) ----PPI (tuji) -Uvozne cene rsrnrn^r^TLOUivO Ob nižjih cenah surovin na svetovnih trgih se je medletni padec uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov na začetku leta poglobil. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2015 IV 16/III 16 IV 16/IV 15 Skupaj -0,5 0,4 -0,6 Hrana 1,5 -0,1 -0,3 Goriva in energija -6,7 1,2 0,0 Storitve 0,7 -0,2 0,0 Ostalo1 -0,1 -1,8 -1,4 Skupaj brez hrane in energije 0,3 0,4 0,5 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,0 0,0 0,2 Regulirane cene -9,8 2,4 -10,0 Davčni vpliv - prispevek v o.t. -0,2 0,0 0,1 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. 3 V izračun so vključene cene, ki se oblikujejo na podlagi mehanizmov cen po Zakonu o kontroli cen in cene, ki so pod neposrednim nadzorom Vlade RS (naftni derivati, prevoz z vlakom, učbeniki, cestnina). 16 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 20: Realni efektivni tečaj, deflator relativne HICP in ULC -REER HICP ----Relativne HICP ----NEER ----Relativni ULC -REERULC a a a a Vir: ECB; preračuni UMAR. Slika 21: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflator relativni ULC, v letu 2015 ■ NEER «Relativni ULC »REER ULC Cenovna konkurenčnost ostaja v prvem četrtletju za izvoznike še naprej spodbudna. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi12 HICP, se je sicer nekoliko povišal zaradi okrepitve evra v primerjavi z večino valut pomembnejših trgovinskih partneric, a se njegova realna vrednost ohranja blizu lani doseženih najnižjih ravni od vstopa v ERM2 leta 2004 oz. od prevzema evra leta 2007. Medletno se je cenovna konkurenčnost nadalje izboljšala. Na to je vplival padec relativnih cen, ki je bil med večjimi v evrskem območju. Lani se je stroškovna konkurenčnost nadalje izboljšala. To je bila predvsem posledica padca tečaja evra, v manjši meri pa tudi relativnih stroškov dela na enoto proizvoda. Slovenija je bila po izboljšanju stroškovne konkurenčnosti, merjene z realnim efektivnim tečajem, med članicami evrskega območja približno v sredini. Padec nominalnega efektivnega tečaja je bil zaradi geografske strukture naše zunanje menjave13 manjši kot v večini preostalih članic. Nasprotno je bil padec relativnih stroškov v evrskem območju med višjimi. Q b- i/i < Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in evrskem območju RULC SI ^^ RULC EA -Produktivnost dela SI* -Produktivnost dela EA* ----Sredstva na zaposlenega SI* ----Sredstva na zaposlenega EA* 110 ro I 108 U > s 106 u I 104 ro | 102 ,8 100 g 98 £ 96 O 0 » 94 1 92 a a a a a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba* realno, deflator BDP. Slovenija je lani nadomestila izgubo stroškovne konkurenčnosti v primerjavi z evrskim območjem iz prvih let krize. To je bila posledica relativno hitrejše rasti produktivnosti dela v zadnjih letih. V primerjavi s povprečjem EU pa je bilo skupno povečanje realnih stroškov dela na enoto proizvoda od začetka krize še nekoliko višje, vendar ob nadaljnjem zmanjšanju razlik. 12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 13 Delež menjave z evrskim območjem je nadpovprečno velik, zato je Slovenija na valutna nihanja evra relativno manj občutljiva. Poleg tega je evro lani padal predvsem do valut partneric, ki imajo v naši menjavi zunaj evrskega območja relativno manjše deleže (ZDA, Velika Britanija, azijske države), do valut partneric z relativno večjimi deleži pa je bil stabilen (Hrvaška, Madžarska, Češka, Poljska). 6 3 0 12 17 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 23: Realni stroški dela na enoto proizvoda v menjalnem sektorju in predelovalnih dejavnostih, Slovenija in evrsko območje -Menjalni sektor Slovenija -Menjalni sektor EA ----Predelovalne dej. Slovenija ----Predelovalne dej. EA Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Glavnina izboljšanja stroškovne konkurenčnosti je tudi lani izhajala iz menjalnega sektorja'4, še posebej predelovalnih dejavnosti, pa tudi trgovine, gostinstva in prometa. Izboljšanje je bilo posledica rasti dodane vrednosti, ob zmernejšem povečanju zaposlenosti in skromni rasti plač15. V predelovalnih dejavnostih je bila raven realnih stroškov dela na enoto proizvoda od prvega četrtletja lani že nižja kot leta 2007. Hkrati je bil njihov položaj glede na predkrizno obdobje boljši tudi v primerjavi s povprečjem evrskega območja in EU. Tabela 5: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2014 2015 q4 14 q1 15 q2 15 q3 15 q4 15 Efektivni tečaj1 Nominalno 0,3 -2,8 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4 -1,9 Realno, deflator HICP -0,1 -3,8 -1,4 -3,6 -4,8 -3,4 -3,1 Realno, deflator ULC -1,8 -4,0 -2,1 -4,9 -4,5 -3,7 -3,0 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda -1,3 -0,6 -0,3 -0,8 -0,2 -1,0 -0,5 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,1 0,8 1,4 0,5 0,9 0,3 1,5 Produktivnost dela, realno 2,5 1,4 1,8 1,3 1,1 1,3 2,0 Realni stroški dela na enoto proizvoda -2,1 -1,1 -0,9 -1,3 -0,4 -1,1 -1,5 Produktivnost dela, nominalno 3,3 1,9 2,4 1,7 1,3 1,4 3,1 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 37-tih trgovinskih partneric.. 14 Menjalni sektor sestavljajo industrija (B-E), trgovina, gostinstvo in promet (G-I), informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J) in kmetijstvo (A). 15 Nasprotno je v obdobju 2010-2013 izboljšanje stroškovne konkurenčnosti temeljilo predvsem na zniževanju zaposlenosti in umirjanju rasti plač. 18 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Plačilna bilanca Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki 5.000 Vir : BS, preračuni UMAR. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je še povečal. V dvanajstih mesecih do februarja je znašal 7,9 % ocenjenega BDP. K medletno večjem presežku je v prvih dveh mesecih največ prispevala rast presežka v menjavi blaga in storitev s tujino, ki ob šibki rasti uvoza odraža predvsem nadaljna ugodna izvozna gibanja. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto plačil obresti na zunanji dolg, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi manjših plačil v proračun EU. Slika 25: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe I Finančni derivativi -Finančne transakcije ■ Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe - S .2. S = Vir : BS, preračuni UMAR. Finančni račun plačilne bilance je tudi februarja izkazoval neto odliv. Država je znova odplačala del dolgoročnih obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Zasebni sektor je neto financiral tujino, in to predvsem s kratkoročnimi komercialnimi krediti, kar je povezano z rastjo izvoza blaga in storitev. Med prilivi se je povečalo zadolževanje BS v okviru Evrosistema. Tabela 6: Plačilna bilanca I-II 2016, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-II 15 Tekoči račun 5.023,1 4.587,6 435,5 122,7 Blago 3.855,8 3.473,1 382,7 130,2 Storitve 847,2 593,0 254,2 246,3 Primarni dohodki 209,4 298,5 -89,1 -116,7 Sekundarni dohodki 110,7 223,1 -112,4 -137,2 Kapitalski račun 118,4 73,1 45,3 24,3 Finančni račun -558,4 -102,4 455,9 383,7 Neposredne naložbe 161,1 75,1 -86,0 -104,2 Naložbe v vrednostne papirje -1.309,9 125,0 1.434,9 495,1 Ostale naložbe 598,8 -344,2 -943,1 31,2 Statistična napaka 0,0 -24,9 -24,9 236,8 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja 19 Finančni trgi Slika 26: Nedonosne terjatve v bančnem sistemu Obseg brez bank v likividaciji Obseg Delež (desna os) 5 000 -Delež brez bank v likvidaciji (desna os) 10 8 \ 6 4 LOLOLOLOLOLOLOLOLOLOLOLO'O'O £ n t - ¡5 K Vir : BS, preračuni UMAR. Zmanjševanje obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev je marca ostalo razmeroma močno. Obseg kreditov se je v zadnjih 12 mesecih zmanjšal za 1,7 mrd EUR. Brez upoštevanja prenehanja delovanja dveh manjših bank bi bilo razdolževanje po naši oceni podobno kot pred letom (1,3 mrd EUR). Povečal se je obseg kreditov državi, obseg kreditov gospodinjstvom pa se je kljub rasti stanovanjskih kreditov nekoliko zmanjšal. Razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je v zadnjih mesecih ob okrepljenem neto odplačevanju dolgoročnih kreditov nekoliko povečalo. Februarja je medletno preseglo 810 mio EUR in bilo za okoli 3 % večje kot v primerljivem obdobju lani. Delež nedonosnih terjatev se je februarja znova precej znižal, na 8,5 %, kar je bila posledica prenehanja delovanja dveh manjših bank. 2 Slika 27: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev Čez noč Kratkoročne Dolgoročne Na odpoklic -Skupaj .2 2.000 S -1.000 -3.000 III 2011 III 2012 III 2013 III 2014 III 2015 III 2016 Vir : BS, preračuni UMAR. Med viri financiranja so banke še naprej odplačevale tuje obveznosti, vloge se krepijo počasneje kot v enakem obdobju predhodnega leta. Banke so v 12 mesecih do februarja odplačale za 1,5 mrd EUR, kar je za okoli 65 % več kot v primerljivem obdobju izpred enega leta. Približno dve tretjini neto odplačil sta bili zabeleženi v prvih šestih mesecih tega obdobja. Okoli 45 % neto odplačil so predstavljali tuji krediti, ostalo pa vloge in obveznice. Prirast vlog domačih nebančnih sektorjev je bil marca medletno nižji, predvsem zaradi neto odliva vlog države in deloma tudi manjšega neto priliva vlog gospodinjstev. Neto priliv vlog podjetij v bankah pa se je povečal. Ročnostna struktura vlog se je nadalje postopoma poslabšala, saj so se povečale predvsem vloge čez noč, v manjši meri pa tudi vloge na odpoklic. 0 -2.000 Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. III 15 31. XII 15 31. III 16 31. III 16/29. II 16 31. III 16/31. III 15 Krediti skupaj 22.823,5 21.741,8 21.105,8 -0,4 -7,5 Krediti podjetjem in NFI 12.215,6 10.966,1 10.390,0 -1,0 -14,9 Krediti državi 1.774,0 1.919,7 1.885,7 -0,8 6,3 Krediti gospodinjstvom 8.833,9 8.855,9 8.830,1 0,5 0,0 Potrošniški 2.081,7 2.032,2 2.032,0 0,8 -2,4 Stanovanjski 5.452,8 5.524,6 5.541,5 0,4 1,6 Ostalo 1.299,3 1.299,1 1.256,7 0,3 -3,3 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.584,5 15.879,4 16.208,6 0,6 4,0 Čez noč 7.874,7 8.962,9 9.511,7 2,0 20,8 Vezane 7.709,7 6.916,5 6.696,9 -1,2 -13,1 Bančne vloge centralne države skupaj 1.624,8 1.644,2 1.164,1 -27,1 -28,4 Vloge nefinančnih družb skupaj 4.701,9 5.331,9 5.362,1 3,0 14,0 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. 20 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Javne finance Slika 28: Saldo javnih financ po denarnem toku Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo 2011 2012 2013 2014 2015 jan.-feb. jan.-feb. 2015 2016 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku16 je bil v prvih dveh mesecih precej nižji kot v enakem obdobju lani. Polovico nižji primanjkljaj (209 mio EUR) je povezan z zaključkom prejšnje in začetkom izvajanja nove finančne perspektive EU, rastjo plač in zaposlenosti ter ugodnejšimi pogoji zadolževanja. Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-II 2015 I-II 2016 Kategorija I-II 2015 I-II 2016 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 2.387,7 -1,7 2.507,0 5,0 SKUPAJ ODHODKI 2.825,1 -3,1 2.716,5 -3,8 Davčni prihodki* 1.272,5 1,4 1.331,7 4,6 Plače in drugi stroški dela** 619,1 -4,0 611,6 -1,2 Dohodnina 340,9 2,0 344,2 1,0 Izdatki za blago in storitve 301,9 -16,3 336,7 11,5 Davek od dohod. pravnih oseb 69,5 -4,2 83,7 20,5 Plačila obresti 302,0 8,7 288,6 -4,4 Davki na nepremičnine 13,3 151,9 14,6 10,4 Rezerve 34,1 147,0 20,2 -40,6 Davek na dodano vrednost 571,1 7,3 564,7 -1,1 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.032,5 -0,6 1.063,1 3,0 Trošarine 198,5 9,0 189,7 -4,5 Ostali tekoči transferi 263,6 -15,1 206,5 -21,6 Prispevki za soc. varnost 895,0 2,2 925,7 3,4 Izdatki za investicije 134,7 -3,0 84,2 -37,5 Nedavčni prihodki 108,1 -48,3 107,8 -0,3 Plačila v proračun EU 137,2 6,0 105,5 -23,1 Prejeta sredstva iz EU 103,7 30,5 130,6 25,9 PRORAČUNSKI SALDO -437,4 -209,4 Ostalo 8,4 -13,9 11,3 35,4 PRIMARNI SALDO -136,7 77,5 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Slika 29: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti ■ Davčni prihodki ■ Prispevki za socialno varnost ■ Nedavčni prihodki ■ Prejeta sredstva iz EU ■ Kapit. in transf. prihodki, donacije ♦ SKUPAJ PRIHODKI (desna os) 6 4 « o > 2 ¡0 -4 -6 Q1 8 6 4 2 > iS 0 a C -2 "O 2 tu S -4 -6 Q2 Q3 Q4 jan.-feb. 2015 2016 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Javnofinančni prihodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 5 %. Polovica povečanja je izhajala iz višjih davčnih prihodkov - predvsem nerazporejenih, ki so bili v prvih dveh mesecih leta 2015 iz tehničnih razlogov izkazani negativno17. Prihodki od trošarin in DDV so bili nižji zaradi nižjih trošarinskih stopenj za energente, upada prodaje tobačnih izdelkov in višjih odbitkov vstopnega DDV. K zvišanju celotnih prihodkov so prispevala še višja plačila socialnih prispevkov in višji prilivi iz proračuna EU, vezani na prejšnjo finančno perspektivo. 16 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 17 Negativna vrednost drugih davkov (predvsem nerazporejenih) februarja 2015 je bila posledica časovne uskladitve s povezanimi transakcijami na odhodkovni strani bilance, kjerje prišlo do zamika pri ustreznem beleženju transferov v sklade socialnih zavarovanj. Pri obeh kategorijah (drugi davki in transferi v sklade socialnih zavarovanj) je bila februarja 2015 izkazana negativna vrednost, čemur je marca 2015 sledil pozitivni popravek. Zaradi uskladitve na obeh straneh bilance to na izkazan primanjkljaj ni vplivalo. 8 21 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 30: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti ■ Plače in drugi stroški dela* ■ Plačila obresti ■ Tekoči transferi ■ Plačila sredstev v proračun EU 8 ■ Izdatki za blago in storitve ■ Rezerve & Izdatki za investicije • SKUPAJ ODHODKI (desna os) 8 Q2 2015 6 4 ^ > 2 S ro c 0 jČ "O -2S -4 jan.-feb. 2016 Javnofinančni odhodki so bili v prvih dveh mesecih medletno nižji za 3,8 %. Nižje so bile vse glavne kategorije odhodkov, z izjemo izdatkov za blago in storitve ter transferov gospodinjstvom, kjer je prišlo do delne odprave varčevalnih ukrepov iz leta 201218. K medletnemu padcu odhodkov so največ prispevali; (i) nižji izdatki za investicije ob začetku izvajanja nove finančne perspektive EU, (ii) nižja plačila v proračun EU, kjer je lani prišlo do vpoklica dodatnih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike, (iii) nižja izplačila subvencij19 in (iv) zamik pri ustreznem beleženju transferov v sklade socialnih zavarovanj. Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. 6 Slika 31: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar marec 2015 in 2016 ■ Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2016) ■ Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2015) Skupna kmetijska politika 30 40 50 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvem četrtletju pozitiven (15,7 mio EUR). Prihodke iz proračuna EU (155,6 mio EUR) so predstavljala sredstva iz predhodnega finančnega obdobja (2007-2013), ki se je uradno zaključilo konec leta 201520. V proračun EU je Slovenija v istem obdobju vplačala 139,9 mio EUR. 18 Z letom 2016 je prišlo do povišanja otroškega dodatka v 5. in 6. dohodkovnem razredu, zneska denarne socialne pomoči, cenzusov za prejem državne štipendije in varstvenega dodatka ter subvencij za šolske malice. 19 V povezavi z začetkom črpanja evropskih sredstev po novi finančni perspektivi EU je leta 2015 prišlo do reforme neposrednih plačil v kmetijstvu (novih izračunov plačilnih pravic) in zaradi tega do letošnjega zamika pri njihovem izplačilu. 20 Zadnja izplačila so se po formuli N+2,3 končala 31. 12. 2015, povračila v proračun RS pa so se izvajala še v prvem četrtletju leta 2016. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 25 Izbrane teme Mednarodna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov v letu 2015 Kmetijski in živilski proizvodi1 imajo v skupni blagovni menjavi Slovenije razmeroma majhen delež, a precej vplivajo na skupni saldo menjave. V letu 2015 je blagovna menjava teh proizvodov predstavljala 6,7 % skupne blagovne menjave (3,2 mrd EUR). Delež je višji v uvozu (9 %), v zadnjem desetletju pa se je bolj povečal v izvozu (na 4,4 %). Pokritost uvoza z izvozom se je v zadnjih letih povečevala, vendar ostaja nizka (51 %). Negativni saldo menjave je leta 2015 znašal 1,03 mrd EUR, kar je precej znižalo skupni blagovni presežek (759 mio EUR). Saldo menjave je negativen v vseh štirih oddelkih kmetijskih in živilskih proizvodov. Skupni negativni saldo teh proizvodov se je po pristopu Slovenije k EU precej poglobil, od leta 2011 pa ostaja približno enak. Tri četrtine negativnega salda sta leta 2015 prispevala oddelka proizvodi živilske industrije, pijač in tobaka (v tem polovica vrednosti v skupinah (i) izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarski izdelki, (ii) ostanki in odpadki živilske industrije, pripravljena krma za živali ter (iii) kakav in kakavovi izdelki) ter rastlinski proizvodi (v tem tretjina vrednosti v skupini užitno sadje in oreščki). Slika 32: Saldo menjave kmetijskih in živilskih proizvodov po oddelkih v obdobju 2000-2015 ■ Proizvodi živilske industrije, pijače in tobak ■ Rastlinski proizvodi ■ Žive živali, proizvodi živalskega izvora Masti in olja -200 -400 Slika 33: Saldo menjave kmetijskih in živilskih proizvodov po skupinah v letu 2015 -1.200 Vir: SURS, preračuni UMAR. Pozitiven saldo menjave je v zadnjih letih le pri dveh skupinah s področja reje in predelave mesa. Pri nekaterih skupinah, npr. mleko in jajca, oljna semena in plodovi ter pijače, pa saldo v zadnjih letih ni več pozitiven. Visoka odvisnost od uvoza je v skupinah meso in proizvodi, izdelki iz žit, ostanki živilske industrije ter pri sadju (predvsem zaradi uvoza južnega sadja) in vrtninah (predvsem zaradi nizke domače ponudbe izven sezone). Količina neto uvoza se je v primerjavi z letom 2000 pri obeh zadnjih skupinah zelo povečala; pri sadju za 50 %, pri vrtninah pa še nekoliko bolj. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 34: Saldo menjave sadja v letih 2000 in 2015 Drugo sadje, sveže ali suho «Marelice, češnje, višnje, breskve ■ Melone, lubenice «Banane ■ Agrumi 2000 2015 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 35: Saldo menjave vrtnin v letih 2000 in 2015 ■ Ostale vrtnine, sveže ali ohlajene ■ Solata in radič ■ Paradižnik Čebulnice ■ Krompir 0 S -60 1 Kmetijski in živilski proizvodi so po kombinirani nomenklaturi carinske tarife uvrščeni od 1. do 24. skupine. 2000 2015 Vir: SURS, preračuni UMAR. -600 -800 -1.000 26 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Izbrane teme Tabela 9: Blagovna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov 2000 2005 2010 2011 2012 2013 2014 2015 rast, v % 2015/2014 rast, v% 2015/2005 Kmetijski in živilski proizvodi, v mio EUR Blagovna menjava (uvoz + izvoz) 1.057 1.439 2.462 2.781 2.678 2.818 2.938 3.159 7,5 119,5 - uvoz 700 1.023 1.681 1.906 1.851 1.930 1.970 2.094 6,3 104,8 - izvoz 357 416 781 875 827 888 968 1.064 10,0 155,8 Saldo menjave (izvoz - uvoz) -343 -607 -900 -1.031 -1.024 -1.043 -1.002 -1.030 2,8 69,8 Pokritost uvoza z izvozom (izvoz / uvoz), v % 51 41 46 46 45 46 49 51 3,4 24,9 Delež kmetijskih in živilskih proizvodov, v % v skupni blagovni menjavi 5,2 4,8 6,4 6,4 6,2 6,5 6,5 6,7 - v skupnem uvozu 6,4 6,5 8,4 8,4 8,4 8,7 8,7 9,0 - v skupnem izvozu 3,8 2,9 4,2 4,2 3,9 4,1 4,2 4,4 v skupnem saldu menjave 23,0 43,1 61,6 66,2 100,7 184,4 -282,0 -135,8 Vir: SURS, preračuni UMAR. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 29 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Pomladanska napoved 2016 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,7 -1,1 3,0 2,9 1,7 2,4 2,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 35.988 35.907 37.303 38.543 39.598 40.613 41.880 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.498 17.435 18.093 18.680 19.179 19.670 20.283 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.000 21.500 21.500 21.500 22.600 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)' 83 83 81 81 83 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,7 11,0 10,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,6 8,1 7,5 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 -1,8 0,3 2,5 1,4 0,8 1,5 1,7 Inflacija2, povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,3 1,3 1,3 Inflacija2, konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,6 1,2 1,4 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,1 5,8 5,2 3,7 4,8 4,9 Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,4 5,1 3,5 4,9 5,0 Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 5,4 4,3 4,2 4,2 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 -3,7 1,7 4,0 4,4 3,0 5,1 5,0 Uvoz proizvodov 7,6 6,0 -4,3 2,5 3,7 4,9 2,9 5,3 5,1 Uvoz storitev 3,1 -0,4 0,2 -3,1 6,0 1,8 3,7 4,3 4,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR -43 68 930 2.023 2.607 2.810 2.960 2.754 2.627 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,6 5,6 7,0 7,3 7,5 6,8 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 44.723 44.541* - delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,2 116,0 Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,110 1,111 1,114 1,114 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 -2,5 -4,1 0,7 1,7 2,1 1,7 1,7 - delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,7 55,0 53,3 51,9 51,3 51,4 51,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,5 -0,7 -2,3 -1,5 -0,1 0,7 0,9 0,2 0,1 - delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,8 19,1 18,5 18,8 18,7 18,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,3 -4,9 -8,8 1,7 3,2 0,5 -3,0 6,0 5,0 - delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 19,7 19,6 19,4 18,6 19,6 20,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2016). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec februarja 2016. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 30 Statistična priloga Proizvodnja 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 3 4 5 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -0,9 2,2 5,6 1,6 0,7 2,3 3,1 2,6 6,7 5,0 5,5 5,1 3,7 0,8 0,0 6,1 B Rudarstvo 1,3 -3,8 0,8 16,8 -1,6 33,0 -9,6 -28,1 0,6 -14,0 -1,2 23,9 -27,5 69,7 17,6 10,1 C Predelovalne dejavnosti -1,5 4,3 6,0 1,2 3,3 3,1 5,1 5,6 6,8 5,7 6,3 5,1 6,3 1,0 0,1 8,3 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,9 -14,2 2,5 3,1 -18,3 -10,0 -11,5 -16,1 5,8 2,4 -0,5 2,2 -13,8 -9,7 -4,7 -15,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -2,5 19,5 -8,2 22,8 36,8 40,0 19,8 -3,3 0,3 -8,9 -12,5 -8,3 44,6 47,2 45,0 30,4 Stavbe -20,4 3,8 -4,0 5,1 6,7 6,5 8,0 -4,5 -5,3 -1,1 -5,6 -4,2 8,5 9,8 11,3 -0,2 Gradbeni inženirski objekti 6,3 26,5 -9,8 27,1 52,5 55,7 25,1 -1,9 2,5 -11,5 -15,2 -10,0 63,0 65,1 60,4 44,6 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -0,3 2,7 4,5 1,1 3,5 2,0 4,3 1,1 3,4 3,1 3,6 7,8 4,7 2,3 2,5 1,3 Promet in skladiščenje -0,1 6,2 3,1 1,6 7,2 6,1 7,0 4,5 2,3 3,1 2,2 5,0 8,9 4,6 6,1 7,6 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,4 1,1 4,6 0,6 5,0 -0,3 0,6 -0,5 1,4 1,7 4,5 10,2 3,8 1,1 0,2 -2,1 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -2,1 -1,8 4,5 -0,6 -4,7 -2,5 6,6 -5,7 3,5 -0,4 2,6 11,6 -1,2 -0,6 -1,4 -5,1 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,7 2,5 11,6 5,4 0,2 -1,6 1,8 10,1 14,2 15,5 9,7 8,0 -0,6 -0,7 -0,2 -3,7 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -1,0 2,4 5,8 3,2 2,4 -1,2 5,7 2,6 4,9 6,8 4,5 6,8 3,2 2,5 -3,2 -2,9 Realni prihodek v trgovini na drobno -3,7 0,0 1,1 -0,7 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 0,8 1,4 0,4 1,8 -0,5 3,0 -3,2 -2,8 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 4,7 7,2 13,9 11,6 8,6 -1,7 12,8 9,0 11,8 15,8 12,9 15,1 10,1 1,5 -3,4 -3,0 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -0,2 3,8 1,4 4,7 6,2 3,0 6,0 0,1 0,2 1,5 0,6 3,2 8,4 5,8 -0,1 3,3 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 0,3 -0,5 7,2 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 6,8 28,1 11,2 3,3 -2,1 7,8 -2,9 4,8 Domači gostje, prenočitve -3,4 -3,5 6,3 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 6,8 12,7 15,2 3,4 2,4 -3,6 1,0 -1,3 Tuji gostje, prenočitve 2,8 1,4 7,7 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 6,9 37,9 9,4 3,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,4 2,1 4,6 2,9 2,8 3,3 1,2 1,1 6,8 4,3 3,3 4,0 5,1 4,2 2,7 2,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,4 506,9 472,9 139,6 113,6 122,8 132,5 138,0 102,5 111,3 123,6 135,5 39,2 42,6 39,4 40,7 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -13,3 -2,3 5,2 -11,4 -8,0 -2,2 -0,2 1,4 4,6 4,9 5,3 5,9 -7,3 -5,6 -0,4 -0,6 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 2 6 -2 -1 3 3 3 7 5 6 6 0 1 3 5 v gradbeništvu -22 -11 -14 -17 -14 -9 -9 -11 -10 -15 -16 -14 -9 -16 -4 -8 v storitvenih dejavnostih -12 5 16 -10 -5 6 6 11 15 16 16 19 -4 2 9 7 v trgovini na drobno 2 9 15 3 2 7 10 17 17 16 15 14 -3 3 17 2 potrošnikov -33 -22 -11 -34 -30 -26 -17 -17 -15 -10 -8 -12 -29 -31 -24 -22 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 31 Statistična priloga 2014 2015 2016 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5,2 -1,3 4,7 2,9 1,5 3,5 3,9 7,5 8,4 0,8 6,0 8,2 2,6 8,4 6,1 3,5 8,4 3,2 3,9 8,4 - - -18,7 -25,3 20,3 -4,5 -24,1 -52,5 -15,7 -5,1 29,7 -36,3 -0,2 7,1 12,3 10,0 -20,6 -10,4 27,9 78,7 9,4 -0,6 - - 6,9 1,2 6,4 5,1 3,8 8,3 4,0 7,4 8,6 1,6 6,7 8,8 3,1 9,0 7,2 4,0 8,6 2,6 5,0 10,2 - - -6,0 -15,7 -13,0 -16,2 -13,7 -18,1 4,4 9,2 4,1 2,1 0,6 4,7 -3,0 1,8 -0,1 2,6 3,6 0,7 -5,8 -5,4 - - 27,7 27,5 6,7 -1,8 -10,5 4,6 -2,7 6,0 -1,7 -7,0 -9,0 -10,5 -12,9 -13,8 -10,7 -11,6 6,9 -22,2 -24,2 -30,7 - - 13,6 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 -0,3 -6,7 -8,2 -5,3 0,9 0,9 -2,9 -11,3 -1,7 -7,1 2,6 -7,9 -7,2 -2,0 - - 34,1 32,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 -4,1 11,9 0,9 -7,5 -12,2 -14,3 -16,4 -15,2 -14,1 -13,2 8,5 -28,2 -30,7 -40,9 - - 7,0 3,3 2,7 1,8 -0,6 2,0 0,9 5,7 3,7 1,4 2,8 4,9 3,2 4,2 3,3 4,9 10,9 7,8 3,1 5,3 - - 7,3 3,6 9,8 2,5 2,4 8,9 -2,0 5,7 3,1 0,8 2,1 6,2 2,4 3,9 0,6 3,9 8,6 2,6 3,6 4,5 3,4 -0,4 -1,0 -0,3 -0,7 -0,6 -0,9 3,2 2,0 2,9 0,3 1,8 2,2 4,8 6,6 4,6 15,0 10,8 1,5 5,8 17,5 9,8 -4,1 -0,5 -9,0 -7,1 2,8 5,8 2,1 -4,5 2,5 1,0 2,6 2,2 2,9 7,2 13,7 13,7 0,4 2,3 4,2 -0,7 2,0 8,8 9,6 12,0 13,4 12,8 16,2 12,4 13,5 20,2 8,7 9,9 10,5 9,7 10,8 3,6 12,1 14,0 - - 8,4 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,0 6,4 6,4 2,7 8,1 9,8 3,5 4,9 5,1 3,8 8,7 8,0 6,0 15,3 - - 3,0 -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 -1,3 2,9 0,7 -0,9 2,5 2,6 0,2 0,2 0,8 0,4 1,9 3,2 1,1 4,2 - - 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,7 12,3 15,4 8,9 17,6 21,4 9,7 15,9 13,1 9,4 19,4 16,8 14,6 33,3 - - 6,3 2,3 9,4 1,6 0,1 -1,4 -6,8 3,4 4,4 -2,2 1,8 5,0 0,8 0,3 0,9 -2,1 5,6 6,3 0,1 2,6 - - -5,1 -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 6,2 12,4 2,2 6,1 8,1 6,7 10,9 8,7 7,0 1,1 0,6 8,8 9,3 7,0 - - -7,7 -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 9,6 9,9 1,0 10,5 -2,9 7,4 8,3 10,2 6,4 0,9 5,0 5,1 6,8 2,7 - - -3,8 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 4,0 15,7 3,2 3,7 14,2 6,3 12,1 8,1 7,3 1,2 -3,0 11,7 11,0 12,5 - - 0,7 4,5 -1,6 3,5 0,2 -0,4 7,0 8,0 5,4 4,3 5,1 3,6 5,2 2,8 2,0 0,7 3,7 7,7 3,6 7,9 - - 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 32,1 36,3 37,1 37,0 37,2 43,3 36,2 44,2 49,0 40,3 46,2 33,7 34,2 - - 1,2 -1,8 0,0 1,9 0,7 1,6 3,6 4,4 5,7 4,8 4,9 4,9 3,4 6,7 5,7 5,8 5,4 6,6 4 3,6 3,8 6,1 6 1 1 2 2 4 5 6 9 4 6 5 6 7 4 6 6 7 4 5 4 8 -6 -12 -10 -10 -12 -11 -12 -10 -9 -15 -15 -14 -16 -15 -18 -15 -14 -14 -16 -15 -20 -16 6 6 7 11 12 11 13 16 16 17 16 15 15 16 17 18 19 19 16 17 20 22 11 10 10 18 19 13 23 19 8 24 18 5 5 16 23 15 15 12 27 22 20 9 -17 -21 -14 -13 -20 -17 -14 -17 -14 -12 -11 -6 -14 -5 -6 -11 -14 -10 -16 -19 -19 -17 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 32 Statistična priloga Trg dela 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 913,4 917,9 917,4 916,5 912,9 919,8 917,5 921,3 919,7 917,5 914,5 917,8 913,0 914,4 920,2 919,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 793,6 797,8 804,6 795,8 784,2 799,6 803,0 804,4 798,0 805,0 807,1 808,5 783,3 787,7 796,6 800,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,2 35,4 29,9 38,4 31,7 37,1 37,5 35,1 32,8 30,5 29,4 26,9 31,7 32,0 36,8 37,0 V industriji in gradbeništvu 252,2 252,4 255,2 252,9 249,0 252,9 254,1 253,8 250,4 255,2 257,3 257,9 248,5 250,0 252,0 253,3 - v predelovalnih dejavnostih 177,7 178,3 181,0 177,8 177,3 178,2 178,6 179,2 178,8 179,9 181,6 183,6 177,4 177,5 178,1 178,4 - v gradbeništvu 54,3 54,0 54,3 54,6 51,5 54,6 55,4 54,5 51,8 55,3 55,7 54,5 50,7 52,6 53,9 54,8 V storitvah 503,2 510,0 519,6 504,6 503,5 509,7 511,4 515,5 514,9 519,3 520,4 523,7 503,1 505,7 507,8 509,7 - v javni upravi 49,1 48,8 48,1 48,9 48,7 49,0 49,0 48,5 48,1 48,2 48,3 48,0 48,7 48,9 48,9 49,0 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 121,0 122,2 124,0 121,6 121,6 122,4 121,6 123,1 123,3 124,1 123,3 125,5 121,7 122,1 122,3 122,5 ZAPOSLENI (C)1 698,7 703,0 713,1 699,2 693,8 703,5 706,1 708,8 704,2 712,9 715,9 719,3 693,0 696,9 700,8 704,0 V podjetjih in organizacijah 647,6 652,6 662,3 648,1 645,2 653,1 654,7 657,2 654,6 661,5 664,6 668,6 644,8 647,8 651,0 653,6 Pri fizičnih osebah 51,1 50,5 50,8 51,1 48,6 50,4 51,3 51,6 49,7 51,4 51,4 50,6 48,2 49,1 49,8 50,4 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 94,8 91,6 96,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,8 92,1 91,1 89,2 90,3 90,7 95,8 96,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 119,8 120,1 112,7 120,7 128,8 120,2 114,5 116,9 121,6 112,5 107,4 109,3 129,8 126,7 123,6 119,7 Ženske 57,4 59,6 57,5 58,9 61,2 59,4 58,4 59,6 60,0 57,7 55,9 56,2 61,2 61,0 60,3 59,1 Mladi (15 do 29 let) 28,8 30,4 26,8 31,6 33,6 30,5 27,4 30,2 30,0 26,5 23,9 26,7 33,9 33,1 31,9 30,3 Starejši od 50 let 38,9 37,3 36,7 37,3 39,0 37,7 36,5 36,0 37,8 36,8 36,2 36,1 39,1 38,8 38,4 37,6 Osnovnošolska izobrazba ali manj 34,2 33,8 32,3 33,6 36,4 33,8 32,1 32,8 35,3 32,0 30,5 31,2 36,9 35,7 34,7 33,7 Brezposelni več kot 1 leto 55,4 59,9 59,7 57,7 60,7 59,9 59,1 59,7 61,1 60,1 59,1 58,4 60,6 60,5 60,7 59,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,0 26,6 23,7 28,7 32,7 26,2 23,9 23,7 28,7 22,4 21,4 22,2 33,0 31,3 27,4 26,0 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 13,1 13,1 12,3 13,2 14,1 13,1 12,5 12,7 13,2 12,3 11,7 11,9 14,2 13,9 13,4 13,0 Moški 12,5 12,0 11,1 12,4 13,5 12,1 11,1 11,4 12,3 11,0 10,3 10,7 13,7 13,2 12,6 12,1 Ženske 13,8 14,3 13,7 14,1 14,8 14,2 14,1 14,2 14,4 13,8 13,4 13,4 14,8 14,7 14,4 14,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 6,0 -4,6 -6,4 9,3 2,7 -9,4 -4,8 6,9 -1,4 -7,9 -5,5 8,3 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 19,1 18,5 15,8 9,4 4,2 2,7 3,3 8,4 3,5 2,2 2,8 7,4 1,4 1,2 1,0 0,8 Izgubili delo 88,7 83,9 81,3 23,5 25,9 17,3 17,7 23,1 24,4 16,3 17,3 23,3 6,6 6,2 6,1 5,3 Brezposelni dobili delo 65,1 74,0 71,0 14,1 20,7 21,4 16,6 15,3 21,8 19,0 16,9 13,3 6,0 8,5 7,6 7,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 37,3 33,2 32,6 9,9 6,8 7,9 9,2 9,3 7,5 7,5 8,6 9,1 2,1 1,9 2,6 2,5 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 30,5 25,1 23,2 27,8 26,3 25,7 24,8 23,6 22,6 23,3 23,7 23,3 26,3 26,2 26,0 25,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,3 2,7 2,5 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 2,5 2,5 2,6 2,5 2,9 2,9 2,8 2,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 33 Statistična priloga 2014 2015 2016 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 919,4 918,0 916,5 918,1 922,3 922,2 919,4 918,5 919,9 920,6 917,9 917,3 917,3 915,0 913,6 914,8 917,9 918,8 916,7 916,2 918,0 802,1 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 794,3 797,4 802,5 803,0 804,9 807,1 805,5 805,6 810,1 810,4 811,4 803,6 798,0 801,9 37,3 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 32,6 32,7 33,0 30,5 30,5 30,5 29,5 29,3 29,3 27,0 26,8 26,9 23,9 23,9 253,4 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 249,1 249,9 252,2 254,2 255,1 256,2 256,5 256,9 258,4 259,6 259,8 254,3 252,7 254,1 178,1 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 178,5 178,8 179,1 179,3 179,9 180,6 180,9 181,3 182,5 183,6 184,1 183,0 183,2 184,1 55,0 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 50,9 51,3 53,2 55,0 55,3 55,6 55,5 55,6 56,0 56,1 55,7 51,6 49,8 50,2 511,4 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 512,6 514,7 517,3 518,2 519,2 520,4 519,5 519,4 522,3 523,8 524,8 522,5 521,4 524,0 49,1 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 48,0 48,1 48,2 48,2 48,0 48,3 48,2 48,3 48,2 47,9 48,3 48,0 47,9 48,1 122,5 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 122,6 123,4 123,9 124,0 124,1 124,1 122,8 122,6 124,5 125,2 125,7 125,5 125,0 125,8 705,6 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 701,0 703,6 708,2 710,9 712,7 714,9 714,3 714,6 718,8 721,2 722,1 714,5 711,3 715,0 654,7 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 651,8 654,3 657,6 659,6 661,3 663,5 663,0 663,3 667,4 669,7 670,9 665,3 663,2 666,7 51,0 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 49,1 49,3 50,6 51,4 51,4 51,4 51,3 51,3 51,4 51,4 51,2 49,2 48,2 48,3 96,5 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 93,3 93,8 94,3 92,0 92,2 92,1 91,2 91,0 91,3 89,3 89,2 89,1 86,7 86,9 117,4 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 124,3 122,6 118,1 114,9 112,4 110,2 109,6 107,9 104,8 107,5 107,4 113,1 118,2 116,0 58,6 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 60,9 59,9 59,2 58,5 57,6 56,8 56,9 56,4 54,6 56,2 55,8 56,6 57,9 56,9 29,2 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 30,8 30,2 29,0 27,7 26,4 25,4 24,8 23,9 22,9 26,2 26,9 26,9 27,3 26,4 37,1 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 38,1 37,9 37,3 37,0 36,8 36,7 36,6 36,3 35,7 35,6 35,6 37,2 39,1 38,9 33,2 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 36,1 35,9 33,9 32,7 31,9 31,4 31,0 30,5 30,1 30,3 30,4 33,0 34,6 34,3 59,2 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 61,5 61,0 60,8 60,3 59,9 60,0 59,5 59,0 58,9 58,8 58,2 58,2 59,2 58,5 25,2 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 29,4 29,4 27,3 23,1 22,4 21,8 21,8 21,5 20,8 20,6 20,7 25,3 30,2 29,5 12,8 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 13,5 13,3 12,8 12,5 12,3 12,0 12,0 11,8 11,5 11,7 11,7 12,3 12,9 12,6 11,7 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 12,6 12,5 11,7 11,3 11,0 10,7 10,6 10,4 10,1 10,3 10,4 11,4 12,2 11,9 14,0 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 14,6 14,4 14,2 14,0 13,8 13,6 13,6 13,5 13,1 13,4 13,3 13,5 13,7 13,5 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 4,8 -1,7 -4,5 -3,2 -2,5 -2,1 -0,7 -1,6 -3,2 2,7 -0,1 5,7 5,1 -2,1 0,9 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 1,3 1,1 1,1 0,8 0,7 0,8 0,7 0,7 1,4 5,0 1,3 1,1 1,2 0,9 5,8 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 12,5 5,9 6,0 5,8 5,2 5,3 6,5 5,1 5,8 6,5 6,5 10,3 12,9 5,7 6,3 5,6 4,3 6,7 6,3 5,0 4,0 6,2 6,5 9,0 7,3 6,0 5,7 5,2 4,7 7,0 5,4 4,8 3,1 6,7 6,9 2,8 3,0 2,7 3,5 3,4 3,2 2,7 2,8 2,2 2,5 2,4 2,6 2,5 2,6 2,7 3,4 3,3 3,1 2,6 2,2 1,8 25,4 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 22,6 22,3 22,8 23,1 23,6 23,2 23,3 23,6 24,1 23,8 23,3 22,8 22,1 21,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 2,5 2,4 2,5 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,5 2,5 2,4 2,4 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 34 Statistična priloga Plače v EUR 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2015 Q4 15 feb. 16 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.556 1.607 1.574 -0,2 1,1 0,7 0,6 0,9 1,1 1,3 1,2 0,5 0,6 0,4 1,3 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.506 1.564 1.516 0,7 1,5 0,8 1,2 1,7 1,4 1,4 1,3 0,4 0,8 0,6 1,2 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.708 1.737 1.752 -2,3 0,3 0,6 -1,1 -1,1 0,3 1,1 0,8 0,8 0,2 -0,1 1,7 Industrija (B-E) 1.493 1.562 1.596 2,6 3,2 1,4 3,1 3,7 2,7 3,4 2,9 1,4 1,9 1,2 2,0 Trad. tržne stor. (GHI) 1.381 1.436 1.368 0,1 1,0 0,9 1,1 1,2 0,7 0,9 1,3 0,2 1,4 1,0 1,0 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.679 1.721 1.668 -1,3 -0,3 -0,4 -1,1 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 -0,5 -0,9 -0,5 0,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.315 1.404 1.261 0,8 0,7 0,2 3,0 0,4 -0,3 2,3 0,5 -0,7 0,0 -0,2 1,6 B Rudarstvo 2.003 2.013 1.933 -2,0 5,9 -5,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 2,0 -8,9 -4,8 -4,8 -4,9 C Predelovalne dejavnosti 1.515 1.588 1.569 2,8 3,3 2,1 3,6 3,9 2,8 3,1 3,2 2,1 2,3 1,8 2,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.317 2.464 2.223 3,0 2,6 -1,0 -0,1 5,2 -1,1 6,5 -0,1 -4,4 1,7 -3,0 1,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.496 1.589 1.469 0,7 1,4 1,5 1,3 -0,2 2,2 1,5 2,2 1,3 0,3 1,8 2,2 F Gradbeništvo 1.189 1.222 1.179 -1,4 0,3 -0,2 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 0,9 -0,7 -0,8 -0,5 1,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.415 1.478 1.412 0,4 1,2 1,4 1,2 1,3 1,0 1,1 1,3 0,4 1,8 1,6 1,8 H Promet in skladiščenje 1.474 1.536 1.422 -0,2 1,1 0,5 0,8 0,9 0,0 0,3 3,0 0,7 1,4 0,6 -0,5 I Gostinstvo 1.070 1.077 1.076 -0,4 -0,2 -1,0 0,9 0,6 0,1 0,6 -2,0 -2,2 -1,0 -1,0 -0,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.096 2.151 2.069 -1,4 0,1 1,0 -1,4 -2,8 1,7 0,8 0,8 2,6 -0,2 1,0 0,7 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.259 2.314 2.233 0,1 1,2 2,1 0,3 -0,2 2,7 -0,2 2,3 3,9 1,9 1,8 1,0 L Poslovanje z nepremičninami 1.480 1.548 1.457 -0,3 -1,2 -0,7 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 -1,1 -1,6 -0,5 0,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.725 1.777 1.715 -2,4 1,1 0,8 -2,6 0,1 0,5 1,5 2,2 0,8 1,7 0,5 -0,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.020 1.052 1.046 0,0 2,4 0,4 0,9 3,3 2,7 2,6 1,2 0,3 -0,6 0,0 1,9 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.789 1.855 1.874 -1,4 1,0 2,1 -0,6 -0,9 1,2 2,1 1,5 1,8 0,7 0,4 5,2 P Izobraževanje 1.648 1.657 1.672 -3,3 0,0 -0,2 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 0,7 0,5 -0,1 -0,6 -0,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.708 1.729 1.741 -2,0 -0,1 0,3 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 0,4 0,2 0,1 0,1 0,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.613 1.651 1.618 -3,0 -0,5 -0,5 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 -0,5 -0,2 -1,6 0,3 S Druge dejavnosti 1.346 1.368 1.334 -0,4 -1,1 -2,2 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 -1,9 -2,8 -2,5 -1,5 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 35 Statistična priloga 2014 2015 2016 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 0,2 -0,3 1,6 0,8 -0,2 1,2 0,4 0,5 0,2 -0,2 2,5 1,5 1,1 3,5 2,0 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 0,0 -0,7 1,9 1,1 -0,3 1,7 0,6 0,7 0,4 -0,3 3,1 0,6 0,0 3,3 1,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 0,9 0,7 0,8 0,2 0,3 0,1 0,0 -0,1 -0,2 0,1 0,9 4,1 4,0 4,0 4,0 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 0,2 -0,1 4,2 2,8 0,4 2,6 1,6 1,2 1,0 0,6 4,8 0,5 -0,2 4,4 1,4 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -0,1 0,1 0,4 1,5 0,8 1,8 1,2 1,1 0,7 0,2 1,9 0,6 0,6 2,8 0,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 -0,1 -2,1 0,7 -1,3 -2,0 0,6 -0,9 0,1 -0,6 -1,6 1,4 0,6 -0,6 2,5 -0,8 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -0,9 0,3 -1,3 -2,0 -1,5 3,6 -0,4 0,0 -0,2 -4,0 8,5 0,2 1,4 2,9 7,3 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 -4,0 -20,3 -0,5 -1,0 -5,5 -7,7 1,8 -9,6 -6,6 -4,2 -5,4 -5,1 -1,5 1,4 4,3 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 0,3 1,1 4,8 3,0 0,6 3,2 1,2 2,2 1,8 1,0 4,6 1,1 0,0 4,7 -1,0 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 -0,4 -9,8 -2,8 3,5 0,9 0,6 5,7 -8,2 -6,0 -2,6 12,1 -4,5 -0,7 3,4 4,8 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -0,2 1,0 3,0 1,0 -0,6 0,6 3,1 1,2 1,0 2,1 4,3 0,1 0,3 2,6 0,3 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,9 -1,0 -0,1 -1,0 -1,8 0,3 -0,6 -0,6 -0,4 -1,2 3,3 1,0 0,5 1,8 1,6 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,6 0,1 0,6 1,9 1,1 2,5 1,9 1,7 1,1 1,2 2,9 1,3 1,2 4,2 0,6 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 -0,5 1,6 1,0 2,0 0,8 1,4 1,0 0,4 0,5 -1,6 0,3 -0,4 -0,8 -0,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -2,4 -3,2 -1,0 -1,2 -0,4 -1,3 -1,7 -0,1 -1,1 -0,8 0,9 -0,2 1,5 3,3 1,5 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,8 0,5 6,5 -1,4 -0,7 1,5 1,6 0,5 1,0 -0,3 1,2 1,2 0,1 1,4 0,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 8,5 -1,8 5,1 2,7 -1,6 4,8 1,1 2,9 1,3 -2,9 3,0 3,0 -2,4 5,8 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -1,1 -1,6 -0,5 -1,0 -1,6 -2,2 -0,9 0,0 -0,5 -0,3 1,0 0,7 0,2 1,0 3,4 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,0 1,9 -0,4 2,1 2,0 0,9 0,2 2,5 -1,1 -1,4 1,5 -0,3 -0,9 2,7 2,5 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 0,4 -0,1 0,5 -0,5 -2,0 0,8 -0,7 0,2 0,5 0,7 3,5 1,4 2,1 4,2 1,9 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 1,7 1,9 2,0 0,2 1,0 0,8 0,5 0,7 0,1 1,8 4,1 9,7 7,3 7,0 0,6 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 0,5 0,6 0,5 -0,4 -0,1 0,2 -0,5 -0,6 -0,6 -1,0 -0,8 1,1 1,7 1,6 0,7 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 0,6 -0,2 0,2 0,9 0,2 -0,7 0,2 0,0 0,0 -0,2 -0,1 2,6 3,7 4,0 0,8 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 -0,5 -1,4 0,3 0,0 -0,3 -0,5 -1,5 -1,4 -1,8 0,4 1,0 -0,4 1,5 2,1 0,8 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 -2,8 -1,9 -1,1 -2,1 -3,4 -3,0 -2,6 -2,1 -2,7 -2,2 -0,4 -1,8 0,3 -0,6 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 36 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti 2013 2014 2015 2014 2015 2016 2014 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 CPI, medletna rast v % 1,8 0,2 -0,5 0,5 0,6 -0,2 -0,1 -0,4 -0,6 -0,5 -0,6 -0,7 0,6 0,4 0,7 0,8 Hrana in brezalkoholne pijače 3,6 -0,3 0,9 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 -0,3 1,1 1,5 1,2 0,4 0,4 0,0 -0,9 -1,0 Alkoholne pijače in tobak 7,0 3,6 1,9 2,7 4,4 3,6 3,7 4,2 2,1 1,0 0,6 0,1 2,6 2,4 4,9 6,0 Obleka in obutev 0,2 -0,9 -0,9 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 -0,9 -1,8 -0,4 -0,4 0,5 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 Stanovanje 3,1 0,1 -1,3 1,4 0,3 -0,3 -0,8 -1,6 -1,3 -1,2 -1,0 -1,1 0,1 -0,9 0,4 1,3 Stanovanjska oprema -1,2 -1,2 -1,2 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -1,8 -1,9 -0,4 -0,8 0,0 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 Zdravje -0,5 -0,2 0,5 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 0,0 -0,1 1,2 0,8 0,2 0,4 0,7 0,8 0,6 Prevoz 0,3 0,2 -5,1 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 -4,5 -4,4 -5,3 -6,3 -5,4 0,2 1,3 2,3 2,1 Komunikacije -1,2 -1,9 1,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -0,5 -1,3 1,7 4,3 4,0 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 Rekreacija in kultura 0,1 0,7 1,0 0,4 0,0 -0,2 3,0 4,2 1,5 0,3 -1,6 -2,0 0,0 0,5 -0,4 -0,3 Izobraževanje 2,6 0,1 0,6 -0,1 -0,2 0,0 0,8 0,7 0,8 0,8 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 Gostinske in nastanitvene storitve 6,5 1,1 0,5 1,0 1,7 1,0 0,7 1,0 0,2 -0,1 1,0 1,7 1,3 1,4 2,0 1,7 Raznovrstno blago in storitve 1,3 1,6 1,4 1,8 1,9 1,6 1,2 0,8 0,9 1,1 2,9 0,5 1,9 1,9 1,9 1,7 HICP 1,9 0,4 -0,8 0,6 0,8 0,1 0,0 -0,5 -0,8 -0,8 -0,9 -0,9 0,6 0,5 1,0 1,0 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,6 1,0 0,7 1,3 1,3 0,6 0,7 1,0 0,4 0,7 0,9 0,3 1,6 1,3 1,4 1,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,0 -0,6 -0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 0,1 0,6 -0,4 -1,2 -1,8 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 Domači trg 0,3 -1,1 -0,5 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 -0,3 0,0 -0,5 -1,2 -1,6 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 Tuji trg -0,2 -0,1 0,1 -0,6 -0,8 0,1 0,7 0,5 1,3 -0,3 -1,2 -2,0 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 Na evrskem območju -0,4 -0,7 0,1 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 0,7 1,0 0,1 -1,3 -2,3 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 Izven evrskega območja 0,3 1,1 -0,1 1,1 0,8 1,8 0,6 0,1 1,8 -1,1 -1,1 -1,4 1,3 0,6 0,9 0,9 Indeks uvoznih cen -0,4 -1,4 -0,7 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 -0,7 0,2 -0,5 -1,6 -2,2 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,2 -1,9 -9,9 -4,6 -0,2 -1,5 -1,0 -9,0 -7,5 -10,7 -12,6 -13,2 -4,6 -2,9 0,9 1,3 Naftni derivati 1,7 0,7 -12,4 -0,9 4,2 1,7 -2,0 -11,9 -9,6 -13,1 -15,1 -13,8 -0,9 1,5 6,0 5,2 Promet 11,3 11,1 0,3 14,6 15,8 7,3 7,3 1,1 0,0 0,0 0,1 0,1 14,6 15,8 15,8 15,8 Ostale regulirane cene2 -1,5 3,6 1,6 2,2 5,7 3,2 3,2 5,0 0,5 0,5 0,4 0,2 1,4 6,4 6,4 4,2 Regulirane cene skupaj 1,2 0,5 -8,5 -1,0 2,6 0,4 -0,1 -7,5 -6,4 -9,2 -11,1 -11,3 -1,2 0,6 3,6 3,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3, medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno 1,0 0,3 -2,8 1,0 0,9 0,0 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4 -1,9 0,5 1,5 1,3 1,1 0,4 Realni (deflator HICP) 1,3 -0,1 -3,8 0,7 0,9 -0,7 -1,4 -3,6 -4,8 -3,4 -3,1 -0,7 1,2 0,9 1,1 0,6 Realni (deflator ULC) -0,2 -1,8 -0,7 -2,1 -2,2 -2,1 -4,9 -4,5 -3,7 USD za EUR 1,3282 1,3288 1,1096 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,1270 1,1047 1,1119 1,0949 1,1018 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 37 Statistična priloga 2014 2015 2016 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 -0,5 -0,7 -0,4 -0,3 -0,6 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -0,7 -0,9 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 -0,3 0,7 0,8 1,3 1,2 1,4 1,8 1,2 1,1 1,0 1,5 0,4 0,5 0,4 3,5 3,5 3,8 3,7 3,4 4,0 4,1 4,2 4,2 4,1 1,8 0,6 1,1 1,0 0,9 0,7 0,9 0,1 0,2 0,2 0,0 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 -0,6 -3,1 -2,4 -1,7 -1,2 0,0 -0,7 -0,4 -2,0 0,1 0,8 0,3 0,8 0,5 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 -1,5 -1,9 -0,8 -0,9 -0,9 -1,1 -1,0 -0,7 -1,1 -1,4 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -1,9 -2,1 -2,3 -2,1 -1,4 -0,4 -0,4 -0,2 0,0 -1,4 -1,1 -0,7 0,4 0,2 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,3 0,1 -0,2 -0,3 0,2 1,2 1,3 0,9 0,8 0,7 0,7 -0,1 0,4 0,2 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -4,6 -4,0 -5,1 -4,0 -4,2 -4,5 -4,8 -6,5 -6,7 -7,0 -5,2 -4,5 -5,5 -6,2 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 1,2 0,1 -0,8 -0,5 -2,6 1,7 1,7 1,7 3,3 4,3 5,3 5,3 2,9 3,9 -0,3 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,1 4,3 1,3 2,2 1,0 0,0 0,3 0,6 -0,8 -1,8 -2,3 -1,8 -2,4 -1,9 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 0,8 0,8 0,8 0,9 0,8 0,8 0,6 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 1,1 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 1,0 0,8 0,8 -0,3 0,1 0,0 -0,4 0,0 0,2 1,4 1,4 1,2 2,1 1,9 1,6 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,0 0,6 0,8 0,7 1,1 1,3 1,2 1,0 1,2 6,5 1,1 0,6 0,4 0,4 0,3 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 -0,5 -0,4 -0,7 -0,8 -0,9 -0,7 -0,6 -1,0 -1,2 -0,9 -0,6 -0,8 -0,9 -0,9 0,8 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 1,0 0,8 0,5 0,3 0,3 0,6 0,8 0,8 0,8 1,2 0,7 0,1 0,3 0,4 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,9 0,6 0,4 0,2 -0,4 -1,0 -1,1 -1,2 -1,4 -1,6 -1,7 -2,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 -0,4 0,0 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -0,4 -0,9 -0,9 -1,3 -1,4 -1,5 -1,4 -1,9 -0,2 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,8 1,8 1,1 1,0 0,5 -0,4 -1,1 -1,2 -1,2 -1,3 -1,7 -1,9 -2,4 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,6 1,2 0,8 1,0 0,8 0,0 -0,6 -1,0 -1,3 -1,6 -2,0 -2,3 -2,6 1,9 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -0,2 1,1 3,0 1,6 1,0 -0,2 -1,0 -2,2 -1,6 -0,9 -0,7 -1,1 -1,1 -2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -1,5 -0,9 0,3 0,5 0,1 0,0 0,0 -0,5 -0,8 -1,8 -1,7 -1,4 -1,9 -2,4 -2,4 0,2 -1,9 -2,9 0,5 0,7 -4,0 -9,8 -9,4 -7,6 -8,5 -6,7 -7,4 -9,0 -10,3 -12,9 -13,2 -13,5 -11,0 -11,2 -13,7 -14,5 4,1 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7 -13,2 -12,3 -10,2 -11,5 -8,4 -8,8 -10,9 -12,6 -15,8 -16,0 -16,1 -13,2 -11,5 -14,3 -15,6 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 3,6 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 3,4 5,7 5,8 0,8 0,8 0,1 0,1 1,4 0,1 0,3 0,5 0,5 0,2 0,2 0,1 1,9 0,0 -0,7 1,2 1,2 -2,6 -8,4 -7,9 -6,2 -7,4 -5,6 -6,2 -7,6 -8,6 -11,3 -11,5 -11,8 -9,8 -9,6 -11,7 -12,6 0,4 0,0 -0,4 -0,8 -0,8 -1,2 -2,2 -2,9 -4,2 -4,5 -3,6 -3,0 -3,2 -2,5 -1,7 -1,6 -2,3 -1,8 -0,3 0,6 1,3 -0,1 -0,8 -1,2 -1,5 -1,3 -1,4 -2,6 -3,5 -4,8 -5,4 -4,8 -4,3 -4,2 -3,3 -2,8 -3,0 -3,6 -2,8 -1,6 -0,5 0,1 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 1,1350 1,0838 1,0779 1,1150 1,1213 1,100 1,1139 1,1221 1,1235 1,0736 1,0877 1,086 1,1093 1,110C Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 38 Statistična priloga Plačilna bilanca 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 1 Q2 I Q3 I Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 2 1 3 | 4 | 5 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.023 2.607 2.828 479 505 666 703 733 443 816 896 673 54 315 285 186 Blago 708 1.210 1.628 33 281 299 309 320 350 411 479 387 41 165 140 17 Izvoz 21.692 22.989 24.065 5.499 5.549 5.727 5.721 5.992 5.880 6.071 5.942 6.173 1.756 1.998 1.951 1.845 Uvoz 20.984 21.780 22.437 5.466 5.268 5.428 5.411 5.672 5.529 5.659 5.462 5.786 1.715 1.832 1.811 1.828 Storitve 1.761 1.736 2.054 341 321 443 578 395 400 534 621 500 82 151 155 141 Izvoz 5.314 5.555 5.973 1.315 1.177 1.382 1.595 1.401 1.247 1.499 1.718 1.509 355 434 461 449 Uvoz 3.553 3.819 3.919 974 856 939 1.018 1.006 847 965 1.098 1.009 272 283 305 309 Primarni dohodki -172 -87 -370 17 67 -7 -114 -33 -126 -9 -118 -117 15 36 26 33 Prejemki 1.078 1.403 1.508 287 333 403 321 346 346 453 350 359 85 170 168 122 Izdatki 1.249 1.491 1.879 270 266 410 436 380 472 462 468 477 71 134 142 89 Sekundarni dohodki -275 -252 -483 88 -165 -68 -70 51 -182 -119 -86 -96 -84 -37 -37 -5 Prejemki 925 942 837 335 182 242 196 322 185 201 216 234 60 59 74 94 Izdatki 1.201 1.193 1.320 247 347 310 266 271 367 321 302 330 144 97 111 99 Kapitalski račun 71 -176 22 67 0 -39 13 -150 30 -28 56 -35 1 -2 7 -29 Finančni račun 1.350 2.339 1.908 138 518 572 688 561 398 719 628 163 -99 434 180 156 Neposredne naložbe -47 -600 -954 -169 109 -545 -350 185 -360 17 -99 -512 -16 31 -103 -94 Imetja 24 146 -10 46 131 45 -42 12 70 134 -19 -194 -13 63 15 -7 Obveznosti 71 746 944 214 21 590 308 -173 430 117 81 317 3 32 118 87 Naložbe v vrednost. papirje -3.967 -3.968 2.867 -2.167 -3.097 -1.221 80 270 625 1.672 -959 1.529 -2.738 49 -946 -219 Finančni derivativi 32 -3 28 15 -2 -9 2 7 22 5 -9 11 -3 2 -10 2 Ostale naložbe 5.327 6.821 79 2.489 3.351 2.340 1.030 102 132 -998 1.744 -799 2.542 372 1.246 456 Imetja 732 4.800 -735 -127 1.710 2.031 298 761 341 -1.360 1.227 -944 1.099 74 1.177 328 Ostali lastniški kapital 152 82 5 68 12 70 1 -1 8 -2 1 -1 5 6 69 0 Gotovina in vloge 564 5.037 -544 128 1.515 1.964 469 1.089 46 -1.272 1.270 -587 1.049 7 1.028 410 Posojila 1 -300 -290 -46 -78 -48 -98 -75 -80 -101 -26 -83 -26 -59 24 -22 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -10 8 -6 -4 17 -3 -4 -2 12 -3 -15 0 6 6 -1 -1 Komercialni krediti in predujmi 19 -14 64 -281 204 83 -51 -249 346 35 -6 -311 105 75 87 -75 Ostale terjatve 6 -14 35 7 40 -35 -19 0 8 -16 4 39 -39 38 -29 16 Obveznosti -4.595 -2.021 -814 -2.616 -1.640 -309 -732 659 209 -362 -516 -145 -1.443 -299 -69 -128 Ostali lastniški kapital -29 3 0 -30 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 Gotovina in vloge -4.169 -831 -400 -2.748 -1.075 -54 21 278 -178 -301 -37 116 -1.299 -88 -24 -6 Posojila -269 -1.239 -333 -91 -365 -297 -691 115 375 -81 -376 -251 -187 -191 39 -160 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 39 -54 -1 -2 -1 -40 -2 -10 -7 4 2 0 0 0 -13 -13 Komercialni krediti in predujmi -182 -141 -50 240 -214 81 -46 39 13 9 -115 43 57 -3 -58 14 Ostale obveznosti 16 240 -31 14 16 -2 -13 238 5 7 11 -54 -14 -16 -14 37 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 5 89 -113 -30 157 8 -74 -3 -20 23 -49 -67 116 -21 -7 11 Neto napake in izpustitve -743 -92 -943 -408 13 -55 -28 -22 -75 -69 -324 -475 -153 121 -112 -1 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.163 2.341 2.602 579 551 590 573 629 582 634 633 754 179 204 203 183 Blaga za vmesno porabo 12.425 13.032 13.364 3.100 3.231 3.254 3.237 3.202 3.277 3.410 3.350 3.327 1.018 1.135 1.117 1.062 Blaga za široko porabo 6.960 7.676 8.000 1.791 1.773 1.874 1.887 2.134 2.004 2.040 1.907 2.049 569 645 634 583 Uvoz investicijskega blaga 2.573 2.760 2.955 696 647 696 635 796 657 713 719 865 203 257 244 224 Blaga za vmesno porabo 13.635 13.541 13.723 3.448 3.284 3.364 3.366 3.403 3.451 3.521 3.331 3.419 1.051 1.121 1.109 1.139 Blaga za široko porabo 5.906 6.382 6.530 1.554 1.517 1.611 1.603 1.657 1.604 1.636 1.592 1.698 517 526 547 552 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 39 Statistična priloga 2014 2015 2016 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 196 307 14 381 349 104 280 137 -14 320 241 203 372 344 162 390 307 260 106 269 166 142 135 -31 205 180 45 96 93 38 220 30 125 256 234 -4 249 190 185 12 204 179 1.930 2.034 1.546 2.142 2.167 1.998 1.828 1.815 1.869 2.196 1.946 1.951 2.174 2.148 1.597 2.197 2.180 2.116 1.877 1.834 2.022 1.788 1.899 1.576 1.936 1.987 1.953 1.731 1.722 1.831 1.976 1.916 1.826 1.918 1.914 1.600 1.948 1.990 1.931 1.865 1.630 1.843 147 191 222 165 130 129 136 142 104 154 218 166 149 191 240 189 186 153 161 148 106 472 553 542 501 478 418 504 395 391 462 518 482 498 583 599 536 504 467 538 418 430 325 362 320 337 348 289 369 252 287 307 300 316 349 392 359 347 318 314 377 270 323 -66 37 -143 -8 8 -63 21 -56 -60 -9 34 -36 -7 -42 -44 -32 -47 -49 -21 -59 -31 112 137 85 99 92 91 163 93 95 158 195 114 143 119 103 128 106 106 148 88 122 178 101 228 107 84 154 142 150 155 167 161 150 151 161 147 160 153 155 169 146 152 -26 -55 -34 20 31 -6 27 -42 -95 -45 -42 -52 -25 -39 -31 -16 -21 -29 -46 -24 -89 73 59 43 94 120 81 121 56 67 62 68 61 73 75 62 80 79 72 84 58 53 100 114 77 75 89 88 95 98 162 107 110 112 99 114 93 96 100 101 129 81 142 -16 19 -17 10 20 52 -223 8 16 6 -2 -20 -6 49 14 -8 13 47 -95 44 1 237 302 -55 441 108 184 269 434 -51 14 -155 397 477 210 29 389 173 505 -515 289 167 -348 78 -230 -198 30 39 116 -44 -60 -256 -149 -24 190 -9 -65 -25 -311 6 -207 -195 109 37 92 -127 -8 125 1 -114 55 54 -39 38 64 31 58 -64 -13 58 -17 -235 25 50 385 14 104 190 95 -38 -230 99 114 217 187 88 -158 67 1 12 369 -23 -28 220 -59 -56 -312 106 286 425 -662 506 193 302 130 1.051 328 293 -1.026 -135 202 493 519 517 371 1.064 -1 4 -3 0 10 -4 2 -6 20 7 2 0 3 -3 -6 0 0 -3 14 -5 0 637 533 93 404 -343 772 -328 268 -236 101 -1.015 81 -63 1.239 258 247 -31 26 -794 91 -1.035 526 271 -98 125 -234 598 398 481 -261 121 -996 -179 -184 1.101 -151 277 120 216 -1.280 -68 -276 1 0 0 0 0 0 -2 2 0 6 -1 -2 0 0 1 0 0 0 -2 0 0 527 411 -4 62 -369 690 768 456 -343 -67 -863 -232 -178 1.090 29 150 111 183 -881 -114 -396 -50 -69 1 -30 1 -32 -44 -8 -49 -22 -45 -18 -38 -4 -27 4 -20 -13 -50 -11 -21 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 4 4 4 -1 -1 -1 -5 -5 -5 0 0 0 0 0 71 -55 -109 114 101 -30 -321 20 128 199 -80 67 48 16 -138 117 18 47 -377 53 107 -22 -14 15 -19 33 -30 -3 7 -1 2 -6 6 -17 3 -11 12 11 -2 30 3 33 -112 -262 -191 -278 109 -175 725 213 -25 20 19 -260 -121 -138 -409 31 151 189 -485 -160 759 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -23 28 45 -52 16 -17 278 -89 -65 -24 158 -440 -18 63 13 -114 112 66 -62 45 803 -176 -165 -256 -270 -52 -70 237 664 -225 -64 4 175 -259 -58 -361 43 -38 168 -381 26 -266 -13 -1 -1 -1 -3 -3 -3 -2 -2 -2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 126 -107 -3 63 87 -31 -18 -366 231 148 -167 25 151 -173 -27 84 48 0 -4 -263 124 -25 -17 23 -19 61 -54 231 7 36 -38 23 -20 4 29 -34 17 30 -45 -38 32 98 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 -2 -20 -52 -14 38 -27 24 -76 32 -43 12 54 9 -23 -35 21 -43 -45 27 28 57 -25 -52 49 -261 27 213 289 -53 -312 -394 214 111 -184 -147 7 -147 197 -525 -25 0 204 207 161 205 226 202 201 169 193 220 204 212 218 233 167 233 247 244 263 171 n.p. 1.075 1.156 893 1.187 1.195 1.099 909 1.027 1.061 1.189 1.145 1.096 1.169 1.208 936 1.207 1.220 1.159 947 1.059 n.p. 657 662 475 750 729 707 698 608 626 771 615 658 767 697 471 739 702 695 652 599 n.p. 229 230 182 223 267 272 257 193 210 254 240 232 241 247 210 262 270 283 313 200 n.p. 1.117 1.188 974 1.204 1.200 1.195 1.008 1.092 1.136 1.224 1.212 1.133 1.176 1.167 976 1.188 1.203 1.150 1.066 1.005 n.p. 513 551 472 580 593 554 511 494 533 577 536 527 573 569 459 564 589 564 545 479 n.p. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 40 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2013 2014 2015 2013 2014 11 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 233 263 2.327 233 233 239 239 245 209 227 228 229 230 230 Centralna država (S.1311) 6.563 7.240 7.112 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 581 685 622 570 581 585 585 584 582 577 582 594 596 606 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.917 8.762 8.856 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 Nefinančne družbe (s.11) 14.902 11.729 10.533 17.918 14.902 14.691 14.599 14.544 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.763 1.485 1.409 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 Denarni sektor (S.121, 122) 5.020 3.684 3.206 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 29.620 25.155 23.816 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 27.220 V tuji valuti 1.097 950 824 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 994 Vrednostni papirji skupaj 7.026 7.469 7.059 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.051 25.843 25.885 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 27.060 26.869 26.318 Čez noč 8.558 10.157 12.717 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 Vezane vloge - kratkoročne 6.689 5.955 4.481 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 6.876 6.928 6.720 Vezane vloge - dolgoročne 11.569 9.267 8.196 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 9.585 9.368 9.265 Kratkoročne vloge na odpoklic 235 464 491 311 235 324 283 310 305 337 352 363 435 463 Vloge v tuji valuti skupaj 487 510 655 511 487 493 488 490 496 496 508 510 516 538 Čez noč 324 354 508 334 324 328 324 333 335 336 350 345 354 354 Vezane vloge - kratkoročne 91 84 80 98 91 93 93 90 94 92 90 96 92 115 Vezane vloge - dolgoročne 72 72 67 79 72 72 71 67 67 68 68 69 70 69 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,11 0,07 0,04 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 Vezane vloge do 1 leta 1,86 0,98 0,37 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,40 5,06 3,54 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 3,86 4,25 2,46 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,54 0,16 0,05 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,221 0,210 -0,019 0,223 0,275 0,292 0,288 0,305 0,330 0,325 0,241 0,205 0,192 0,097 6-mesečni 0,336 0,309 0,054 0,327 0,373 0,396 0,387 0,407 0,430 0,417 0,333 0,305 0,292 0,200 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,020 0,012 -0,755 0,020 0,020 0,022 0,018 0,021 0,017 0,016 0,012 0,013 0,020 0,008 6-mesečni 0,080 0,066 -0,688 0,072 0,075 0,083 0,081 0,078 0,075 0,068 0,069 0,072 0,073 0,059 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 41 Statistična priloga 2014 2015 2016 10 | 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 | 3 237 246 263 265 282 445 642 838 1.045 1.299 1.488 1699 1.942 2.175 2.327 2.539 2.759 2.987 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163 7.368 7.380 7.387 7.449 7.445 7.301 7.380 7.387 7.112 7.212 6.957 7.022 611 618 685 654 631 633 633 633 635 634 631 624 623 618 622 630 614 601 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834 8.826 8.847 8.836 8.821 8.812 8.825 8.873 8.857 8.856 8.815 8.789 8.830 12.603 12.511 11.729 11.823 11.726 11.674 11.569 11.493 11.396 11.190 11.137 10.941 10.819 10.688 10.533 10.562 10.077 9.904 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642 1.519 1.511 1.466 1.470 1.405 1.435 1.417 1.411 1.409 1.399 1.329 1.397 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479 3.353 3.365 3.008 3.181 3.442 3.312 3.904 3.713 3.206 3.574 4.030 3.318 26.425 26.191 25.155 25.232 25.179 24.885 24.707 24.661 24.240 24.316 24.469 24078 24.532 24.226 23.816 24.184 24.119 2.347 986 973 950 1.059 1.003 983 957 955 937 904 874 845 839 839 824 794 802 778 7.240 7.326 7.469 7.576 7.615 7.539 7.566 7.574 7.512 7.487 7.494 7.478 7.606 7.568 7.059 7.158 6.795 6.812 26.492 26.309 25.843 25.930 25.800 25.389 25.884 25.894 25.715 25.974 26.073 25.652 26.330 26.442 25.885 26.315 26.067 25.869 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842 11.200 11.458 11.533 12.080 12.278 12.130 12.991 13.244 12.717 13.255 13.553 13.405 6.477 6.250 5.955 5.708 5.610 5.350 5.302 5.217 5.032 4.896 4.743 4.664 4.341 4.325 4.481 4.393 4.251 4.174 9.172 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762 8.916 8.707 8.574 8.411 8.513 8.349 8.410 8.322 8.196 8.148 7.702 7.595 514 506 464 413 405 435 466 512 576 587 539 509 588 551 491 519 561 695 528 535 510 566 604 601 585 612 620 616 616 623 618 651 655 674 687 686 348 353 354 401 447 442 433 464 469 468 475 484 478 498 508 529 544 550 110 110 84 86 77 81 75 71 77 73 69 71 71 82 80 79 78 75 70 72 72 79 80 78 77 77 74 75 72 68 69 71 67 66 65 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,02 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46 0,39 0,37 0,36 0,31 0,33 0,31 0,28 0,28 0,28 0,25 0,25 4,65 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34 3,49 3,5 3,39 3,38 3,36 3,34 3,39 3,14 3,16 3,06 2,91 4,66 3,07 4,50 3,89 2,40 3,39 4,58 1,90 0,81 1,71 1,00 0,75 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,00 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027 0,006 -0,010 -0,014 -0,019 -0,028 -0,037 -0,054 -0,088 -0,126 -0,146 -0,184 -0,229 0,184 0,182 0,176 0,152 0,126 0,097 0,074 0,057 0,049 0,049 0,044 0,035 0,020 -0,016 -0,040 -0,060 -0,115 -0,134 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 -0,791 -0,782 -0,762 -0,729 -0,729 -0,728 -0,784 -0,792 -0,752 -0,775 -0,760 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 -0,704 -0,711 -0,710 -0,681 -0,672 -0,674 -0,754 -0,737 -0,685 -0,723 -0,698 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 42 Statistična priloga Javne finance 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 3 1 4 | 5 | 6 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.728,2 15.492,0 15.714,1 4.080,2 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.268,4 3.635,8 3.972,6 3.864,3 4.241,5 1.205,6 1.286,1 1.337,4 1.281,7 TekočI prihodki 13.637,4 14.377,0 14.703,1 3.648,8 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,7 3.413,6 3.756,8 3.596,3 3.936,4 1.070,6 1.185,4 1.279,3 1.230,5 Davčni prihodki 12.648,4 13.191,6 13.746,2 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.491,3 3.252,4 3.524,1 3.277,4 3.692,2 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 2.385,9 2.584,6 606,9 595,6 686,3 466,3 637,7 601,7 786,4 504,0 692,5 189,3 241,3 185,7 259,4 Prispevki za socialno varnost 5.127,2 5.272,5 5.473,9 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 1.339,5 1.353,4 1.357,7 1.423,3 428,5 435,7 432,5 434,2 Davki na plačilno listo in delovno silo 23,4 20,2 19,7 6,3 4,8 5,3 4,7 5,4 4,5 4,9 4,6 5,6 1,6 1,8 1,7 1,8 Davki na premoženje 254,1 244,2 237,2 70,8 19,2 29,3 100,3 96,2 26,9 41,7 85,2 83,4 5,9 11,9 6,0 11,4 Domači davki na blago in storitve 5.027,4 5.191,2 5.347,3 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,7 1.246,0 1.322,2 1.305,9 1.473,2 362,4 444,9 439,2 416,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 77,5 77,7 82,5 17,0 19,1 19,0 18,5 21,1 21,3 21,5 20,2 19,6 6,9 6,6 5,7 6,7 Drugi davki 1,3 -0,2 0,9 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 -4,1 12,5 -6,0 -0,2 -5,5 22,2 -25,9 1,4 -1,2 Nedavčni prihodki 989,0 1.185,4 956,9 242,7 262,9 378,2 264,0 279,4 161,2 232,7 318,8 244,2 53,8 69,1 207,0 102,2 Kapitalski prihodki 67,1 51,4 95,9 30,4 11,6 10,5 13,1 17,8 10,8 16,2 26,2 42,8 3,4 3,0 3,5 4,0 Prejete donacije 32,7 18,9 12,2 2,4 1,3 11,0 4,3 2,3 2,3 1,7 4,7 3,4 0,6 1,0 0,5 9,5 Transferni prihodki 52,7 4,5 20,4 0,9 1,4 0,4 0,5 2,4 1,2 0,3 19,3 -0,3 0,6 0,1 0,2 0,2 Prejeta sredstva iz EU 938,4 1.040,3 882,5 397,7 209,9 188,0 167,2 475,2 207,9 197,5 217,9 259,2 130,5 96,6 53,8 37,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.286,4 16.751,2 16.956,8 4.291,2 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.498,5 4.290,6 3.980,9 3.974,9 4.710,3 1.375,6 1.335,2 1.326,2 1.295,8 Tekoči odhodki 6.838,4 7.042,1 7.167,9 1.679,8 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.845,9 1.969,7 1.678,3 1.608,5 1.911,5 626,6 622,5 536,0 533,9 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.616,7 3.610,4 3.610,5 900,4 919,5 908,4 883,3 898,9 923,7 903,4 875,0 908,5 274,9 287,5 290,5 330,4 Izdatki za blago in storitve 2.238,9 2.232,3 2.310,8 587,2 531,7 538,8 546,9 615,6 502,5 558,9 546,1 703,3 171,1 183,3 165,5 190,0 Plačila obresti 840,1 1.097,4 1.042,6 148,0 451,8 221,9 131,0 292,6 497,2 178,4 148,0 218,9 173,9 143,0 73,3 5,7 Sredstva, izločena v rezerve 142,6 102,1 204,1 44,2 20,5 23,3 20,1 38,9 46,2 37,6 39,5 80,8 6,7 8,8 6,8 7,7 Tekoči transferi 7.671,3 7.591,9 7.538,8 1.906,6 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.876,1 1.936,5 1.863,9 1.899,4 1.839,0 634,9 590,1 644,3 614,0 Subvencije 519,5 467,4 399,0 139,6 205,5 80,3 71,3 110,2 201,2 79,1 47,7 71,0 20,2 31,9 33,2 15,1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,1 6.335,0 6.370,4 1.554,5 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,3 1.564,2 1.592,7 1.657,7 1.555,8 522,8 531,0 543,8 525,1 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 734,2 714,3 712,9 205,3 204,5 147,7 173,2 188,8 156,5 180,5 186,0 189,9 90,7 25,1 55,8 66,8 Tekoči transferi v tujino 74,4 75,2 56,5 7,2 12,3 20,4 17,8 24,7 14,5 11,6 8,1 22,3 1,3 2,0 11,4 7,0 Investicijski odhodki 1.031,8 1.444,4 1.515,5 484,2 188,1 269,8 414,6 578,2 175,3 285,2 350,4 704,5 60,4 75,0 92,5 102,3 Investicijski transferi 319,5 270,0 301,6 155,6 31,5 50,7 67,9 116,2 37,9 58,7 60,8 144,1 20,4 14,8 20,3 15,6 Plačila sredstev v proračun EU 425,5 402,9 432,9 65,0 162,7 95,9 62,2 82,1 171,1 94,8 55,8 111,2 33,3 32,7 33,1 30,0 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.558,2 -1.259,2 -1.242,6 -211,0 -656,1 -52,0 -322,8 -230,0 -654,8 -8,4 -110,6 -468,9 -170,0 -49,1 11,2 -14,1 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 43 Statistična priloga 2014 2015 2016 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 1.175,8 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.569,3 1.312,5 1.075,2 1.248,1 1.440,0 1.197,2 1.335,3 1.310,4 1.325,9 1.227,9 1.429,6 1.388,0 1.423,9 1.328,4 1.178,7 1.130,0 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.325,1 1.276,7 998,9 1.138,0 1.327,2 1.151,4 1.278,2 1.199,6 1.260,8 1.135,8 1.367,4 1.245,3 1.323,7 1.233,2 1.131,9 1.029,8 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.216,2 1.221,6 945,9 1.084,9 1.272,4 1.036,3 1.215,5 1.087,8 1.153,6 1.036,0 1.287,9 1.178,2 1.226,1 1.176,4 1.080,9 75,3 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 207,6 202,6 191,5 323,0 187,7 275,7 81,3 210,2 212,5 206,9 228,6 257,0 214,8 212,6 436,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 454,6 440,4 444,5 455,0 449,0 449,4 456,2 451,3 450,3 453,5 457,4 512,4 465,0 460,6 1,9 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 1,6 1,4 1,5 1,8 1,4 1,7 1,8 1,3 1,5 2,0 1,6 2,0 1,7 1,7 23,6 37,5 39,2 27,6 40,4 28,2 11,1 10,0 5,8 9,0 11,9 20,9 25,5 29,4 30,3 32,8 30,3 20,4 11,6 9,0 489,1 383,2 478,2 485,4 421,5 462,8 504,8 361,2 379,9 482,1 375,3 464,8 517,4 443,3 345,1 582,2 454,4 436,6 462,9 393,8 6,2 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 5,9 6,2 9,1 8,0 6,7 6,8 7,0 6,6 6,5 7,3 5,8 6,5 6,7 7,7 -3,0 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,1 36,0 -76,0 52,5 -6,5 4,2 -3,7 -1,4 11,4 -10,2 3,3 0,0 -8,8 13,7 -4,5 100,3 88,9 74,8 102,8 67,7 108,9 55,1 53,0 53,1 54,8 115,1 62,7 111,8 107,3 99,7 79,5 67,1 97,6 56,8 51,0 4,7 3,9 4,4 4,1 4,0 9,8 3,3 3,7 3,8 4,5 4,2 7,5 11,1 6,7 8,3 9,6 19,9 13,3 4,8 6,0 0,3 0,2 3,8 0,8 1,1 0,4 0,4 0,8 1,1 1,1 0,2 0,4 0,3 0,5 3,9 0,1 0,7 2,6 0,2 0,3 0,1 0,2 0,1 1,3 0,4 0,7 0,1 0,0 1,1 0,1 0,1 0,1 19,1 0,1 0,1 0,1 -0,5 0,0 0,0 0,0 40,6 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 32,0 71,6 104,2 107,1 41,3 49,1 80,2 57,8 79,9 52,3 122,5 84,4 90,2 40,4 1.411,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.608,1 1.422,5 1.402,6 1.465,5 1.335,7 1.296,4 1.348,8 1.406,9 1.263,5 1.304,6 1.439,9 1.410,3 1.860,1 1.299,7 1.416,8 516,5 524,0 540,7 686,6 568,3 591,0 637,9 619,2 712,6 573,6 546,3 558,3 529,9 525,5 553,1 634,1 574,1 703,4 615,7 641,4 299,5 294,0 289,8 294,6 293,1 311,2 316,0 303,1 304,6 287,1 290,1 326,2 295,9 287,5 291,5 296,1 296,5 315,8 303,7 307,9 207,9 169,9 169,1 179,6 182,4 253,6 154,5 147,4 200,6 179,7 165,6 213,6 200,0 172,4 173,7 181,7 190,2 331,5 157,9 178,8 3,4 53,2 74,4 204,6 84,5 3,5 142,8 159,3 195,2 97,8 73,4 7,1 22,5 52,7 72,8 141,5 72,5 5,0 143,6 145,0 5,8 6,9 7,4 7,8 8,3 22,7 24,7 9,4 12,1 9,0 17,2 11,4 11,6 12,9 15,0 14,8 14,9 51,1 10,5 9,7 717,7 580,1 585,6 599,7 618,5 657,9 676,1 619,9 640,5 614,0 617,0 632,9 728,3 584,5 586,6 581,8 601,2 656,1 614,9 654,8 31,0 18,1 22,2 23,9 43,8 42,6 78,3 103,0 19,9 10,9 29,5 38,7 17,8 14,4 15,5 14,0 15,6 41,5 30,6 54,2 613,3 502,8 505,0 513,3 517,6 521,3 515,8 516,7 531,7 542,4 520,7 529,6 636,7 510,8 510,1 507,5 517,8 530,5 529,1 534,0 59,3 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 75,7 -3,8 84,7 56,0 62,1 62,4 71,4 58,4 56,2 57,8 54,1 77,9 46,3 63,7 14,0 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 6,3 4,0 4,2 4,6 4,8 2,2 2,4 0,8 4,8 2,5 13,8 6,1 8,9 2,8 129,7 131,4 153,4 151,2 141,8 285,2 63,9 43,5 67,9 93,1 83,3 108,8 116,0 111,6 122,8 166,9 153,2 384,5 25,8 34,2 22,6 22,8 22,4 44,3 31,0 40,9 10,3 17,0 10,6 20,3 14,4 24,1 16,0 16,6 28,2 29,7 40,7 73,7 9,8 14,4 25,2 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 34,3 102,9 33,9 34,7 35,4 24,8 16,6 25,3 13,8 27,5 41,2 42,5 33,6 71,9 -236,0 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -38,8 -110,0 -327,4 -217,4 104,4 -99,2 -13,6 -96,5 62,5 -76,6 -10,4 -22,3 -436,2 28,6 -238,1 44 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Seznam kratic Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija RS za trg vrednostnih papirjev, BS - Banka Slovenije, DDV - Davek na dodano vrednost, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, ESI - Economic Sentiment Indicator, EU - Evropska unija, EUR - evro, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, EZR - enotni zakladniški račun, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP - indeks cen življenjskih potrebščin, IEA - International Energy Agency, IKT - informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MGRT - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, MZI - Ministrstvo za infrastrukturo, NFI - nedenarne finančne institucije, OPEC - Organization of Petroleum Exporting Countries, PMI - Purchasing Managers Index, PPI - Producer Price Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UL - Uradni list, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. I ekonomsko ogledalo št. 3/2016, let. XXII