Izlia.jn,jo 1. in 15. vHacťgti meseca. Cena, jii» je za celo I gld., za vol leta 50 kr. — Naiocniuo sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. Novice Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-tiBuiti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. zt enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Povše — Višnikar. Vedoo bolj se bliža dan, ko bode rotiti poslanca mokm, kaleriin so dali naši kmetski posestniki m drugi zauptinje, da volijo poslanca za državni zbor. Ijwlika bode ta volitev v spodtijej DuleiijskeJ ob hrvatskej meji, kajti ti bodo sploh volili dose-dajiieffa skusenega moza, vrlega g. V. Pfeiferja. Isto tako se tie bodo kaj pomifiljali drugi naài volilci, ki imajo v obíiiej skupini 7/a vso Kranj>iko voliti enega poslanca, dali bodo skorej brez izjeme svoj glas g. Dr. Krek u. Nekoliko drugaie pa je z volitvijo v radeňkem, trebanjskem, i užem be rs k eni in kočevskem okraju. Tukaj je bil doslej poslanec, posestnik in bivii vodja kmetijske šole g. Fr, Pováe. Katoliško-narodna stranka ga t^e stavi kandidata tamošnjim volilcem. Liberalna stranka na ponuja g. sodnika in svètnika ViStiikarja. Ko bi v tej skupim ne bilo nemških Koievcev, bi se ne bilo prav nič bati za našega kandidata Po vše ta, ali sedaj je drugače, ker bodo Kočevci brezdvonino kot eden mož volili Visnikarja. Kaj pa je Vam storiti. Vam, vrli slovenski volilci? Zlasti pravim, kaj bodete storili Vi volilci trebanjske in sentruperàke doiineP Bodete li res volili Viánikarja œesto dosedaj-iiegH poslanca Povâeta? Ali bi bilo to pametno? Nikakor ne! Pa se o tem prepričate, poglejmo obadva gospoda, ki se Vam ponujata. Gospod Viànikar je sodnik v Ribnici, ima lepo plačilo pa najbrž malo zmožnosti za zastopnika kmetskega ljudstva, ki mora ravno dandanes nositi tako težka bremena. Doslej vsaj se v držav-uem zboru, kamor so ga ita g. Suk ljetom poslala dolenjska mesta, ni prav nič skazal. Tudi se je premalo brigal za našo slovensko stvar na Dunaju. Ko je bilo T jeseni v državnem zboru vpraěanje zaradi slovenske gimnazije v Celju, je reč res prepala ; po zadolženju nekaterih slovanskih poslancev se je sklenilo, da mora ta èola, ki daje le drobtinico Slovencem, zopet prenehati. Pa veste, možje volilci, koga tudi takrat ni bilo v zbornici, na Dunaju ? Gospoda V i â n i k a r j a, ostal je doma za pečjo, najbrž zavoljo nemških Kočevcev, ki so mu malo prej s svojimi glasovi pomagati v deželni zbor, njim se ni hotel zameriti, pa je zanemaril slovensko reč. Sedaj bi naj pa Vi slovenski možje zopet pomagali Kočevarjem, da tacega moža spravijo na Duniij, ki se bode skril, kadar bo élo za kako važno slovensko reČ? Menda vendar ne bodete tako stepi! Pa ěe nekaj. Doslej je bil g. Višnikar poslanec za dolenjska mesta. Zakaj pa sedaj noče biti več? Zato ker ga nihče ne mara. Nanj ne misli vže zdavnaj nobeden mestni volilec ne na tej ne na nni strani Gorjancev. Za vas naj bode pa to dobro, kar so meščani zayrgli ? Mislim da ne bodete tako nespametni. Česar meščani ne marajo, tega tudi vi ne bodete pobrali. Ako se je gosp. Višni kar kot poslanec dobro obnese!, naj ga volijo zopet dosedanji volilci, ako pa se je obnesel slabo za meščane, ga tudi vi ne bodete volili, čes za kmeta je vse dobro. Naj bode toraj g. Višni kar osebno se tako pošten človek, se tako vrl sodnik, za poslanca ni, zato ga vi slovenski kmetje ne bodete votili. Drugačen mož pa je g. Fr. Po y Se. Ta gospod vas je zastopal doslej in sicer tako izvr.-itiio, da mu nihče ne more najmanjie reči očitati. Pri vsakej priliki se je potegiiil za kmetski stan in njegove potrebe z res tako zgovorno besedo, da mu g. Visnikar v tem še senca ni. riliaali ste ga sami govorit na shodih v St. Rupertu in drugod, kazat vam je sam, koliko se je trudil za vas, kaj vam more pa g. ViŠnikar pokazati? Ko je bil g. PovŠe izvoljen za poslanca, so ga RadeČani prosili, naj jim zadobî od visoke vlade M most Čez Savo 10.000 gld. Gospod je dejal, storil bom, kar bode mogoče. Pa veste, kaj je dosegel? -— Mesto 10.000 gld. je dobil s svojim trudom 30.000 gtd., ter je tako deželi prihranil 20.000 gld. Za plačilo, moi^e volilci, ga bodete pa sedaj vrgli pod klop, ker tako hočejo nemâki Kočevci in pa nekateri liberalni gospodje? Ne, tega ne bodete storili, ker bi bilo naravnost neumno. Gospod PovSe je bil veliko let vodja kmetijske Šole v Gorici; zato ima posebne zmožnosti, da se ravno la vas kmete poteguje. Gospod PoTŠe je kmetski «in in sam posestnik t Morav- èah in Ijubljanekej okolici, torej Èuti sam, kje kmeta čevelj žuli. Gospod Višni kar tega ne more o aebi trditi; on je uradnik, ki dobi svojo plažo, naj se jfodi vam kmetom dobro ali slabo. Zato, možje volilci, ne dajte se po nikomur motiti, g. Viènikar ni za vaa. Vsi kliéite dan volitve; naš poslanec je gospod Franc Po v se, deželni odbornik v Ljabljauil V imenu ,,/cai. polti, druiftva." Kaj je noTCija po avstrijskem cesarstvu? Volitve za novi drŽavni zbor se vrSé jako živaiino. Po vseli deželah so vse stranke pri delu, Zlasti sili na dan socijaltio-demokntičiia stranka; hoie fli priboriti zmago v peti skupini na vsak način V nekaterih deželah si je res priborila precej glasov. Zmagala je v ieško-neinSkili meatih. Na Dolenjem in Gorenjem Avstrijskem, Tirolskem, Solnograèkem, Primorskem, Kranjskem, deloma na Koroškem in Štajerskem in v Galiciji jej pa tla niso ugodna: ne more zmMgovati. Nastopajo pa pri volitvali socijalni demokratje z vso silo in surovo. Tako 86 poroča iz Češkega, da so pri volilnem shodu zoper duhovnika dr. Horski-ja v Horaždovicah razsajali socijalisti z židi vred tako hudo, da so rabili celo noie, Jednega župnika BO tepli, jednega župana so pa nevarno ranili v spodnji del trebuha. Na Kranjskem izpadajo prvotne volitve za katoliško narodno stranko jako ugodno. V peti skupini bo z veliko večino izvoljen g. dr. Krek. Zmagal bo tudi g. Povàe v trebanjsko-kočevskem okraju, in g. dr. Žitnik v notranjskill kmečkih občinah, — kakor sedaj stoje stvari. Tudi [ia Koroškem Slovenci neutrudno delajo. Upanje je, da zmagajo s svojim kandidatom. Najživahnejsa pa je volilna borba na Nižje-avstrljskem. Krščanski socijalisti hočejo popolnoma ugonobiti židovski liberalizem in ob jediiem zajeziti židovsko socijalno demokracijo. Kilj je novega po širokem sveta? V Rusiji so bile doslej prav ostre postave proti Židom, tako da jih ni posebno mikalo naseljevati se tamkaj. Sedaj se pa AhrahamoviŽem že dovoljujejo razne polajšave. In ^začeli so ae zopet bolj gosto seliti na Rusko. Škoda velika; dobrega ne bodo nič prinesli v deželo! V Španiji se pojavlja novo gibanje. Vstajajo namreč neki rogovileř.í v deželah ob meji in nabirajo begune àpanjske armade, nakupujejo jim oroide v belgijskih tovarnah in jih vežhajo celo pred očmi okrajnih oblaetev. Vlada jih s paznira očesom zasleduje, Pravijo sicer, da ne nameravajo nič hudega. Pa kdo jim bo verjel? Pripravljajo se gotovo na pravo pravcato prfkucijo. Uboga Španija, tudi nikoli nima mirul Pa najvažnejša novost je vojska na Kreti. Na tem nesrečnem otoku, o katerfm so v zadtijem času tudi „Novice" večkrat prinesle kako, navadno žalostno poroÈilo, je res sedaj prava vojska Znano je, da so bili že v pretepenem letu tam veliki nemiri. Turki so pritiskali in [»reganjali kristijane. Kristijani so se hranili in — bili so poboji. Vsled pritiska poslanikov evropskih velevlaslij je Turčija sklenila nekoliko preosuovati upravo na otoku. Ali ta preosnova ni zadovoljila kriatijanov. Vstali so in proglasili Kreto £a del grškega kraljestva. Grški kralj Jurij pa, nevoljen, da se evropski poslaniki samo pogajajo, storé pa niČ odločilnega v korist krščanskim krisiijanom, je poslal svojega sina Jurija in poveljnika Vassosa i vojsko na otok, da ga osvoje v njegovem imenu. Oči vse Evrope 80 se sedaj uprle na Kreto. GrSki poveljnik Vas.so8 je prišel na otok iu osvojeval krnj za krajem. Pridružili so se mu kreČanski ustaši. To pa ni bilo všeč velevlaatim evropskim. Njih poslaniki so z mogočnimi vojnimi ladijami pripluli pred Kreto, da zahranijo Grkom nadaljno prodiranje, češ, da Grki kalé evropí?ki mir. Due 20. svečana je priSel poveljnik aiigležkega brodovja k Vassosu in mu Eiaznanil sklep zjedinjenega ladijevja, da bodo napadli grŠke četf, ako bi poskušali še naprej prodirati. Grki se iiiso zmenili za te besede, zato so začeli poveljniki posameznih evropskih ladij dné 21. svečana zjutraj streljati na vstaše po okolici mesta Kaneje. Raz mesta je vihrala gr^ka zastava. Popoldne 80 podvojili streljanje. Ob 4. uri popoldne BO sklenili poveljniki ptujih ladij vstaSki ěator bombardirati. Vse ladije so začele streljati iz topov. Angležka ladija je prva vstřelila, za njo vse druge ladije. Štirideset strelov iz topov je priletelo ua tabor. Ko so prenehali streljati, se je videla še grška zastava na višini sred grškega taborišča. Vstaši niso imeli škode, nobenega mrtvega. Kaj bo? Nemški cesar Viljem je uradno predlagal velevlaatim, da bi Pirej, pristanišče v Grčiji, blokirali, zaprli, in na ta način prisilili Grke, da odnehajo. Anglija, Francija in Italija sicer ne odobrujejo grškega početja, pa na tak način prisiliti Grke k miru tudi nočejo. Avstrijska, nemška in ruska vlada so pa mnenja, da je takov posilni korak potreben. Nemški državni tajnik Marschall se je v nemški zbornici odločno izrazil, da obsoja postopanje Grkov in da morajo na vsak naČin od-jenjati. In nemško ljudstvo tudi tako misli. Na Francoskem pa je ljudstvo z veiine prijazno Grkom in njih postopanju v svrho rešitve prepornega vprašanja. Iz ust voditelja angleške politike Bal-fourja pa so se slišale take besede, da je Kreti zagotovljena samostojnost, in tako se bo ohranil âe nadalje mir, ki ga řele vse evropske države. Il) res, iiajiiovejía poroi'ila priivijo, da se je meil velesilami doseglo splošno sporazumljenje, da se morajo v slučaju, ko bi se Grki ne hoteli udati, blokirali grška pristaiiišín. Velesil« so za avto.io-uiijo, saiiiosiojiiost Krete. Neiiièija zabtevu, ia Grki prej zapuste otok, — Grški narod pa demon atruje zoper velesile. Velesile bodo morda jirisitiie Gráko, da pusti Kreto. Kralj Jurij bo bržkone moral prepustiti prestol svojemu prvorojencu Na grško mejo jt; od[)Osl;iia turska vlada osem poklov konjenice in 40 baterij. Pišo so uaiii: Iz Novega mesta. — [Volitvel] Ta glas gre po deželi; glasi se ludi pri nag. Eno volitev za peto skupino smo že imeli, druga, za mesta, Das pa še čtika, O zadnje) danes nuôem nić spregovi l'itî, paè pa bi radovednežem nekaj povedni o prvej volitvj. Prvič so se letos pri tej volitvi poganjale za svoje može tri stranke: socijalno-demokrHtska, katoliško-narodna in liberalna. Najhuje so delali socijalni demokrati. Priznati .-^e jim mora, da so neumorni, da se ne ustrašijo nobene težave, nobene zapreke; da, vredna bi bila njihova žilavost bolje re4i, V Novo mesto 80 prišli tekom devetih mesecev štirikrat, in dvakrat še posebej njihov ivpostelj K. Dan pred volit-vijo 80 sklicali volilni sliod v gostilno g. Kova Ôa „Pri posti," kjer sta govorila druga Kristan in KordelitS. Prvi, kakor povsod, je popisoval ubožtvo delavskih stanov, obrtnikov, kmetov s prav drastiénimi barvami, tožil, da je vsenm vzrok kapitalizem ter trdil, da pomagati mornjo edino le socijalni demokrati, nič pa da ne opravi krščanska cerkev, ieš, da doslej še ni nič storila za človeštvo. Gospod je govoril goreče, ali priznati moramo, dostojno in nerazžaljivo. Ugovarjala sta mn gg. Dr. Marinko in vikarij Prelesnik tuko, da je bil goreči demokrat vidno v škripcih. Ali o gospodu KordeliČu, crevljarju iz; Ljubljane, pa se we moremo izraziti tako mehko kakor o prvem govorniku g. Kris tanu. Korđelič je brnhal iz sebe same zabavljice, seveda zoper duhovne, katere nikoli ne iinenuje s to besedo. Da bi svojih ostudnih trditev nikdar ue mogel dokazati, za to se ne briga. Se manj pohvalno pa bi mogli pisati o poslušalcih, socijulLih demokratih. Po velikej večini je bila to ostudno pijana tolpa brezmiselnih zapeljaucev, ki so samo krulili: ni res, ni res! ter celo lastnemu govorniku Kristan«, z vednim pijanim besedičenjem tako nagajali, da se je zastonj trudil predsednik Kordelič, zastonj njih drug Urna pomiriti jih. Ko je gospod Kristan trdil, da bodo edino srcijalni demokrati rešili svet, si je gotovo mislil; pa taki-le ne, kakor 80 ti-le pred menoj, teh me mora biti sram. Kot posebnost povemo še to-le; Isti Čas ko je Kristan trdil, da socijalni demokrati niso zoper vero, da vera ni v nevarnosti, je priznal, da sam vže 16 let ni bil pri spovedi. Pri tacih ljudeh, kaj ne verni Dolenjci, vera ni v nevarnosti, ker je ved nimajo! Zmagali so pri nas 4 liberalni kandidati, ki bodo dali svoj glas gosp. Kuncu, krojaču, kar pa mu ne bode prav nič koristilo, kajti g. Dr. Krek boda zmagal z veliko večino. Gotovo pa je, da bi bila zmaga na našej strani, ako bi bili mi le pol toliko agitovali, kakor so delali nasprotniki liberalci. NaŠa katoliška stranka je dobila namreč 51 glasov, liberalci 74, in socijalni demokrati celih 14. Škoda toliko truda Zii prazen nič! Ćujemo, da nekateri gospodje liberalci delajo zoper nekatere delavce, ki so pošteno volili z našo stranko. Dolžnost nam je, da pa mi zlasti take podpiramo z delom in naročili. Priporočamo vlč. gg. duhovnom in drugim somišljenikom, zlasti gg. mojstre: krojača Mikolič in Jarc, črevljarja Fr. Picelj in Leop. C i gle r tívoji k svojim! V imenu „kat. polit, druŠiva." \z AdIeàiÉ. V torek 23- ťebr. smo imeli volitve zaupnih mož za državni zbor. Voljeni so bili gospod župnik Ivan Sašelj, gospod župan Matija Milek in predsed. kraj. šol. sv. lyan Adlešič. Vsi trije so možje jeklenega značaja, in bodo stali kakor skala za katoliško-narodnega poslanca. Priliodno nedeljo 28. febr. bo pri nas blagoslov-Ijenje lepe slike, „Kristus nmirajoč na križu," katera bo postni čas kinčala veliki altar. Vedno kaj novega, za Vel. noč nam je pa zopet obljubljeno prijetno iznenađenje, Hvala gosp. župniku za požrtovalni trud, in našim Amerikancem za novce! Vreme imamo jako lepo, in godi se nam še precej dobro. V Adventu in krog Božiča smo obhajali „preš-Čine," in zdaj se pa kljub trtne uši in prevotljenih mošenj po pirovanji sučemo. Cleveland O- 5. jan. — V 24. št. „Dol. Nov." je čitati v raznih vesteh, da so se Časi v Ameriki na boljše obrnili. V resnici so prvi teden po izvolitvi Mekinleya 4. nov, prêt. 1. zagnali veseli hrum, upajočim obilo in trajnega dela, in tudi tovarne so večinoma vsa svoja velika kolesa zavrtile. Ali žali Bog, resnično je kar poročam, da vse veselje delavcev ee je pa že v 14 dnefi po izvolitvi, v žalost iii skrb za prihodnjost spremenilo. Prenehal se je zopet valiti črni dim iz visocib dimnikov. In sedaj se splošno delo uadaljava jako po malem, ker večinoma tovarne stoje. In tudi je nemogoče misliti na kako izpremembo pred nastopom predsednika, in to bode 4. marca t. 1. Znano je pa, da nam tudi potem ne bodo pečene prepelice v grlo letele. Tukajšnji časnik „Cleveland Piťss" puroča, da je sedaj v tukajšnjem nieaLu Shinih domačinov od 40 do 50 tisoč brez dela, Koliko je pa naših ubogih Kranjcev? Veliko nad polovico. Kavno tako žalostna poročila izvemo od naših rojakov iz drugih mest. Tudi v zadnji Ět, 53, nam je naš list „Glas Naroda" med drugim omenil sledeče: Tako ae bode nadaljevalo do spomladi, ko se novi kongres snide in pravi tarifni ples prične. Potem pa tudi ne bode boljše, pač pa prav slabo. Potem bodemo šele dobro videli, v koliko vajetov je vprežen voz kapitalistov, in kako različne koristi imajo, jedni bodo vlekli na desno, drugi na levo, drugi zopet na hrib in navzdol. Potem se bode zopet vlekla do'ga debata kakor morska kača, kar je že znano iz minolih let, vsak odlok bode le odkládán, kritičen položaj pa vedno hujši postajal itd. Ako bodo ameriški bogatini v resnici nam kaj boljšega privoščili, želim z veseljem poročati „Dol. Noy,„ (Opomba vredništva.) Še druga dva dopisa iz Amerike (La Salle) sta došla. Ker sta vsebine take, ko tu navedeni, jih ne ponatisnemo, da eno in isto ne ponavljamo. Dostavimo pa, da nase poročilo 15. dec. smo zajeli iz ameriflkili listov, ter temu poročilu dostavili jasno: „To pa ne poročamo zato, da bi zopet vse v Ameriko hitelo, ampak da oue bralce pomirimo, ki imajo svoje sorodnike in znance v Ameriki brez zaslužka." Tedaj: Ne v Ameriko! DomaČe vesti. (j- Umrl) je 1, marca ob V4I0. uri preË. g. Fr. Munda, župnik (rnomaljski, po dolgem bolelianji. Pogreb bo v sredo ob 10. ari. Mir mu bodi! Umrl) je T Ljubljani gospod grof Blagây, grajSčak v Bustajnu. Truplo prenesli 90 na Bostanj. (f Umrl) je na Robu pri Vel. Laáčah prež. gosp. župnik Miha«] Lavtižar, star 43 let. V Pre-Čenski fari je rajni gospod bil kaplan in je t blagem spominu âe danes, Naj miru počival (Zatiaki grad,) ki je sedaj last verskega zaklada, bode kupil red Ciatercijenzev. Bili so že nekdaj v tem gradu ravno taki redovniki. (Okrajna bolnilna blagajna v Novem mestu) ima svoj redni obilni zbor 14. marca zjutraj ob iO. uri ter se bode o tej priliki razdelilo tudi obširneje poročilo o njenem delovanja. — Dosedaiye na-ielnistvo je svojemu predsedniku gospodu Simon pl. Sladović-u v znak priznanja njegovega neutrudlji-vega in nesebičnega delovanja v korist okrajne bol-nišne blagajne poklonilo lep prstan z briljanti. (Posestnike mestnih njiv) vabi mestno županstvo v občinsko pisarno v petek 5. t. m. ob 2. ui'i, đa se pomeuyo o zadevi poprave poti ua mestne njive. (Združenje Kandij e) z Novim mestom se je že mnogokrat uvaževalo, pa vedno ua nasprotja zadelo. Sedaj so se pa mnogi s to miilijo sprijaznili in koristi sprevideli, in upati je, da se to združenje doseže. Mestna občina je zato prvi korak že storila. (Vabilo.) Okrajna posojilnica v Krškem vabi k občnemu zboru, ki bode dne 4. aprila t. 1. ob ll.> oziroma ob Val^, uri dopoludne v zadružni jisarni z dnevnim redom predpisanim v zadružnih pravilih. (Posojilnica v Krškem) je imela do konca 1. 1896 zadružnikov 930, dolžnikov 900, hranilni carjev 728, denarnega prometa pa je bilo 113.663 gld. 85 kr, (Gepilni tečaj) v Novem mestu je prav dobro obiskan; soba, precej velika sobana, je bila zadnjo nedeljo natlačeno polna. Vidi se, da so se začeli gospodarji zelo zanimati za novo vinorejo. Natančneje poročilo prihodnjič. (VnovomeSkem okrajnem glavarstvu), ki šteje 48.346 dui, bilo je zadnje Četrtletje minolega leta 41 porok in 434 rojstev ; umrlo jih je 286. Do 1 mesec starih je umrlo 36, do 1 leto 63, do 6 let 102, do 15 let 19, do 20 let 20, do 50 let 22, do 70 let 67, nad 70 let starih pa je umrlo 66. Vsled prirojene slabosti umrlo jih je 19, za jetiko 41, za pl^jučoico 16, za davico 30, na oslovskem kašlju 11, za vročinsko boleznijo 19, itd. Ponesrečil se je eden. Samomor ali pa uboj se ni primeril. (Delo po vinogradih) veselo napreduje. Vreme je lepo ugodno, da so ljudje že vse obrezali. Mnogo gospodarjev je prekopalo stare vinograde, in pripravilo za nove nasade. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem mestu) hvaležno potrjuje, da je prejela iz nabiralnikov in sicer: pri g. Ig. Sitarju v Toplicah dne 21. jan. 3 gld. 64V2 tr., pri g. Jos. Zurcu v Kandiji dne 15. febr. 6 gld. 9 kr. in pri gospej Ant, Tuček v Novem mestu dne 23. jan. 10 gld. („Jugoslovanski klub.") Klub, to je zveza gotovega itevila poslancev, ki obljubijo, da bodo v važnih rečeh aknpno glasovali v državnem ali deželnem zboru, je kaj imenitna stvar. Posamezni izgine, le T druitvi je moČ. NsSi slovenski poslanci so bili doslej prav razkoiani: nekaj jih je bilo v zrezi z katoliâko mislečimi Nemci, dragi pa zvezani z nekate- rimi Hrvati. Upati pa je, da bodo novoizvoljeni poslanci pristopili s Hrvati vred k enemu takozvanema „jugo-slovanskemu klubu." kar bode gotovo vsak narodnjak pozdravil z največjim veseljem. Šteli bodo pač do 30 glav, torej imeli Število, da se bode treba na njo ozirati tudi vladi. Koliko uam je treba na narodnem, gospodarskem in verskem polju! Kako velika nevarnost nam preti od požresmh Lahov v Gorici, Trstu in v latriji! Le skupno se bode dalo kaj doseči, kaj odvrniti milemu narodu. Torej izvoljeni gospodje, zaupniki nasf^ga naroda, složite, zjedinite se vsaj ua Dunaju v blagor našemu zatiranemu narodu! (Kmetijski poduk vBeli cerkvi.) Zadnjo nedeljo 21. t m. je priredila kmetijska podružnica novomeška popotni poduk o viuoreji in drugih važnih vprašanjih v Beli cerkvi. Govorili so gg. : G o m b a č, Guzelj, Robrman, Skalický, Wutscher in župnik Žgur. Poduk se je vršil v tamošnji šoli, ki je bila natlačeno polna ukaželjuih gospodarjev. (Slava Bog u I) Tega dela izšel je navnokar IIL zvezek, kateri prinaša postne in velikonočne na-peve, ter pesnii za misjon, katere je zložil P, A. Hribar. Ta zvezek ima tudi odgovore pri petih litanijah deloma že znanih, kateri se bodo ljudstvu dopadli. Cena zvezku je 1 gld. 20. kr., glasovom 80 kr. Dobé se v frančiškanskem samostanu v Ljnbljani. („Hrvatska misao,") zove se list, ki je začel izhajati kot mesečnik v zlati Pragi. Glasilo je ondi bivajoČiU hrvatskih velikošolcev. V doaedaj izšlih številkah nahaja se toliko zanimivega iz političnega in gospodarskega življenja Hrvatov, Čehov, Poljakov in Rnsinov, da je list zares priporočila vreden tudi vsakemn Slovencu. Pred vsem povdarjajo iidatelji odločno, da bodemo Jugoslovani le v ozki zvezi s Ôehi in ostalimi Slovani zamogli napredovati v političnem, kakor v narodnii-gospodarskem oziru. „Hrvatska misao" stane na leto 3-10 gld. s poštnino vred. liaztie Testi. * (Obešeni morilci.) Morilci Brezovič, Polovac in Vnkanič bili so due 6. t. m. obešeni v Zagrebu, Prvi je zaklical pod vešali: Bog daj, da se vsem Vam tudi tako godi; Polovac je rekel: Z Bogom; Vnkanič je prosil ljudi, naj skrbe, da bodo otroci njegovi obiskovali solo, da jih ne zadene taka osoda, kakor lyega. Ti trije 30 glavni stenjeváki morilci. Drugih jednajst je cesar pomilostil, in sodišče jim je pramenilo kazen v večletno ječo. * (Kmetijske zadruge) so na Bavarskem zelo razširjene. Opirajo se z večine na Reifeisenove posojilnice. Vseli zadrug je okolo 1500, in eo združene v deželno zvezo. Skupno naroČevanje blaga se je v zadnjih 2 letih popetorilo. Za svoje pridelke imajo 9 velikih skladišč, kjer imajo na prodaj žito, klavno živino, krompir, drva in hmelj. In mi? Mi čakamo, da Še bolj propademo. Kako propada kmetski stan, dokazujejo nam jasno številke. Leta 1894 je bilo v v Avstriji 13.089 kmetij prodanih prisilno na dražbi. Sodnijsko so bile cetyene 30,160.840 gld, ; dolga je pa bilo na njih 37,990.058 gld,; prodane pa so bile za 22,600.637 gld,, tako da je bilo izgubljenih nad 15 milijonov. Ali ni to živi dokaz, kako potrebujemo pomoč? Združimo se torej v kmetijskih zadrugah! * (Resničnost naše vere.) Neki podkrilj v Indiji je vprašal katoliškega misijonarja : „Naái bonci (indski dahoniiki) BO mi zanpno povedali, da je njih vera čista prazna^ in dft sami nič ne verujejo. Povej mi toraj tuđi ti, ali je kaj na tvoji veri ali ne? Izdal te ne bom, bodi brez skrbi." — „Vaâi bond," je odgovoril misijonar, „imajo svoja posestva, kar potrebujejo, ^j^dje jih spoStujejo in čislajo. la jaz? Zapustil sem domačijo, znanca tn sorodnike, domovino in vae, da sem tukaj v vedni nevarnosti, da stradam in trpim. Ali misliš, da bi to storil, ako bi ne bil prepričan o resničnosti svoje vere?" * (Umrl je) v Brightovn na AngleŽkera baron Julij Born, jedeo najprvih članov kranjske industrijske družbe. Po Gorenjskem in Koroškem si je bil nakupil veliko posestev, in osnoval velik lovski park z divjimi jeleni. S kmeti je imel mnogo pravd, o katerih se je po listih mnogo pisalo. Truplo so po njegovi želji sežgali v baraburškem krematoriju, (tam imajo napravo za sežiganje mrličev) pepel pa bodo shranili v tržiski občini, kjer je zapustil svoja posestva, V avoji oporoki je zapustil tržiški občini 10.000 gld., šentanski in sentkatarinski občini pa po 5000 gld. za reveže. * (Strašen hudodelec.) V Požegi na Hrvatskem so zaprli Simona Zupančiča, ki je ubil svojo ženo, svo ega očeta in svojo mačeho. Malo poprej Je prišel iz ječe, v kateri je presedel osemnajst let zaradi umora. * (Nečloveško ravnanje.) V Spalovu na Moravském so našli 37letnega moža, katerega ao imeli 6 let v nekem hlevu popolnoma nazega xaprtega. Le redkokedaj so mu dali kaj jesti. Bil je nezakonski sin neke Kraus, ki bi sti ga bila rada znebila. 6 gl iože Stamcar, poř^estn V hm Bufihi št. 26. Krompir in korenje i ni a naprodaj (e2-i) ItiiSiiiia Sretiriiii (iia Marofn) pri Novčid mistn. SiSlf z mesečno plačo 10 gld., s prostim * stanoi aujeni in hrano, sprejme precej ( v službo A. Ličan v II raki Bistrici ** na Notranjsitem. (ou) MM tuietiSh šo išče iia Grnm za k volom. Stanovanje f6C) Soba z vso opravo oddati je v hiši št. 154 v Novem mestu v najem. Več pove opravnistvo tega lista._(67-1> Hiša na prodaj! v Novem mestu h. St. 211, v pr\em nadstropji, obstoječe iz štiiili lepih Sob, kuhinje, shrambe, kleti, drvarnice itd., oiida se s aprilom v najem. V Novem mestu na glavnem trgu št. 92 je ^ predajalĐii takoj za oildati. h prodajalno se tudi lahko stanovanje v hiši dobi. -— Več se izvé pri lastnici gospej Ani Mascon na Dunaju (Witn) VIII. Lederergasse Nr. 3, I. Stock. (37—3) Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem imel po svečnici v zalegi zopet janit ali nijavi debeli smodnik za kamenje streljati. Ob jednem pripoiočam svoje špecerijsko in železninsko blago, s katerim bodem skušal slavno I občinstvo v vsem zadovoljiti. i R^ I'raiic Kastelic, I v Kanđiji pri Novem mestu. SM«*MMMM«M«aM«M««M«MMM Pivovarna I. Rosier & Comp. (poprej bratje Kosler) V Spodnji Šiški pri Ljubljani. [jsojíiiiio si naznaniti, lia smo otvorili v Rudolfovem t svilio udobnosti p. n. or]jema(cev zalogo naših izvrstnih piv, za katero smo poverili g'ospoda (GOSTIIMI Kk „¥RATI1") istostam. Nasi dosedanji in novi oiijctnulci zainorpjo torej svojo potrebščino na pivu dobivati iz omenjene zaioge ali pa naravnost od naa iz Ljubljane in se priporoiamo, zafçotavljaje iiajsolidnejšo postrfiibo. za blagohotna naroôila. Z odliínim spoítovaiijem I- Hosier & Comp, Oznanilo. Stev. 1835. dne 16. oktobra 1896 v Mirni pe6i zamrlega Jožeta Rus »padajočega raznega blaga (gospodarskega orodja) iii podrobna prodaja posestev (med njimi dva vinograda v Hmelniški gori, hiša St. 17 8 Btalo v Mirili peří), nadalje v najemdanje zemljišč, (med njimi travniki) se bode vršilo in aicer: dne 4. marca Í897 : prodaja barem blaj^a ; dne 5. marca 1897: prodaja posestev in zemljišč; dne 6. marca 1897: v najemdanje zemljiáó. Vsakokrat ob 8. uri dopoldne v Mirni peči, lîtidi bolehnosti gospodinje na prodaj je po jako nizki ceni pod Pečicami pri Dolih, fara àkocjan mlin s tremi teíaji; nad mlinom hiša, zidana ter z opeko krita, četrt ure od obćinske ceste oddaljena, Zraven spada vae gospodarsko poslopje, njive, senožeti, gozd iu vinograd. — Vse àe v prav dobrem stanu. Natančneje se izve pri lastnici (64-1) Tereziji Čeánovar, pod Pečicami li. Ht. 1, p. ákucjan ua Doleiijskem. Barem blago se morii takoj plačati, prevzeti in odstraniti. Dražbeni pogoji, na katerih podlagi imajo kupci Založiti 107o vadij, kupnino do 100 gld. plačati v enem mesecu, nad 100 gld. pa v treli obrokih (enem, trah in lestih mesecih) — in zemljeknjizui zapiski, ležé pri podpisani sodniji. C. kr. m. del. okrajna sodnija Rudolfovo, _ dné 1. februarija 1897. (55) eeeëoëiëëëëëëiëëMs S Naznanilo. § Denaturirano živinsko sol prodaja na debelo in na drobno od 4. marca naprej trgovec Franc Pcrko v Novem mestu na VcHkem trgu, kjer se tndi dobiva vsakovrstno špecerijsko blago, steklo, 6ipe, okviri, ogledala, svetilke itd. YA1ÏIL0. Posojilnica v Trebnjem vabi k rednemu oličnenin zborn kateri bode Ï v nedeljo 14. marca 1.1. ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju. Dnevni led: 1. Poročilo načelniátva in nadzorniatva. 2. Potrjenje letnih računov. 3. Kazdelitev čistega dobička. 4. Slučajnosti. Naznanja se tudi, da se uradni dan, kateri je bil do sedaj vsak četrtek, preloži s I. marcem na petek od 3, do 5. ure popoldne. Hranilne vloge in obresti sprejemale ae bodo tudi vsako nedeljo od II. do 12. ure dopoldne. (54) Naćelništvo. Usojana se najuljudueje naznaniti, dn sem prevzel vodstvo od Steinfeldske pivovarne bratov Retninghaus v Gradcu v najem vzete, ataroienomirane V Novem mentu. Potrudil se bodem hot zastopnik imenovane pivovarne s pozorno postrežbo, okusnimi edili, izbornimi pristnimi dolenjskimi in istrijanskimi vini, kakor tudi z najboljšim Reintng-lauèkim marčnim pivom p. ii. goste najbolje zadovoljiti. Za prijazen obisk prosi z velespoatovanjem Anton Jakac. Zaloga piva pivovarne Reininghaus je v isti Liài, kjer so ae povekáale ledeniške kleti, in se vabijo gospodje gostilničarji prijazno na odjemanje splošno znanega izbornega marčnega in uležanega piva v sodih ter se zagotavlja izredno pozorna postrežba. V prodajalno z manufakturnim blagom sprejme se takoj trgovski ucenec, ki ima veselje do trgovine ter je atovenakega in nem-ákega jezika v govoru in pisavi zmožen. (S73-2) Ana Božič, Novo mesto. Mizarskega ponioëiiika sprejme Jernej Sitar, mizarski mojster v Šmihelu pri Novem mestu. (50-2) prodaj je on, senico in lopo, Na )od Z mm po In strešni stol (grnšt) lOm dolg in 7m širok. Vse je še v dobrem stanu. Več se izvé pri Antonu Strajnar v Dol. Ponikvah poâta Trebnje. (32—3) Staroznana gostilna ^ Y Skabrnetoîi hiši ï NoYem mestu popolnoma prenovljena, po dogovora z delom vrta 2 daje se 2 s 16. novembrom 1897 v najem. w Natančneje poizye se v Novem mestu pri J Skabrnetu V I. nudstropji. ^ Bazglas! Iz gozdne drevesnice v Berilinu pn Rudolfovem se bode oddalo letos aiiomladi 300.000 triletnih krepkih smerekovih sadik. Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na posto ali železnišno postajo po I gld. 50 kr. za tisoÓ. Piamena ali iistnieiia naroČila sprejema proti predplačilu do 15. marca 1897 c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem, Krškem iu Črnomlju, o. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem in c. kr. gozdar v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju. C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo Rudolfovo, dné 5. februarja 1897. (48—2) obro slivovko v veC iii množinah ima na prodaj Ivaiui Blatnik, Dol. Tožka voda. Pošta Novo mesto. (44-2) Najrod^ ena ležeča ob cesti, popolnoma nova in lepa, druga p« na istem posestvu tudi skoro nova. Zraven spadajo vrtovi in gospodarska poslopja, njive in travniki v obsegu 8 oralov; vse pod prav ugodnimi pogoji. — Vež poye (46—2) Ana Finsterwald, Kostanjevica h. át. 30. KoTomwl« : Odgorunk Mndnik, bdi^tM), «dofcik û tiákat J. Kraja«.