St. 534.
V Ljubljani, sreda dne 23. avgusta 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
■JUTRO* Uhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečno K 1-70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. 5	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
: Posamezna številka f vinarjev t
Uredništvo in upravnittvo ja v PraaMkanskl uHd 1 Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravnlitm Neirankirana pisma sa na sprejemajo, rokopisi aa M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, eemsb-nice, poslana in sahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamka.
:	Telefon	številka	303.	i
Hrvaško-slovenske razmere.
(Iz Istre.)
Pred par dnevi je priobčil ljubljanski dnevnik »Jutro* članek z naslovom „Istrske razmere*, v katerem opisuje pisec stališče istrske visokošolske mladine z ozirom na nas Slovence.
Prav vesel sem bil odkritosrčnih besed v tem članku, kajti opisane razmere so se že dalj časa pripravljale in je bilo pričakovati, da se taki pojavi prikažejo tudi v javnosti, kar se je sedaj tudi resnično storilo. Pa navzlic tem javnim tajnostim ni bilo do-sedaj lista, kateri bi bil opozoril na to neopazno vrvenje Hrvatov nasproti Slovencem. Tržaški »Edinosti* so bile razmere gotovo najbolj znane in bi bila njena krvava dolžnost opozarjati slovensko javnost o hrvaškem separatizmu.
Da Hrvatje nam nasproti niso toliko odkritosrčni kakor mi in da mi Hrvate veliko bolj podpiramo, moralno in fizično kot oni nas, to še marsikateremu Slovencu ne bo znano.
Ker temeljito poznam hrvaške razmere ne samo v kraljevini, tako tudi v Istri in Trstu, hočem to svojo trditev tudi utemeljiti in omenjam že tukaj, da storim to z namenom, opozoriti naše brate Hrvate na za nas Slovence neprijetne razmere, jih odvrniti od egoizma in jih pripeljati v nekdanji tok, da bomo tisti kakor smo bili svojčas: brat in večno brat!
Najemniki gostilen v istrskih .Narodnih domih* so večinoma Slovenci, ki imajo uslužbene slovenske natakarice. V »Narodnem domu* v Pazinu je uvedla natakarica plačilne liste naše Ciril-Metodove družbe; enkrat mi je napisala račun obeda na tak listek in ko pridem čez več mesecev zopet tja mi napiše račun na drug list. Vprašal, oziroma zahteval sem, naj mi da Ciril-Metodov listek, na kar mi je žalostno odvrnila, da jih je morala odpraviti, ker Hrvatje niso hoteli plačati narodnega davka
2	vin. za listek.
Tudi v Buzetu je odpravil svoje-časni gostilničar plačilne listke Ciril-Metodove družbe iz enakega vzroka in morajo Hrvati odkrito priznati, da se Buzet v Istri samo vsled narodne zavednosti Slovencev vzdrži kot hrvaška občina.
Ker Hrvati svojih plačilnih listkov nimajo, odpade vsaka rekriminacija s hrvaške strani!
Pojdimo v Trst!
Zakaj pa ustanavljajo Hrvati v Trstu hrvaške šole in zakaj se ne marajo prilagoditi tržaškim slovenskim razmeram? Slovenci dosedaj še niso poskušali ustanavljati slovenske šole v Zagrebu, Karlovcu, Opatiji itd., katerih je pa tam relativno več, ko Hrvatov v Trstu.
Mi pa tudi ne želimo, da bi prišli kedaj do takih misli; na. Hrvat-skem in v Zagrebu naj pohaja Slovenec hrvaške, v Trstu pa Hrvat slo-
venske šole, v rodbini se itak govori rodni jezik.
Po celem Krasu od Št. Petra doli do Trsta in Gorice se prodajajo izključno le vžigalice hrvaške Ciril-Metodove družbe in bi rad poznal tistega Slovenca, ki bi se upiral kupiti te vžigalice z zahtevo da hoče slovenske. Seveda je v prvi vrsti neposredni vzrok teh vžigalic po Krasu ljubljanski zala-gadelj, kateri jih prodaja dokaj dražje, ko hrvaški na Reki, ako-prav so iz ene in iste tovarne; trgovec tam kupi kjer so cenejše, samo da so narodne.
Pred leti so si ustanovili Slovenci v Zagrebu društvo »Lipa* in mi je nekdanji odbornik pravil, kake težkoče so se pojavile s prva s hrvaške strani in to društvo je vendar samo zabavno in štedilno. Da ne bi rodilo morebiti kakega nezaupanja pri Hrvatih, povabili so te v društvo in še danes je društvo »Lipa* na stežaj odprto vsakemu Hrvatu in sprejme se ga z rodoljubnim nesebičnim slovenskim srcem.
V	Ljubljani so imeli že Hrvati in Srbi svoja društva in s slovenske strani se jih je podpiralo v vsakem oziru tako, da bi bila prav lahko obstala.
Slovenci smo odkritosrčni, nesebični brati Hrvatom in na to upamo tudi od Hrvatov, čemu se hočemo prepirati in mrziti?
Hrvati so uvideli, kako potrebna je sloga in so se s Srbi na Hrvaškem sprijaznili, ali hočejo mar kompenzacije od Slovencev?
Upajmo, da ono istrsko nepremišljenost popravijo in da ostanemo: Kakor smo bili, enega srca . . .!
S. H.
0 delovanju krščanskih misijonarjev na Vzhodu.
Phil. dr. Otokar Berthold.
(Za epilog velehradskega shoda za versko zedinjenje poslovenil N—n.)
(Dalje.)
Napačno bi bilo domnevati, da so takšne razmere le po indskih misijonih. Seveda so, kot že omenjeno, indijske razmere najznačilnejše, ker je Indija pravo zbirališče misijonarjev vseh mogočih sekt.
Toda prav nič boljše razmere niso v upr. na Kitajskem. Če niso uspehi, doseženi od krščanskih misijonarjev na Kitajskem boljši, kot v Indiji, je pa zato škoda, ki jo trpe Evropejci pri svojih zvezah s Kitajsko, povzročena od misijonarjev, prav znatna. Večina uporov Kitajcev proti Evropejcem so zakrivili misijonarji, ki pri propagiranju svoje vere na surov način prestopajo domače kitajske zakone. Tako je n. pr. kiiajska vstaja (tzv. bokserjev) proti Evropejcem leta 1870 in 1. 1891 imela svoj povod v tem, da misijonarji niso hoteli staršem vrniti otrok, katere so jim ti izročili v vzgojo.
Še hujše posledice je imelo delovanje misijonarjev v Tibetu. Glavni vzrok, da je Tibet zaprt za vse tujce, je to, da se Tibetanci boje, da bi tujci med tibetskim ljudstvom ne oznanjali nove vere. Vsaj vsak Tibetanec, ki ga srečate v Indiji in vprašate po vzroku, zakaj da Tibetanci tujcem ne dovoljujejo pristopa v svojo deželo, odvrne; »Če bi prišli belci v našo deželo, bi nam vzeli našo vero in nam pustili svojo, katera je slaba, in ki zasužnjuje ljudstvo.*
Na Japonskem so pa nade misijonarjev na uspehe še manjše kot v Indiji, posebno zadnja leta. Na Japonskem se je namreč razširilo močno budistiško gibanje, kine oznanja samo budistiške vere, temveč tudi skuša očistiti to vero od primesi, ki so se primešale tekom dolge dobe njenega obstanka s prvotnih narodnih ver: skuša se tako vrniti k prvotnim vzorom najveličastnejše izmed vseh ver na svetu sploh.
Toda še tudi prej niso imeli krščanski misijonarji na Japonskem vidnih uspehov, ker je Japonec že po svoji naravi brezbrižen nasproti veri sploh. Zato je našlo zadnje čase na Japonskem večji odziv, kot krščanstvo, evropsko napredno gibanje, ki stremi za tem, da se loči versko življenje od javnega življenja in pošlje tje, kamor edino spada — v zasebno življenje onih posameznikov, ki so ravno verske narave.
Mislim, da niti ni treba navajati nadaljnih vrst zgledov, da zadostuje že nekaj navedenih, da si moremo napraviti pravilno sodbo o delovanju krščanskih misijonarjev na vzhodu, Iz vsega tega je dobro videti, da se gre pri vsem njih delovanju za obrt. katero honorirajo lahkoverni verniki po Evropi. Letna poročila, ki opisujejo trud misijonarjev in navajajo števila pokrščenih domorodcev, imajo ta namen, da bi vplivala na zvišanje onih prostovoljnih prispevkov. Zato so ta poročila sestavljena kar najugodnejše za misijonarje; toda kot je videti iz gorenjih podatkov, ki so vzeti ravno iz teh poročil, niti ti ugodni podatki niso preveč veseli.
Iz slovenskih krajev.
Iz Idrije. Gledališko predstavo »Otok in Struga* priredi idrijski odsek »Prosvete* v Idriji v soboto, dne 26. t. m. v realčni telovadnici ob polu 9. zvečer na korist podpornim društvom za slovenske visokošolce. Dijaška podporna društva so v skrajno slabem gmotnem položaju: nekatera so si morala vzeti v pretečenem letu posojila, (n. pr. praška 1700 K), da so omogočila študij revnim in nadarjenim slovenskim visokošolcem v drugih vseučiliščnih mestih. Ako se tekom počitnic financijelno stanje teh društev ne izboljša, bo odvzeta podpora pretežni večini dijaštva, kar bi pomenilo preprečiti mu nadaljevanje visokošolskega študija. Zato je slovensko
dijaštvo sklenilo, da te počitnice posveti svoje delo predvsem svojim podpornim društvom in upa, da bo javnost gmotno podprla ta prizadevanja, kakor je dijaštvo vedno in povsod radevolje sodelovalo pri različnih drugih prireditvah v korist drugim dobrodelnim namenom. Idrijčanje bodo znali uvaževati pomen podpornih društev in v največjem številu pose-tili to prireditev.
V	nedeljo, dne 27. t. m. priredita »Delavsko bralno društvo* in idrijski odsek »Prosveta* veliko ljudsko vrtno veselico pri Zagodu z raznovrstnim in bogatim sporedom. Pomnožen pevski moški zbor »Del. bralnega društva* zapoje sledeče zbore: I. Bartl: Mi vstajamo . . .; L. Žepič: Je pa davi . . .; Zd. Svikovšič: Koroške narodne pesmi: Snoči sem doubu pisemce . . ., Oj ta mlinar . . ., Dečva, tvoj ličece . . .; V. Novak: Planula zora . . . Te točke se vrstijo s proizvajanji »Godbenega društva*, ki izvaja te orkestralne točke: Fučik: Triglav; Ambrožič: V tihi noči, serenada; J. Zadražil: Dvoboj; Ambrožič: Pozdrav iz gorenjskih planin; Janak: Vlaste--ničko. — Poleg tega je na sporedu srečolov z lepimi dobitki, ples itd. V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo dne 3. septembra. Čisti dobiček je namenjen knjižnici »Delavskega bralnega društva* in podpornim društvom za slovenske visokošolce.
Iz Velike Poljane pri Ortneku. »Najzdravejša voda zoper kolero se lahko dobi iz vaškega vodnjaka na Velikih Poljanah pri Ortneku!* — Drago »Jutro*j Prosim Te, da takoj obelodaniš, kake zdravstvene razmere vladajo sedaj ob &su različnih epidemij na Vel. Poljanah pri krasnem Ortneku. Res velik čudež, še veliko večji od Mojzesovega, da ne izbruhne pri nas na Vel. Poljanah kaka grozna epidemična bolezen. Faktorji, ki bi morali v prvi vrsti gledati na zdravstveno stanje in obči blagor vaščanov, oziroma cele okolice, se prav nič ne brigajo za to, tem bolj pa že zdaj v tako kritičnih časih, ko so vendar različne bolezni takorekoč na dnevnem redu. Poglejmo nekoliko vaški vodnjak na Vel. Poljanah; Že od daleč si lahko misliš, da je tu pravo gnezdo pripravljeno za izbruh kake epidemične bolezni. Vodnjak sam na sebi in tista nesnaga okoli njega bi že zadostovala, da bi se lahko v prav kratkem času razvila kaka morebiti takozvana kolera. In kaj je šele v vodnjaku samem. Kar gabi se mi, ko to popisujem, misleč na ostudne »živalice* — ki plavajo krepane po vodi, oziroma po blatu. Tu zapaziš kak dolg rep jako priljubljene »živalice* vulgo »podgana*, tam v drugem kotu vodnjaka zopet cel »skelet* poljske miške, poleg skeleta pa pol krepane podgane: Kakor rečeno, tu se nahajajo vse one tvarine in živalice, ki povzročajo, da je voda
—	bolj pitna in zdrava za vroča in razbeljena grla! Kaj ne? To je res najzdravejša voda na Vel. Poljanah?
Ako bi jo gospod župnik Lavrenčič »požegnal*. bi se morda lahko prodajala za »lurško* vodo! In kdo je temu, kriv? Starokopitnež in Jakličev pristaš, Anton Andolšek, sedanji župan. Ako bode to človeče še kaj časa po Vel. Poljanah rogovolilo, bomo kmalu na Ruskem! Upam, da bo kmalu vzel slovo od županskega stolčka? Saj je že skrajni čas! Mi nočemo več starih »baterank* za župana, mi hočemo župana, ki ve, da taka voda se ne more piti, ki bi znala povzročiti velikansko epidemijo. Torej Poljanci! Prišel bo kmalu čas, ko boste lahko pokazali, kam spadajo take »batiranke*. Otem-pora, o moreš, reši nas, gospod, če le količkaj moreš!
DNEVNE VESTL
Gospod državni pravdnlk misli menda, kar se tiče konfiskacij »Jutra*, dohiteti kar je zamudil, zato nam je kar dvakrat zaporedoma list konfis« ciral. Drugače vsaj si ne moremo razlagati niti ponedeljkove, niti torkove konfiskacije. Proti obema konfiskacijama bomo seveda vložili ugovor in zato danes dovolj. Kdaj bodo o teh konfiskacijah obravnave, bomo našim bralcem pravočasno naznanili.
Draginjska sleparija očita. Gospodom okoli »Slovenca* smemo biti v resnici hvaležni. Dolgo smo grun-tali in gruntali, kaj je vzrok sedanje neznosne draginje, navedli smo najrazličnejša mnenja, toda kakor vidimo, so bila naša mnenja napačna. Draginjska sleparija je sedaj namreč očita. Vso stvar je razkril včerajšnji »Slovenec*, ki natančno navaja vzroke, zakaj stokajo danes vsi sloji brez izjeme pod neznosno draginjo. Ker so »Slovenčeva* dokazovanja v resnici vpoštevanja vredna, se moramo tudi mi malo pečati ž njimi. Po »Slovenčevem* razkritju so edino socialni demokrati in svobodomiselni poslanci krivi, da se argentinsko meso v Trstu ne sme izkrcati in sicer zato, ker Ogri tega ne puste. Tega mi dosedaj še nismo vedeli in menda tudi nihče. Gotovo pa je tudi, da »Slovencu" tega nihče ne bo verjel, pa naj trobi kolikor hoče. Že vemo, kam pes taco moli. Našim klerikalcem je v zadnjem času razpravljanje o draginjskem vprašanju silno neljubo, ker ne ve kako bo prišel iz te zagate. Še celo klerikalnim backom se smešno zdi, kako more »Slovenec* trditi, da so le liberalci in socialni demokrati krivi prepovedi uvoza argentinskega mesa. Saj je »Slovenec* za časa zadnjega zasedanja državnega zbora z debelimi črkami naznanjal širnemu svetu, da so dr. Šušteršič in njegovi kom-panjoni glasovali proti uvozu, to pa radi tega, ker hočejo varovati kmeta. Sedaj pa hoče »Slovenec* to dejstvo naenkrat zatajiti. Gospodje! molčite raje, sicer boste še bolj blamirali.
Cerkev, vera in draginja. Klerikalcem se je v resnici zmešalo v glavi, drugače si ne moremo razlagati
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Bembo? ... On je bil v njenem spominu, bolj mrtev nego Sandrigo v resnici.
In kadar je pomislila na Sandriga, je pač nekoliko vzdrhtela: to je bil zadnji ostanek strastne nevihte, ki je divjala sinočnjo noč.
Sandrigo je bil mrtev.
In zdaj se je zavedala jasno, kako malo prostora je zavzemal v njej.
Mož je bil mrtev, veselje končano; vrgla	je	Sandriga	iz
svojega duha, pregnala ga — ne sicer iz	svojega srca,	kjer	ni
prebival nikoli — pač pa iz kraljestva svojih čutov.
In tako so bili Bianka, Bembo in Sandrigo zgolj še sence.
Eden pa je ostal v njej živ, živ s še mogočnejšim življenjem, kakor da bi bil podedoval življenje onih drugih. Ta eden je bil Roland Kandiano. M	*
Kurtizana je plakala. ....'v~'-v	1	>;T r	T
Resnične, bridke in žgoče solze so ji vrele	po	licih,	ne	da
bi ji bilo prišlo na um, stopiti pred ogledalo in pogledati, kako ji pristajajo k obrazu.
Zdaj je razumela, da nikdar ni nehala ljubiti Rolanda, odkar je prišla zaradi njega v Benetke. Vse ostalo je bila samo komedija, igrana z večjo ali manjšo odkritosrčnostjo.
Ljubila je tega moža in je vedela, da ga bo ljubila vedno.
In ko si je obujala njegovo sliko, se ni oglašala v njej pohota ali nežno čuvstvo.
Vse razen groze je bilo minilo.
Življenje bi bila dala, da vidi Rolanda in mu še enkrat knkne svojo ljubezen; obenem pa je trepetala groze ob najmanjšem šumu.
Pogled na Leonoro, stoječo pri oknu palače Altieri, jo je ml preplašil do kraja; zdelo se ji je, da je pripravila to srečanje
usoda sama kot zlovešče, poslednje svarilo.
To je premišljala Imperija, skrita v svoji palači, dočim sta Roland in bkalabrino mislila, da je mrtva.
In zdajci se ji je šiloma vrinil logičen zaključek.
Zaradi Rolanda, je bila prišla v Benetke.
Roland pa jo je zaničeval in sovražil, Roland ji je stregel očividno po življenju. On je bil nemara tisti, ki je oborožil roko Skalabrinovo . . .
Preostajalo ji je torej samo bežati.
Pobegniti, čim prej, brez duha in sluha!
Ne da bi dalje čakala, je dala poklicati svojega intendanta in se razgovarjala z njim dve uri. Nazadnje se je intendant poslovil, rekoč:
— Vse se bo zgodilo po vaših ukazih, milostljiva; sam vam prinesem izkupiček palače, pohištva in slik . . .
— Izvzemši tisto, ki sem vam jo zaznamovala.
— Izvzemši tisti portret; ne bom ga pozabil, milostljiva. Preostaja mi torej le še, da izvem, v katerem kraju Italije naj vas poiščem.
— V Rimu,'je dejala Imperija.
Intendant kurtizane je izginil.
Imperija je pobrala vse, kar je imela dragocene zlatnine, vzela si svoto denarja v zlatu, oblekla se kakor za na dolgo potovanje in ne da bi vzela s seboj le eno izmed njenih ženskih, ki jim je bilo ukazano, da naj jo poiščejo v Rimu — je odšla o mraku iz palače, kjer je skoraj osem let slepila Benetke s svojim razkošjem in svojo lepoto.
Gondola, ki jo je čakala pred palačo, jo je prepeljala čez veliko laguno.
Na kopni zemlji je našla svojega intendanta, ki jo je pričakoval s solidno potovalno kočijo.
Imperija je sedla v kočijo, dočim se je intendant z gondolo, ki je bila pripeljala kurtizano. vrnil v Benetke.
Imperija je popotovala po Italiji z vso hitrostjo in sejala zlato, samo da bi šla pot hitreje.
In naposled, nekega dne se je ustavila pred eno izmed svojih palač v Rimu.
— Zdaj, je dejala, sem oteta 1
Z blaznim veseljem, z radostjo odrešenja In novega življenja, je tekla po dvoranah zapuščene	palače, ki	sta	jo dve
slugi čuvali in oskrbovali med njeno odsotnostjo. Že je dajala povelja, kako popraviti in prenoviti njene dvorane,	že je premišljala, s kakšno razkošno veselico bi	naznanila svojo vrnitev
rimski družbi, z veselico, kakršna je bila tista v njeni palači ob Velikem kanalu, ki je postala obenem	nje slovo	od	družbe
benečanske.
S svojo čudežno delavnostjo je še tisti dan vprizorila v hiši pravcato revolucijo; palača, ki je spala skoraj osem let, se je vzdramila iz svojega sna; sluge in služabnice so se gnetli in mrgoleli po prostornih sobanah.
In zvečer, ko je kurtizana zaprla svoje oči v tisti veliki postelji, ki je slovela v Rimu po svojem razkošju, je zamrmrala z mirno in sladkostno trudnostjo zopet pridobljenega pokoja:
—■ Ah! Benetke in temni kanali beneški! Benetke in zavite ulice beneške, kjer preži nate nebroj beričev! Benetke in njih bodala in njih groza in vse, kar mi je morilo srce in mi zagrinjalo um z oblakom groze in straha! Zbogom, vsa ta žalosti Živel Rim in rimsko solnce, živeli moji dobri Rimljani, ki so mi poslali svoje pozdrave, kakor hitro so izvedeli, da se vračam v Rim . . . Tam v Benetkah sem bila samo slavna kurtizana, tu pa sem kraljica.
In zaspala je med sanjarijami o novem življenju, ki ga je hotela živeti.
Uboga Bianka je bila umrla v tej nečisti duši!
Umrl Bembo! Mrtev Sandrigo! Mrtev Roland Kandiano!
Da, mrtvi vsi, od Ivana Davile, umorjenega ob znožju velikega portreta, do Sandriga, zaklanega v njenem naročju!
Palača je bila izmed najlepših v Rimu.
Stala je nedaleč od mostu Štirih Glav, v tistem delu Rima, ki je bil one dni ves živ in mrgoleča od nebrojne množice veli-kašev, duhovnikov, kardinalov in velikih dam.
Vrnitev Imperije je pretresla ves Rim s tistim velikim drhtljajem, ki se ga je ona nadejala, z drhtljajem, ki je bil več nego gola radovednost.
Veselica, o kateri je sanjarila kurtizana, se je vršila štiri dni po njenem prihodu.
______________________________  (Dalje.)
nika E. Czajaneka na vrtu, ob neugodnem vremenu pa v dvorani hotela »Union*. Začetek koncerta ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 50 v.
„Vera-‘ našega ..dobrega, vernega ljudstva".
Klerikalci vedno naglašajo, da je naše »dobro ljudstvo* »globoko verno* in si ne pusti »vere* jemati od nikogar. Pa poglejmo, kakšna je tista »vera*, ki jo »Slovenec*, in po njem tudi drugi klerikalni listi, jemlje v zaščito! Zasluži na vsak način ime babje-vera, če ne kaj hujšega.
V roke smo dobili malo knjižico 30 strani, tiskano na zelo slabem papirju, z naslovom: Sanje Matere Božje. Tiskano v Betlehemu sv. leta 1900.
—	Ta knjižica se kolportira v brezštevilnih izvodih med našim »dobrim, vetnim ljudstvom*, duhovščina za to dobro ve, pa stvar molče trpi, kajti Čim bolj je naše »dobro, vemo ljudstvo* neumno in babjeverno, tem bolje za rimske pope.
V sledečem ponatiskujemo najbolj značilne odstavke iz drobne knjižice, z vsemi pogreški, knjižica je namreč sestavljena v grozni slovenščini in ima poleg tega še prav veliko tiskovnih pomot. Začetek je tak-le:
t t t
V	Imenu Očeta, In §lna, In Svetega *' Duha. Amen.
Blažena Devica Marija in Bog Sin Jezus Kristuš ostali- so na vse čase v spominu.
Zaspala je Devica Marija na hribu Kalvariji v Betlehemu! Jezus pride k njej in jej veli: Mati moja preljuba, Spiš li, ali slišiš: ona mu pa odgovarja: Spala sem, Sinek moj preljubi in sem čuden san sanjala, da sem Te videla vlovljenega v vrtu in zvezenega peljati pred Poncijuša, od Poncijuša k Pilatušu, od Pilatuša k Kajfežu, od Kajfeža k Anašu in od Anaša k Herodu; da so Tvojo sveto glavo tepli in med Tvoje svete oči pljuvali in da so te na smrt obsodili in k stolpu privezali, z jermenjem in palicam biče-vali. Tvojo sveto glavo kronali, da je iz nje kri tekla, z jesim in žolči Te napajali, Tvoja sveta rebra prebodli, da je kri in voda iz nje tekla, Tvoje sveto telo iz križa dol vzeli in Tvojoj pretožnoj Materi na krilo metnuli, da se joj je žalostno srce prestrašilo in da so Te križanega, kronanega in ovitega s trnovo krono v grob položili.
Jezus pa svoji predragi Materi odgovarja tako:
Mati moja predraga, resničen si Ti san sanjala, ali kdor god si bode ta san zapomnil in pri sebi nosil, v vsem in zmiraj pobožen bode, z naglo smrti noče umreti in bode zveličan na vse vekove! kdaj pride dan moje matere more iti k spovedi, če želi priti v nebeško kraljestvo, da se bode tam veselil z vsemi angelski kori na vse vekove. Amen.
O Jezus Nazarenski, kralj židovski! Te moči je poslal papež Leo svojemu bratu kralju kraljestev. Ove moči so papežu Leonu bile dane in kdor jih bode spoštoval in obdrževal, bode imel takšne moči, da od puške in
Ta	list so našli	v Betlehemu,	katerega	je Gospod	Bog poslal	po
svetem Mihaelu Arkangelu in napisan je	bil	v Rimu z	zlatnimi črkami,
noben človek ne ve na čemur stoji ter ga se dotekniti in doseči nikdo ne more.
Dalje:
Jaz Jezus Kristus, milostivi	sin
Blažene Device Marije, spisel sem ta list in zmiraj prosil mojega očeta, da vam bode milostljiv, ker vam hočem dati nebeško kraljestvo.
Jaz Jezus Kristus vam zapovedujem spoštovati sobotu popoldne za voljo predrage moje Matere, ker če ne bi ona za vas prosila in jokala, bi že zdavnaj vsi poginili in hitre smrti umrli, kdor pa to knjižico pri sebi nese1 bode m jo drugim priporočal bo m če bi toliko grehov imel, kolikor je v morju peska in v hosti listja, mu bodo vsi oproščeni. Žena, katera to knjižico pri sebi nosila bode, bo imela lahki porod in njen otrok bode od Boga ljubljen in od ljudi spoštovan.
. Jo knjigo treba v čistoči držati m jo večkrat moliti. Gdor jo bode molil v petek in nedeljo do trikrat rešil in zveličal bode 3 dušf: očetovo! materino in svojo.
Potem:
Pomoč te molitve!
Bogaboječi in pobožni kristjani Razpetega, poslišite veliko moč te mo-xjve>., katero je eden pobožni pu-ščavnik od svojega Angela varuha iz nebes dobil, in kadar je umreti hotel je to molitev papežu Klementu dvanajstem poslal in povedal, da kateri človek bode to molitev, pri sebi nosil ali v kateri hiši bode ta molitev v tisto hišo ne bode udarila strela in od nobenega ognja ne bode izgorela. Ako pa enu ženska ima težek porod, in se ji ta molitev poštavi pod glavo ali na prsi, bode srečno in brez velikega trpljenja porodila.
V	enem mestu je bila neka ženska, katera je imela že pet zelo težkih porodov, in ko so ji pri šestem po-rodu dali to molitev pod glavo, je takoj lahko porodila.
Drugič je bil eden človek, katerega je bil peklenščak obsedel in je P°k°žen duhovnik to molitev molil in mu jo na glavo položil in ea je peklenščak takoj zapustil.
Vsak človek, kateri bode to molitev pri sebi nosil, mu bode' Gospod Bog dal vedeti osem dni pred smrtjo dan, katerega bode umrl. Ce pa eden to molitev sedem praznikov eden za drugim bode molil in jo za duše svojih staršev ali pa žlahtnežev nameni, bodo iste duše, če so v vicah rešene in njegovi hiši nebode nobena coprnjija škodovala. Kdor pa nebi znal brati, naj moli vsak dan sedem Očenašev in sedem Ceščenih Marij za trpljenje in smrt preljubega Jezusa Kristusa, našega zveličarja, katerega želimo vsi videti v nebeškem kraljestvu na vse veke vekov. Amen.
Nato pridejo:
Nekatere besede, katere je Jezus Kristus svetim trem ženam, Elizabeti, Brigiti in Melkisi povedal.
Znajte drage hčeri, da sem jaz 102 klofute od Zidovov dobil.
Od pjih sem bil 30 krat po usteh z roko udarjen.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja pla podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrSka slatin pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Toistovr&ko slatino
vseh neumnosti, katere nakvasijo v svojem organu za svoje verne ovčice. Sedaj naenkrat jo je »Slovenec* zopet stuhtal, da liberalci vpijejo, da sta cerkev in katoliška vera kriva draginje. To trditev skuša z vsemi mogočimi dokazi ovreči. Pravi, da je cerkev vedno najostreje obsojala oderuštvo in umetno draženje in da duhovščina sama trpi pod draginjo. No jal To bo menda na vse zadnje že res. Samo eno vprašanje bi pa radi stavili »Slovencu*. Čemu pa potem duhovščina na Dunaju pljuje v svojo lastno skledo, čemu je glasovala proti uvozu argentinskega mesa, čemu je sploh proti vsakemu uvozu mesa. Gg. Krek, Hladnik, Korošec, Gregorčič prosimo! Slovenska klerikalna duhovščina hoče imeti za vsako najmanjšo stvar plačilo, sebi gotovo ne bo delala škode, to je enkrat ena. Toda, da ne bo preveč prepira, prosimo gg. okolu »Slovenca* naj še razlože, kako je mogoče, da so draginje krivi liberalci, ki so glasovali za uvoz mesa, klerikalci pa vsi do zadnjega proti.
Kmet nima živine in zato ne more delati draginje, do tega zaključka je prišel sedaj »Slovenec*. Tudi mi to verjamemo. Gotovo pa je, da bi naš kmet nikdar ne bil proti uvozu živine iz tujine, ker bi imel od tega samo on dobiček. Saj nima tedaj niti za lastno uporabo dovolj živine. Kje naj pa išče potem dobička? Največ dobička ima naš kmet ravno od prodaje živine,, a ta dohodek mu je sedaj popolnoma odpadel. Krivi so temu edino klerikalni poslanci, ki uganjajo v zbornici veleagrarno in pustolovsko politiko. Ravno letošnje leto je naravnost katastrofalno za našega kmeta. Pridelka ima zelo malo, živine niti za lastno uporabo, živiti pa vendar mora svojo družino. Sedaj naj pokažejo klerikalci svojo veliko ljubezen do kmeta. Samih obljub za časa voltov in visokozvenečih besed je kmet ::e zdavnaj sit Treba tudi malo de-anja. Če dr. Šušteršiču in njegovim ovarišem morda ni znano, zakaj ne tnore kmet nič živine prodati, naj odide na kmete in naj se informira. In gotovo bo dobil od vseh strani odgovor: Odprite nam meje, pa bo živine dovolj in tudi draginja precej olajšana.
Slovenska Ljudska Stranka, oziroma klerikalni poslanci se ne prodajo nikomur in se tudi Gautschu ne bodo jrodali po zatrdilu »Slovenca*. To jomo videli v najkrajšem času. Faktum e. da hodijo že sedaj klerikalni poslanci okoli Gautscha kakor slepe miši in se mu prilizujejo kolikor morejo. Saj je hotel imeti Šušteršič konferenco z Gautschem že preje, kakor ga je sam klical na Dunaj. Tako prilizovanje se je zdelo celo Gautschu preneumno in zato je Šušteršiča osramotil pred celo Avstrijo. Pa kaj zato. Klerikalci imajo kosmato kožo in zato se tudi te brce niso ustrašili. V vladni tabor skušajo priti na vsak način, če ne drugače, brez vsakih koncesij. Že danes je gotovo, da bo dr. Šušteršič tudi v slučaju, če bi se Gautsch ne strinjal z njegovimi korupcijskimi zahtevami glede koncesij na škodo slovenskih naprednjakov, vseeno odjadral v vladni tabor, ker mu tudi drugače ne kaže: Kajti naši klerikalci so se še vedno blamirali kadar so bili v opoziciji. To pa radi tega, ker sami niso vedeli, kaj delajo. Prva ljudska zbornica bi o tem vedela zelo veliko povedati.
Česa se Štefe In »Slovenec* najbolj bojita? Popravkov s § 19, ker takrat morata ta dva javna lažnika svoje laži javno preklicati. To jima pa v javnosti neskončno škoduje in »Slovencu* tudi marsikakega naročnika odjčl Le poglejte kako »Slo-
' ttAII LISTEK.
J. S. MACHAR:
Preprosta povest.
(Iz zbirke .Starš prosa*.)
Prevel E. B.
»Tako, gospodična?* je rekel Karol hladno, potem sva doplesala. Prosim, napravite mi poklon.*
»Čemu?* Gabrijela je osupnila.
»Sicer vam ga napravim jaz, odidem iz vrste in vas pustim stati tu; bržol* je rekel ukazujoče.
Gabrijela se je poklonila. Karol se je oprostil pri vis-a-vis in jo odvedel na sedež, pokloni se še enkrat in odšel brez besede.
Gabrijela je zrla kakor okame-nela za njim.
Bilo po četvorki. Ema, ki je bila tudi plesala, je prišla:
»No, ali je šlo?* je vprašala veselo.
»Besna sem,* jo je zavrnila Gabrijela in obmolknila.
»Kaj ti je? Čemu?*
»Pusti me.“
Čez nekaj časa pa ji je povedala vse. »Tega mi ni rekel še nihče na svetu, ubila bi ga zato,* in stiskala je svoje male roke v belih rokavicah v pest, »toda vendar je galanten, ni
venec* okolu sebe grize kadar mora popravek priobčiti ki ga postavlja na laž!
Politično društvo »Vodnik* v
Spodnji Šiški ima jutri ob 8. uri zvečer odborovo sejo.
Občinske volitve v Spodnji Šiški. Klerikalci in Nemci v Spodnji Šiški nastopijo pri občinskih volitvah skupno in tako se družijo vsi škodljivci občine. Nekaj se govori tudi o kompromisu med socijalnimi demokrati z ene in klerikalci ter Nemci z druge strani, ali mi v možnost takega kompromisa kratkomalo ne moremo verjeti, ker so socijalni demokrati Stali vedno na edino pravilnem stališču, da je vodovodno vprašanje — vprašanje občine in ne posameznikov in zato je neverjetno, da bi se oni sedaj združili z ljudmi, ki hočejo napraviti iz vodovoda vjr svojih osebnih dohodkov. Pa tudi klerikalci sami, združeni z Nemci, so lahko zelo nevarni In narodno-napredna stranka naj se da na delo, da bo premagala združene škodljivce občine.
Šišenski Nemci morajo imeti veliko zaupanje do gerenta Zajca, ker sicer ne bi reklamirali volilne pravice za več kot 30 oseb, ki sicer ne plačujejo nobenega davka in niso moškega spola, ampak samo — prebivajo v Spodnji Šiški že tri leta. Zajc podeli gotovo tudi tem volilno pravico, Četudi je po zakonu nimajo, ali Nemci tako zahtevajo.
Koroška deželna vlada se je po dolgem času odločila potrditi pravila društva »Sokolski dom* v Borovljah, ter se vrši istega ustanovni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldan pri »Cinglcu* na Trati.
Brezmejna surovost. Kadar človeka zadene nesreča, takrat njegovi sosedje pozabijo na strankarstvo in celo na sovraštvo in hite na pomoč. Pokazalo se je to tudi pri zadnjem katastrofalnem požaru v Mokronogu. Gasili šo vsi brez razlike, naj je bila v nevarnosti liberalna ali klerikalna hiša. En sam človek je bil, ki riiti v tej hudi nesreči ni pozabil na svoje strankarstvo; ta mož je — kaplan. Ko je divjal ogenj in uničeval poslopja, se je v svoji brezmejni surovosti drl: No, naj vam pa še Zdaj SO-k o 1 i p o m a g a j o 1 To je nekaj tal o nezaslišano podlega, da kaj takega ne najdeš niti med divjaki. Samo tako-zvani Kristusovi namestniki se tako obnašajo.
»Bonboni* na Bledu. Tu na Bledu so nemške dame prodajale bonbone za »Flottenverein* in sicer kar zunaj, na sprehajališčih, cestah, po restavracijah itd. Neka dama je ponudila bonbone tudi zavednemu Slovencu iz Ljubljane in ko jo je ta vprašal, kaj je to, mu je odgovorila »ich verstehe nicht*, ta ji je pa odgovoril »jaz tudi ne razumem nič* in ko mu je še ponujala bonbone, je izvlekel mož iz žepa blok za zbiranje prispevkov za zgradbo Sokolskega doma v Sp, Šiški; dama se je obrnila in je šla — ponujat bonbne drugim, ki imajo menda več smisla za stremljenje »Flottenvereina*.
Zlorabljana dobrodelnost. Mnogo je res bede, pa tudi dobrodelnosti je mnogo, in če bi se dobrodelnost vsa obračala na pravo v stran, dober del gorja bi olajšala. Žal se dobrodelnost rada izkorišča. Žive v Ljubljani in najbližji ljubljanski okolici ljudje, zlasti ženske, ki takorekoč obrtoma izrabljajo milosrčnost. Hodijo po hišah snažno oblečene, najrajše v črnem, in ne prosijo za običajne vinarje; kaj še 1 Kronice potrebujejo za najemščino ali za zdravila, ali pa obleke za deco in za moža. Sladkih besed udarijo pač tudi, kakor kaže, na narodnostno, politično ali versko struno, pripovedujoč
i'	""........ —i M
me hotel ponižati pred ljudmi, raje je to prenesel sam. In to je, kar me najbolj jezi . . . Sicer pa je napravil prav, saj sem se zibala krog njega kot nihalo na uri, obrnjeno z ostjo navzgor. Toda, jaz še spregovorim z njim. Tega mu ne pozabim nikdar...“
Sedeli sta nekaj časa molče.
„Ema,“ je izpregovorila Gabrijela čez čas, tako dolgočasno mi je tukaj, pojdimo domov.
»Ali se še jeziš?*
»Mi ne pride na misel*, se je prisiljeno nasmehnila Gabrijela in se ozirala po dvorani.
Tam pod zrcalom pa je zopet stal Karel in zrl nanjo z mirnim pogledom. Ozrla se je nanj ledeno in odhajala z Emo iz dvorane . . .
Morda deset dni pozneje pa sta se srečala drugič. Bilo je mrzlega nedeljskega popoldneva, ko je prišla Gabrijela k Emi na obisk.
Vstopila je v zakurjeno sobo in je osupnila. Na fotelju blizu peči je sedel Karel poleg svoje sestre.
Poklonila se je formalno in jima sedla nasproti. Svojega obnašanja na plesu pa ni omenila niti z besedico.
Obe devojki sta si po kratkem vsakdajnem pogovoru zapalili cigarete. Gabrijela je požirala dim.
»Škoduje vam to, gospodična*, je omenil Karel suho,
kaj o krivičnih preganjanjih, ki jih trpe od nasprotnih strank, in žanjejo navadno prav lepe uspehe. Zadnji čas se je pripetilo par slučajev, da so se take ženščine lažnjivo sklicevale na voditelja tukajšnjega sodnega oddelka za mladinsko skrb, češ, ta jih je poslal. — Priporoča se opreznost in preudarnost tudi pri dobrih delih! Izkušnje kažejo, da v premnogih slučajih naklonjena darila niso prav nič zalegla; podarjena obleka se proda starinarju ali pa neporabljena trohni v posteljah, denar se obrača za prazne vžitke. Ločiti je bedo in zanikarnost. Zoper obe je treba pomoči, a pomoč je raznovrstna in zahteva veščih rok, predvsem vestnih poizvedeb in točnega vpogleda v razmere ljudi, vzroke in kakovost potrebe, potem je šele moč zadeti prava sredstva za čim trajnejšo pomoč. Drugače se dobri namen lahko obrne v zlo. Take poizvedbe so včasi neprijetne in vsakdo jim ni kos. Poklicana so zanje v prvi vrsti razna dobrodelna društva, ki so s svetom in dejanjem rada na razpolago dobrotnikom. Zastran bednih in zanemarjenih otrok Se priporoča zlasti Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, ki hvaležno sprejema tudi obleko, perilo, obutev, živila itd. in pošilja svojo sirotinsko skrbnico po take predmete na dom.
Blejski Sokol priredi svojo III. javno telovadbo dne 27. avgusta ob 4. uri popoldne v Plegariji (Potočnik) v Gradu.
K požaru v Mokronogu. V našem včerajšnjem poročilu o požaru v Mokronogu smo pomotoma pozabili omeniti, da je razven drugih ognje-gaških društev došlo takoj na kraj nesreče tudi gasilno društvo iz Velike Loke.
Gad na vrtu vile. Gospod Ivan Pribil jun. nam je danes poslal živega, okoli tričetrt metra dolgega gada, ki ga je ujel v nedeljo popoldne pri vrtni uti vile v Levstikovi ulici.
Domžalsko prostovoljno gasilno društvo slavi 24. septembra 1.1. svojo 36 letnico in obenem blagoslovljenje novega gasilnega doma. Prosijo se toraj vsa gasilna društva, naj se ozirajo na ta dan in ne prirejajo na ta dan veselic. Natančen vspored ki bo jako obširen priobčimo poznej.
Operni In operetni zbor. Bivši pevci in pevke gledališkega zbora naj se zglase pri gospodu kapelniku V. H. T a 1 i c h u v gledališču dopoldne ali popoldne do 7. ure zvečer zaradi an-gažmana. Takisto naj se glase novi pevci in nove pevke, ki reflektujejo na angažma. Zaradi nujnosti se je zglasiti takoj.
Sodoma na Dolenjski cesti. Stražnik Kovač je aretiral za želez-ničnim nasipom dolenjske železnice v nedeljo popoldne kar 5 oseb naenkrat. Dovolili so si cel »pariški večer* kar po dnevi in pod milim nebom ob 5. uri popoldne — vpričo otrok. Najprej je porabil svojo sestro brat pred zbranim občinstvom. Predstavo so nadaljevali še trije njegovi kompanjoni. Zadeva je že pred deželnim sodiščem.
Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas c. in kr. intendance 3. voja v Gradcu, glede zagotovitve sena, slame, drv in premoga za leto 1911/12. Ponudbene razprave se bodo vršile v različnih krajih v času od 25. avgusta do 23. septembra t. 1. (med temi v Ljubljani dne 26. avgusta). Zakupni razglas, ponudbeni vzorci in splošni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
^Slovenska Filharmonija* koncertira danes pod vodstvom g. kapel-
»Ali je morda tudi zdravnik gospod inženir?* je rekla in posmehljivo zavihnila ustnice.
»To ni bil svčt, to je bila moja subjektivna sodba*.
»A tako, pardon.*
Zopet trenutek molčanja.
Požirala je dim dalje. Karel jo je opazoval bolestno in zajedno nejevoljno.
»Gospodična, nehajte s klubo-vanjem, niste tega vajeni, vidi se vam to, uničujete si pljuča, žal mi je za vas,* je govoril s tesnim glasom.
Gabrijeli je bilo, kakor bi jo kdo bodel.
»Jaz da vam klubujem ? Čemu ? Domišljavi ste gospod! Zato vas tudi pomilujem*, je govorila razdraženo.
Dopušila je cigareto in vrgla ogorek stran.
Karel je vstal, podal ji drugo in jo zapalil.
Gabrijela je zardela, vendar se ni zahvalila. Pušila je dalje in požirala dim neprestano. Ko je dopušila, ji je Karel ponudil zopet drugo. Vedno ga je premerila z jeznim pogledom, cigareto pa je sprejela.
Govorili niso ničesar.
Gabrijela je začela čez nekaj časa bledeti. Odložila je na pol do-kajeno cigareto.
»Gospodična, vam je slabo*, se je nasmejal Karel.
»Ne, ni mi,“ in kljubovalno je segla, zopet po odloženi cigareti.
Cez nekaj časa pa je že odšla domov.
»Tvoj brat je zoprn. Sovražim ga,“ je zašepetala pri ločitvi.
Karel je ni spremil niti do vrat.
*
Celi teden ni govorila Gabrijela o ničemer drugem nego o Karlu.
»Sovražim ga na smrt, to je domišljav pritlikavec. Ali naj morda njemu na ljubo izpremenim način celega življenja? Drzen človek je, grobijan! Odhajam od vas, a on me niti ne spremi do vrat. Arogantno fante!
V	to sobo ne spraviš vseh onih, ki bi bili v sedmih nebesih, če bi jih doletela čast, da smejo biti z menoj celo popoldne v družbi. A on sedi in se greje pri peči! Gleda name kot na tvojo omaro. Sicer pa, kaj me sploh briga,* tu je umolknila za trenotek in
začela zopet iznova . . .
*
»Jutri pridem k tebi,* je naznanila v soboto na to Gabrijela Emi, ali bo zopet tisti Liliputanec tam?*
»Ne, ne povem mu ničesar, ne bo ga,“ ji je odgovorila Ema.
Gabrijela se je zamislila. Sli sta nekaj časa skupaj molče po cesti.
»Guj, Ema,* je omenila končno, »reci mu, naj pride, sicer si misli, da se ga bojim . . .*
Karel je govoril tisti dan s svojo sestro. Med pogovorom ga je vprašala, kako da sodi o Gabrijeli.
»Sovražim jo,“ je odgovoril presekano in takoj obmolknil.
»Karel, ali boš jutri doma? Gabrijela pride.*
»Morda*.
*
Bilo je v nedeljo.
Gabrijela je dobila Karla pri klavirju. Igral je baš neko cerkveno pesem. Ko je vstopila je prenehal.
»Prosim, le nadaljujte,* ga je pozvala hladno.
»Ljubite cerkvene pesmi?*
»To ne, toda žrtvujem se.“
»Nisem tako neskromen. Ni treba,* je rekel in zaprl klavir.
Vstal je, odprl sestrino omaro in vzel iz nje škatljo cigaret.
»Vam smem ponuditi?* ji je podajal.
»Prosim,* vzela si je cigareto. Karel ji je zapalil. Gabrijela je požirala dim in zrla kljubovalno na tega pri-
Bil je danes nekam miren. Gledal je skozi okno na nasprotno streho, pozlačeno od solnca. Sneg se je tajal in padal v gostih kapljah na zemljo. Po slemenu je prhutalo par vrabcev.
Ema je odšla ven, da pripravi čaj.
»Pojdite igrajte kaj!“ ga je prosila s tišjim glasom.
»Velite?* je vprašal od okna.
V hiši Anaševi sem 7 krat na zemljo padel.
Za lasi sem bil 30 krat od zemlje vzdignjen.
Na glavo, prsi in roke sem prejel 40 udarcev.
Od srca sem 199 krat vzdihnil.
Za brado sem bil 75 krat povlečen.
Prejel sem eden teški udarec, da sem s križem na zemljo padel.
Sprejel sem 6666 udarcev z bičem.
Na glavo sem sprejel od trnove krone 1000 ran.
V obraz so mi pljunili 73 krat.
Na celem mojem telesu se je napravilo 5466 ran.
Židovskih vojakov je bilo, ko so me vlovili 508, roparjev pa 38 in pa
3	kateri so me nosili.
Kapljic krvi, katere so iz mojega telesa kapale, bilo je 3043.
Vsi oni,v kateri vsak dan 7 Oče-tjašev in 7 Češčenih Marij in 1 Vero Božjo izmolijo, toliko časa, dokler se število kapljic ne popolni, onim hočem Ja slavo mojega trpljenje in smrti teh 5 milostij dati.
Oproščeni jim bodo vsi njihovi grehi.
V vicah se ne bodo mučili.
Jih bodem prištel k mučenikom, kateri so za mojo vero kri prelili.
Na njihovo zadnjo uro bodo po Angelih varuhih v nebo prenešeni, kakor tudi vse njihove rodbine do zadnjega kolena, tudi tiste, kateri bi mo-*ali v vicah muke trpeti.
Ta molitev je v Jeruzalemu na svetem grobu najdena in kateri jo bode pri sebi nesil, mu ne bode mogel nobeden neprijatelj škodovati in bode od hitre smrti obvarovan.
V Imenu Jezusa Krista, Gospoda našega. Amen.
In slednjič:
Vsi oni, kateri bodo molitve iz «ve knjižice brali, bodo od hudičevih Pasti varovani, ne bodo hitro smrtjo Unirli, žena bode lahko porodila. Vsaka hiša v kateri se bode ta knjižica nahajala, bode varovana od vsake nerode in nesreče. Brez obhajila in sv. °Jja ne bodo ljudje v njih umirali in jim bodo na zadnji uri Jezus, Mariju J*n sv. Jožef na pomoč.
Amen.
Knjižica, dasiravno tako proklelo n®umna, da biti ne more, kaže »vero* našega »dobrega, vernega ljudstva« v vsi nagoti. Ali mislite, da ima naše „dobro, vemo ljudstvo' res kaj vere, resnične vere? Nič, prav nič! Ta „yera“ je prav take sorte, kakor omenjena knjižnica. No, če bi bil kdo zabit sam zase, bi to samo na sebi še ^e bilo tako hudo. Ampak stvar ima ‘Udi svoje praktične konsekvence. Spominjamo n, pr. na odstavek: Kdor pa to knjižico pri sebi nesel bode in jo drugim priporoča 1 bo in če bi toliko grehov imel, kolikor je v morju peska in v hosti listja, mu bodo vsi oproščeni. — Torej ljubi kristjan, greši, da se bodo kar iskre kresale, ampak nosi in priporočaj to čudodelno knjižico — vse ti bo odpuščeno! — Ali pa dalje: Žena, katera to knjižico pri sebi nosila bode, bo imela lahki porod. — Adijo babice, vašo službo bo odslej opravljala čudodelna knjižica!
—	In spet: Kateri človek bode to ■molitev pri sebi nosil ali v kateri hiši bode ta molitev, v tisto hišo ne bode udarila strela in od nobenega ognja
bode izgorela. — Adijo zavaroval-n^Ce! Kar čudodelno knjižico v hišo, Pa ne bo ognja! — In dalje: Vsak človek, kateri bode to molitev pri sebi nosil, mu bode Gospod Bog dal vedeti osem dni pred smrtjo dan, katerega bode umrl. — Adijo zdravniki! Ni vas več treba! Itd. — Nele pravica temveč naravnost dolžnost vsakega poštenega človeka je, da nastopa proti takim stvarem, pa tudi proti ljudem, ki molče trpe vse to. Mi se ne bom o dali oplašiti od vpitja klerikalcev, da delamo proti
„Igrajte karkoli,"
Sedel je h klavirju. Ona je sedla dalje od njega in mu zrla neprestano v obraz. Zaigral je valček: Moja kraljica.
„Kaj bolj žalostnega," je rekla z mehkim glasom.
Prebral je tipke, kot da bi iskal tona. Naenkrat je prišel v velikonočno: Stabat mater Dolorosa . . .
Igral je krasno. Oči so se mu lesketale od ganotja. Gabrijele ni niti pogledal.
Ona je sedela skoro, ne da bi dihala. Vsaki ton ji je prodrl prav do srca. Sladkobolestno čuvstvo, dosihdob nepoznano, se ji je prelivalo v duši. Podprla je senci z roko in zrla neprestano v Karla.
Preigral je celo kitico.
„To je himna bolesti/ je opomnila Gabrijela tiho.
aVi to razumete?" je vprašal z koničnim naglasom na besedi „Vi“.
»Ali nisem človek?"
»Skoro da ne,“ je rekel strogo.
. »Zakaj me smatrate?" je vprašala s*oro bolestno.
»veri", ampak poudarjamo iz-nova, da bomo proti taki in take sorte »veri" delali vedno in z vso odločnostjo, pa maga-ri, če se vsi rimski popje na glavo postavijo!
Najnovejša telefonska brzojavna poročila.
in
Volitev predsednika portugalske republike.
Lizbona, 22. avgusta. Volitev novega predsednika portugalske republike se vrši dne 24. avgusta, volitev senata pa 25. avgusta.
Črnogorska odškodnina radi albanske vstaje,
Cetinje, 22. avgusta. Črnogorska vlada je naznanila turški vladi, da ima radi vstaje Malisorov 5 milijonov kron škode.
Argentinsko meso na Dunaju pošlo.
Dunaj, 22. avgusta. Argentinsko meso je na Dunaju danes pošlo. Sedaj ni Avstriji nikjer več tega mesa.
Kolera na Turškem.
Solun, 22. avgusta. Tu se ni pripetil danes noben nov slučaj kolere.
V	Postolju je obolelo za kolero osem oseb.
Stavka na Angleškem.
Londoti, 22. avgusta. Ker se nahajajo v pogodbi med železniškimi družbami in stavkujočimi železničarji nekateri dvomljivi pasusi, se v mnogih mestih stavke nadaljujejo, zlasti v Manchestru in Liverpoolu.
Manchester, 22. avgusta. Uslužbenci cestnih železnic so sklenili, stopiti v stavko.
Liverpool, 22. avgusta. Položaj v Liverpoolu je silno resen. Stavka več kot 45.000 delavcev.
Stavka cestnih železničarjev v Trstu.
Trst, 22. avgusta. Cestni železničarji so stopili v stavko. Železniška družba je popoldne nabila po mestu lepake, v katerih stavkujoče poživlja, naj pridejo na delo. A delavci so zvečer ob 8. uri na shodu sklenili, da stavkajo še naprej.
Razne vesti.
* Drzen poštni rop v Budimpešti. Te dni je bil v nekem podružničnem poštnem uradu v Budimpešti na Atilaringu izvršen drzen poštni rop. Ob 4. uri popoludne je došel v urad nek boljše oblečen človek, ki je zahteval, naj se mu takoj izplača nazaj 400 kron, ki jih je dopoldne naložil na poštnohranilniČno knjižnico. Uradnica, ki o tem ni ničesar vedela, se je obotavljala, v tem trenutku pa je pridrvil k ograji nek drug neznanec. Potegnila sta iz žepov revolverje ter zahtevala od uradnice denarja. Ena izmed uradnic je pobegnila, medtem ko je druga v velikem strahu posegla v ročno blagajno ter jima vrgla pest papirnega in srebrnega denarja. Roparja pa sta zahtevala še več, nakar je®vrgla še več bankovcev pred njiju. Dobila sta kakik par tisoč kron, nakar sta pobegnila brez sledu.
* Krvavi spopadi med češkimi In nemškimi vojaki. Iz Inomosta se poroča: V Cortini na Tirolskem so se vršili zadnje dni vojaški manevri pod vodstvom nadvojvode Evgena. Včeraj je prišlo na ulici med nemškimi in češkimi vojaki do krvavih spopadov. Le z veliko težavo se je posrečilo napraviti mir. Ko so kmalu nato odšli obe skupini v gostilno, je nastala pravcata bitka. Izzivati so pričeli, kakor vedno Nemci, ki sta takoj napadli Čehe z bajoneti. Čehi so reagirali. 32 vojakov je ranjenih. Kompanija vojakov je aretirala vse pretepače.
* Izkopana vila slavnega pesnika Horaca. Izkopine, katere vodi sedaj profesor Pasqui v Sabinskih gorah pri Licenci, so dosegle popoln vspeh. Tu je bilo namreč najljubše bivališče slavnega rimskega pesnika Horaca. Horac je imel tu tudi svojo vilo, katero mu je podaril znani rimski pod-pisatelj umetnikov, Maecenas. Profesor Pasqui je dobil že popoln vpogled v obseg in uredbo hišo. Vse dosedanje govorice, da je bilo Horacovo posestvo zelo priprosto, so se izkazale kot popolnoma neresnične. Notranjost Hora-cove vile je bila krasno opremljena z raznimi mozaiki in mramorjem, zunaj je bilo krasno stebrišče, okolu hiše pa se je lazprostiral obsežen vrt, kjer se je nahajal tudi ribnjak. Profesor Pasqui je našel fragmente različnih
marmornatih del, med drugim tudi glavo mlajše Faustine, ki pa je žal zelo poškovana. Vendar je pričakovati, da leži v zemlji še več rimskih umetnin.
*	Samomor v Barkovljah. 56-letni ribič Mihael Pertot iz Barkovelj št. 680, je predvčerajšnjim zvečer, sedeč v neki barkovljanski gostilni, rekel svojim prijateljem, da noče več trpeti in da se ubije. Revček je bil res trpin, kajti bil je neštetokrat v bolnišnici radi notranjih bolezni. Prijatelji niso njegovega jadikovanja smatrali za resno. Ob pozni uri je šel v barkovljansko pristanišče, stopil v neko ladijo, si privezal sidro iste la-dije okoli vratu in skočil v vodo. Umeje se, da se je takoj potopil. Včeraj opoldne so truplo nesrečneža potegnili iz vode ter prenesli na barkovljansko pokopališče.
Lastnik in glavni urednik Militn Plat.
Odgovorni urednik V. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna1' v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda & vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri irefier.
Izvrsten brinjevec
ima
Ii. Šebenik v Spodnji Šiški.
Gostilniška oprara se ceno proda. Cascio, Lingarjeva ul. 1.	453/x—1
Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo
je v St. Vidu nad Ljubljano, blizu šole takoj za oddati. Več Sv. Petra cesta št. 14 v prodajalni.	496/I—I
Mlad mesarski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika išče službe. Ponudbe: J. poštno ležeče Jesence. 347/2—1
Hiša v Hrenovih ulicah št. 18, pripravna za malo obrt se proda. Poizve se v gostilni pri „Dachsu", ali pa Marije Terezije cesta številka 16.	348/3—1
Dve gospodični, ali dva dijaka se sprejme na hrano in stanovanje. Valvazorjev trg številka 4. I. nadstropje	455/3—1
Akademični slikar v Ljubljani, ki J želi imeti postranski zaslužek in sicer za dekorativno slikanje se naj blagovoli obrniti pismeno pod šifro .Dekorativ 222‘ poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta.	349/3—1
Išče se prodajalka tobaka, vegča slovenskega in nemškega jezika z malo kavcijo. Na-slov pove upravništvo .Jutra*.______________350/1—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev. V najem
se odda ali proda spretnemu trgovcu
trgovina
s hišo (vilo), lepim vrtom in gospodarskim poslopjem v Mostah poleg Ljubljane. Več pove lastnica K. MILKOVIČ istotam.
Trgov, sotrudnik
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom in
krepak učenec
se sprejmeta pri tvrdki Ivan Razbor-šek v Šmartnem pri Litiji.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
99
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke	točna	postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca
na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ====== FIRNEŽ in ČOPIČI. = Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
Ilustrovani
tednik"
o a a
Šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ ;
oblek
BernatOvič
Ljubljana, Mestni
obleke za gospode
iz listra ali pralne v barvah
od K 10*— naprej
ter panama
blobnkelu slamnike.
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe
„OLIMPIA“.
„OLIMPIA“ preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-**	zmetike,	ter so kot taki najvspešnejše in popol-
noma neškodljivo sredstvo za negovanje kože.
Krema „OLIMPIA“ mali lonček K 1*20.
Krema „OLIMPIA“ veliki lonček K 2-—.
Puder „OLIMPIA“ rosa K 1‘50. Puder „OLIMPIA“ creme K 1‘50. Puder „OLIMPIA“ beu k i so.
„OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža.
M
S
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno K 1*80.
Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka WIK®
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. — FILIALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273.
, Jutro* se prodsua vTrstu
po G vinarjev v neusledLiaJUa. toToaJcaraaala.:
Becher nlica Stadion, Trevisan nlica Fontana, Pipan, nlica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Cardncci, Sekovar, Vojasnični trg, Hrast. Poštni trg,
MoŽi, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere,
Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Maraio, Bruna, SS. Martin,
Bruna, Ulica del Bivo, Bubnič, nlica Sette* Fontanes Gramatfcopulo, ni* Barriera, Spffder, nlica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kichel, Bojan,
Bajc, nlica Geppa,
Luzatto, nlica Acqnedotto, Segulill, nlica Indnstna, Lug, nlica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena,
Ircigoj, nlica Massimiliana,	Hreščaki nlica Belvedere.
Rončel), nlica S. Marco,	Cechimi, nlica deli’ Istra,
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
=je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarni škili e enak
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
.-. ALPINA URE
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jekla
   '= prodata.
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. 3 Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Vea čisti dobiček sc razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je Izplačalo K 2,495-719 —.
Reserve in londi K 54,000.000. Izplačane odškodnine In kapitalije K 109,856.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno npravo.
———————Vsa pojasnila daje:	......
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
————————————.— Pisarne so v lastni bančni hiSl. ■  .
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjib cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in riajkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje is {Istega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kabineta, kuhinje, s porabo pralnice ter delom vrta se takoj odda. Dunajska cesta 60, poleg topničarske vojašnice.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
IjubJjana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3--
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
JUTRO" se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
v na-sled-zijili. toloaJszsir :naJa, “
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica ŠuMc, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Eimska cesta. Ušeni&nik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križa], Sp. Šiška.
Wlsiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagodfc Mestni trg.
Kane, Sv. Petra cesta Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva uiica. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Strkovie, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta.
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
kron
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem doma v LJUBLJANI
Stanje hranilnih
vlog d v a j s e
milijonov
Dunajska cesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
*u
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojiije na zemljišča po5,|‘'b™eij“p^S)ev^1naamorti‘
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000-—
Eskomptuh trgovske menice.
Ustanovljena E=E leta
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Kue
za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Eni najboljše sredstvo 5 kg franko K 4-50
3r. Novakovič, Ljubljana.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v
hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca. Eksport
kranjsk. klobas in brinjevca
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Z5. 33-
S tem se usojam javljati, da sem svojo speclicijsko trgovino z današnjim dnem opustil.	^	j-g
Ves inventar sem prodal tvrdki
d. z. o.
Podružnica v Ljubljani — (Centrala v Trstu)
in bo ta družba tudi vsa tekoča opravila | izvršila v svojem imenu in na svoj račun.
P. n. naročnikom se najtopleje zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim, naj [to naklonjenost vjpolni [meri blagohotno ohranijo^tvrdki „ Balkan
Z velespoštovanjem
J. Škerlj
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica st. 8.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom s— ■" ,1-j,.,.,	n-.:
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tl* skarsko is litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopis^
T-iR4=3txxo zaJLožaiLi^tTro-	IfcT©ja2CLod.©m.ojž©
2v£vLzi3r©Jdj©.	Litografija*.
   AtOTT. me. —————	'	Pote«	-hraitlnlo«	itcnr.	73.307. ——^
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
£*£££ Ljubljanska kreditna banka ¥ Llnblfanl. "
Stritarjeva ulica atev. 8.
Podružnic« v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun tar jih obrestuje od dne vloge po čistih 4VV