VESTNIK
CELOVEC PETEK 13. OKT. 1989
Letnik XUV. Štev. 76 (2499)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šii. 3000 din.
P. b. b.
Občni zbor občinskih odbornikov bo 20.11.89
Po odstopu dosedanjega predsednika, pliberškega mestnega svetnika Mirka Kumra, je delovanje Kiuba siovenskih občinskih odbornikov otežkočeno. Zato so se čiani predsedstva zmeniii, da bodo 20. novembra tega leta izvedli izredni občni zbor, na katerem pa ne bodo volili le novega predsednika, temveč celotno novo predsedstvo.
Hkrati s potrebnimi volitvami novega predsedstva pa bo odbor za izredni občni zbor pripravil tudi izhodišča za razpravo o novih smernicah delovanja tega združenja slovenskih komunalnih politikov in komunalnih delavcev.
Eden izmed vzrokov za odstop dosedanjega predsednika Mirka Kumra sta bili, po njegovih izjavah, razcepljenost in neenotnost slovenskih osrednjih organizacij. Očitno pa nad tem ni osebno razočaran le on, temveč je nezadovoljstvo širše. Zato je Klub slovenskih občinskih odbornikov že za 17. oktober povabil predsedstva ZSO in NSKS na skupen razgovor o nadaljnjem nastopanju v manjšinskem vprašanju.
Uspešna
premiera
Skoraj štiristo obiskovalcev se je v ponedeljek zbralo v hali bivše Kestag v Borovljah, kjer so z zanimanjem sledili krstni izvedbi novega odrskega dela „Buge waz primi gralva Venus". Besedilo je napisal Mirko Messner, delo pa je z veliko spretnostjo postavil na oder režiser Peter Militarov. Številna publika je novo koroško umetnost sprejala z navdušenjem.
10. oktober: Vsaka razprava o skupni pms!avi je odveč!
Že na proslavi koroških brambovcev preteklo soboto v koncertni dvorani v Celovcu je deželni glavar Haider napadel slovensko narodnostno skupnost in avstrijsko zvezno vlado v zvezi s sklenjenim memorandumom, v torek pa je na uradni deželni proslavi ob 69. obletnici koroškega plebiscita na pokopališču v Trnji vasi napad še stopnjeval in s tem zaostril klimo v deželi.
Pred številno množico, kakršne že nekaj let ni bilo na
tej proslavi - velika večina udeležencev je bila v „koro-škem gvantu" je Haider kot koroški deželni glavar ostro napadel dunajsko vlado zaradi memoranduma iz leta 1988, ki ga je sklenila s koroškimi Slovenci. Dejal je, daje že sam pojem napačno izbran, „saj Koroška nima slabega spomina, ici da Koroška ne dopusti diktatov z Dunaja."
V svojem govoru je Haider spet poskusil izigravati slovensko narodnostno skup-
nost. Dejal je, da je za dialog, toda samo z domovini zvestimi (Slovenci). Silam, ki pa - po njegovem mnenju -nastopajo proti Avstriji in proti Koroški, pa ne bo segel v roko.
Haiderje v svojem govoru, ki se je v nekaterih pasažah v spremenjeni obliki približal nemški propagandi izpred 50 let („Am Karntner Wesen konnte die Republik gene-sen"/„Na koroštvu bi lahko ozdravela republika"), seveda tudi ponovil svojo zah-
tevo po odlikovanju koroških brambovcev s strani republike Avstrije. Pri tem je menil, da naj uradna Avstrija ..končno tudi koroškim brambovcem dodeli tisto mesto v zgodovini dežele, ki jim pripada."
V zvezi z dogodki na Koroškem v letih 1918 do 1920 pa je Haider celo zahteval poseben „medijski kovček" o koroški zgodovini, „da bi mladina na koroških in avstrijskih šolah nepopačeno (Jaije na 2. strani)
PREBERiTE
2 Slovo od naše sodelavke Angele Pisjak
2	Heute im Slovenski vestnik
3	Poročilo in gledališka kritika premiere igre „Buge waz primi gralva Venus"
4-5 Zadružni list
6	Vestnikov roman
7	Televizijski in radijski spored ob koncu tedna
8	Slovenski vestnik vsepovsod
8 Slovenski šahisti nastopili na turnirju v Kopru
Smole:,,Najhujša napetost je mimo!"
Na povabilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev je preteklo sredo v Mladinskem domu SŠD v Celovcu predsednik RK SZDL Jože Smole spregovoril o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji.
Smoletova izvajanja so se nanašala predvsem na sprejetje dopolnil k slovenski ustavi, s katerimi si slovenski narod oz. republika Slovenija jasno določa večjo samostojnost v sklopu SFR Jugoslavije. Kot je znano, je zaradi dopolnila, s katerim si Slovenija jemlje pravico do samoodločbe, torej tudi odcepitve od jugoslovanske federacije, izzvala močno polemiko po Jugoslaviji, zlasti v tisku in drugih medijih SR Srbije, ki Sloveniji očitajo, da s tem vnaša razdor v skupnost jugoslovanskih republik. Toda
Slovenija, je dejal Smole, ni stvu. Podaril je, da Slovenija klonila tudi pred najhujšim še naprej izpolnjuje vse političnim pritiskom. Zavrnil obveznosti do federacije, ki je vse obtožbe o slovenskem jih predpisujejo zvezni zako-separatizmu ali celo izdaja- ni, tudi tiste o finančni pod-
predsednik PK SZDL S/oven/je Jože Smo/e (stoječ), predsednik komisije za mednarodne odnose in manjšinska vprašanja Željko Jeglič (desno), predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in tajnik ZSO dr. Matjan Sturm.	sMta.-A Ko/tot
pori nerazvitim predelom, torej tudi Kosovu, ki je v sestavu SR Srbije. Predsednik Smole je dejal, da so trenutne politične težave v Jugoslaviji brez dvoma povezane z gospodarsko krizo. Izrazil pa je prepričanje, da bodo krizo premagali, vendar samo ob upoštevanju enakopravnosti vseh narodov in narodnosti, in menil, da računa na razsodnost političnih organov, ki so vedno, kadar je Slovenija stopila na novo politično pot, po določenem času vendarle spoznali njeno pravilnost. Tako se tudi v sedanji krizi že kažejo znaki pomiritve, je dodal Smole in končno poudaril, da Slovenija tudi ob sprejemanju nove jugoslovanske ustave ne bo dopustila, da bi v njej prišlo do zmanjšanja pravic kateregakoli naroda ali narodnosti, ki živijo v skupnosti jugoslovan-(Dalje na 2. strani)
HEUTE IM
SLOVENSKI
VESTNIK
Die Seite
furunsere deutschsprachigen Leser/innen
10.-Oktober — Fronta!angriff Haiders auf die s!owenische Voiksgruppe und Memorandum
Was sich schon bei der Rede Haiders vor den Abwehr-kampfern am vergangenen Samstag im Konzerthaus in Klagenfurt angekundigt hat-te, fand bei der offiziellen Landes-Gedenkfeier zum 10. Oktober auf dem Friedhof in Klagenfurt-Annabichl seine Fortsetzung.
Landeshauptmann Haider attackierte bei dieser offiziellen Feier erneut und vehe-ment die slowenische Voiksgruppe und deren Exponen-ten, protestierte gegen das von der osterreichischen Bundesregierung beschlosse-ne Memorandum, vergaB aber andererseits nicht dar-auf seine Nahe zum deutsch-nationalen Lager mit konkreten Forderungen und Formu-lierungen unter Beweis zu stellen. Nach den Haider-Auftritten durfte es innerhalb der slowenischen Voiksgruppe woh! kaum noch einen Zweife! daruber geben, daB schon allein eine weitere Dis-kussion tiber eine Mitwir-kung an der 70-Jahr-Feier im Jahr 1990, wie sie von einem Teil bzw. einigen Funktiona-ren der Voiksgruppe bereits in Erganzung gezogen wor-den war, vergeudete Zeit dar-stellen ware und die gesamte Voiksgruppe vor den Kopf stoBen wiirde.
Haider versuchte in seiner Rede auch erneut einen Keil in die Voiksgruppe zu trei-ben. Er betont, daB es in Karnten „nur einen Dialog mit heimattreuen Kraften geben werde" und er es konse-quent ablehne, den „oster-reichfeindlichen und Karnten fortgesetzt diffamierenden Kraften die Hand zu rei-chen".
In seiner Rede forderte Haider ferner einen eigenen Medienkoffer iiber die Ge-schichte Karntens", um allen versuchten Fehldarstellun-gen entgegenzuwirken. Ftir die Schulen kundigte er einen verbesserten Geschichtsun-terricht gerade im Hinblick auf Abwehrkampf und Volksabstimmung an.
Haiders Ausspruch „Am
Karntner Wesen konnte die Republik genesen" (eine Ab-wandlung des in der NS-Zeit stark gebrauchten Zitates des Dichters Emanuel Geibel -Anm. d. Red.)wareindeutli-cher Hinweis auf dessen Nahe zum deutschnationalen Lager, ebenso seine Forde-rung, daB die Abwehrkam-pfer seitens des offiziellen Osterreichs „jenen Platz in der Geschichte des Landes erhalten, der ihnen zusteht."
Welchen Inhalt die Jubi-laumsfeier 1990 haben durfte, kundigte Haider ebenfalls an; er bezeichnete die 10.-Oktober-Feier nicht nur als Gedenkfeier an die Volksabstimmung 1920, sondern auch, daB es ein Tag des Ge-denkens an die Opfer der Verschleppungen werden solite. Daruberhinaus seien die lO.-Oktober-Feiern auch eine Gelegenheit, den „ge-schichtslosen Zeitgenossen" eine „bedachte Antwort" zu geben.
Der Zentralverband slowe-nischer Organisationen hatte schon auf Haiders Auftritt bei den Abwehrkampfern regiert und diesen „Vorge-schmack" darauf, was die Karntner Slowenen im Jahr 1990 erwartet, bezeichnet.
Auf den Boden der Reali-tat zuruckgeholt wurde durch Haiders Auftritte der Rat der Karntner Slowenen, der offentlich mit einer mogli-chen Mitwirkung bei der Jubilaumsfeier zur Volksabstimmung im Jahr 1990 ko-kettiert hatte. Zentralsekre-tar Mag. Marjan Pipp, der in der Vorwoche bei einem Vor-trag in Brixen von einem verbesserten Klima in Karnten gesprochen hatte, sprach nun von einer „mi8gluckten Ge-neralprobe ftir eine gemein-same 70-Jahr-Feier der Volksabstimmung". Durch seine unqualifizierten Angriffe auf die slowenische Voiksgruppe und andere AuBerungen habe Haider zwar das deuts-chnationale Lager wieder einmal emotional befriedigt, gleichzeitig aber eine gemein-same Feier in weite Ferne gertickt, sagte Pipp.
Politik — Angriff auf Kiassenzimmer
Als Schulreferent prote-stiere er energisch dagegen, daB Landeshauptmann Haider offenbar einen Politan-griff auf Karntens Kiassenzimmer starte, erklart Lan-desrat Herbert Schiller zum Auftritt Haiders in der Volks-schule Globasnitz.
„Es ist auBerst eingenartig und auch nicht gesetzeskon-form, daB offenbar schul-fremde Personen wie der FP-Abgeordnete Schretter an
dieser Schulveranstaltung teilnahmen. Wie ich hore, hat diese Agitation in der Schule betrachtliche innerschulische Aufregung ausgelost. Ich muB mich scharfstens dagegen verwahren, daB auf Kosten der Schwachsten, nam-lich der Schulerinnen und Schtiler, Politik gemacht wird!", emport sich Schiller. Politik habe im Klassenzim-mcr absolut nichts zu su-chen," hciBt es in einer Aus-sendung der SPO Karnten.
Slovo od naše Angele Pisjak
Globoko nas je pretresla vest, da je ni več med nami, da je Angela Pisjak, naša sodelavka, kolegica in soborka, umrla - stara komaj šestindvajset let.
Vedeli smo, da se je že dolgo borila s težko boleznijo, pa nas je prav dejstvo, da ji je podlegla v tako zgodnjih letih, še posebej prizadelo. V osuplosti nikakor ne moremo dojeti, da naše Angele, ki je štiri leta sodelovala z nami kot tajnica Zveze slovenskih organizacij pa tudi kot skrbna duša celotne hiše, ki je vedno rada priskočila na pomoč tudi v svojem prostem času, kadarkoli je bila potrebna njena požrtvovalnost za narodno pa tudi osebno, tovariško stvar, ni več.
Prav zato, ker je bila Angela Pisjak znana kot zavedna koroška Slovenka, kot neumorna kulturna delavka in kot dragocena kolegica in tovarišica, je
vest o krutosti njene usode še posebej odjeknila. Velika množica jo je pospremila na zadnji poti na radi-ško pokopališče, kjer sta ji v slovo in zahvalo spregovorila tajnik ZSO Marjan Sturm in predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše Ludvik Ogris. Oba sta podčrtala, da tolažbe ob izgubi Angele ni in je ne more biti, da ostaja samo spoznanje, da smo izgubili sodelavko, kolegico in soborko, za katero ni nadomestila, ter da nam bo z vsem svojim značajem, poštenostjo in narodno borbenostjo ostala v našem spominu kot svetal zgled.
Mašo in pogrebno svečanost je opravil radiški župnik Ludvik Jank, zapeli pa so pevci domačega društva. Ob veliki izgubi pa velja predvsem njenim svojcem tudi iskreno sožalje urednikov Slovenskega vestnika!
"Najhujša napetost je mimo!"
(7Vačia//evan/e^ 7. strem)
skih republik.
Smoletovemu uvodu je sledila živahna diskusija. Udeleženci so postavili razna vprašanja, med njimi tudi o jugoslovanski zaščiti in pomoči manjšinam izven njenih meja. Vprašanja pa so se nanašala tudi na gospodarske razmere, zlasti na birokracijo, ki ovira učinkovito in hitrejše prilagajanje tržnemu gospodarstvu.
V zvezi z vprašanji, ki so zadevala zaščito slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je odgovoril predsednik komisije za mednarodne stike pri RK SZDL Željko Jeglič in dejal, da bo Slovenija oz. Jugoslavija tako kot doslej skrbela za pomoč in se tudi zavzemala za izpolnitev mednarodnih obveznosti avstrijske republike. Glede gospodarskega razvoja in izhoda iz krize pa je Smole menil, da Jugoslavija tudi v smislu predlogov iz Slovenije sicer počasi, vendar vztrajno spreminja	gospodarski
sistem, uvaja tržno ekonomijo, ki bo omogočala bolj dinamično poslovanje s tujino.
Vlom v ZG za Slovence
Pretekli petek ponoči so neznani storilci vlomili v pisarno Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Razbili so šipo pred gimnazijsko pisarno, demolirali pisalno mizo in dve omari ter s silo odprli ročno blagajno. V petek zjutraj nemudoma obveščena policija je pregledala sledove in ugotovila, da so storilci zbežali skozi okno. Nastala je razmeroma visoka škoda.
Vsaka razprava je odveč!
.s' 7. .strun;j
izvedela, kaj je Koroška prispevala k nastanku republike Avstrije. (Haiderju priporočamo najnovejši učbenik o zgodovini Koroške in koroških Slovencev, ki je od ministrstva pripuščen za pouk nasrednjihšolah-op. ured.).
Po ostrih napadih na zvezno vlado, na slovensko narodnostno skupnost ter na zgodovinarje pa je Haider v svojem govoru le priznal, da je izid glasovanja 10. oktobra 1920 ..zasluga obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem". Pri tem pa je seveda takoj dodal, da je v coni A -po njegovih informacijah-od skupno 22.000 oddanih glasovnic za Avstrijo glasovalo 12.000 nemško govorečih prebivalcev in 10.000 Korošcev z ..slovenskim občevalnim jezikom."
Kaj čaka koroške Slovence prihodnjo leto ob proslavi 70-ietnice koroškega plebiscita-da o udeležbi določenega dela Slovencev na tej proslavi sploh ne govorimo - pa je Haider nakazal že na začetku svojega govora. Na proslavi ob 10. oktobru naj se namreč ne bi spominjali le plebiscita leta 1920, temveč tudi žrtev-odvede ncev leta 1945, ter še dodal, da naj bi ta obletnica služila tudi kot odgovor vsem sodobnikom brez zgodovine (..geschichtslose Zeitgenossen").
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je na Haiderjeve izzive reagirala že takoj po njegovem nastopu na zborovanju brambovcev v koncertni hiši v Celovcu. Kot smo poročali v prejšnji številki SV, je odločno zavrnila vse napade na slovensko narodnostno skupnost in njene
predstavnike, na znanstvenike ter na dunajsko vlado, od katere pričakuje, da čim-prej uresniči vse točke memoranduma in ne popusti pod pritiskom s Koroške.
K Haiderjevemu nastopu na uradni proslavi ob obletnici plebiscita je zavzel stališče tudi tajnik NSKS mag. Marjan Pipp. Medtem ko je prejšnji teden na predavanju v Brixnu na Južnem Tirolskem še govoril o izboljšani klimi, je moral v torek priznati, da Haiderjevi napadi na memorandum vodijo k znatnemu poslabšanju vzdušja na Koroškem. Dejal je, da so Haiderjeve izjave na uradni proslavi sicer pomirile nem-škonacionalne kroge, hkrati pa da je morebitno skupno sodelovanje ob 7()-letnici plebiscita prihodnje leto precej neverjetno...
Kultura
SLOVENSMVESIMK
13. oktober 1989 3
Že oh naporeJ; nore ^/eJa/i.sAe prestare Moven^/ce prosvetne zveze, )e hJo napoveJano, Ja bomo g/eJa/; preJ.s;avo, /n )e za /roros/to g/eJa//sče ne/:ay norega. Vprašanje, A:aA:o /)o novo.st spre/e/o naše ohč/n.stvo, ye /n/o nprav/čeno. Drorana /nr.še Ke.stag pa /e Zn/a na prenr/ern/ Jan zamejena. Najhrž ye mnogo /jaJ; pr;'š/o /z raJoreJnosJ, reč/na pa gotovo zaraJt' zJravega oJnosa Jo teatra /n znn/ntan/a za JogoJAepo prJJ/a-e;tv; /eta Jd. Me J pnh//A:o .so h J/ taJ; žtrtt//:/, za naš //st je preJ-.staro g/eJa/a /n ocen Ja Maja Ha Jer/ap.
Inovativen pristop k gtedaMški obravnavi teta 1938 in časa po njem
ANtJREJ KOKOT
Mnogi smo dvomili o uspešnosti predstave, ki naj bi bila moderna in hkrati z veliko ambicijo „nove koroške umetnosti" govorila o zgodovini okoli leta 1938. Avtorju Mirku Messnerju in režiserju Petru Militarovu je to uspelo. Ob izdatni angažiranosti sodelavca SPZ Valentina Kernjaka je režiser znal pridobiti igralke in igralce in jih prepričati za tako moderno zasnovano gledališko predstavo. S sodelavci Janezom Mejačem (gib), Tomom Weissom (scena). Heinom Fischerjem (glasba), Polono Kus (kostum) in Matejem Rovškom (luč) ter še nekaterimi njihovimi asistenti je bil krog ustvarjalcev sklenjen.
Tveganje je bilo upravičeno in vloženi trud se je bogato obrestoval. Prav ob predstavi Buge waz primi gralva Venus pa so že tudi vidni sadovi dela Petra Mili-tarova, ki ga je v zadnjih letih vložil v razvoj naše gledališke dejavnosti, ki je prav z njegovo pomočjo našla pot do modernega teatra, ki se z inovativno funkcijo lahko uvršča med dosežke slovenskega amaterskega gledališča
sploh.
A naprednega,modernega ali kakršnegakoli teatra si ni mogoče zamišljati brez publike. Tu pri nas bi kaj takega privedlo do harakirija vsake gledališke družine. Pridobiti občinstvo pa je bržkone težje kot postaviti na oder zahtevno delo. Tudi v tem oziru so naši gledališčniki v Petru Militarovu našli dobrega mentorja. Za svoje predstave imajo tudi publiko, - ki je že dozorela tudi za take predstave, kakršna je Buge waz primi. Čeprav bi bilo mogoče, da bi kdo že med predstavo zapustil dvorano (česar tudi režiser sam ni izključeval), se kaj takega ni zgodilo, nasprotno: gledalce je predstava pritegnila, da so jo pozorno spremljali in ploskali ob posameznih prizorih, kar kaže, da so sporočilo predstave razumeli. To sporočilo, zlasti kritično, pa je krepko! Videti in slišati bi ga morali tudi tisti naši kulturniki in politiki, ki nosijo bandero naše kulture in naroda. Ob igri Buge waz primi gralva Venus, se lahko kaj naučijo in zamislijo o političnih napakah preteklega časa, pa tudi o tem, kaj vse danes počnejo v imenu svojega naroda, česar ne bi smeli.

Rež/ser P. M/7Jarov
„Ena lepa igra"
MAJA HADERLAP
Na večer pred desetim oktobrom se v hali Kestag v Borovljah ni dvignil zastor. V templju minevajočega industrijskega obdobja je Ekskluzivni slovenski umetniški teater Koroške (Eksutko) pozdravljal gralvo Venus v spomin na marec leta 1938. V hlad in otožnost komajda za silo	improviziranega
ambienta so se naselili ljudje, verjetno pripravljeni na gledališki eksperiment ali kaj temu podobnega, morda radovedni, kako postaviti na oder slovensko koroško politično zablodo iz leta 1938, ko so se koroški Slovenci, močno oslabljeni od politike prve avstrijske republike, predajali utvari, da bodo skrito in nedotaknjeno preživeli čas, ki se je napovedoval Evropi.
A človek, ki mu sledi smrtnost, je kot drugi jaz, kot senca. S tem se je začelo dogajanje na notranjem odru. Na začetku igralci in igralke sprejmejo usodo propasti, potem pa se zvrstijo podobe iz življenja kakor podobe iz sanj. Davorin govori prolog, nori Davorin, ki v slovenskem mitu o Miklovi Zali edini veruje v njeno vrnitev in krvoločno ubija, ko se izkaže resnica, ob tem pa ostane zblazneli pravičnik v sodbi naroda(!?).
Kronologija dogodkov iz leta 1938 je znana. Čarodej s severa obljublja kruh in ko ga pričara, mu vsi nasedejo ter gredo posamič zaradi njega tudi skozi ogenj. Davorin čuva ajdove žgance kot simbol in sanjo o domu, knežji kamen, simbol širše domovine, pa mu je vzet. Ideja tretjega rajha zbira pristaše, po človeško: kar gre skozi usta v želodec, najbolje zaleže. To zbudi zmedo v Karantaniji. Svet političnih starešin zaseda in pametno prikimava. Skupek idealističnih, vdanih in naivnih mož so, ki kot
palčki kraljujejo narodnim podložnikom in nasedejo pravljici o rajhu narodov, kjer bo za vse dovolj mleka in medu. Ponavadi imajo pravljice krut, krvav in krvoločen finale, tako tudi koroška pravljica. Kdor je prepričan o lastni nedolžnosti, ne verjame nasilju in ubijanju, dokler se ga ta ne dotakne. Ko pade prva žrtev pod kljukastim križem, jo pokopljejo kakor v budnem snu. Naivni in oblasti vdani Slovenci plešejo pod slovensko okinča-nim kljukastim križem v dokaz svoje pripravljenosti za dialog, potem ko je politični vodja zamenjal prijazno vedenje in dobre manire nemškutarskega politika z demokracijo. Znova je bilo sprejeto in použito zastrupljeno jabolko. Knežji kamen, ki ga nosita na oder prva človeka, se majša in manjša, vzporedno pa raste nasilje, dokler simbol slovenske suverenosti ne postane koš za odpadke nekakšne herojske, polucijske civilizacije. V prevarane in zaslepljene ljudi se naseli dvom, veliko jih klone, se vda sili ponemčevanja. Udeleženke kuharskega tečaja se spremenijo v pregnanke. Finale se začenja z velikim nacionalsocialističnim pokončavanjem. Gralva Venus smrt zasede nov knežji kamen in zavlada, medtem ko se milni mehurčki slovenskih utvar razblinjajo. Zategli stok groze in obupa se oglasi na robu razuma in razumevanja. Na prizorišču zunaj brlijo sveče na pokopališču padlih, pohabljenci v vozičkih obujajo spomine na pogorišču časa.
V hladni noči se gledalci odpravljajo domov, nekako bežeče, mimogrede, drugače, v neznano.
Sedaj pa k dejanskim vlogam. Režiser Peter Militarov in avtor Mirko Messner sta se lotila naloge poetizacije političnega ozadja. Tekst je fragmentaren in ima predvsem (Ja/je na 6. stran;)
AKTUALN! PODATK! O AVSTR! JSKEM GOSPODARSTVU
Piše: J. Habernik,
poslovodja Zveze slovenskih zadrug
Tempo rasti avstrijskega gospodarstva se je v letu 1989 nasproti letu 1988 spet povečal. Bruto nacionalni proizvod je v prvem trimesečju t. I. nasproti zadnjim trem mesecem v letu 1988 narasel za 2,5% in nič ne kaže, da se bo tempo rasti v naslednjih mesecih leta zmanjšal. Vse kaže, da bo tudi letošnje leto rekordno. Že leta 1988 se je bruto nacionalni proizvod povečal za 4,2%, kar je bilo največ v zadnjih desetih letih. Tudi uvoz in izvoz sta se v letu 1988 povečala za preko 10%. Bruto nacionalni proizvod leta 1988 je znašat 1.571 milijarde šil., kar znese
200.000	šil. na prebivalca.
Osebne dohodke, ki jih je
prejelo avstrijsko prebivalstvo v letu 1988 (približno
1.000	milijard), je potrošilo v višini 87%, 13% pa je prihranilo in tako se je delež neporabljenih dohodkov zvišal na 12,6%, kar je najvišji odstotek v zadnjih 30 letih. Bruto osebni dohodek na zaposlenega je znaša)
20.000	šil. (vsi letni dohodki deljeno z dvanajst) in se je zvišal realno za 1,2%.
V turizmu se za leto 1989 obeta rekordna sezona. Zaznati je bilo precej več nočitev inozemskih gostov kot v letu 1988, devizni dohodki pa so se povečali
Prihranki Avstrijcev so biti v !etu 1988 natozeni:
56,6%	hranilne in druge vloge
i4,6%	vrednostni papirji s fiksno obrestno mero
11,9%	v gotovini (bankovci, kovanci)
6,2%	življenjsko zavarovanje
2.5%	delnice (akcije)
8.2%	drugo
100,0%
Državni dolg Avstrije po prebivalcu je leta 1988 znašal 98.500 šil. Koroški deželni dolg 17.000 šil. (vključno dolgovi občin) skupno torej znese javni dolg na Korošca 115.500 šilingov.
Kako imajo Avstrijci natoien svoj denar?
(31.5.1989)	v milijardah
Vloge na vpogled	142
Terminske vloge	182
Hranilne vloge	1.008
Vloge v tuji valuti	24
Vrednostni papirji s fiksnim	
obrestovanjem	236
Delnice	40
Gotovina	100
skupaj	1.725
celo za petino. Za vse leto 1989 je računati, da se bo število nočitev nasproti letu 1988 povečalo za 6% in tako bo Avstrija po mnogih letih spet pridobila na deležu vseh turističnih nočitev v Evropi.
Promet v trgovini na drobno v letošnjem letu nekoliko narašča, ker narašča tudi pripravljenost kupcev za trošenje privarčevanega in prisluženega denarja. Pri uvozu in izvozu se nadaljuje porast iz prejšnjih let, tako se je samo v juliju 1989 izvoz povečal za 13, uvoz pa za 16%. Ker uvoz narašča hitreje kot izvoz, se povečuje tudi dificit iz blagovne menjave s tujino, ki pa ga bo deloma mogoče pokriti iz večjih deviznih dohodkov od turizma.
Agrarni sektor je v letu 1988 dosegel zadovoljiv rezultat. Realno se je agrarna proizvodnja povečala za 3,5%, kar je posledica dobre letine. Najbolj se je povečala na Gradiščanskem (+7%) in Koroškem (+6%). Krepko se je povečala tudi proizvodnja alternativnih kultur in vse kaže, da se bodo tudi letos povečale površine za tovrstno pridelavo. Število goved in svinj je na podlagi štetja v juniju 1989 nasproti letu 1988 nazadovalo za 1 % in je znašalo 2,524.000. Vzrok za to so prostovoljne
odpovedi za oddajo mleka, za kar je bilo precej reklame.
Iz vsega tega lahko povzamemo, da je vladala oziroma v Avstriji še vlada visoka konjunktura na vseh področjih in da je pričakovati, da bo se ta visoka stopnja rasti obdržala še nekaj časa. Iz vsega tega sledi, da se bodo nekatera gospodarska podjetja, pa naj si bodo zasebna, zadružna ali v državni lasti, le težko izkopala iz morebitnih težav, če tega niso mogla storiti v času visoke konjunkture. V tem času vidimo, da se celo državna podjetja kot npr. nekateri deli firme Voest-Alpine, zaradi dobre konjunkture nahajajo v črnih številkah, čeprav svojega prestrukturiranja še niso docela zaključila.
Zato je tudi v našem zadružništvu potrebno, da storimo nekatere ukrepe racionalizacije in prestrukturiranja prav zdaj, ko je konjunktura na višku. Ravno v boljših časih mora dober gospodar misliti na to, kako bo izhajal v slabših. In prav zdaj, ko nam gre nekoliko bolje, je treba storiti odločilne korake v prihodnost. In kdo naj jih napravi? Seveda tisti, ki odločajo in poslujejo. To pa so v prvi vrsti poslovodje in odgovorni odbori. Neko podjetje je tako dobro, kakor so dobri njegovi sodelavci in njegovo vodstvo. Na vseh gospodarskih ravneh je vse odvisno od ljudi, ki so tam zaposleni, največ pa seveda od vodstva. Pri visoki konjunkturi je treba večkrat zavirati in se ne prepustiti pospešeni hitrosti, tako da ob slabši konjunkturi lahko pristanemo brez večjih poškodb in ne naredimo karambola.
3 Zadru
Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vklji
Občni zbor ZSZ: stvarnost in strok
NAGRADNO ŽREBANJE ZVEZE BANK !N POSOJtLNIC-BANK
Vsakoletni mejnik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je predložitev zaključnega računa na rednem občnem zboru. Kot vsako leto je na občnem zboru nastopila kulturna skupina slovenske narodne skupnosti, tokrat Trio Rož. Direktor urada Koroške kmetijske zbornice, rojak dr. Franz Ernest Gro-blacher je zainteresiranim zadružnikom predaval o posledicah vstopa Avstrije v ES. Razgrnil je vrsto problemov, nakazal prednosti in tudi slabe strani. Po njegovem mnenju naj bi vsekakor prevladovale prednosti, saj bodo predvsem gorski kmetje lahko računali z večjimi finančnimi ugodnostmi. Tudi diskusija po predavanju je bila pestra.
Predsednik upravnega odbora Miha Antonič je predstavil poslovno poročilo za leto 1988 in pozval vse zadružnike, da v bodoče še bolj skrbijo za skupnost v zadružništvu, ker bo le tako mogoče doseči še boljše rezultate v naslednjih letih, ko bo konkurenca še večja in se bo treba na prostem trgu še bolj uveljavljati. Predsednik nadzornega odbora Janez Hudi je podal nadzorno poročilo, v katerem je posebej omenil prizadevanja tega odbora za vsestransko kontrolo in menil, da v Zvezi slo-
venskih zadrug v zadnjih letih prevladuje stvarnost in strokovnost. Višji revizor Raiffei-snove zveze na Dunaju Dr. Leopold Danzer je v svojem poročilu nakazal, da je Zveza slovenskih zadrug v zadnjih letih vsekakor napredovala predvsem na področju šolanja kadrov, pri računovodstvu, kontroli in pregledu ter navedel znatno zvišanje lastnega kapitala. Predvsem pa je kritiziral, da se Zveza slovenskih zadrug ter njene firme predvsem bavijo s posli, ki so nekako povezani z jugoslovanskim gospodarstvom, in predlagal večjo raznovrstnost
z razširitvijo teh poslov na vse druge dežele. Člani Zveze
slovenskih zadrug so soglasno
Občnega zbora so se udeležil/ št
Zveza .sfovcmklh zadrag v Celovca, Zveza-Raak m Ros ojih/ Icc - R a a k razpisa/ejo oh letošnjem redna oz. dneva varčevanja nagradno žrebanje, k: ho v torek, 37. /h. 7939 oh 72.75 ari v prostorih Zvezne gimnazije za .Slovence v Ceiovca. K sodelovanja so vabi/eni tadi bra/ci in bralke obeh slovenskih tednikov, ki imajo možnost, da bodo izžrebani. Zveza-Rank in posojilnice so za to namenile lepe nagrade in sicer; tri prve nagrade - hranilne knjižice z vpisom 7900 sil., dve dragi - hranilni knjižici s 500 šil. Pogoj za sodelovanje je, da izpolnite nagradni vprašalnik, ga izrežete (šteje samo originalni izrezek iz obeh časopisov) in ga pošljete na vašo posojilnico ali na Zvezo slovenskih zadrag v Ceiovca, Pavličeva 5-7. Pri izpolnjevanja nagradnega vprašalnika vam želimo obilo veselja in sreče.
O Posojilnica-Bank Železna Kapla	kredite in pnsojila	^	^	O Vrednost domačega denarja se pnvečuje
O Ssamosiolnihzadm^na^ke!!!'!	Osan^.mtm.iikeni	Oprav,len,-dgLrprekij
OsnmovAvsviji	Celovec, v oktobru 1989
Za tiste, ki se zanimajo z:
Zveza-Bank in ] Bank pomagajo
Ob razvoju na dunajski borzi v zadnjem letu bi se morali zamisliti. Dejstvo je namreč, da je dunajska borza do začetka oktobra 1989 napredovala v indeksu za več kot 100% in da je ta porast letos največji v svetovnem merilu. Dunaj je dosegel indeks plus 107, Singapur 37, Zurich 33, Pariz 32, New York ter Frankfurt pa vsak po plus 27%.
To pomeni, da so tisti, ki so se letos zanimali za dogajanja v gospodarstvu oz. na dunajski borzi in ki so svoj denar naložili npr. v delnice, na vsak način že profilirali.
Tudi naša Zveza-Bank in Posojilnice-Bank tega razvoja niso zamudile. S pomočjo dunajske GZB, kije našim sodelavcem omogočila potrebno šolanje, ter zlasti z dosledno samoiniciativo lahko danes na vsak način konkuriramo z drugimi velikimi bankami v Celovcu.
žn//;sf
O
ljučenih podjetij, zadružnih marketov in posojilnic
: „Prev!adujeta tovnost...!"
izglasovali razrešnico upravnemu ter nadzornemu odboru.
Spregovorili so tudi gostje občnega zbora predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, tajnik KKZ Nužej Tolmaier, predstavnik l jubljanske banke v Celovcu Franc Cuznar, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu dr. Rudi Kropiunik, predsednik Koroške gospodarske zveze, komerčni svetnik Franc Rutar ter predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih. Ob čestitkah k uspešnemu poslovanju so poudarili pomen te naše zadružne ustanove.
Za dolgoletno in uspešno poslovno sodelovanje z
Zvezo slovenskih zadrug pa so na občnem zboru prejeli priznanja dr. Valentina Janežiča v srebru poslovodja in direktor tovarne IPH v Žitari vasi dipl. trg. Jože Demšar, poslovodja firme Intermercator dipl. trg. Jože Stritar, član poslovodstva firme Elan dipl. oec. Pavel Koder, predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih te prokurist Ljubljanske banke Peter Majer.
Na občnem zboru je bilo tudi omenjeno, da namerava Zveza slovenskih zadrug v naslednjih letih povečati svoje poslovne prostore tako, da bodo segali tudi na Ulico 10. oktobra.
HAK
sfeU/n/ naš/ zadružn/k/.
Glavni podatki	iz
zakij učnega računa	
Zveze siovenskih	
zadrug za ieto 1988	
(v milij. šii.)	
Krediti in posojila	412
Dobroimetja pri	
bankah	782
Bilančna vsota	1.298
Letni dobiček	14
Hranilne vloge	298
Vloge bank	80!
Vloge ostalih	119
Lastni kapital	56
za vrednostne papirje:
Posojilnice-o z nasveti
Pri Zvezi-Bank in posojilnicah lahko vsak čas kupite obveznice, delnice, opcije na obveznice, participacijske obveznice ter kupone kupona (Gewinnscheine). V tem sklopu pa so prav gotovo še posebej zanimive delnice, opcije na obveznice in participacijske obveznice.
Pri tem je treba seveda poudariti sledeče: posebno važnjoje, da so tisti, kise ukvarjajo z vrednostnimi papirji, stalno na tekočem. To pomeni, da se je treba redno informirati o tečaju posameznih vrednostnih papirjev. Prav tako se je treba redno informirati o vprašanjih, kot npr.: kako se razvijajo podjetja, ki so se vključila v borzo, glede prometa, udeležb pri drugih podjetjih, zaposlovanja sodelavcev in naročil. Tudi vprašanje splošne gospodarske konjunkture močno vpliva na borzni trg. Vse te informacije vam
nudijo mdr. kompetentni časopisi kot so Standard, Die Presse, Gewinn in Trend.
Dobite pa jih tudi pri Zvezi-Bank v Celovcu in pri naših posojilnicah. Poleg tega vam lahko Zveza-Bank postreže še z dodatnimi informacijskimi viri, zlasti s tedenskim glasilom GZB ..Anlage-beratung, Unternehmens-profile, Charts und Kommen-tare der Wiener Borse und der auslandischen Borsen". Na Zvezi-Bank se oglasite pri Marku Krištofu ali Hanzeju Grilcu, ki vam bosta rade voje pomagala s primernimi nasveti.
Pri nas so dobrodošli vsi -tako tisti, ki še niso nikoli kupili vrednostnih papirjev in bi jih morda v bodoče le kupili, kakor tudi tisti, ki so jih že kupili, pa bi radi izkoristili nove ugodne situacije na avstrijski borzi.
Nečesa vam seveda ne moremo dati - vaše odločitve /a ta ali oni vrednostni papir. Naši nameščenci pa vam rade volje pomagajo s koristnimi nasveti. Toda končna odločitev za nakup nekega vrednostnega papirja je odvisna samo od stranke same!
Redni občni zbor Posojiinice-Bank Piiberk
V	četrtek, dne 5. oktobra 1989 je Posojilnica-Bank Pliberk, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, izvedla svoj redni občni zbor.
Predsednik upravnega odbora Lipej Kolenik je med številnimi člani lahko pozdravil tudi vrsto častnih gostov, med njimi direktorja Zveze slovenskih zadrug, dipl. trg. Joža Habernika, mestnega svetnika Frica Kumra, globa-škega podžupana Janeza Hudla, zastopnika Ljubljanske banke v Celovcu Franca Cuznarja, direktorja Ljubljanske banke Celje Nika Kača, zastopnike domačih in mešanih firm ter kulturnih društev.
V	poročilu upravnega odbora, ki je zajemalo poslovno leto 1988, v katerem je bila tudi 100-letnica obstoja poslovalnice v Šmihelu, je predsednik Lipej Kolenik na kratko orisal tudi razvoj v zadnjih desetih letih. Takrat seje posojilnica preselila iz Breznikovega skednja v nove sodobne prostore.
Sprememba zakona o kreditnem gospodarstvu, predpisi o likvidosti in kreditnem plafonu, višina kreditiranja posameznikov, predvsem pa določila v zvezi z jamstvenim in lastnim kapitalom so zahtevala strukturne spremembe.
Manjše enote teh predpisov niso zmogle več izpolnjevati in tako sta se k pliberški posojilnici v letu 1982 pripojili posojilnici Žvabek in Šmihel, leta 1987 pa še Globasnica.
S tem v zvezi pa je bilo potrebno izvesti notranjo reorganizacijo, ki pa je ob plodnem sodelovanju med poslovodstvom in odboroma in s pomočjo Zveze slovenskih zadrug v Celovcu povsem uspela, tako da posojilnica danes izpolnjuje vse pogoje sodobne banke.
S L 7. 1988 je bila priključena na računalniški center na Dunaju, tako da so dani vsi pogoji za ažurno in kvalitetno poslovanje.
Razvoj Posojilnice-Bank Pliberk pa najboljjasno dokazujejo podatki o poslovanju.
V	letu 1979 je združevala 24 milijonov šilingov hranilnih vlog. S koncem septembra 1989 pa 212,4 milijona šilingov. V času, ki ga zajema poročilo, je upravni odbor na 13. svojih in 20. skupnih sejah z nadzornih odborom v letu 1988 obravnaval prošnje za kredite v skupnem znesku 100,5 milijona šilingov, do 30. 9. 1989 pa v skupnem znesku 65,4 milijona šilingov.
Krediti nad 5 milijonov šilingov se dovoljujejo v kon-zorcijalnem postopku z zvezo ali z drugimi posojilnicami. V tem času je bila tudi stalno prisotna skrb glede izpolnjevanja predpisov o lastnem in jamstvenem kapitalu.
Potrebno je bilo prositi člane za odkup dodatnih deležev, privabiti pa je bilo treba tudi nove člane.
Ta skrb bo pliberške zadružnike spremljala tudi v prihodnjih letih, kajti vsako znatno povečanje bilančne vsote zahteva tudi večji dodatni jamstveni kapital.
Predsednik Lipej Kolenik se je vsem članom, predvsem firmam in Zvezi slovenskih zadrug zahvalil za odkup dodatnih deležev. Da je gospodarski faktor, kot je danes pliberška posojilnica, važen tudi za delovanje domačih društev, je razvidno iz dejstva, da posojilnica daje društvom brezplačno na razpolago prostore za razne namene. V poslovalnici v Šmihelu je dala na voljo prostor Slovenskemu čebelarskemu društvu za njegovo delovanje, na prošnjo Kulturno prosvetnega društva Šmihel pa bo uredila prostor za knjižnico in čitalnico.
Za kulturna društva, zbore, športna društva in druge ustanove je posojilnica v letu 1988 s plačilom plakatov, letakov, oglasov, kopij in neposrednih podpor prispevala okroglo 250.000 šil. in s tem podprla društveno dejavnost v okolišču od Suhe do Dobrle vasi.
Želja posojilnice pa je, da skupno s Kmečko gospodarsko zadrugo Pliberk in Živinorejsko zadrugo za Libuče in okolico uresniči in omogoči projekt kulturnega doma, ki bo primeren za delovanje številnih društev in ki si ga idealisti tudi zaslužijo.
Ob koncu poročila se je predsednik zahvalil vsem odbornikom in nameščencem za angažirano delo, vsem vlagateljem za vse večje zaupanje, privatnim in mešanim podjetjem ter Kmečki gospodarski zadrugi Pliberk pa za opravljanje denarnih poslov preko posojilnice.
Predsednik nadzornega odbora Janez Apovnik je v svojem poročilu dejal, da so bile nadzornemu odboru pravočasno predložene vse prošnje za posojila in kredite ter potrebne podlage, da je imel nadzorni odbor možnost pra-
Meseca oktobra bo mednarodna firma 1BB zaključila študijo o blagovnem oddelku Zveze slovenskih zadrug, kmečko gospodarskih zadrugah ter import - ekspor-tnih firmah, ki so v lasti ZSZ. Namen študije je osvetliti sedanje poslovanje teh sektorjev ZŠZ ter izdelati predlog poslovanja in ukrepov za naslednja leta, ko je pričakovati še ostrejšo konkurenco na tržišču. Študija mednarodne firme IBB bo na poseb-
vočasno izraziti svoje pomisleke glede zavarovanja posameznih kreditov in v določenih primerih zahtevati tudi dodatna jamstva.
Varčevalci v pliberški posojilnici so lahko prepričani, da je denar varno in dobro naložen, saj je večina posojil odobrenih z vknjižbo ali bančno garancijo.
Ena glavnih nalog nadzornega odbora pa je tudi, da skrbi za upoštevanje zakonov, pravilnikov ter poslovnikov.
Notranji revizor je bil vabljen na seje nadzornega odbora kakor tudi na skupne seje in je imel možnost poročanja o svojih ugotovitvah.
Predsednik nadzornega odbora je z ozirom na uspešen rezultat v letu 1988 predlagal občnemu zboru, naj upravnemu odboru podeli razrešnico z zahvalo in pohvalo za dobro gospodarjenje.
Poslovodja dir. Jožko Nachbar je članom obrazložil razne postavke v zaključnem računu za leto 1988.
Brez elektronske obdelave podatkov danes sodobno in ažurno poslovanje v banki ni več mogoče. Druga plat te kolajne pa je, da tovrstno poslovanje povzroča precejšne dodatne stroške.
Kljub priključitvi na računalniški center v letu 1988 je posojilnici uspelo prigospodariti čisti dobiček v višini 488.800,38 šilinga.
Kot že predsednik upravnega odbora je tudi dir. Nachbar nakazal problematiko v zvezi z jamstvenim kapitalom. Dejstvo, da se je odstotek skupnih posojil nasproti hranilnim vlogam znatno izboljšal, pa dopušča poslovodstvu in odboroma posojilnice optimizem za bodočnost.
Ob koncu se je odboroma zahvalil za konstruktivno sodelovanje, vsem članom in vlagateljem pa za izkazano zaupanje, vse občane pa je povabil, da v tednu varčevanja od 23. do 31. oktobra 1989 obiščejo prireditve, ki jih bo organizirala posojilnica in bodo objavljene tudi s posebnim letakom.
nem zborovanju predstavljena vsem odbornikom ZSZ, blagovnih zadrug, poslovodjem zadrug ter import - eksportnih firm. Študija je precej draga, precejšen del stroškov pa bo prispevala Avstrijska Raiffeis-nova blagovna centrala na Dunaju. Ob tem je treba poudariti, da se Zveza slovenskih zadrug ne zapira vase, temveč se hoče pripraviti na poslovne izzive v naslednjih letih.
Študija mednarodne firme fBB
„Ena lepa igra"
vlogo krepitve odrskega giba. Militarov se je pri svojem delu posluževal široke palete gledališko oblikovanih sredstev in slovensko tragedijo položil v vsečloveški, eksistencialni okvir. Iz zgodbe o razvoju sveta in človeka je izluščil slovenski modelček, več ne. Za amaterske igralce in igralke je bil to trd oreh, ki so ga morali verjetno kar pošteno obdelovati. Za pretežno mlade akterje verjetno ni bilo enostavno rasti v prepričanju, da sta gib in sur-realna odrska kompozicija dovolj ekspresivna, bolj od patetične besede. (Koreografija Janez Mejač). Nekoliko nebogljeno in nejasno sta izzvenela izgovorjava in zlohotni smeh nastopajočih. Predstavo pa si lahko ogledajo tudi profesionalni gledališčniki in ljubitelji sodobnega gledališča brez nelagodnega ščipanja v želodcu, kar naj bi že nekaj pomenilo.
Posebno tehniko pripovedovanja in tipiziranja je avtor razvil tudi v programskem zvezku, kjer se v sredini bere posebna zgodba vlog. Informativno, drastično.
Scena Toma Weissa je odprta, zamejena z velikopoteznim železnim ogrodjem, ki služi za nastope in deli oder.
Skrb za kostume in maske sta imela Polona Kus in Niko Kranjc. Naloga je bila zahtevna, ob tem pa se mi zdi, da bi včasih malo manj pomenilo več. Ponekod sta le s težavo ohranjala ravnovesje med otroško razsipnostjo fantazije in dejansko zgodbo. Morda pa je to sodilo v koncept, saj bi amaterski oder brez ne-uglajenosti izpadel le kot plagiat profesionalnega gledališča in ob tem izgubil svoj smisel in svojo pristno gledališko naravao.
Predstavo je z glasbo opremil Heino Fischer in pri tem subtilno potegoval pojevske registre tudi ob spremljavi odloka Karntner Lands-mannschaft o koroškem gvantu, ki sta ga dodatno mimično uprizorila Zdravko Haderlap in Katja Weiss.
Premiera je izzvenela v oktobrsko noč. Vsekakor globje segajoče in pomembnejše kot razna kresovanja ob plebiscitnem spominskem dnevu, ki so ga med drugim v Grabštanju/Grafenstein praznovali celo z neokusnim in neodgovornim plebiscitnim streljanjem / Abstimmungs-schieBen. Kam torej s tako realnostjo?
Maja Haderlap
ALPE-ADFMA	
BUGE WAZ	PRiMi
13., 14. in 15. oktobra, ob 20. uri	
*	
	SL
NEUE KARNTNER KUNBT	
V. Oman na Dunaju
Do 28. oktobra je na Dunaju mogoče videti (kupiti) dela koroškega slikarja Valentina Omana - ugledna galerija Pannonia v prvem dunajskem mestnem okraju razstavlja umetnikove slike, nastale v letih 1988 in 1989. Razstavo je odprl pesnik in umetnostni fotograf Peter Paul Wip!inger. L Sch.
Vn/endn Oman, 37/kr /9&S -7939, gn/eri/n Ponnonin, 7970 7) a n a) Marc-Anret-Arajle 2 P, te/. 63 93 33. Gc/eri/n jr odprta v^nk daa od 77. do 73. are, oh johotah od 9. do 72. are.
Kuhurno pismo iz Siovenije
Bienate - pomembno tikovno sporočilo
Deveti Jugoslovanski bienale male plastike v murskosoboški Galeriji Miško Kranjec je gotovo prvovrstni kulturni dogodek v Sloveniji. Dosedanje izkušnje kažejo na njegovo veliko odmevnost tudi v jugoslovanskih in mednarodnih strokovnih krogih, z dobrim obiskom pa je kulturni krog sklenjen.
V Murski Soboti se s svojimi deli - malimi plastikami -predstavlja 58 kiparjev iz Jugoslavije. Ogledamo si lahko 110 malih plastik in 27 risb. Sodeluje še enajst ustvarjalcev z dvaindvajsetimi deli iz Belgije in deset kiparjev s po dvema skulpturama iz Sovjetske zveze.
Stalni del Jugoslovanskega bienala male plastike je tudi spominska razstava, ki letos zajema dela Dušana Jovanoviča - Djukina, kiparja iz Srbije. Na razstavi sodeluje s štirimi skulpturami, medtem ko ima časni nagrajenec iz prejšnjega bienala letos v Soboti deset plastik.
Na letošnjem bienalu so tudi dela, ki so nastala v začetku septembra na delov-
nem srečanju jugoslovanskih kiparjev v Lendavi. Peruško Bogdanovič iz Zagreba, Zdravko Joksimovič iz Beograda in domačin Ferenc Ki-raly so oblikovali glino - njihova dela si prav tako lahko ogledamo v soboški Galeriji.
Deveti Jugoslovanski bienale male plastike bo v Murski Soboti odprt do 6. novembra, nato od 20. januarja do 20. februarja prihodnje leto v ljubljanskem Cankarjevem domu, od tam bo potoval v Szombathely in na koncu morda še v Sovjetsko zvezo.
Zanimanje drugih razstavišč po Sloveniji in na tujem izpričuje vrednost soboškega likovnega dogodka, kot to potrjujejo tudi odkupne nagrade, ki jih prispevajo pomurske delovne organizacije. Zasluga bienala je, da marsikateri delovni prostor lepo dopolnjujejo primerki iz prejšnjih razstav, podobno kot druga likovna dela, ki so nastala v različnih umetniških kolonijah.
Murskosoboški Galeriji nekako uspeva ohraniti visoko umetniško raven raz-
stav, s čimer zapolnjuje praznino in sivino v domačem kulturnem dogajanju. Nekako skozi vse leto - o čemer smo že nekajkrat pisali tudi v naših kulturnih pismih -imajo ljubitelji, poznavalci in strokovnjaki priložnost za ogled zelo različnih, toda kakovostnih razstav, na katerih sodelujejo domači ustvarjalci in tudi gostje iz različnih koncev Slovenije, iz sosednjih držav in Zvezne republike Nemčije.
Poleg stalnih in uveljavljenih prireditev, denimo mednarodne likovne Pannonie, si v Galeriji prizadevajo za ohranjanje ravnovesja med generacijami, med različnimi izpovednimi smermi pa med akademskimi slikarji in ljubitelji, zraven pa še umetniškimi fotografi in drugimi. Skratka: v mali Murski Soboti ustvarjalno dela velika (po vsebini) kulturna ustanova - Galerija Miško Kranjec. Seveda pa je njena vloga večplastna, vendar o tem v katerem prihodnjih kulturnih pisem.
Ernest Ružič
/van Do/enc
Za dotar čtovečnosti
BREZ MOČI ZA PROSTOST
... /Va videz je Mo fo eno običajnid srečanj na severnoameriškem kontinentu. Stisnjeni /uned-bar Grka Georga je bi/ prenapo/njen. S/rf/jiva vrata na prosto so se še vedno vrte/a in s ceste je sega/ med nas bodikavi kanadski mraz...
(„Prav gotovo nekje v Wirt-nipegu!" je pojasni! moj tolmač.)
... Dud po praženi kavi in zažganem krompirju se je nadvse pri/ega/ pog/edu na cestne krajnike, kjer se je
močni veterpo/gravai s snežnim pradom...
... Trije gostje so sta/i pred b/agajniškim pu/tom in p/a-čeva/i tobak, coca-coio in žveči/ni gumi. Postavna p/a-vo/aska priv/ačnid sinjid oči je s/one/a ob iz/ožbenem oknu in v orokavičeni roki drža/a te/efonsko s/uša/ko. Govori/a je v ško/jko v do/gid pres/edkid, kakor da se neznansko do/gočasi. Oči je obrača/a po taktu nekega Pres/eyevega š/agerja, ki je /ž sosednje jedi/ne /ože bobne/ na udo in pri tem še g/eda/a skozi motno stek/o za do/go
ko/ono avtomobi/ov, ki so se poganjati po enosmerni aveniji...
(„Winnipeg - kot bi ga poslikal s fotografsko kamero!" je zaklical Šandor. Las-zlo se je ustavil, mislil nekaj časa na stavke, ki jih je gledal pred seboj, potem je nadaljeval:)
... Prek edinega sedeža v /ožad, ki je bi/ še prost, je vise/a do/ga krznena suknja z ze/eno pod/ogo. /zbire torej nisem ime/...
(„To govori zdaj moj prijatelj," je pripomnil novodošli.)
... Obrni/ sem se d korenja-škemu m/adeniču vranje črn/d /as, njegova desna roka je objema/a severnjaško suknjo kot nekaj, kar samoumevno spada k njegovi moči.
„A/i smem?" sem vpraša/ /n dkrat/ tudi že šege/ po suknji, da jo obesim na obeša/nik pred /ožo.
„Seveda/" se je g/asi/ odgovor. Pospremi/ ga je odkr/t /n širok smed//aj.
Za isto m/žo sta sede/i še dve dek/ici, očitno sta bi/i še precej otroč/7. Obe sta se ta trenutek smeja/i neki ša/i, ki je nisem razume/. Pi/i sta čoko/ado z m/ekom, se ozira// naokrog in se smeja/i. Največkrat res ni mogoče vedeti, zakaj in čemu se najstniki a/i najstnice tako radostno posmidajo.
„Kavo, prosim," sem naroči/ strežnici, ki se je priziba/a mimo /ože s po/nim/ rokami krožnikov. „Mraz," sem se zadva/i/ sosedu za sedež.
„To še ni nič," me je zavrni/. „Pridajam s Severa. Tam div/a veter, da reže kosti. Ste že bi/i kdaj tam gori ob Cdur-edi/iu?"
„Ne," sem prizna/ in s/pa/ s/adkor v kavo, k/ se je usta-///a v skode//ci pred menoj. Kakšne narodnost/ je ? sem se vpraša/ /n zvedavo pog/e-da/ m/adeniča v m/adeniške oči. Ukrajinec ni, Po//ak tudi ne, še manj Nizozemec a/i Se/g/jec. N/ego va ang/eščina je sveža, saj postavj/a
besede drugo ob drugo oprezno, kot bi stavi/ na mizi dišo /ž igra/nid kamenčkov. „Je pri vas doma tudi tak mraz?" Kaj naj bi tudi reke/ drugega, ko pa nisem vede/, kam naj ga vtaknem.
„Pri nas doma?"je zategni/ in s s/amico potegni/ nov požirek svežega vročega m/eka. „Pri nas doma poznamo veter, to že. Ta nam prinaša na udo me/od/je otožne puste in g/as sprem-//ajočid gos/i. Tudi ki/ometre da/eč. Toda mraza pri nas ni takšnega."
„ Sentimenta/ne madžarske me/od/je/" sem vzk/ikni/. „ Poznam j/d /n rad j/d s//šim. Kakor raztegniva počasnost miru /ž da//nid sto/et/j so. Pos/ušaš j/d /adko ure in ure in v dudu pozdrav/jaš čas brez urn/d kaza/cev, k/ mu pravimo //ubezen."
dAr/je /jr/i/Majič)
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
PE 13.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Dr. Crippen na krovu; 13.40 Čudežne podobe iz živalskega sveta; 14.20 Tarzan posreduje; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Stari; 21.20 Dinastija - Denverjev klan; 22.05 Pogledi s strani; 22.15 Za ljubitelje filma; 22.45 Max Headroom; 23.40 Jesse James - mož brez postave.	16.35 Tedaj; 16.40 VVagner; 17.30 Teleski; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Težišče ..Evropa" - Pustolovščina industrija; 12.20 Homo Austriacus; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.55 ..Umetnostni komadi"; 1.40 Poročila.	11.30	F. M. Steward: Ellis Island; 16.30	Dnevnik; 16.50 Tednik; 17.40 Slovenci v zamejstvu; 18.15 Spored za otroke: Prgišče priljubljenih pravljic: Janko in Metka; A. Lindgren: Pika nogavička; 19.00 Risanka; 19.30	Dnevnik; 20.05 Po stopinjah; 21.00 Kriminalna zgodba; 21.50 Dnevnik; 22.10 Mestece, imenovano Hibiskus, kitaj. film.
SO 14.10.	9.05 Sinha Moča; 11.00 Njegov prijatelj Jello; 14.35 Moški v nevarni starosti; 16.00 Otroški Wur!itzer; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7 - sedem dni sporeda na dveh kanalih; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Nos spredaj; 22.05 Gangster v OP; 23.35 Aktualno; 23.40 Proces po hitrem postopku; 1.05 Poročila.	15.55 Tedaj; 16.45 Tek leta; 17.00 Draga družina; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Apokalipsa Now; 22.40 Aktualno; 22.45 Srčni list; 23.10 Šport; 23.40 Checkpoint live; 0.55 Poročila; 1.00 Exlibris.	8.10 Otroška matineja; Prgišče priljubljenih pravljic: Janko in Metka; Radovedni taček: Kamen; Deček Jarbol; 1000 idej za naravoslovce; 11.00	Slovenski ljudski plesi: Dolenjska; 14.35 Thomas in stari; 16.50 Risanka; 18.35 Na pragu 21. stoletja; 19.00	Risanka; Dnevnik; 20.30 Kolo sreče; 22.05 Dnevnik; 22.20 Delo na črno; 23.10 Klub za srečanje.
ME 15.10.	9.05 ..Teleskop" Kitajska; 10.40 Obzornik; 11.00 Tiskovna ura; 13.25 Sporočajo poroko njenih staršev; 15.35 Prometna vzgoja; 17.00 X-Large; 18.30 Na osi; 19.15 Loto, žrebanje; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Skrivnosti naših najljubših melodij; 21.20 Faust, opera (v francoščini); 0.30 Aktualno.	9.05 Kulturni obzornik; 9.30 Japonska - njena oblika in njena duša; 13.00 Dober dan, Koroška; 15.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Misija Eureka; 21.20 Dva Munchenčana v Hamburgu; 22.50 Smešna tička s platna.	8.55 Otroška matineja: Živ žav; Pika nogavička; 10.45 Delo na črno; 13.00 J. Binder: Houston - legenda Teksasa; 13.40 Festival kajkavske popevke Krapina '89;	15.40 Zabavnoglasbena oddaja; 16.30 Dnevnik; 16.50 Najljubši učenec; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 M. Šečerovič: Tovarišica ministrica; 21.10 Zdravo.
PO 16.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Poslednji Tycoon; 14.15 Cesaričin sel; 14.40 Angel na zemlji; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Rdeče žitno polje; 23.40 Zapadno od Santa Feja; 0.05 Aktualno.	16.55 Tedaj; 17.00 Univerze Evrope; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Dva Munchenčana v Hamburgu -2. del; 21.15 Šiling-gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Bavarska in Avstrija; 23.25 Nočni studio; 0.25 Aktualno.	16.30 Dnevnik; 16.50 Utrip; 17.05 Zrcalo tedna; 17.20 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge; 18.20 Spored za otroke: Radovedni taček: Zmaj; 1000 idej za naravoslovce; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. Berger: Odmev; 21.40 Osmi dan; 22.20 Dnevnik; 22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine; 23.10 Videostrani.
MIOMRfbKA Petek, 13.10.	(M.Hartmann) Koroški liki: Škof Slomšek	Nedelja, 15.10. (R. Vospernik)	6.30-7.00: Voščila Jezikovni pogovori	Duhovni nagovor (J. Messner)	(msgr. Franc Mikuž) Dvojezična	18.10-18.30: komunikacija	Dogodki in odmevi (F. Merkač) Ponedeljek, 16.10. Sobota, 14.10.	Primorski dnevi na Voščila	Koroškem		Dober tbio, ArirošA;* Spored za 15.10.1989, ob 13.00, TV A2 *	Zmaga dobrega nad stabim -te v pravljici? *	Brez duha in stuha *	Kutturni dnevi primorskih Stovencev #	Knjižni sejem v Frankfurtu #	Dvojezični otroški vrtec v Šentjakobu #	Novi, stari kutturni center pri Cingtcu na Trati	
Začetek nove tv-nadaijevanke
Sobota, 15. 10. 1989, TV A2, 20.15 - Začetek 6 delne nadaljevanke „Mision Eureka", ki so je v sodelovanju posnele avstrijska, nemška in švicarska televizija. O vsebini je rečeno le toliko, da bo v prvem delu sprejeta odločitev o nadaljnjem dogajanju zgodbe, ki obeta kvalitetne in napete epizode, ki ob zaključku dosežejo višek dramatike. V glavnih vlogah nastopata Elizaveta Rath in Peter Pon-gartz, nadaljevanko pa je posnel Terence Fee!y.
Odmev
Ponedeljek, 16. 10. 1989, TV LJ1, 20.05 -
Francoska drama, ki poteka v francoskih Alpah. V zapuščenih krajih živi malo ljudi in pa kakšna čreda živine. Tam so seveda tudi pastirji. Ena izmed čred pripada staremu Maiu-su, drugo varuje mlada Danielle, ki se je, ko je v dolini izgubila delo, vrnila na gorsko kmetijo. Nekega dne pride skupina sezonskih delavcev iz Italije in idiličen mir je porušen...
Apoka!ipsa
Sobota, 14. 10. 1989, TV A2, 20.15 - Med
vietnamsko vojno dobi ameriški stotnik B. L. Willard ukaz, naj ubije častnika Wa!terja E., ki v kamboški džungli despotsko ukazuje svoji vojski, nima več občutka za razsodnost. Ob tem se sooči z grozo in absurdnom vojne. V filmu v glavnih vlogah nastopajo	Marlon
Brando, Frederic For-rest in drugi. Režiser filma je Francis Ford Coppola.
Kitajska družinska zgodba
Ponedeljek, 16.10. 1989, TV Al, 22.10 - Rdeče žitno polje je naslov filma, v katerem Kitajca Jiur in Ju iz jeze izdelata primitivno bombo.
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditelj
Petek 13.10. 20.00	ha!a 7 bivše KESTAG.	Ponovitev igre „BUGE WAZ PRiMi GRALVA VENUS" Nadatjnje ponovitve predstave bodo še 14. in15. okt.ob20. uri	SPZinUNiKUM
Od 13.	Tinje do 14.10.		!NTENZ!VN!SEM)NAR za organiste, pevovodje, pevke in pevce	Sodatitas, dom prosvete
Petek 13.10. 19.30	Dom prosvete v Tinjah	Dia-predavanje: Zgodovina in umetnost mesta „Prage" Predavateij: dv. svetnik dr. Johann Sturm	Dom prosvete Tinje
Sobota 14.10. _ 20.30	univerze	Gledališče trenutka: ..GUERNICA"	UNiKUM
Sobota 14.10. 20.00	Kutturni dom šentprimoi	RiBiŠK! PLES igra: ansambet ZMEDA	Podjunski ribiški ktub
Sobota 14.10. od 8.30	Tinje do 17.30	SUKANJE Z VODENiM! BARVAM) vodi: Gudrun Frey	Sodatitas, dom prosvete
Nedetja 15.10. 16.00	Pri Joktnu"	Veiiki KiKiRiK), Lutk. gtedatišče Ljubtjana	Kutt. društvo ..PriJokinu"
Petek 17.10. 19.00	Pri Joktnu vCetovcu	SREČANJE UDELEŽENCEV TEČAJA SLOVENŠČINE V BOHINJU	Ctub tre popoti
4. Primorski dnevi na Koroškem Prireditelj: Krščanska kulturna zveza sob., 14. okt., ob 19.30 uri, farna cerkev v Šmihelu ned., 15. okt., ob 19.30 uri, farna cerkev v Šentilju Multimedialna predstava „Bodi svetloba" (po besedilih iz sv. pisma) ned., 15. okt., ob 19.30 uri, dvorana pri Šoštarju v Globasnici Gledališka predstava - Branislav Nušič: „Kaj bodo rekli ljudje", nastop gledališke skupine iz Štandraža, režija Emil Aberšek. Prir.: SKD v Globasnici.			
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 11.10.1989
	dobite (šii.)		piačate (šii.)
za 1 ameriški dolar	$	13,25	13,85
za 1 angleški funt	č	20,35	21,55
za 100 franc, frankov	f	203,50	213,50
za 100 ital. lir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	DiN	0,02	0,04
za 100 švic. frankov	sfr	795,00	815,00
za100holand. guidnov Hfl		615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,50	711,50
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
RAZSTAVE
Celovec
-	Galerija Mohorjeva (do 20.10.) - Karmen Goričar (Ljubljana), razstava 16 slik (v gvašu oz. kombinaciji gvaša in grafike).
-	Kulturna taberna Pri Joktnu (do 20. 10 ). - Razstava slik slušno prizadetih otrok. - Velika galerija (Theaterplatz) -Janez Repanšek, kipar. Otvoritev bo v sredo, 18. oktobra ob 18. uri. O umetniku bo spregovoril Zoran Kržišnik. Razstava je na ogled do 11. novembra 1989. - Galerie 61 (do 20. 10.)
-	Hanna Silberstein - Ironični svet.
Rožek
-	Galerija Rožek (do 15. 10.) - Razstavlja Boris Zaplati!. -Galerija je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro.
Libuče
-	Galerija Renate Falke (do 15. 10.) - Arnold Strohmeier, plastike in slike.
2šestici ................. 12,886.014,-
8 petič z dodatno štev........615.201
274 petič .................... 26.943.-
17.363 štiric ................... 566.-
331.846 trojk .....................37.-
1478 dvanajstič ................. 11.637.-
22.666 enajstič .................... 230.-
144.688 desetic ......................36.-
1 stava ........................ 742.043.-
SLOVENSKI
VESTMK
Izdajatelj in zaiožnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.

SpOVSO

Snežni čiovek
Skupina miadih ljudi je pred nekaj dnevi nedaleč od Spodnje Volge ujela snežnega človeka, ki ga že desetletja iščejo razne odprave.
To človeku podobno bitje, poraščeno z dlako, je veliko kot povprečen človek. Njegov obraz je izrazito grd, v ustih pa ima rumene zobe.
Snežnega človeka so zvezali in ga vtaknili v prtljažnik avtomobila, toda že kmalu se mu je uspelo odvezati, stekel je proti sadovnjaku in se izgubil med jablanami...
Najiepši vojaki
Vojaki francoske kopenske vojske bodo čez dve leti najlepše oblečeni med vsemi vojaki na svetu. Obrambni minister Chevement je namreč sklical najuglednejše francoske modne krea-torje, ki so pripravili osnutke za nova oblačila. Na „modni reviji" so se odločili za sivo-modro uniformo, ki je po Chevenementu „sil-no elegantna in moderna".
Občina neurejena
Na ukaz iraškega predsednika Sadama Husseina mora župan	Darbandikhana
Mustafa Fatah zapustiti svoj položaj, ker ni skrbel za čistočo v prostorih mestne hiše. Iraški predsednik se je namreč pred kratkim mudil prav v tem mestu v Južnem Kurdistanu, kakšnih 300 kilometrov severovzhodno od Bagdada, in osupnil, ko je videl umazanijo v stranišču in kopalnici mestne hiše. Kasneje si je ogledal še županovo zasebno stanovanje in ugotovil, da tudi tam ni nič bolje. Ko je Hussein po televiziji sporočil svojo odločitev, da odpusti župana, je še dejal, da človek, ki sam ni čist in urejen, ni sposoben skrbeti, da bi ljudje živeli boljše. Napovedal je še, da bo v podobnih primerih zamenjal tudi druge politike....
Marsovci zdaj tudi že v SZ?
Vse kaže, da so marsovci osvojili še zadnjo neosvojeno trdnjavo. Potem ko so se v preteklih letih „pojavili" že na vseh koncih sveta, so s svojimi letečimi krožniki pristali še v Sovjetski zvezi, ki je bila doslej imuna za tovrstna srečanja.
Vest o pojavu marsovcev prinaša celo sovjetska tiskovna agencija Tass, ki poroča, da je v Voronežu nekaj ljudi videlo neznani leteči predmet, „ki je najmanj trikrat pristal v mestnem parku." Toda to še ni vse. Tass
tudi trdi, da obstajajo priče, ki so videle človeku podobna bitja, „visoka tri do štiri metre in z izredno majhnimi glavami", ki so držala v roki revolverju podobne predmete". Do teh srečanj naj bi prihajalo v zadnjih dneh, pri prebivalcih Voroneža pa naj bi ta stik z nezemeljskimi bitji povzročil precej strahu.
Če ob podobnih obiskih iz vesolja največkrat ni bilo verodostojnih prič, pa naj bi tokrat za resnost trditev o srečanju z marsovci poskrbel šef znanstvenega laboratorija v Voronežu Genrik Silanov.
Tass trdi, da naj bi ta sovjetski znantvenik odkril mesto pristanka neznanega letečega predmeta in sledove „tujcev". S pomočjo „biolo-ške lokalizacije". Silanov trdi. da je na tem mestu odkril tudi dva skrivnostna kamna, kakršnih doslej na Zemlji še niso našli. Silanov pa naj bi po posebnih metodah sledil tudi „gibanju" nezemeljskih bitij in tako potrdil izjave ..prič".
t
Zadeva torej še ni razrešena-sledila bodo torej prerekanja in stroge znanstvene analize...
Nov kazino
Turistično gostinsko podjetje Pohorje pripravlja v Mariboru novo privlačnost. Naglavnem trgu gradijo kazino, ki ga bodo oprli 9. novembra letos. S skupnimi investicijami v višini 30 milijonov šilingov nastaja v objektu (slika zgoraj) pravi ..igralski raj". Toda vodstvo želi doseči še več: kavarna naj bo tudi prostor za kulturo, v skupno ponudbo pa bodo vključili poleg hotelskih uslug tudi gledališko in turistično dejavnost.
SLOVENSK! VESTN!K - ŠPORT
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT
Zmaga dečkov
Posojilnica-Bank Pliberk in Živinorejska zadruga Libuče sta dečkom SAK (na sliki) podarili novo garnituro dresov. In dečki so zaigrali kot spremenjeni:	sovrstnike
ATUS-a iz Borovelj so na tujem premagali z 1 : 0. Gol je dosegel Romi Ora-že. Seveda so bili zmage veseli tudi trener Janko Woschitz in predstavniki sponzorjev.	s/Aa.Ru/itz
OMmpija na soMdnem devetem mestu
Ljubljanska Olimpija je doslej odigrala deset prvenstvenih tekem v 1. jugoslovanski zvezni nogometni ligi, trenutno pa z devetimi točkami in razmerjem golov 14:9 zaseda deveto mesto. Prav v zadnji tekmi pa so igralci Olimpije prekinili skoraj že nadležno serijo neuspešnic v streljanju enajstmetrovk po tekmah. ki so se končale z neodločenim rezultatom.
Tokrat so bili igralci Olimpije namreč srečnejši: Proti Budučnosti iz Titograda (ki
na domačem igrišču letos še ni izgubila) so bili po 90. minutah brez zadetka spretnejši in v streljanju enajstmetrovk zmagali s 4:3.
Olimpija želi seveda izboljšati mesto na lestvici. Imajo možnost, saj bo prihodnji vikend na stadionu za Bežigradom gostovalo na 11. mesto uvrščeno Sarajevo. Na lestvici jugoslovanske 1. zvezne lige vodi Crvena zvezda, Beograd, tik za njo pa so Dinamo, Željezničar in splitski Hajduk.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
ureja Silvo Kovač
„Šah druži narode!"
Pod tem geslom so preteklo nedeljo organizatorji šahovskega društva Koper pripravili letošnji 26. mednarodni moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest in krajev. Hiba tega turnirja je bila le v tem, da se je nanj odzvalo pičlih 12 moštev, in od teh le eno zamejsko, namreč Koroško. Z doseženim 10. mestom se pa kar zgubimo nekje v pod-povprečju. Med boljše igralce je štel le Legat. Ostali člani koroške ekipe (Lojz Gallob, Živkovič, Ferm) pa so krčevito branili zadnja mesta.
Več uspeha je imelo moštvo Silva Kovača - ŠD Idrija: z 32 točkami je zasedlo 1. mesto.	G.Ž.
Šahovska naloga št.: 63
EDELMAN-WOLF/ New York 1989
a b c d e f g h
Pogosto v šahovski partiji samo z eno potezo spreme-
nimo njen potek. Tako se je zgodilo tudi v poziciji, ki je na diagramu. Dva mlada ameriška mojstra sta se po 20. potezah znašla v položaju, v katerem je beli, ki je na potezi, odkril zmagovito kombinacijo.
Za šahovnico se vam bo že po kratki analizi odkrila skrivnost in rešitev je tu!
Rešitev naloge št.: 62
Žrtev lovca s potezo 1. Lc6: + ! razbija obroč okrog črnega kralja. I...bc6 Na jemanje lovca s kraljem
l...Kc6: sledi matni napad belega: 2. Tacl-t- Kd7 3. Da4+ b5 4.Da7:+ in Dc7 mat. 2. Db8: Ld6: 3. !)a7: +
kc8 4. Da6+ Kc7 5. Lc3
Črnemu grozi forsiran mat :
5... Tb8 6. La5+ Kd7 7. Da7+ in Te8. Zadnji poizkus črnega je, da izsili večni šah, vendar se beli tega z lahkoto ubrani. 5...Se5 6. La5+ Kd7 7. Db7+ Ke8 8. Dc6:+ in črni se vda!
Rešitev naloge št.: 63
Beli skakač s potezo 21. Sd5! razkrije vse slabosti črne pozicije. Po izsiljenem
21..	.Tel: 22. Tel: Možno je tudi 22. Sf6+ Kd8 23. SgS:
22..	.Kd8 23.Tc8+ in črni se vda! Po izsiljenem 23...Kc8: sledi 24.Se7+ in po osvojitvi trdnjave bo beli izpeljal še damo na polju g8.
ŠPORTN1 TERMINI
NOGOMET
Sobota. 14. tO. 1989: Rapid Lienz- Klopinj (15). Dobrlavas -Vetrinj (15), Velikovcc-Gali-cijapShZcIeznaKapla-Šcnt-pave)(13), St. Lconhard-Zitaravas(15.15).
Nt-dctja. lS.lO.lVH^Mdtbal-SAK (15), Pliberk - ATUS Borovlje (t5). Bilčovs-Lieben fels (14.15). Selc* Podkrnos (15). Globasnica - Reiehcnfels (15). Labot -Šmihel (14.45). Ruda - Treibach (15), Zrelec -ASK (15). Wietersdorf-WAC (10.30).
ŠAH
Sobota, 14. 10.: SŠZl-SG RBH Wo!fsberg 11 (pri Korenu, 15), Frantschaeh - SŠK Obir 1! (15).