Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Hudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, B^zgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
Leto XIV.
Hrastnik, 7. 2. 1978
St. 2
Poslovna skupnost Steklarna, Kemična tovarna, Sijaj in Jugometal na prvem skupnem zasedanju
NOSTI POSLOVODNEGA ORGANA POSLOVNE SKUPNOSTI TOV.	|ji§f	HI =
MILINO VIC DRAGO, ZA PREDSEDNIKA DS DELOVNE SKUPNOSTI JE BIL IZVOLJEN DIPL. ING. NIKO KAVŠEK, ZA PODPREDSEDNIKA PA TOV. SILVO SIKOVEC.
4	8	’	~ * t &
mmmm
mlBm
1

U
f|i
n
Na prvem zasedanju poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal so bili poleg izvoljenih članov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in delovnih organizacij
V mesecu januarju je bilo prvo zasedanje DS poslovne skupnosti, v katero se združujejo Steklarna Hrastnik, Kemična tovarna Hrastnik, Sijaj Hrastnik in Jugometal Beograd.
Milinovič Dragoljub je bil soglasno izvoljen za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa poslovne skupnosti Hrastnik — Jugometal
Ugotovljeno je bilo, da so se člani posameznih delovnih organizacij ha referendumu odločili, da se združijo v skupnost poslovne .skupnosti. Skupno število volilnih upravičencev v vseh delovnih organizacijah je bilo 3084, od tega je glasovalo 2936 članov DO ali 95,2 °/o. Za,združitev je glasovalo 2708 članov DO ali 92,7%, proti združevanju sta glasovala 202 člana DO ali 6,88 %.
Marjana Tovornik je podpisala sporazum za Steklarno Hrastnik
V uvodnih besedah je koordinator vseh priprav za organiziranje poslbvne skupnosti tov. Milinovič Drago navedel vse probleme, s. katerimi'se je koordinacijski odbor soočal v enoletnih pripravah za organizacijo poslovne Skupnosti, v katero se združuje skoraj celotno gospodarstvo Hrastnika in Jugometal Beograd. Predvsem je poudaril, da je ta organiziranost in sodelovanje med DO višja oblika organiziranosti in temelji na izvajanju Zakona o združenem delu.
Poudaril je, da je sedaj izvršena prva faza celotnega dela, v naslednjih mesecih pa je potrebno realizirati celotni samoupravni sporazum, ki se danes podpisuje.
Realizacija sporazuma je odvisna od vseh podpisnikov in njihovega prizadevanja. Za realizacijo samoupravnega sporazuma bo potrebno imeti v DO še bolj izobraženega samoupravljalca, da bo sposoben v združenem gospodarstvu ustvariti večji parodni dohodek. Upanje je, da bo s pomočjo Jugometala Beograd možno plasirati več izdelkov na tuja tržišča. Tov. Milinovič je poudaril, da celotna organizacija sloni na zanimanju delovnega človeka v posamezni DO in celotne socialistične družbe.
Samoupravni sporazum o združevanju so podpisovali izvoljeni predstavniki delovnih organizacij: za Steklarno Hrastnik Tovornik Marjana, za Kemično tovarno Grohar inž. Jože, za Sijaj Hrast-
	■■
«BhI	
š J VNV|	
U M "	iiBl!
	
	
IR P	
- % KI M w Mb*	
»' j; < % . 0$	lllllli
Za tovarno kemičnih	izdelkov
Hrastnik je podpisal sporazum	
Grohar inž. Jože
nik Šikovec Silvo in za Jugometal Beograd Gavrilovič Rado j ko.
Delavski svet poslovne skupnosti je izvolil za predsednika DS dipl. inž. Nika Kavška in za podpredsednika tov. Silva Šikovca. Za vršilca dolžnosti poslovodnega organa poslovne skupnosti je bil soglasno izvoljen tov. Drago Milinovič.
Delavski svet poslovne skupnosti je nato sprejel predlog sistemizacije delovnih mest za začetek poslovanja poslovne skupnosti. Celotno delo poslovne skupnosti se prične s 1. februarjem 1978. Zasedba posameznih delovnih mest v poslovni skupnosti naj
Za Sijaj Hrastnik je sporazum podpisal Silvo Šikovec
bi se terminsko in postopoma izvajala tako, da bi bila vsa delovna mesta zasedena do 30. 6. 1978.
Po razpravi predstavnika Steklarne Hrastnik' glede formiranj a marketinga v sklopu poslovne skupnosti je bilo doseženo soglasje, da se takoj pristopi k izdelavi vseh aktov (samoupravnih) tako, da se lahko pričnejo realizirati vse naloge poslovne skupnosti. Akti naj bodo pripravljeni do 30. 5. 1978.
Sprejet je bil tudi predlog o začasnem financiranju vseh stroškov, ki bodo nastajali v zvezi z delom poslovne skupnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
¡ill J j |j	
im i J§ f Žf' Jt e V 11 i ¡1	ifiitgs
i	§ * H
H ~ 1	I i
JF .1	1 JI
1	- p . ■ "
lliilllliiilli _ lH	
Za Jugometal Beograd je sporazum podpisal Radojko Gavrilovič
Prvo zasedanje tovarniške konference
Poleg delegatov se je konference ZK Steklarne udeležil sekretar občinske konference ZKS Hrastnik Logar Samo in direktor 'OZD Steklarne dipl., ing. Mrcina Maks.
Sekretar sveta ZKS Steklarne Hrastnik tov. Cigeljnjak Božo je v. svojem uvodnem referatu ocenil družbenopolitične, samoupravne in družbenoekonomske razmere, v katerih se je kolektiv in Zveza komunistov v ¡preteklem obdobju nahajala. Konferenca je potekala v času priprav za volitve v naš družbenoekonomski in politični sistem in '-ko se bomo aktivno vključevali v razpravo Kardeljevih misli o smeri razvoja političnega .sistema_ socialističnega^ samoupravljanja. Poudarjena je bila predvsem akcijska in idejna enotnost -vseh članov 'Zveze komunistov kot pogoj za učinkovitost pri delu in akciji. Kritično je ocenil, da ravno to vodilo pogrešamo pri delovanju komunistov v ¡kolektivu. Analiza realizacije "sklepov kaže že nekaj -let nazaj, da je bilo sprejetih vrsta različnih in vsebinsko bogatih -sklepov, ki se pa niso vedno v -celoti realizirali. Ko citira misli tovariša Kardelja iz knjige Smeri- razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pravi, da je aktivnost ZK možna samb, če bo tekoče spremljala problematiko, če bo ZK delovala v celotnem samoupravnem sistemu od
Poslovna skupnost Steklarna, Kemična tovarna, Sijaj in Juti ometal na prvem «kupnem zasedanj«
¿Nadaljevanje s 1. strani)
V imenu občinske skupščine ih družbenopolitičnih organizacij iž Hrastnika je pozdravil vse navzoče predsednik OK SZDL tov. inž. Franjo Krsnik. Izrazil je željo, da se poslovna skupnost čimprej realizira tudi v praksi. Poslovna
Za predsednika DS poslovne skupnosti je bil izvoljen dipl. inž.
Kavšek Nikolaj
skupnost obvezuje vse odgovorne činitelje, da se samoupravni dogovori čimprej izvedejo, predvsem pa vprašanje kadrovske zasedbe -delovnih mest. v poslovni skupnosti. Prizadevati si je potrebno predvsem za to, da se združujejo predvsem kadri iz no--ameznih delovnih organizacij iz hrastniškega gospodarstva.
rigo
delavskih Svetov, temeljnih organizacij združenega dela do vseh oblik, v katerih je organizirana in v katerih odloča samoupravno združeno delo. Kritično je ocenil, da ZK Steklarne ni v vseh teh 'oblikah organiziranosti dovolj prisotna v takšni meri, kot bi morala biti. Naloge, ki so postavljene pred ZK pri uresničevanju zakona o združenem delu, so zahtevne in odgovorne. Vsakodnevni problemi očitno kažejo, da ne -moremo več -uspešno razreševati fin premagovati težav, fin ¡Slabosti, -s katerimi se srečujemo pri svojem gospodarjenju in uresničevanju razvojnih nalog, če si za njihovo uresničevanje ne izoblikujemo ustreznih ekonomskih in družbenopolitičnih osrfov, ki 'so -izpeljane iz določil Zakona o Združenem delu.
Dosedanja ocena kaže, da smo •v času od sprejetja Zakona 'O združenem- delu do danes'Skupno razvili široko in razgibano dejavnost znotraj kolektiva.. Bolj ‘sistematično, in pogloblj eno tet- angažirano smo 'pristopili ;.k -vprašanju družbenoekonomskih osnov, odnosov do dela in poslovanja. Ustvarjeno je bilo družbeno vzdušje, -ki je postavilo oblikovanje in uveljavljanje novih osnov 'družbenoekonomskih odnosov na dnevne rede samoupravnih i organov. y veliki meri se je dosegel drugačen odnos do dela, da gre za delavčev interes, ki naj razvija boljše rezultate v poslovanju, bolj produktivno in bolj učinkovito, ki lahko edino reši "kolektiv -iz sedanjih zagat, in da materialne osnove samoupravljanja.
Vendar se opaža, da skušajo nekateri . prikrivati reševanje družbenih odnosov kot jih nalaga Zakon o Združenem delu.
, -Na te pojave mora ZK opozarjati, ker so 'taki -primeri 'že v dosedanji praksi Zavirali hitrejšo preobrazbo ih Ustvarjali , dvom. Vse 'to je ZK razoroževalo .pri dosedanjem delu. Svet ZK je v svojem delu in sprejemanju sklepov na problemski konferenci v mesecu -aprilu 1976, občinski konferenci ŽK ter ¡na podlagi 'resolucij 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, kot tudi nove ustave in Zakona o združenem delu, vodil široko akcijo za razreševanje 'ekonomskih in družbenoekonomskih problemov v Steklarni. Kolektiv je bil y tem času v zelo težkem ekonomskem polbžaju, saj je poslovno leto zaključil z izgubo. Zaloge gotovih izdelkov so narastle, produktivnost pa ni naraščala v skladu z materialnimi stroški, povečal se je lom, pokazale so še napake v planiranju, izbira asof-timana ni bila najboljša, nedoseganje cen na domačem ih tujem tržišču. Občutno je vse to pogojevala slaba organiziranost, slaba delovna disciplina, tozdovsko obnašanje in še vrsta problemov, ki so vplivali na slabo ekonomsko stanje v podjetju. Na takšno situ-acijo ;so vplivali tudi zunanji faktorji, kot na primer energetika, ki je podražala celo vrsto materialov, na porast naših cen za proizvode pa ni bilo mogoče vplivati. Poleg teh problemov se je kolektiv soočal tudi s problemi -slabe kadrovske zasedbe, predvsem je manjkalo kadrovk visoko in višje izobrazbo (ekonomisti, pravniki,
organizatorji proizvodnje), ki bi dajali pravočasne in pravilne podatke za reševanje tekočih problemov. Vsi ti problemi so pogojevali tudi nizke osebne dohodke, kar je imelo za posledico« veliko -fluktuacijo, predvsem v proizvodnji.
Z vso podporo kolektiva se je začel realizirati sanacijski program,‘ki je bil soglasno podprt in sprejet. Danes se lahko reče, da-so rezultati vseh teh prizadevanj celotnega kolektiva že vidni. Rezultati kažejo sledeče:
S planom za leto 1978 je 'biio’ planirano -na -enega zaposlenega 12.2‘04;90 kg, doseženo pa 12.278,70 kg ali 80,80%.
»Za leto 19.77-.se je s.sanacijskim programom planiralo 12.728,83 kg, ob rebalansu plana ;za 13!208,85‘kg, ■ doseženo je bilo v 9 'mesecih 9.921;09-kg .ali 75,-14. %.
V letu 1976 je bil dosežen celotni dohodek na zaposlenega 207.534 din, z rebalansom za leto 1977 je bilo planirano‘278.486 din, doseženo v devetih meseci 202.037 din ali '72,1)5 %.
JV letu 1976 je bil dosežen dohodek ha Zaposlenega '49,834 din, z rebalansom plaha za leto 1977 je bilo planirano 190.762 din, 'v 9 inesecih je bilo doseženo 63.482 din dohodka na'Zaposlenega ali 69,94%.
: Iz teh podatkov je «razvidno, da je bil dosežen znaten napredek. Eden od vzrokov, ¡ da .so bili doseženi boljši, ¡rezultati, je tudi uvedba stimulativne-jšega «načina nagrajevanja. Tp,:se pozna predvsem- v jTQZD i, (pa tudi v» -TOZD II dn TOZD .III.
Eden od bistvenih problemov bo še vedno problem ¡kadrov.; ta postaja sedaj namreč že kritičen. V zvezi s tem bo potrebno ¡urediti predvsem bolj stimulativno nagrajevanje ¡kadrov z visoko fin •vfiš j o izobrazbo.
. Ugotovljeno' je bilo, da je potrebno na področju "dohodkovnih 'odnosov med TOZD in skupnimi službami čimprej urediti vse potrebno. Nakazanih je bilo Š0 veliko problemov; ki še nišo urejeni, med drugim vprašanje nagrajevanja po rezultatih .déla, konkretno je potrebno spreminjati osnovC poslovanja in osnove družbenopolitičnih odnosov, to ne -samo na papirju, ampak tudi v neposredni delovni in poslovni stvarnosti. Tega 'ZK in kolektiv ne sme in ne more več odlašati, ne samo zaradi prisile zakonay¡temveč-tudi zaradi težav pri praktičnem izvajanju skupnega prihodka in svobodne menjave dela.
Sekretar sveta ZK je zelo kritično ocenil delo- 'nekaterih članov ZK, ki ne sodelujejo aktivno pri razreševanju nakazanih problemov. Ugotavlja, da so se, čeprav -se'je ZK večkrat idejno zedinila o delu v akciji, potem posamezni "člani drugače obnašali. Predvsem je navedel vzroke nezainteresiranosti, lagodnosti in slabi idejnopolitični usposobljenosti.
Od 155 članov ZK v tovarni sodeluje aktivno v raznih organih 70 % članov. Vendar z delom ne moremo biti povsem zadovoljni. Sekretar ZK je ugotovil tudi to, da sindikalna organizacija V celoti -ni odigrala zaupane zi naloge v kolektivu, kljub temu, da je
realizirala veliko nalog,’ ki so bile pred njo postavljene.
Tudi v pogledu družbene samozaščite in Ljudske obrambe postavljene naloge še niso v celoti realizirane.
Družbenopolitične organizacije, zlasti ZK] bodo morale v bodoče odigrati pomembno Vlogo pri nadaljnjem poglabljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, je zaključil svoje poročilo sekretar Sveta ZK tov. Cigeljnjak Božo. .	.
i V ¡‘razpravi so sodelovali:: *
•Ciglar Janez, Janežič Alojz, Koritnik Matija, Cigeljnjak Božo, dipl. ing. Mrcina Mdks,' •Jažbinšek Olga, Savič Momir, ( Logar Samo, ing. Žagar Anton, j
Vloga sindikata
'Tov. ‘Ciglar Janez, predsednik sindikalne Organizacije, je •kritično ocenil delovanje članov ZK. Na zborih delovnih ¡ljudi se ne vključujejo ‘čiaM ZK, niti drugi delavci dovolj v -razprave.
«Pni bodoči, izbirinkadruv/be potrebno ¡iskati tiste fčlane, ki ¡fse pri-pravlejni fdelati;tv;,sindikalni organizaciji.
Dosedanje delo:¡Sindikata.ije izhajalo i iz finančnih:.možnosti kolektiva kot rcelo®.; ' Kritično je ocenil .udeležbo sna: sestankih, ki so velikega pomena za kolektiv. Navedel :je. primer ‘- obravnave pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Delo članov ZK 'V
delegacijah in SIS
. Tov« Janežič:Alojz je ocenil• delovanje delegatskega sistema. Mobil je, dar.je.prvo obdobje za nami in,-da ne-moremo reči, da je v celoti «zaživelo «tako, kot je potrebno. Predvsem je ugotovil, da se bile delegacije izvoljene -kadrovsko izredno slabo.
Prav tako delegacije- v Veliki meri niso bile- sklepčne, niso enotno nastopale navzven, ko je šlo za obravnavo problemov, ki so neposredno obravnavali problematiko celotnega kolektiva. Vodje delegacij bi ¡motali 'sklicevati delegacijo .pred. .vsakim za**
Zveze komunistov Steklarne Hrastnik
sedanjem.; ker pa tega n-i.bilo, niso bili problemi delegatom jasni
in.	se zato tudi-niso vključevali v razpravo. :
Drugi problem, ki ga je nakazal tov. Janežič Aloje,.; je- vprašanje kadrov in. sploh fluktuaeija v kolektivu.
Menil: je,, da • se» j e .-vodila'. premajhna. skrb. .za, človeka, to pa predvsem, glede ureditve, samskih domov, obratne družbene prehrane, družbenih, prostorov. Spodnji del Hrastnika tega sploh ne po-zna, zaradi, .tega .je- tudi'večja" lluktuacija- NK im EK delovne site ...
V’ tem pogledu ho potrebno -v bodoče še marsika3-storiti •; Pismeno gradivo, za razpravo, bo v bodoče moralo biti b.olj kratko irt razumljivo...’-: .
' Razmisliti je treba tudi o tem, kako informirati'- delavce, iz drugih republik; ki jih-ni malo v» kolektivu-. To- je tudi ena izmed na-; log ZK, ker lahko ugotavljamo, da je informiranost'teh članov kolektiva''premajhna. 5
Delo komunista mora bit», jasno.
Tov-. Giggldnijak Božo-j®: kritično ocenil člane ZK, ker ne sodelujejo v razpravah. Poiskatp.bo. potrebno vzroke, zakaj tako., Vzroke lahko, iščemo- v* neinformiranosti članov kolektiva. Jasno-,
je,	da je .časopis in infqpmatQt za; jpformiranost. premalo; Potrebno, je nastopati, z živo besedo., in v majhniij sindikalnih skupinah. Glani^kotekti^a" morajo. Bijaj seznanjenji s, ppofelemi:.
Kadrovska problematika —
sistem, nagrajevanja.
-Tov.: direktor dipl..-ing. Mrcina; Maks. se strinja- z. ocen o, da, je, eden izmed bistvenih: problem.Qy>, kadrovska problematika v kolektivu. Že ko se. ocenjuje zasedbo,: delovnih mest v skupnih službah,'
se, vidi, da nimamo, '/kvalitetnih kadrov-,' ki 'bi.bilk sposobni: teknile zasledovati;-proizvodnjo; in .da1 hi imeli dnevne analize problematike proizvodnje; Tudi' tu mo-ljamo -iskati vzroke .slabih poslov-riih rezultatov.;Vprašanje }e;,,,,za-kaj tako? Ali-, povzroča tako stanje slabše gospodarsko stanje- V kolektivu inl ocena. dela. strokovnjakov v drugih -kolektivih,j ki je mnogo višja, ter/šistem hagraje-1 vanja itd. ’
. Vse- to - se jasno - izraža tudi v zadnjem razpisu . v; "časopisu. Ni-prijavi ekonomistov- in pravnikov:
’ V notranjem • delitvenem -razmerju osebnih dohodkov ni nekaj v redu. Drugi problem, ki ga je dipl. ing.. Mrcina. Maks,, navedel,
je- vprašanje notranje organiziranosti: v- kolektivu; (vprašanje prodaje gledo na velike zaloge, analiza stroškov,. cene izdelkov). Vse te probleme rse. dar, urediti le- z boljšimi-kadri. Člani ZK moramo v tem. pogledu imeti-, jasna, stališča,.. predvsem pri. nadaljnjih razpravah, ko bo; šlo za reševanje te problematike.
Več neposrednega obveščanja
Tov., Savič.; Momir kritično, ocenjuje obveščanje članov delovne skupnosti,, da ■ gradivo ni; dovolj. rgzumJjivo-’ članom, kolektiva . Dai bi; sp kolektiv;; širše obveščal er -vsejter problemih,, je. potrebno preko sindikalne or ganjza.čij e organi-žiratif ožje sestanke, po grupah.. Ljudem je potrebno z živo besedo; nakazati' problematiko, potem, bo. več uspeha i-rt razumevanja v, koiekjivm. Neudeležba, na, spstan-kjh. nj samo. vzrok, nezamteresira-, Aosti-— vzrok je tudi; v kakšnem* okolju ,je sestanek, sklican. Tov. Savič r meni, da zaradi tega tudi nij bilo razprave na zadnj em. zboru delovnih ljudi;,
, Dplegatskr.sistem zahteva boljše. informiranje., boljše, in razum-• Ijivejše razlage. ...problemoVv. Tu. moramo 'uspeti, potem smo kot člani ZK storili vse, kar se od nas pričakuje.
Vprašanja gospodarjenja — r kadri ;
Tov. Žagar Anton, j e konkretno analiziral poslovanje TOZD IX — avtomatske proizvodnje. Zaklju-čili je, da'bos leto 1977 TOZD II pozitivno zaključil,, kljub,. vsem : probleniomjiiSi.lmterimii so. se srečevali v poslovnem letu. Bistve-; ni problem, aa bili'kadri;-ri ne sa-, mo v -skupnih službah, ampak tudi- problemi zaradi pomanjkanja neposrednih proizvajalcev — strokovnjakov,'. stekla-Bjev. im ostalih. Kritično, .je:, ocenil: položaj, v. katerem: ¿sel danes nahaja; kolektiv glede razvojne, stopnje. Ing. Žagar Anton.meniv daesmo* za-.: več let’ zaostali,.: kar je,zaskrbljujoče' glede na našo- gospodarsko situ-raeijo.:.sSedanj.e.’, stanje; ni najbolj-še. Glede na, formiranj e poslovne . skupnosti; pa» UE3, da/.se.» bo.i ¡stanje tudi v tem pogledu popravila, Verjetno, bodo tudi v. bodoče problemi: glede. pl.asmana kozarcev z nogo —: zaradi česar bo potrebno razmisliti:.. o /spremembi agoetimana izdelkov.;v tem obratu;
Uspehi sa odvisni od
izbire delegatov
Tov. Koritnik Matija tudi meni, da . je potrebno . pri volitvah
Novi sekretar tovarniškega komiteja. ZK tov. Matija Koritnik
vedno izhajati,,.kakšne, kadre, naj» se. izbor e. v delegacije, odbore- itd.. Ljudje; ki so. izbrani, .morajo biti pripravljeni, delati Sedanje štiriletne izkušnje v tem pogledu pa, nam naj bodo napotilo za na-, dalj nje. delo, Meni,:, da je ocena, -da, se, je premalo,: storilo za, človeka, pravilna. Bodoči, komite ZK. ho. morali, temu. problemu posvetiti. več. pozornps.fi,.
Konkretni sklepi — idejna
enotnost
. - Izredna, • napotila za 1 nadaljnje-delo tovarniške konference ZK in-komiteja Ž.K .Steklarne Hrastnik-je. podal sekretar, občinskega komiteja tov. Logar Samo,
Predvsem , se je strinjal s.; tovariši, ,ki. so razpravljali o .vprašanju delovanja delegatskega sisf sloma,, kadrovske r politike; o vprašanju, idejne, politične, .enotnosti- v ZK; M/jerhistvenega.. po-mena,, za nadaljuj®, delo organizacij e ZK v tovarni,, In da se. kot»,. komunisti dogovorimo zg akcijo — potem pa enotno nastopamo .v kolektivu ali- izven- njega-. -
1
p
I
Posebno se je v svoji razpravi usmeril na važnost-realizacij e Zakona o združenem- delu. To bo ena- izmed- osrednjih nalog Sindikata in ;ZK’ v letu 1*978. Zato je dodal, da bi- se morala razprava, usmeriti predvsem v konkretno rešitev posameznih problemov. Potrebno je sprejeti samo toliko zadolžitev; kolikor se* jih da re-
gate, ki bodo pripravleini delati-alizirati; Predvsem pa je važno, da se vse sprejete, n.aloge tudi izvršijo, ker le tako bi ZK bila, uspešna pri svojem delu.
Poslovna skupnost ni edina
rešitev
. Dipl. ing. Mrcina Maks je poudaril,, da se mora kolektiv zavedati, da ni edina rešitev v- poslovni skupnosti.
Potekajp priprave za organizacijo poslovne skupnosti. — predvsem. v organizaciji prodaje in, n.aba.ve. Na zasedanju skupščine; podjetja so že izvolili dva; delegata, v. delavski svet poslovne skupnosti.
Dotaknil se je hudi problemov-izvrševanja. danih nalog in rezul-. tatov poslovanja v. 9 mesecih; 197/7, leta».
Izreden napredek/je, bil dose-. Žen., predvsem-v TOZD L in. TOZD-H; kar nam dokazujejo tudi pokazatelji., Tudi v bodoče si bo potrebno. še. prizadevati, dar bomo. r.c.šili. vprašanje as.ortimana in» prodaje, izdelkov- Problemi so sk pokazali tudi pri obdelavi tržišča.;; Kale; da bo v poslovni skupnosti več... mežUAsti in tudi .pomo.či/ za-' reševanje te problematike. .
Potrebno je. pridobiti določene* kadre, d'a bo., mogoče vsakodnevne analizirati; probleme v proizvodnji-.
Tovarniška konferenca, je. iz-, volila 9-članski tovarniški komite: Drame Hilda, Halzer Vili, Koritnik Matija,. Gorenšek. Edi, Pogačnik: Ernest, Premec Ježe, Kaiser Adolf, dipl, ing. Kavšek Niko, Petan Marjeta.
Za sekretarja tovarniškega- ko-, miteja. je. hil izvoljen tov. Kprjj;-" nik; Matija.
- Z A H M. A L A .
K o/ sem po. .15 letih dela. v, f ”Stgklarra Hkastmk, letos do- .. segla pogoje za upokoijtev, SA:' i / Kolektivu Steklarne Hrastnik- -in zaposlenim -v menzi in bi- * feju- zahvaljujem- za spomin- s -skoidarilopki me bo vsak dan/ spominajalo. nar sodelavke,, si: b ‘-katerimi! sem. preživela, skupaj.; f -vsa ta leta.
« . Vsem žeMm,- da bi: bile- pri- -delu/ složne ih:.uspešne, tudi vi t •bodoče.
Dornik Štefka «
; Z AH VAL. A-
Ob odhodu v pokoj se zàh-. v.aljujemi-vsem. sodelavkam, inr .sodelavcem iz ibrusilnice, . posebno pa še sodelavkam v ži-- gpsarni za prekrasna, darila, kr me ho.dP. sp.Qminjala,.na,.čas,. k,o _sem; bila med vami. Posebno sg zahvaljujem- za, darilo, tov. Mafiji Bravée. Pri nadaljnjem, delu želim vam in celotnemu kolektivu še veliko uspehov.
Ob tej priliki se zahvaljujem5 tudi uredništvu za poslano tovarniško glasilo Steklar. Prebiram ga- rada tudi sedaj; čeprav-sem v-pokoju; zato sem ga- bila- vesela.
Še enkrat hvala-vsem!
Grčar Ljudmila
Iz dela organov upravljanja
SKUPŠČINE PODJETJA
Sklepi, sprejeti na VIII. rednem zasedanju skupščine podjetja dne
29.	12. 1977.
Člani skupščine podjetja in člani delavskih svetov TOZD in DSSS so pod prvo točko dnevnega reda skupno zasedali. Predmet obravnave je bil PREDLOG PLANA ZA LETO 1978. Po daljši razpravi je bil sprejet naslednji sklep.
1.	Delegati skupščine Steklarne Hrastnik in člani delavskih svetov so obravnavali predlog plana za leto 1978 in sklenili, da se predloženi plan da v obravnavo samoupravnim organom TOZD in DSSS.
2.	Plan se dokončno sprejme na referendumu v začetku meseca februarja 1978.
3.	Gospodarsko planski sektor pripravi plan za obravnavo z vsemi pripombami, ki so bile podane na skupščini podjetja.
Seja se je nadaljevala v navzočnosti delegatov skupščine podjetja. Pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali poročilo razpisne komisije za izvolitev individualno poslovodnih organov.
Po poročilu so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Glede, na neuspeli razpis za zasedbo delovnega mesta direktorja delovne organizacije je skupščina podjetja po glasovanju in predlogu razpisne komisije sprejela sklep, da se za obdobje 6 mesecev izvoli vršilca dolžnosti.
Po predlogu razpisne komisije se za vršilca^ dolžnosti direktorja delovne organizacije postavi dipl. inž. Maksa MRCINO in to od 1.
I.	1978 do 30. 6. 1978.
Delegati skupščine OZD Steklarne Hrastnik so za vršilca dolžnosti vodje splošno kadrovskega sektorja za dobo 6 mesecev izvolili tov. Franca VIDOVIČA.
3. Delegati skupščine OZD Steklarne Hrastnik so za vršilca dolžnosti vodje gospodarsko planskega sektorja izvolili za dobo 6 mesecev tov. Hedo KORBAR.
Pod četrto točko dnevnega reda se je razpravljalo o izvolitvi komisije za razpis delovnega mesta pomočnik direktorja za'tehnična vprašanja. V zvezi s tem je bil sprejet naslednji sklep:
-L Delegati skupščine OZD so izvolili razpisno komisijo, ki mora razpisati delovno mesto POMOČNIK DIREKTORJA ZA TEHNIČNA VPRAŠANJA.
Komisijo sestavljajo naslednji člani:
Marčen Alojz, predsednik, Kav-zar Janko in Vidovič Franc čla~' na.
Imenovana komisija je tudi zadolžena, da ponovi razpis za DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE STEKLARNE Hrastnik.
Pod šesto točko dnevnega reda je skupščna razpravljala o predlogu za izvolitev podpisnika samoupravnega sporazuma o združevanju v poslovno skupnost Hrastnik-Jugometal. Sprejet je bil sklep, da se za podpisnika samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost Hrastnik-Jugometal izvoli tov.
Marjano TOVORNIK, predsednico odbora za poslovno politiko.
Sprejet je bil tudi sklep o izvolitvi dveh delegatov v delavski svet poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal.
Za delegata sta bila izvoljena:
dipl. ing. Niko Kavšek in Matija Koritnik.
Pod sedmo točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog za izvolitev delegata v Svet šole Centra strokovnih šol Zagorje ob Savi. Člani skupščine so izvolili za delegata tov. Jožeta RŽEKA.
Pod 8. točko dnevnega reda je skupščina razpravljala o reorganizaciji varstva' pri delu. Po daljši razpravi je bil sprejet naslednji s k 1 e p :
1.	Pooblastita se dva referenta s točno opredeljenimi pooblastili kot jih določa 8. člen Zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS 32/74).
2.	Za referenta TOZD I III in V se na podlagi sklepa odbora za razmerja iz združenega dela in kadre z dne 6. 1. 1978 imenuje za pooblaščeno osebo s področja varstva pri delu tov. Ernest SIHUR.
3.	Za referenta TOZD II IV in DSSS in požarno varnost delovne organizacije Steklarne Hrastnik se na podlagi sklepa Odbora za razmerja iz združenega dela in kadre z dne 6. 1. 1978 imenuje za pooblaščeno osebo s področja varstva pri delu tov. Aleksander SIVEC.
4.	Zadolžena tovariša sta bila seznanjena z opisom delovnih nalog oziroma opravil s področja varstva pri delu in sta se osebno strinjala s predloženim opisom nalog.
5.	Pooblastila so predložena kot priloga zapisnika skupščine podjetja.
Pod 9. točko dnevnega reda je skupščina razpravljala o izvolitvi podpisnikov samoupravnih sporazumov s prometnimi organizaci-jami.
Sklep:
1.	Delovna organizacija Steklarna Hrastnik pristopa k sklepanju samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev. :
2.	Za podpisnike teh sporazumov se izvolijo naslednji člani delovne organizacije:
1.	inž. Tušar Jože, vodja komercialnega sektorja;
2.	inž. Kirn Stane, vodja TOZD
3.	inž. Žagar Anton, vodja TOZD II;
4.	Kopušar Drago, vodja prodaje za domači trg, ki podpisuje po pooblastilu inž,- Tušarja ali njegovi odsotnosti.
SKLEPI XIV. redne seje odbora za poslovno politiko z dne 29. 12. 1977
Odbor za poslovno politiko je pod prvo točko dnevnega reda razpravljal o problematiki avtomatske linije kelihov. V zvezi s tem je bil po zaključeni razpravi sprejet naslednji sklep :
Komercialna služba in TOZD II — avtomatska predelava steklene mase sta dolžna, da izdelajo program asortimana prešanih izdelkov za linijo IWP-16,
Pod drugo točko dnevnega reda je odbor razpravljal o sklepanju samoupravnih sporazumov o delitvi dela in sredstev s prometnimi organizacijami in delovno organizacijo Steklarno Hrastnik. Sprejet je bil naslednji sklep :
Lahko se sklenejo samoupravni sporazumi z naslednjimi prometnimi organizacijami:
V	SR Sloveniji: Steklo (Mercator) Ljubljana, Tehno-Mercator Celje, Nanos Postojna, Emona Ljubljana, ABC 1. junij Trbovlje.
V	SR Hrvatski: OTP Zagreb, Grič Zagreb, Dalma Split, Slavi-ja Zagreb, Istra Pula, Brodoko-merc Rijeka, P. P. K. Karlovac.
V	Bosni in Hercegovini: Fero-elektro Sarajevo, UPI Comerce Sarajevo, Metal Banja Luka.
V	SR Srbiji: Genex-Kristal Beograd, Centroprom Beograd, Partizan Cačak.
Komercialna služba uredi vse potrebno v zvezi s tem sklepom.
Odbor za poslovno politiko je pod drugo točko dnevnega reda razpravljal še ó prenosu poslov na poslovno skupnost Hrastnik-Jugometal. V zvezi s tem jé bil sprejet naslednji sklep:
1.	Na predlog izvoznika Jugo-metala je sprejel stališče, da se mu da v obdelavo določen del zahodnega trga, s tem, da bo kvaliteta uslug vsaj na isti višini kot jo nam nudijo dosedanji izvozniki. Kot pogoj pa se postavljajo dohodkovni odnosi med proizvodnimi in prometnimi organizacijami.
2.	V kolikor je izvozno podjetje Jugometal zainteresirano, se ga pooblasti oziroma daje posebna zadolžitev, da obdela vzhodni trg — konkretno ZSSR.
3.	Steklarna Hrastnik se zavezuje, da bo naslovila vse nove kupce najprej izvoznemu podjet-
ju Jugometal s tem, da morajo biti cene uslug, katere nam bo nudil Jugometal, v isti višini kot jih imamo z dosedanjimi izvozniki.
4.	Glede na gornji sklep se dajo v obdelavo Jugometalu naslednji kupci:
1.	Firma Denker Hamburg,
2.	Firma Eickmeier Mulheim,
3.	Firma Gustav Rose Hom-berg,
4.	Firma Hustadt Neheim/Hu-sten,
5.	Firma Oto Mayer, Hamburg,
6.	Firma Melhior Beyruth.
Pod tretjo točko dnevnega reda je odbor za poslovno politiko razpravljal o izdelavi predloga za udeležbo članov delovne organizacije ha raznih sestankih. Spre-ejt je bil naslednji sklep :
Tovariš Vidovič Franc, v. d. vodje splošno kadrovskega sektorja je dolžan takoj izdelati predlog za udeležbo članov delovne organizacije na raznih sestankih. V predlogu mora točno opredeliti, kdaj se mora delavec vrniti na delo po zaključenem sestanku itd.
Predlog morajo potrditi samoupravni organi TOZD in DSSS.
ZAHVALA
Ko odhajam v pokoj, bi se rada zahvalila obema izmenama brusilnice za prelepo darilo, s katerim ste me presenetili in ki me bo vedho spominjalo na čas, ki sem ga preživela med vami.
Ob tej priliki se zahvaljujem tudi tov. Mileni Petrič, ki je obvestila gasilce, ko je začelo nenadno goreti v mojem stanovanju.
Udir Kristina
Sklepi, sprejeti na letni konferenci ZKS Steklarne Hrastnik dne 20. 12. 1977
1.	Konferenca je sprejela poročilo sekretarja sveta ZKS Steklarne in v njem nakazane naloge tovarniške konference in vseh komunistov Steklarne Hrastnik v prihodnem obdobju.
2.	Poskrbeti je treba za idejno politično usposabljanje članov ZKS Steklarne, kar bo zagotovilo idejnopolitično in akcijsko enotnost. Pred vsem je treba preučiti krtjgo tov. Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« in delovati, kot je v knjigi nakazano.
3.	Vsi komunisti se morajo aktivno vključiti v vse akcije uveljavljanja določil Zakona o združenem delu ter na ta način skrbeti za hitrejšo družbeno preobrazbo. Prav tako morajo aktivno kot doslej delovati v okviru ZS ter ostalih družbenopoltiičnih organizacij ah.
4.	Dolžnost vseh komunistov je, podpirati vse ukrepe za izboljšanje trenutno neugodne gospodarske situacije, v kateri se nahaja naša delovna organizacija. S tem v zvezi je treba poskrbeti za primerno kadrovsko politiko, ker bo le z dobrimi kadri možno dosegati dobre rezultate.
5.	Na podlagi izkušenj, pridobljenih v dosedanjem funkcioniranju delegatskega sistema, je treba pri kadrovanju za bližnje volitve izbirati take delegate, ki so pripravljeni in sposobni delovati v vseh delegacijah. Pri tem je treba poskrbeti, da bodo delegati o svojem delovanju seznanjali sredino, ki jih je izvolila za posamezna področja.
6.	Da bi bili v svojem delovanju učinkoviti, je nujno, da sproti preverjamo realizacijo sprejetih sklepov na vseh ravneh.
KDAJ BOMO VOLILI
9.	marca BOMO VOLILI V DELOVNI ORGANIZACIJI
12.	marca BOMO VOLILI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Občinska konferenca SZDL in Svet zveze sindikatov občine Hrastnik sta potrdila predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine Hrastnik, skupščinah SIS in člane družbenopolitičnega zbora, ki ga je pripravila koordinacija za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL in volilna komisija pri predsedstvu OK SZDL.
Vse družbenopolitične organizacije so dolžne na temelju kandidacijskih konferenc prek svojih. delegatov posredovati svoje pripombe in mnenja na temeljni kandidacijski konferenci, kjer se predlogi dokončno Verificirajo.
Poleg evidentiranih možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine, skupščinah SIS in članov DPZ skupščine občine je konferenca potrdila tudi predlog za kandidate za vodilne fuhk-cije v SRS, delegate DPZ skupščine SRS za zvezni zbor združenega dela, zbora republik in pokrajin ter posamezne kandidate za 'funkcije v posameznih organih zvezne skupščine. Tako je bil potrjen; ;predlog ža možne kandidate :'
—	predsednik predsedstva SRS tov. SERGEJ KRAJGHER,
—	predsednik skupščine SRS tov. MILAN KUČAN,
—	predsednik IS skupščine SRS tov. dr. ANTON VRATUŠA.
Sedanji predsednik skupščine SRS tov. dr. Marjan Brecelj je evidentiran za člana predsedstva SRS,
—	predsednik izvršnega sveta skupščine . SRS tov. Andrej Marinc je evidentiran za podpredsednika zveznega izvršnega sveta, .
—	za podpredsednika skupščine SFRJ je evidentiran tov. Zoran Polič,
—	za možnega kandidata -za predsednika komisije za volitve in imenovanja skupščine SFRJ je evidentiran tov. Jože Babič,- za vodjo slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin je evidentiran tov. Marko Bulc,
—	za vodjo slovenske delegacije v Zveznem zboru skupščine SFRJ-sta evidentirana tov. Jože Globačnik in Bogdan Osolnik,
—	za predsednika komisije za izvajanje zakona o združenem delu tov, Roman Albreht.
• Na osnovi .kadrovskih usmeritev in usklajevanja predloga se v zvezni zbor predlagata tov. - Mlinar Martin in tov. Bregar Rudi, ki • sta doslej bila delegata tega zbora.
Za možnega kandidata v družbenopolitični zbor iz Revirjev se predlaga tov. Prosenc Miloš, sedaj član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS.
Za vodilne funkcije v
Skupščini' občine Hrastnik
se potrdi in predlaga v razpravo naslednje kandidate:
—	predsednik skupščine t Logar Samo,
—	podpredsednik skupščine Venko Janez,
-— predsednik izvršnega sveta Žibret Jože,
—	podpredsednik izvršnega sveta Milinovič Brane, dip. pravnik,
—	predsednik zbora združenega dela
Jagodič Anton,
—	predsednik zbora Krajevne ‘ skupnosti
Greben Anton,
—	predsednik družbenopolitičnega zbora
Prosenc Anton.
■ V družbenopolitični zbor se potrdi in predlaga za nadaljnjo razpravo naslednje kandidate:
—	Občinska konferenca SZDL Čečnovar Franc,
Krsnik ing. Franjo in Venko Janez, -
—	Občinska konferenca ZSMS Rotar Helena,
Majes Leopold in Gornik Slavko,
—	Občinska konferenca ZKS Logar Samo,
Perger ing. Marjan in Teršek Nevenka,
—	Občinski svet ZSS Ramšak ing. Viktor,
Cigler Janez in Poljšak Metka,
—	ZZB NOV Kosm Gvido,
—	Svet za družbeno aktivnost žena
Godicelj Dora.
Za vodilne funkcije v skupščinah SIS so evidentirani naslednji delegati:
1.	Izobraževalna skupnost predsednik skupščine Erman Breda
predsednik izvršnega odbora Sirherl ing. Milan
2.	Otroško varstvo predsednik skupščine Savkovič Ilija
predsednik izvršnega odbora Gruden Vlada
3.	Telesnokulturna skupnost predsednik skupščine Greben Vili
predsednik izvršnega odbora Poljšak Franc
4.	Socialno skrbstvo predsednik skupščine Kavzar Darinka predsednik izvršnega odbora Suhodolčan Ivan
5.	Kulturna skupnost predsednik skupščine
I Dolanc Marjan predsednik izvršnega odbora Slanšek Ivan
6.	Raziskovalna skupnost predsednik skupščine Kovač Adolf, dipl. ing. predsednik izvršnega odbora dr. Kaluža Franci
7.	Zdravstvena skupnost predsednik skupščine
- Ulaga Janez
predsednik izvršnega odbora dr. Mlinarič Martin
8.	Pokojninsko invalidsko zavarovanje predsednik skupščine Kovač Alojz
predsednik izvršnega odbora Vidovič Franc
9.	Stanovanjska skupnost predsednik skupščine Kolar Erno
predsednik izvršnega odbora Kavšek dipl. ing. Nikolaj
10.	Za zaposlovanje predsednik skupščine Janežič Alojz
predsednik izvršnega odbora Sihur Vlado
11.	Požarna varnost predsednik skupščine Urbajs Ivan
predsednik ■ izvršnega - odbora Grohar ing. Jože
12.	Socialno varstvo predsednik skupščine Drnač Vlado
predsednik izvršnega odbora Senegačnik Alojz
Za vodilne funkcije v republiško skupščino in skupščine samoupravnih skupnosti so evidentirani po postopku usklajevanja na medobčinskem svetu SZDL revirskih občin:
—	komite za tržišče in cehe Štos Franc, direktor cementarne Trbovlje
—	komite za varstvo okolja Pirc Marjan, zaposlen v termoelektrarni
Dne 8. januarja t. 1. je bil redni letni plenum Ribiške družine Hrastnik. Za uvod bi povedal, da smo bili nad udeležbo razočarani, saj so prejšnja leta bila v tem pogledu' bolj uspešna. Vzroke naj ugotovi upravni odbor društva.
Glavni problemi v delu RD in naloge, ki jih je nakazal ta plenum, so naslednje:
Predvsem je bila podana kritika, ker se ni izvršil sklep prejšnjega plenuma, da se obstoječa ribogojnica v Podkraju popravi, za kar obstaja že načrt, članstvo je zahtevalo, da še to mora izvršiti v tekočem letu, tako da se je predsednik RD obvezal, da bo o-sebno vodil to delo. Še ena naloga, ki ni bila izvršena, je čiščenje naših potokov Boben, Brnica. O tem vprašanju je bila obširna diskusija, ker ta potoka ljudje o-nesnažujejo z raznimi odpadki. Sklep je, bil, da se izposluje pri izvršnemu svetu Skupščine občine Hrastnik, da izda odlok proti onesnaževanju naših potokov, ter da se kršitelji tudi kaznujejo.
Prisotni so z odobravanjem sprejeli obvestilo predsednika RD, da bo potok Boben kmalu sposoben za ponovno vlaganje ribjega zaroda, ker čistilne naprave pri podjetju Sijaj že delajo. Nekaj več skrbi glede onesnaženja delajo odplake naših podjetij, ki gredo v reko Savo. Tudi trgovska podjetja bo potrebno opozoriti, ker odlagajo odpadke v Savo, kljub temu da bi jih lahko pokurili, Torej potrebna bo boljša angažiranost celotnega članstva, da se onesnaževanje omeji do
—	komite za energetiko in rudarstvo
Zorčič ing. Jože, direktor TOZD rudnik Hrastnik —. komite za izobraževanje in kulturo
Kolčan Avgust, Zagorje ob Savi
—	Republiška kulturna skupnost Vidic Milan, Zagorje ob Savi
—	Republiška skupnost zdravstvenega varstva Grošelj dr. Franc, direktor zdravstvenega doma Zagorje
—	Republiška izobraževalna skupnost _
Majdič Cveto, Trbovlje
—	Republiška skupnost socialnega varstva Butkovič Betka, center SIS Trbovlje.
—	skupnost otroškega varstva SRS
Stošicky Mimi, Hrastnik
Vsi volivci lahko na kandidacijskih konferencah, ki se bodo vršile po TOZD,. ustanovah in krajevnih skupnostih, odločajo o predlogu kadrovanja, ki ga je potrdila občinska konferenca SZDL in konferenca sindikata Hrastnik.
Vse dodatne in spreminjevalne predloge sprejema kadrovska komisija pri OK SZDL in volilna komisija pri OK SZDL.
Rigo
minimuma. Sklep plenuma je dokončen glede prodaje obstoječega vikenda na Savi. Ugotovljeno je, da se kljub pozivu, članstvo in ostali ne poslužujejo tega vikenda in kot takšen povzroča RD Hrastnik samo izdatke. Zainteresirani za nakup vikenda naj se obračajo na upravni odbor RD Hrastnik. Prednost imajo seveda člani RD Hrastnik in zaposleni v steklarni ter seveda tudi ostali.
Nekaj pikrih- pripomb je bilo tudi na delo in odnose med ribiči in čuvaji. Odnose je nujno Urediti. Za novega čuvaja je določen Ladislav Tavčar, ki bo imel rajon potoka Brnica. Krivolovstvu je nujno stopiti na prste, kar je pa še vedno velik problem ob naših potokih. Tudi lov članov mora biti športen, tj., da se lovi z vabami, ki so dovoljene. Torej problemov dovolj.
Plenum je nakazal še več problemov in nalog ter zadolžil u-pravni odbor RD Hrastnik, da v tem letu bolj aktivno pristopi k delu in sprejete naloge izvrši, kljub temu da vemo vnaprej, da niso majhne in da bodo terjale tudi precejšnja finančna sredstva. Članstvo je sicer zagotavljalo, da bo pri delu masovno priskočilo na- pomoč z udarniškim delom. Če bo delo dobro zastavljeno, upamo, da. bodo rezultati dela naše ribiške družine bolj vidni in da bo obračun dela naslednje leto bolj zadovljiv in bo manj kritike, kot je bilo na sedanjem plenumu.
Karl Grčar
Letni obračun dela ribiške družine Hrastnik
Letna konferenca 00 sindikata TOZD I
Poleg 74 članov osnovne organizacije so se letne konference udeležili sekretar Občinskega sindikalnega sveta Kovač Franc, vodja splošno kadrovskega sektorja tov. Vidovič Franc, predsednik OO sindikata TOZD IV tov. Vol-fand Edi in vabljeni upokojeni iz TOZD I.
V svojem uvodnem poročilu je predsednik OO sindikata tov. Leskovšek Jože poročal o delu osnovne organizacije v svoji mandatni dobi. Navedel je, da je bilo delo osnovne organizacije zelo politično razgibano, predvsem po sprejetju sanacijskega programa glede na dosežene rezultate poslovanja za leto 1976. Potrebno je bilo aktivirati vse člane sindikata, da se je lahko pričel realizirati sanacijski program. Po sprejemu zakona o združenem delu je osnovna organizacija sprejela program dela za izvajanje določil zakona. Ocenjeno je bilo, da je bila naloga zadovoljivo rešena, kljub temu, da komisija, ki je bila imenovana, glede samoupravne organiziranosti ni spoštovala določenih terminov. Sprejeti so bili vsi samoupravni akti, kot jih določa zakon o združenem delu, in bili potrjeni na referendumu v mesecu decembru.
Plan temeljne organizacije združenega dela je prvič v zadnjih letih šel v javno razpravo pred iztekom leta 1977. Plan v glavnem določa vsa izhodišča in naloge kolektiva v poslovnem letu 1978. Predvsem postavlja pred člane delovne skupnosti nalogo, da se poveča celoten dohodek za 11 % za delovno organizacijo kot celoto, povišanje dohodka za 18 % in povečanje osebnega dohodka za 10 % pri enakem številu zaposlenih v letu 1978. Predvsem pa je potrebno realizirati zaključke po sanacijskem programu. Nakazal je naloge, ki jih mora v tem pogledu realizirati sindikalna organizacija.
Kritično je ocenil izhodišča plana za TOZD I, ki že v osnovah za leto 1978 načrtuje, da se poslovno leto zaključuje z izgubo 1,7 milijonov starih din. Dejstvo je, je v svojem poročilu omenil, da se člani kolektiva sprašujejo, kaj je s TOZD I, in ali je postavljena pravilna politika med TOZD in kakšna je ekonomska in socialna varnost delavcev v TOZD I. Člani sindikata menijo, da je takšna politika nepravilna, ker celoten razvoj OZD steklarne izhaja iz rezultatov dela TOZD I. Predvsem je potrebno enkrat opredeliti probleme dohodka glede na proizvodnjo, ki se proizvaja za izvoz, pri katerem se ne dosegajo planske cene.
Trdijo da pomanjkanje kadrov izhaja iz tega, ker niso pravilno urejena notranja delitvena : razmerja oziroma pravilniki o delitvi osehnih dohodkov, ki priza)-denejo vedno osnovnega proizvajalca. Sindikat pa je bil premalo prisoten pri poslovnih odločitvah v preteklosti, predvsem ker je dopustil siromašenje TOZD I. kljub temu, da je predpisan samoupravni sporazum o združitvi v DO, določa neomejeno solidarno odgovornost. Člani sindikata ne moremo biti zadovoljni z odločitvami posameznih TOZD v DO steklarni.
Upanje je, da se bodo pokazali boljši rezultati, predvsem zaradi formiranja poslovne skupnosti. V tem oziru bo verjetno boljša politika raziskave tržišča in plasiranje izdelkov na domačem in inozemskem tržišču.
V	pogledu aktivnosti delegatskega sistema je kritično ocenil dosedanje delo delegatov za občinsko skupščino, kot pri SIS. Premalo je bilo povezave med delegati in delavci v osnovni proizvodnji. Pri volitvah v letu 1978 je potrebno izbrati resnično delegate, ki bodo pripravljeni delati na vseh ravneh povezovanja.
Ko je ocenjeval dosedanje stimulativno nagrajevanje, ki je že pokazalo znatne pozitivne rezultate, je poudaril, da ga je potrebno v najkrajšem času razširiti še na vse ostale zaposlene v režiji.
Zelo kritično je ocenjeval odziv na razpisana delovna mesta direktorja DO in vodij posameznih služb itd., ker je sedanje stanje nesprejemljivo, ko imamo na odgovornih delovnih mestih večinoma vršilce dolžnosti teh delovnih mest. Kadrovsko je potrebno ta problem v najkrajšem času rešiti.
V	bodoče bo potrebno s strani sindikalne organizacije več storiti za varstvo — predvsem v pogledu zaposlenih žena.
Doseči bo potrebno poseben status v panogi steklarstva — glede na to, da je zelo veliko število zaposlenih žena in mladine. Glede varstva pri delu je še poudaril, da se mora doseči to, da obrat ni in ne sme postati skladišče, temveč mora biti okolje varno za de-
lo.	Pri takšnem stanju se delavcev polašča apatičnost, ki pa ne vpliva pozitivno na rezultat dela.
V	zaključku svojega izvajanja je opozarjal, da se mora informiranost kolektiva preko odbora za informiranje v bodoče izboljšati, kljub temu, da se je stanje od zadnje sindikalne konference znatno izboljšalo. Člani delovne organizacije se bodo morali bolj aktivno vključevati v vsa področja družbene samozaščite, 'ki je važen faktor varnostne funkcije za celotni kolektiv. Svoje misli je zaključil, da se moramo člani DO spoznati z dejstvom, da je od dobrega dela vseh odvisna socialna varnost vseh zaposlenih.
Razprava je bila izredno konkretna in je nakazala niz nalog, ki so pred novo izvoljenim odborom.
V razpravi so sodelovali:
Savkovič Ilija, Grašič Dušan, Korbar Heda, Halzer Robert, Vidovič Franc, Godicelj Dora, Pajer Majda, ing. Kirn Stane, Volfand Edi, Cigler Janez, Pušnik Stane, Plazar Karl, Kovač Franci.
Razprava je nakazal predvsem to, da bo bodoči izvršni odbor imel velike naloge pri sprovaja-nju zakona o združenem delu. Poiskati bo potrebno posebno obliko dela med sindikalnimi odbori po TOZD v celotnem kolektivu. Predvsem pa je potrebno najti neposredni stik s članstvom in
prek njega realizirati naloge. Vprašanje pomožne delovne sile ne bi smel biti problem proizvodnih TOZD.
Kolektiv je tik pred obravnavo zaključnih računov, po katerih izgleda, da bo DO zaključila poslovanje v letu 1977 — brez izgub. Sindikalna organizacija bo morala kolektiv temeljito informirati o poslovanju in nalogah za realizacijo plana za leto 1978. Pri organiziranosti se bo potrebno v bodoče izogibati reorganizacijam (primer kontrole) in samovoljnim premeščanjem zaposlenih iz TOZD v TOZD.
Sindikat se mora zavzemati za to, da se ne kršijo pravice samo-upravljalcev. Tudi razprava je kritično ocenila sedanje stanje glede vršilcev dolžnosti na ključnih delovnih mestih v kolektivu. Kritično je bilo ocenjeno delo posameznih delegacij za občinsko skupščino in SIS. Pri sedanjem kadrovanju bo potrebno izbirati res dela voljne kandidate.
V. d. vodja splošno kadrovskega sektorja je nakazal probleme, ki se tesno povezujejo z razpravami. Vendar je poudaril, da se organiziranost kolektiva v celbr ti pripravlja, za rešitev nekaterih nalog nas pa povezuje zakon o združenem delu.
Delavke v kontroli šo postavljale probleme glede neurejenosti v obratu. Delovna mesta so zatrpana tako, da je že ogrožena varnost pri delu. Predvsem bo potrebno več pazljivosti za reševanje konkretnih problemov, ki so bili že nakazani na raznih sestankih. S tem' se bo zmanjšal lom in ustvaril večji dohodek. Tudi v pogledu skrbi za zaposlene bo treba bolj poskrbeti — vprašanje ogrevanja delovnih prostorov, tople vode itd. Ce se bodo problemi hitreje reševali, bo tudi vzdušje med zaposlenimi boljše.
Res se nekatere stvari že rešujejo, vendar je nastal zastoj pri delu kljub temu, da so bili delovni nalogi že izstavljeni. Vodja TOZD je nakazal dolgoročne usmeritve razvoja delovne organizacije. Potrebno bo pa res rešiti vsaj glavna vprašanja, ki se sproti porajajo.
Problem rezultatov poslovanja v TOZD I je tudi v tem, ker proizvaja 60 % proizvodnje za izvoz, pri katerih se ne dosegajo lastne cene. Proizvodnja za domači trg pa ne more pokriti celotne razlike lastne cene. Da smo storili korak naprej, nam kažejo rezultati poslovanja v letu 1977, vendar s tem tempom moramo nadaljevati tudi v letu 1978. Potrebno bo napraviti več izboljšav, tako da bo lahko neposredni proizvajalec lažje delal. Predvsem bo potrebno dograditi sistem stimu-lativnejšega nagrajevanja in racionalno izkoristiti delovni čas.
Eden od problemov, ki je bil nakazan, je nagrajevanje v brigadah. Ugotoviti je treba, v kolikor ni to zastarel način glede procentnih odnosov v brigadah. Zato nastaja tudi fluktuacija KV delovne sile — predvsem mlajših steklarjev.
Sama udeležba na letni konferenci priča, da je sindikat dobil zaupanje v kolektivu. Resnično bo potrebno več storiti v pogledu
izboljšanja družbenega standarda zaposlenih. Potrebno je graditi stanovanja, urediti samski dom, družbeno prehrano itd. Drugi kolektivi so v tem pogledu znatno pred nami. Potrebno bo združevati sredstva v tem pogledu. Urediti bo potrebno probleme okrog nočnega dela žena.
Potrebno bo urediti delovne pogoje, ker se pojavlja vedno več bolno odsotnih delavcev.
Glede priznanja beneficirane delovne dobe za ženske je predsednik tovarniške konference sindikata jasno obrazložil vso problematiko. Ureja se še nadalje, vendar se pričakuje negativen odnosno pozitiven odgovor. Stališče vseh organov je, da se morajo predvsem urediti delovni pogoji v tovarni. Potrebno bo na tem področju vložiti več investicij, da se zaščiti posameznik v tovarni.
Razprava je nakazala tudi problem izobraževanja zaposlenih. Delavci ne razumejn posameznih samoupravnih aktov, ki jih sprejmejo in potrjujejo. Več poudarka se mora dati izobraževanju po delu in to preko kluba samo-upravljalcev, ki je bil ustanovljen v tem smislu. Vsi vodje oddelkov in brigadirji morajo tolmačiti delavcem posamezne akte.
Klub samoupravljalcev dela — vendar pri dosedanjih organiziranih predavanjih ni bilo dovolj udeležbe. Poiskati je potrebno vzroke, zakaj takšni odnosi?
Vključevanje v poslovno skupnost ne bo rešilo vseh problemov. Kolektiv bo morali sam konkretno in jasno realizirati sklepe, ki morajo temeljiti na konkretnih in terminskih zadolžitvah."
Opozorjeno je bilo, da se gradnja obrata družbene prehrane nadaljuje, vendar kolektiv mora izpolniti svoje obveznosti do investitorja, ki še niso poravnane za leto 1976 in 1977. Zagotavlja se pa,- da bo obrat zgrajen do 28. 11. 1978. leta.
Izvolili so 18-članski odbor osnovne organizacije, sprejeli zaključni račun in program dela za bodočo mandatno dobo. Letni program bo dopolnjen s dopolnili sklepov, ki bodo objavljeni v naslednji številki »Steklarja«. .
Rigo
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se zahyaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas.
Pri vašem delu vam in kolektivu želim še vnaprej, veliko uspehov!
Veber Anton
ZAHVALA
Predsedstvu sindikata Steklarne, sindikata TOZD II, predvsem pa mojim sodelavcem v avtomatski proizvodnji se iskreno zahvaljujem za finančno pomoč, ki so mi jo nudili ob moji dolgotrajni bolezni.
Jože Volavšek
Naloge pri uresničevanju zakona o združenem delu
Neposredne naloge pri preobrazbi osnov družbenoekonomskih odnosov na področju razporejanja dohodka, oblikovanja sredstev za osebne dohodke in prisvajanje osebnih dohodkov.
Bistvena naloga pri uresničevanju zakona o združenem delu v tem trenutku je, da izoblikujemo in uveljavimo v lastni praksi znotraj TOZD in DO nekatere nove prvine dohodkovnih odnosov, ki bodo odprle širši proces preobrazbe in vnesle nove usmeritve in spodbude v naše ravnanje pri u-stvarjanju, pridobivanju, razporejanju in delitvi dohodka in prisvajanju osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah. Izhodišče in sistemsko podlago za to delo i-mamo v družbenoekonomskih kriterijih in drugih osnovah, s katerimi zakon o združenem delu normativno, to je, zavezujoče določa družbenoekonomsko in ekonomsko funkcionalno naravo o-snov dohodkovnih odnosov. Kot pripomoček delavcem v TOZD pri izvajanju teh nalog nam morajo biti teže, ki so bile objavljene v prilogi delavske enotnosti »Sindikalni poročevalec« o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o razporejanju čistega odhodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, teze za gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi kot osnovi delavčevega prispevka v delitvi osebnih dohodkov, teze za svobodno menjavo dela med delavci TOZD in delavci delovnih skupnosti skupnih služb.
Delovne skupine, ki na ravni delovne organizacije oblikujejo predloge novih osnov dohodkovnih odnosov na področju oblikovanja sredstev za osebne dohodke in za prisvajanje osebnih dohodkov in jih oblikujejo za neposredno praktično uporabo, je treba po sestavi takoj izpopolniti tako, da bodo v delo neposredno vključeni vsi družbeni dejavniki, to je samoupravni organi, vse družbenopolitične organizacije, poslovodni organi in odgovorni strokovni delavci, katere delovne zadolžitve so povezane s to tematiko. To je pogoj, da bodo delovne skupine delovale kot poseben družbeni svet, da bodo u-činkovite, da bodo njihovi predlogi proučeni z vseh družbeno in strokovno pomembnih vidikov ter da bo o njih na delovni ravni že pri oblikovanju predlogov doseženo nujno soglasje.
Tako sestavljeni družbeni sveti naj se pri svojem delu osredotočijo na obdelavo prvin dohodkovnih odnosov predvsem za ključna vozlišča odnosov v združenem delu, od katerih je odvisen korak v novo kvaliteto odnosov, ki ga moramo napraviti v tem družbenem trenutku in smer ter dinamika nadaljnjega toka preobrazbe.
ZAHVALA
Sodelavkam na izmeni Ločičnik avtomatske proizvodnje se zahvaljujem za izrečene čestitke k novemu letu in za darilo.
Drage moje sodelavke, še enkrat prav lepa hvala. Želim vam veliko uspehov pri delu v letu 1978.
Omerzel Ema
Na teh načelih oziroma principih organizirano delo pri preoblikovanju osnov dohodkovnih odnosov, ki je samoupravno dobro organizirano in trdno oslonje-no na dejavnosti organiziranih samoupravnih in družbenopolitičnih sil in na ustvarjalno delo strokovnih delavcev, zagotavlja delavcem v sleherni TOZD potrebno družbeno pomoč, da drže družbeno preobrazbo trdno v svojih rokah, da jo vodijo, usmerjajo, izvajajo in neposredno kontrolirajo.
V	tem družbenem trenutku je ključnega in strateškega pomena Uvedba novih prvin dohodkovnih odnosov, ki naj oblikujejo delavčev družbenoekonomski interes, ki je motiv in gibalo njegovega dela na dohodkovnih osnovah.
V	tej svoji terneljni nalogi mora dati družbena preobrazba rezultate z dvema razsežnostima.
1.	Razredna razsežost: odpraviti moramo še zadnja oporišča v e-konomskih osnovah, ki omogočajo pridobivanje dohodka in prisvajanje osebnih dohodkov, ki ni odvisno od delovnega prispevka, ki ga dajejo združeni delavci odnosno posameznik š svojim živim delom in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot minulim delom k doseganju in povečevanju rezultatov združenega dela.
Ekonomski rezultati predstavljajo drugo razsežnost, ki jih mora spodbuditi družbena preobrazba, osnov ekonomskih odnosov. Drugače povedano, družbena preobrazba osnov ekonomskih odnosov. mora spodbuditi delo, ki bo obrodilo povečanje lastne in družbene produktivnosti. Spodbuditi mora ekonomične j še gospodarjenje z vsemi dejavniki proizvodne sile dela, od uporabe lastne delovne sile, ekonomične uporabe sredstev za delo in predmetov dela do gospodarjenja z družbeno akumulacijo. Spodbuditi mora nadaljnje združevanje dela in sredstev, ki odpira nove možnosti za večjo delitev dela, u-vajanje razvitejše tehnično tehnološke osnove dela in smotrnejšo organizacijo skupnih dejavnosti in služb.
Med ključne naloge družbene preobrazbe, ki jih je treba opraviti v tem družbenem trenutku, sodijo predvsem tele:
1.	Opredelitev neposrednih družbenoekonomskih izhodišč, na podlagi katerih je treba zasnovati nove osnove dohodkovnih odnosov.
2.	Opredelitev družbenoekonomskih kriterijev, ki jih morajo zadovoljevati nove osnove dohodkovnih odnosov.
3.	Sprejem odločitev o ustrezni organizaciji dela pri oblikovanju in uvajanju novih osnov, ustrezni organizaciji spremljanja in kontrole dela pri preobrazbi; opredelitev neposrednih zadolžitev za konkretno samoupravno, družbenopolitično in strokovno delo in sprejem odločitev, ki zagotavljajo pogoje za delo.
4.	Opredelitev družbenoekonomskih kriterijev, s katerimi se
lahko spremlja družbenoekonomske in materialno ekonomske u-činke novih osnov dohodkovnih odnosov ter spremljati nadaljnje odločitve v zvezi z dopolnjevanjem, spreminjanjem in razvijanjem tistih osnov, Za katere bi na podlagi učinkov njihovega delovanja v funkciij ugotovili, da je to potrebno.
Naloga vseh delavcev je, da spremenimo odnose v celicah in spletih združenega dela. Da povsem odločno opredelimo, katere osnove odnosov je treba zamenjati, na kakšen način, na podlagi katerih družbenoekonomskih kriterijev in podobno. Tega dela enostavno ne moremo opraviti, če delavci, po načelu medsebojne odgovornosti in odgovornosti- pred družbeno skupnostjo, ne razčistimo med seboj z vsemi tistimi interesi, ki vežejo posameznike, skupine delavcev ali celo temeljno organizacijo na dosedanje
družbenoekonomske osnove in odnose pri ustvarjanju, udeležbi in razporejanju dohodka, ter prisvajanju osebnih dohodkov, ki so v očitnem nesoglasju z družbenoekonomskim bistvom dohodkovnih odnosov. Če delavci ne bomo razčistili teh zadev, nam bo to e-nostavno blokiralo delo pri nadaljnji preobrazbi. O teh zadevah moramo sprejeti delavci v vsaki temeljni organizaciji zelo jasna stališča in opredelitve. S svojim delovanjem v vseh mehanizmih samoupravljanja pa moramo zagotoviti, da se bodo sprejeta stališča spoštovala in izvajala in da bo vsak, prav vsak, ki bo drugače ravnal, poklican na odgovornost pred samoupravne organe.
Predsednik
komisije za uresničevanje.
Zakona o združenem delu pri Skupščini občine Hrastnik Jože ZORČIČ, inž.
OZD STEKLARNA HRASTNIK TOZD VI — MENZA IN POČITNIŠKI DOMOVI
objavlja
naslednja prosta delovna mesta za določen čas od 10. 6. do 15. 9. 1978
V	POČITNIŠKEM DOMU PORTOROŽ
—	KUHARICA
Vodi délo v kuhinji, kuha in skrbi za kvaliteto hrane, količinski plan nabave, jedilni list, red in čistočo.
—	KUHINJSKA POMOČNICA
Pomaga pri pripravi, kuhanju in delitvi hrane irt pomivanju posode.
—	SERVIRKA
Servira hrano gostom, prodaja pijačo, vodi obračun opravljenega prometa, skrbi za red in čistočo v jedilnici in točilnici, pomaga pri delu v kuhinji.
—	POMOŽNA DELAVKA
Pomaga pri pripravi hrane, pomiva posodo, pribor, čisti prostore in inventar ter opravlja druga pomožna dela.
—	SOBARICA
Pospravlja in čisti sobe in ostale prostore ter opravlja druga pomožna dela.
V	POČITNIŠKEM DOMU BOHINJ
—	KUHINJSKA POMOČNICA — SERVIRKA
Pomaga pri pripravi, kuhanju in delitvi hrane in pomivanju posode. Servira hrano gostom, prodaja pijačo, skrbi za red in čistočo v jedilnici.
—	POMOŽNA DELAVKA — SOBARICA
Pomaga pri pripravi hrane, pomiva posodo, pribor, čisti prostore in inventar, pospravlja in čisti sobe in opravlja druga pomožna dela.
Delovni čas je od 5. do 21. ure (za servirke do 22. ure in popoldanskim dežurstvom), s popoldanskim 3-urnim počitkom.
Delavcem počitniških domov je zagotovljena brezplačna prehrana in stanovanje.
Za razpisana delovna mesta se lahko prijavijo osebe z gostinsko izobrazbo ali priučene, kakor tudi osebe, ki imajo veselje do gostinskega dela.
Pri izbiri imajo prednost osebe s potrebno kvalifikacijo.
V prijavi opišite vašo izobrazbo in dosedanje delo. Prijave lahko pošljete po pošti ali osebno oddate v pisarni TOZD VI, kjer lahko dobite tudi eventualne dodatne informacije.
Večer
Tak je bil naslov osrednje prireditve, na kateri so hrastniški športniki in telesnokulturni delavci na kar se da svečan način pregledali sadove svojega dela v preteklem letu. Naj takoj uvodoma dodamo, da ideja o takšni prireditvi ni nova. Želja po tovrstni prireditvi, na kateri bi poleg razglasitve doseženih rezultatov, podelitvijo priznanj in odličij, širšemu krogu predstavili tudi naše vrhunske športnike, je bila prisotna že dalj časa. Žal pa so ne vedno objektivni vzroki preprečili takšno ' prireditev. Kako zmotno je bilo takšno mišljenje in kako prav so imeli tisti, ki so takšno prireditev zagovarjali, je nedvomno potrdil prav ta večer. Dvorana poslovne stavbe je bila še zdaleč premajhna, da bi sprejela vse, ki so prireditvi želeli prisostvovati.
Najboljša športnica je Andreja Ojsterškova. Čestitke za dosežene rezultate in želje za še večjimi uspehi ji je izrekel predsednik IO TKS inž. Marjan Pergar
Prireditev je kljub nekaterim težavam organizatorjem lepo u-spela. Njen osnovni namen, predstaviti športno in rekreativno dejavnost mesta širši množici, ji predstaviti naše najboljše športnike in športnice, je uspel v pravem smislu besede.
Zamisel, da se na tej osrednji prireditvi prvič v Hrastniku proglasi tudi najboljšega športnika, športnico in tekmovalni klub, pa je že tako veliko zanimanje samo še povečalo.
Kljub temu da pri izbiri najboljših ni bilo težav in se mnenja niso, kdo ve kako razhajala, pa je prevladovalo mnenje, da je izbor najboljših v bodoče treba sestaviti določene kriterije.
Najboljši športnik Hrastnika za leto 1977 Peter Kavzar prejema odličje iz rok predsednika inž. Marjana Pergarja
športa - glasbe - razvedrila
IO TKS, ki je bil skupaj z Občinskim svetom ZS Slovenije tudi nosilec celoletne dejavnosti in organizator osrednje prireditve, je enoglasno sprejel sklep, da se za športnico leta 1977 v Hrastniku proglasi Andrejo Ojsteršek, za športnika Petra Kavzerja' in za najboljši klub HTK Kemičar.
Po uvodnem slavnostnem govoru predsednika IO TKS Hrastnik inž. Marjana Pergarja so bila podeljena odličja najboljšim.
Poleg lepih, pokalov, ki naj bi bili odslej enaki in namenjeni izključno le športnici in športniku leta, sta Andreja in Peter dobila tudi dragoceno darilo, knjigo Enciklopedija športa.
Po razglasitvi in pogovoru s športnikoma leta in predsednikom HTZ Kemičar inž. Milanom Simerlom so si prisotni z zanimanjem ogledali kratek film o drugi vožnji Petra Kavzar j a na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Spittalu, katerega je zelo dobro posnel tovariš Branko Klančar.
Med skoraj dveurnim programom so se prisotnim predstavili tudi nekateri najboljši hrastniški športniki, kot na primer Franc Barič, Jože Urh, Nataša Salmiče-va in Borut Pirš. V pogovoru s povezovalcem prireditve Andrejem Mlinarjem so govorili o svojih uspehih, načrtih, željah pa tudi o težavah. Povedali so marsikaj zanimivega.
Drugi del prireditve je bil posvečen športno rekreativni dejavnosti. Poleg razglasitve rezultatov rednih delavskih športnih i-ger so podelili priznanja tudi nekaterim najbolj prizadevnim športnim delavcem na tem področju. Ta priznanja so za leto 1977 prejeli tovariš Ivo Kovač (TKI). Ignac Dušak (Sijaj) in Ljuba Čakič (Steklarna).
Rezultate DŠI v preteklem letu nismo spremljali vedno, zato jih objavljamo v celoti z uvrstitvami najboljših.
EKIPNA TEKMOVANJA Mali nogomet
1.	Steklarna
2.	Sijaj
3.	TKI
Rokomet
1.	Rudnik
2.	Sijaj
3.	TKI
Odbojka
1.	Steklarna
2.	TKI
3.	SOB — Prosveta
Košarka
1.	TKI
2.	Rudnik
3.	Sijaj
Kegljanje
1.	Rudnik
2.	Steklarna
3.	Sijaj
Streljanje
1.	TKI
2.	Steklarna
3.	Sijaj
Namizni tenis
1.	Steklarna
2.	Rudnik
3.	SGP
Šah
1.	Rudnik ,
2.	TKI
3.	Steklarna
|	^	"Z ,	^ f"	~ " t
TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV.
Atletika
1.	Barič Franc
2.	Mlinar Andrej
3.	Lukšič Janez
Plavanje 50 m — prosto
T. Pogačnik Edi
2.	Pirš Borut
3.	Brečko Zoran
Plavanje 50 m — prsno
1.	Lukšič Janez
2.	Pogačnik Edi
3.	Toplak Niko
Skupni vrstni red DŠI Hrastnika za leto 1977:
Točk
1.	TKI	124
2.	Steklarna	119
3.	Sijaj	102
4.	Rudnik	.	90
Priznanje za najboljši tekmovalni klub je v imenu NTK Kemičar prejel njegov predsednik ing. Milan Simerl
5.	KOP	38
6.	Prosveta	31
7.	SGP	21
8.	RGD (RGD)	14
9.	Obrtniki	9
Sklepno besedo na osrednji prireditvi ob proglasitvi športnikov leta je imel sekretar OS ZS Hrastnik tov. Franci Kovač.
Naša pa naj bi bila takšna: organizatorjem vsa priznanja. Pa vendar po naše nekaj nasvetov v premislek. Finančna j sredstva nam ne dopuščajo, da bi ob tej priliki vabili v goste znane slovenske športnike, čeprav bi bili še kako dobrodošli. Ne bi pa bilo napak, če bi ob tej priliki pokramljali tudi z nekaterimi izmed veteranov in vrhunskih športnikov naše občine. Teh v preteklosti ni bilo malo in ponosni smo nanje. Imen ne bi radi naštevali. In čisto za konec še nekaj. Kakšna brošurica ob takšni priliki tudi ne bi bila odveč.
Tekst: Jože Premec
Foto: Jože Gerhard
ANDREJA OJSTERŠKOVA —
namiznoteniška igralka, članica HTK Kemičar in republiške selekcije (Olimpija Ljubljana).
Rojena 25. julija 1963, namizni tenis igra tri leta. Leto 1977 ji je prineslo popolno afirmacijo v slovenskem ženskem namiznem tenisu. Čeprav po starosti še pionirka, je kot izredno perspektivna prišla do republiške članske selekcije, tako da je za Olimpijo že nastopila na tekmi Zvezne namiznoteniške lige proti Proleter-ju iz Čoke. Njeni največji uspehi datirajo dz sezone 1977-78, ko je osvojila I. pozivni turnir pionirk v Ptuju, osvojila 4., 2. in končno
1.	mesto na treh selekcijskih turnirjih najboljših mladink SRS. Bila je šesta na državnem pionirskem prvenstvu v Travniku in druga na odprtem prvenstvu Zagreba, za pionirke. Je stalna članica republiške mladinske reprezentance in kot .taka je bila pozvana na priprave v širši krog igralk za sestavo državne reprezentance v Radovljici. Po I. delu republiške ženske namiznoteniške lige pa je z enim porazom ob
(Nadaljevanjema 9. strani)
5 let društva invalidov Hrastnik
Občni zbor društva z razvitjem prapora
Minilo je že pet let, odkar je bilo v Hrastniku ustanovljeno društvo invalidov. Začetne težave so bile kmalu premagane, tako da se dejavnost že precej pozna. Razni problemi, ki so obstajali glede pravic in dolžnosti delovnih invalidov, so v glavnem odpravljeni, če se pa pojavijo, jih je možno hitreje odpraviti, ker za to skrbi izvršni odbor društva. V lanskem letu je odbor dobil nalogo od skupščine, da organizira, da Društvo invalidov Hrastnik dobi svoj prapor. To ni bila lahka naloga. To je bilo vezano s precejšnjimi finančnimi sredstvi, vendar ob vsestranskem razumevanju tako članstva kot tudi samoupravnih organov podjetij in ustanov je bilo to nalogo možno realizirati. Tako smo ob peti obletnici pred začetkom občnega zbora dne 18. decembra 1977 razvili svoj društveni prapor. Pokrovitelj razvitja je' bil rudnik rjavega premoga in sindikalna organizacija rudnika Hrastnik. Svečanost so popestrili s kulturnim programom učenci osnovne šole Heroja Rajka Hrastnik s pesmijo in recitacijama. To je že postalo tradicionalno, da na naših prireditvah sodeluje mladina te šole, za kar smo jim zelo hvaležni in želimo še nadaljnje sodelovanje.
Po kulturnem programu je zastopnik pokrovitelja tov. Ivan Šmit razvil društveni prapor ter ga predal zastavonoši. Tako je bil ceremonial okrog razvitja prapora končan. Za nami je bilo tudi ogromno skrbi in dela. Takoj nato se je začela letna skupščina Društva invalidov Hrastnika. Lepo število navzočih v lepi dvorani poslovne stavbe na rudniku je dalo občutek, da smo invalidi sposobni nekaj lepega organizira-
(Nadaljevanje z 8. strani)
16 zmagah najboljša posameznica. Njena športna pot je krenila naglo navzgor, vendar najboljših rezultatov še ni dosegla.
PETER KAVZAR — kajakaš, član Brodarskega društva Hrastnik.
Rojen 14. septembra 1957. S športom, konkretneje s tekmovanjem v kajaku na divjih vodah, se ukvarja od 1971. leta. Skupaj! s svojimi klubskimi j tovariši Baričem, Vovkom in Halzerjemje že dve leti stalni član državne reprezentance. Poleg tega pa je eden najzaslužnejših za naslove državnih ekipnih prvakov. .
V letu 1977 je dosegel nekaj.izvrstnih rezultatov ' mednarodne vrednosti. Poleg 5. mesta v slalomu na svetovnem prvenstvu v Spittalu, kar je eden največjih uspehov naših predstavnikov v tej športni panogi, je bil odličen tudi na nekaterih ostalih prireditvah, zlasti v^ inozemstvu. Tako je bil tretji v Motlatolu (Švica); peti v Marenu (Italija), tretji na Lofferju, sedemnajsti v Augsburgu. Odličen je. bil tudi v domačih
ti. Po poročilih predsednika Milana Vujisiča, tajnika Andreja Pri-mona ter blagajnika Antona Bratuša se je razvila diskusija, ki je nakazala, da stoji pred društvom še veliko dela. Želel bi se na kratko dotakniti' najvažnejših problemov.
V Steklarni Hrastnik obstaja aktiv delovnih invalidov že precej let ter v glavnem rešuje problematiko invalidov v podjetju. Ocena dela je kar dobra. Tudi pri rudniku Hrastnik so v letošnjem letu organizirali aktiv invalidov, dočim v ostalih podjetjih tega še ni. Verjetno je vzrok tudi v tem, ker v ostalih podjetjih nimamo večjega števila delovnih invalidov, ali pa so razmere zadovoljivo urejene.
Vse premalo skrbi pa so do sesedaj posvetili invalidom, ki so doma. Torej tistim, ki še niso kategorizirani. Vendar ti ljudje potrebujejo našo pomoč bodisi pri iskanju primerne . zaposlitve ali-pa pri skrbi za pomoč v materialnem pogledu, imamo primere na terenu, katere nismo v zadostni meri obdelali. Da bi tudi v tej smeri zastavili bolj uspešno v prihodnjem letu, smo izvolili poverjenike po krajevnih skupnostih, od katerih odbor pričakuje precejšnjo pomoč. Torej to naj bo ena od glavnih nalog novega izvršnega odbora, da nudi pomoč ljudem, ki so najbolj potrebni. Tudi rekreacija invalidov naj ne bo zanemarjena. Sicer se v glavnem naši člani rekreirajo s Sodelovanj ena. v Športnem društvu Invalid Hrastnik, katerega' naše društvo tudi materialno podpira, pač po svojih zmožnostihi. Apelirali bi na člane, da se bolj masovno vključijo v to športno društvo, ter sodelujejo v panogah, ki jim odgovarjajo z ozirom na zdravstveno stanje.
vodah. Tako je bil .drugi na republiškem prvenstvu v Tacnu in državnem prvenstvu na Ibru pri Ušču. Sicer pa vseh uspehov niti ni moč našteti. Kot vrhunski tekmovalec ih eden najboljših slovenskih športnikov je bil nagrajen ž republiškim odličjem. —i Bloudkovo . plaketo. Kandidat za svetovno prvenstvo 1979 v Kanadi, ...
HTK KEMICAR
V svojem bogatem 30-letnem delovanju (jubilej bo letos) je dosegel nekaj izvrstnih rezultatov. Poleg vrhunskih igralcev, ki so izšli iz tega kluba, pa so v klubu vedno skrbeli za množičnost. Tako je tudi danes, ko ima klub na svojem seznamu kar 45 aktivnih Članov moških in žensk. Največje tekmovalne uspehe pa beleži v zadnjih letih, ko je moška vrsta 3-krat zapored osvojila naslov republiških prvakov.
Poleg moške pa zelo dobro in visoko kotirajo tudi ostale klubske ekipe. Zlasti spodbudni so u-spehi mladinskih ekip,, HTK Ke-mičar je med drugimi tudi nosilec zasavske ^selekcije.
Tudi pomoči pri letovanju v Strunjanu so bili deležni že posamezni invalidi. Tudi v naprej bo društvo poskušalo po tej plati kaj več narediti, seveda v okviru finančnih zmožnosti.
Še vnaprej bo društvo organiziralo izlete kot do sedaj, žal, zadnji je bil slabo izveden in deležen kritike. Soglašali smo tudi s predlogom zastopnika Društva invalidov Trbovlje, da se v bodoče srečujemo večkrat skupno zasavske občine, ker bi probleme, ki bi jih s skupnimi obravnavami in predlogi na višje organe verjetno lažje in uspešnejše reševali v prid našega članstva. Ta predlog je tudi 'naša današnja skupščina sprejela in naj bo to bodoča naloga novega izvršnega odbora.
Pri obravnavanju finančnega plana društva- za prihodnje leto se bo izvršni odbor moral posluževati že ustaljene prakse za pri-
Ne bo odveč, če se spomnimo nekaj mesecev nazaj, ko je bilo v tem istem glasilu navedeno, da v času evidentiranja kandidatov za sindikate naj ne bo to narejeno in predlagano samo formalno, ali pa zaradi tega, da nekaj storimo — ostalo bo pa prišlo samo od sebe. Okvirno je bilo potrebno že v mesecu aprilu zapisati in določiti nekaj kandidatov V okviru TOZD, ki naj bi V novi samoupravni organiziranosti prevzeli gotova mesta v OOS.
Če tega dela nismo opravili že takrat zavestno in dosledno, se nam bo še kako negativno odražalo v izvršnih odborih sindikata na ravni TOZD kot V delovni organizaciji., Tisti, ki to delo opravljajo, najbolje občutijo to ha lastni koži.
Zakaj gre? Praksa je pokazala — in to neizpodbitno, drži: Če je odbor dovolj strokovno izbran, je potem tudi delo strokovnejše. Bolj tekoče, sestanki kratki in dovolj jasni, predlogi in sklepi konkretni. Čudovito je namreč delovati na takem področju s skupino ljudi, ki tudi za ceno prostega časa ne izgubljajo besed. Ravno tu je ta oseba vedno na prvem mestu. Kaj pa v praksi?
Mirno lahko trdim, da je tu občutiti razkorak med besedo in dejanjem. Vse preveč pozabljamo drug na drugega, vse preveč je nekje neko opravilo, toda, da se dogovorimo o življenjskih vsakdanjih ali tekočih zadevah, za to časa ni več, ali pa vse premalo ga je.
. Vzemimo na primer skupino delavcev — ali delavko na delovnem mestu: skupina je marljiva delovna — delavka si-prizadeva na delovnem mestu, vsi imajo normative, ki so postavljeni-v tedanjih okvirih,
To že — kaj pa drugo? Vemo, pri dinarju se prične in pri dinarju se vse konča. Toda zato, ker nekdo posluje z izgubo ali pa na robu rentabilnosti (v tem primeru tudi mi), se merila kaj hitro spremenijo v slabo skupini
dobivanje materialnih sredstev, kajti z lastnimi se ne da veliko narediti. Tako je skupščina sprejela sklep in to soglasno, da se članarina ¿viša od enega starega tisočaka na dva stara tisočaka, kar znaša skupno okrog 800.000 starih dinarjev. Seveda je potrebno in tudi dolžni smo navesti in se o tem javno zahvaliti vsem podjetjem, sindikalnim organizacijam in ustanovam, ki nas z razumevanjem finančno podpirajo že vsa leta od ustanovitve, nam s tem omogočajo, da skrbimo za človeka, ki je te pomoči najbolj potreben. To so bila po mojem mišljenju najbolj važna vprašanja, ki so se obravnavala na občnem zboru, kar seveda ne bo majhna naloga za novi izvršni odbor, če jih bo hotel realizirati, pri čemer mu želimo veliko u-spehov.
Karl Grčar
delavcev ali delavki. Toda negle-de na vse druge okoliščine, je največ prizadet zopet samo človek, in zakaj? Z dviganjem norm, z večjo produktivnostjo tudi ni večjega OD Zaradi drugih sprememb v gospodarstvu, oziroma vse večjega zunanjega vpliva.
Pred nami so volitve in to v vse organe upravljanja. V ZK je to delo bilo odpravljeno že v mesecu decembru, tu je bil tudi najkrajši mandatni rok. Ko se bomo torej odločali za OOS do SIS, moramo biti razsodni, evidentirati v te ustrezne organe zares ljudi, ki naj bi s svojo prisotnostjo dokazali,' da so vredni zaupanja, ki ga uživajo v delavskem krogu, kajti želje, hotenja, sugestije, priporočila naj bi prišle iz baze in naj se v bazo tudi vračajo, ne pa da stvari, ki so. širšega družbenega pomena, ostanejo tajna za marsikoga.
Zato prav sindikati morajo biti v temeljnih organizacijah tista gonilna sila, ki ne sme popuščati niti takrat ne, ko je v časovni stiski. Gre pa predvsem za človeka, za delavca v neposredni proizvodnji. Če bomo želeli ohraniti človeške kvalitete, se bodo morali ljudje v vseh organih upravljanja v podjetju kot na ravni občine resno zamisliti, zakaj so bili voljeni in kakšna je njihova funkcija v samoupravni ureditvi.
Zato ni dovolj biti samo izvoljen, potrebno je biti prisoten .tudi za ceno časa, kajti čas je tisti, ki nas vse najbolj pesti, toda brez občasnega osebnega odrekanja, tudi ni rezultatov.
Torej potrebno bo — če še nismo dojeli vsega — zares preobrazba posameznikov ali skupine ljudi, ki bodo dejeli, da le ni vse! tako preprosto in enostavno kljub nekaterim kritikam, ki pa niso vselej na mestu.
Naj zaključim misel: kdor še vsega ni opravil, naj to nemudoma izvrši, kajti kot vemo, po toči zvoniti je prepozno.
Edi Volfand
Večer športa-glasbe-razvedrila
Preobrazba miselnosti
Iz dela
Zbori občinske skupščine so zasedali dne 26; in 27. decembra 1977. Osrednja točka dnevnih redov zborov je bila razprava o o-snutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Hrastnik za obdobje od leta 1976 —1980 v letu 1978, Delegati zborov so jo sprejeli kot Ustrezno za javno razpravo, predvsem z namenom, da se dobijo dodatne sugestije in predlogi tako iz OZDtin drugih delovnih skupnosti, SIS in KS, ki- naj se. zaključi 20. 1 1978. Poleg nekaterih konkretnih pripomb na vsebino osnutka resolucije, ki naj se upoštevajo pri dokončni redakciji, so delegati razpravljali tudi o naslednjem-:
—	da bi bilo potrebno v občini v-letu 1978 razmisliti o eventualnih potrebah, ki bi jih financirali iz samoprispevka-, katerega bi. morali po tem letu podaljšati-;
—	da delegati prek izvršnega sveta zahtevajo od samoupravnih organov organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, da, se le-ti bolj vključijo v skupna reševanj a gospodarskega in, družbenega razvoja občine, kot tudi revirjev;
—	da-se opozori odbor pri Občinskem sindikalnem; svetu, glede na to, da se z izgradnjo obrata družbene prehrane kasni. Prav tako ja bil odbor zadolžen,, da. se takoj' pripravijo, izvlečki projekta za obravnavo in sprejem v organih samoupravljanja v vseh OZD in delovnih skupnostih z območja občine, ki sq soinvestitorji tega objekta-;
—	takoj) jo. potrebno proučiti u-mestnost podražitve obrata, družbene prehrane od. 18,000.000 din na 35,oqo.ooq do 40,000,000. din, torej. za. ca,-1.00. °/i, in. pričeti si;šjr» šo družbenopolitično, akeijp,..da se zagotovijo, dodatna, finančna,sredstva, če bodo,- potrebna;.
—	da- odgovorni* v Steklarni predlagajo.* občinski., raziskovalni skupnosti da le»ta-.čimprej, vključi. v svoj. program, vprašanje: formiranja orodjarne, za- katero ima TOZD IV menda že izdelan program in ki bo nedvomno spadala med prioritetne nove dejavnosti v občini;.
—	da se opozori vse OZD, ‘in delovne skupnosti, ki: ne izpolnjujejo obveznosti, ki so jih sprejele s podpisom samoupravnega sporazuma- o financiranju; krajevnih skupnosti na območju občine, da to: obveznost poravnajo, glede na to, da krajevne skupnosti nimajo finančnih sredstev za redno- funkcioniranje;
—	da se prouči možnost valorizacije zneska 300 dih, katerega namenijo vsi zaposleni po samoupravnem-sporazumu. za- financiranje krajevnih' skupnosti. Delegati so pri, tem menili) da so* se osebni dohodki od sprejema samoupravnega sporazuma že nekajkrat valorizirali in bi bilo prav,, da se valorizira tudi prispevek za delo krajevnih skupnosti.
Delegati vseh treh zborov so razpravljali oziroma sklepali o a-■ nalizi poslovnih uspehov organizacij združenega dela v občini Hrastnik iz. gospodarstva, in negospodarstva ter o. gibanju, splošne in. skupne porabe, za čas.od. L 1. do 30. 9, 1977 in sprejeli zaključke Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik k tej analizi,
zborov občinske skupščine
ki so bili posredovani , vsem delegacijam oz, konferencam delegacij, OZD in delovnim skupnostim; krajevnim skupnostim in SIS' s sklepi dne 5; 1, 1977.
Delegati vseh treh zborov- so nadalje razpravljali in sklepali 6 odloku o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in storitev, o odloku- o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, po katerem bodo zaposleni po Iv 1. 1978 plačevali 0,5 % od bruto OD za financiranje proračuna ter o odloku o upravnih taksah na območju občine Hrastnik. S; sprejetim odlokom se bodo takse od- 1. 1 i.978 zvišale v povprečju za okrog 100%.
Delegati vseh zborov so- sprejeli tudi spremembo (rebalans) proračuna občine Hrastnik za leto 19-77, kjer je- upoštevano stališče, da se- sredstva za negospodarske investicije zmanjšajo za -2,000.000 din, predvidena za sanacijo plazov, in za 800.0,00 din, ki. so bila namenjena za nakup, stanovanj za delavce Postaje, milice, v Hrastniku; ter- odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Hrastnik za. čas. od, 1. 1. 1978? do 31. 3. 1978* oz, do- sprejetja- proračuna občine Hrastnik za, leto 1978. ;
Nadalje: so: se delegati zborov občinske skupščine strinjali z odločbo; o odpravi; podružnične šole Kal in izdali,, soglasje Posebni- o-snovnir šoli, Hrastnik .za* prehod n.a celodnevno, šolo.
Vsi trije zbori: občinske skupščine so razrešili: dosedanjo in. imenovali novo občinsko; volilno komisijo; Za- predsednika te, -ko» misij,e. so. izvolili. Boška Todoroviča, sodnika Okrožnega, sodišča v Ljubljani, za. tajnika, pa Leopolda Grošlja,...občinskega sodnika. za prekrške,
. Prav tako -so razrešili ; in .imenovali, volilno-, komisijo, za izvedbo volitev v skupini obrtnikov in drugih podobnih dejavnosti v občini Hrastnik’. Za predsednika te komisije so izvolili Franca Mgu-serja,- za. tanjika pa Vido Mrav-ljak-Senica.
■	Prav ,takp, so, razrešili., dolžnosti, komandirje Posta je- milice Hrastnik tovt; Ludvika Lipovška, in n.a njegovo, mesto, s 1. L .1-97,8, imenovali Bojana. Skočirja..
Delegati ;treh zborov so. se seznanili -tudi z informacijama m dodelitvi sanacijskega kredita OZD - Steklarni ..Hrastnik za. o-snovna. sredstva, pri odpravi, ozkih grl .v proizvodnji, ter z infor-m.acijp. o.. popustih pri. prodaji- v OZD. Steklarni. Hrastnik-
Zbor ..združenega dela, in zbor krajevnih, skupnosti .pa sta sprejela tudi družbeni;, dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski, graditvi v SR Sloveniji in sam0-upravni sporazum 0 temeljih- plana samoupravne interesne- skupnosti elektrogospodarstva na preskrbovalnem: -območju elektro Ljubljana za obdobje 1976—1980.
■	Zbor združenega dela pa se je z družbenopolitičnim- zborom seznanili tudi z. nalogami, problematiko. in, organiziranostjo družbenega . pravobranilca samouprav-, ijanja za, občine Hrastnik, Trbov-. Ije in- Zagorje ob- Savi- s predlogi oziroma zaključki Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik k temu poročilu.
Delegati zbora združenega,- dela pa so med drugim sprejeli 'tudi listo predstavnikov družbene skupnosti za člane disciplinskih komisij OZ.D in delovnih skupnosti, ki jih bodo volili; delavci posameznih OZD v svoje disciplinske komisije, v skladu z-200; členom zakona o združenem delu in v,- skladu- z njihovimi: samoupravnimi splošnimi akti.
Lista* obsega' naslednje tovarišice in tovariše: ■
1.	Podkoritnik Marko, jamski e-lektrikar, Novi Log 11-
2.	Grmšek Jože, rudar; Log 2
3.	Vidmar Anton, rudar, Log 15
4.	Bočko Mira, administrativni tehnik; Log 15a
5.	Zver Mirko, vodja kadrovske službe, .Log-1,
6.	Umek Joža,, referent, taborniška pot. 14
7.. Klemen Branko,, delovodja. Gesta L. maja,- 5.7
8.	Roglič -Janez, ključavničar, Brniea 28
9.	Predovnik Avgust, strojni tehnik, Dol prt Hrastniku. 3c.
10.	Kovač, Anton, delavec, Pot Franca. Pušnika; 4.
11.	Godicelj, Dora,, kontrolor stekla, Podkraj;. 92.
12; Bregar Marjana,, delavka v slikarnici, Cesta St. julija 23
13.	;, Kapelar Albert, strojni;- tehnik., D,ol-pri . Hrastniku 246,
14.	Volfand Edi, strugar,. Log 1’
15.	(Novak Avgust, topilničar; Podkraj 82 i
16.	Špacapan Roman, VK zidar, samotar, Dol pri Hrastniku Ja
17.	Saukovič lli j a, steklar, Br-niča 21
18: Knez Marta,; šivilja, Dol pri Hrastniku; 226
19: Štrbucelj;. Aloj z, elektrikar,-Dol pri Hrasinikuj 257*.
.. 20, Alt-Marija-, trgovska-pomočnica, Dol pri Hrastniku. 36.
21.	Železnik Vinko, ključavničar, Novi Log. 23
22.	Krpic Stefan, delovodja, Lahornšek 4, Laško
2.3. Kovač. .Jože, delovodja, Boben 25.
24. Holešek' Stanko, trgovski poslovodja, .Dol pri, Hrastniku 1L . 25. Rotar' Helena,., ekonomski, tehnik,.; Praprotna. 47..
26. Zore Vinko, mizar, Tabor-» niška poi 9 .
__ 2-7. Kišlin Eranc, delovodja, Novi. dom 26.
- 28, Hočevar. Anton, gradbeni; tehnik. Log- 2, Hrastnik.
29.	Činžat ..Mihaela,. lab.orantka,. Dol pri Hrastniku 222/a
30.	Vrtačnik Heda, vzgojiteljica, Cesta 3. julija. U, .
31.	Petrovič Breda, predmetni* učitelj-, Novi; dom. 18.
■ Delegati zborov so se seznanili z naslednjimi: odgovori na delegatska vprašanja:. •
Na 15. zasedanju delegatov zbora združenega dela. Skupščine občine Hrastnik dne- 25; 10. T977 je' delegat. TOZD Rudnika premoga Hrastnik; tov-. Adolf Laznik postavil naslednje vprašanje: j
-» Kako je. s prestavitvijo spo-. menika oziroma, z izgradnjo po» slovno-stanovanjskega objekta na Dolu pri' Hrastniku?
Odgovor:
Dela za- ureditev trga na Dolu in- prestavitev spomenika so v teku. Zamuda/je*nastala zaradi za-
poznelih soglasij, katera so bila potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja,, tako da je- gradbeno podjetje moralo, začasno prekiniti z deli Gradbeno dovoljenje jq pridobljeno, v. novembru 197.7, iii se. je.:takoj, nadaljevalo, z., deli. . .
Projekt ureditve, ne, odstopa od rešitev,, ki s.o,. bile podane na vpogled občanom. v- letu 1976,
Predvidoma, bo prestavitev spomenika urejena do začetka, maja 1978, poleg tega bo zgrajena v. neposredni, bližini spomenika, avtobusna. postaja s. čakalnico, katere investitor, ho. Izletnik. Celje,
Projekt, za izgradnjo poslovno.-; stanovanjskega objekta na. Dolu qd zadružnega doma. proti pošti-se izdeluje in, vsi potrebni, razgovori s posameznimi uporabniki poslov-, pih pr.ostprov so opravljeni.. ter dosežena, soglasja za idejne rešitve poslovnih prostorov.
Izdeluje se. glavni projekt, na-pndlagi katerega bo „izdelana, .fU nančna konstrukcijam. ključ: razdelitve; potrebnih, aredstevi Predvideva -se pričetek gradnje, .v me-. seču. maju. 197,8. .
V pritličju tega, .objekta, bodo, pridobljeni: naslednji poslovni prostori: .prostpri. za banko, pošto, frizerski, salon -— moški in ženski, Tobak, Mesnine Celje.,; slaščičarna STP Hrastnik-in- ambulante Zdravstvenega doma. Nad poslovnimi. prostori pa ca. 30 do- 35, družbenih stanovanj:
| Objekt je zaradi •konstruktivnih razlogov razdeljen v dve fazi gradnje;, kar se ujema tudi z možnostmi gradnje objekta. Pred pričetkom. gradnje* druge etape bo' treba prestaviti- pošto iz obstoječega. objekta v novograejno prvo fazo poslovnega' obj.ekta,. star objekt pošte pa porušiti. Druga faza gradnje' je ' predvidena delno-tudi na. prostoru, kejr sedaj stoji-poslopje pošte.
Zgradba obstoječe pošte je že* odkupljena, tako da v zvezi s tem ne bo ovir za'gradnjo druge' fa-' ze.
.-.-V prvi fazi bpdo- pridobljeni prostori -za potrebe banke,, pošte, frizerski * salbn -tir ca. 20 stanovanj, v drugi, fazi pa», ostali, po-, slfivni.prostor 1 ter približno 10 <|p. 15, stanovanj.
Na zasedanju,- delegatov zbora, združenega dola in zbora, krajev--nih skupnosti dne 24. oktobra' 19,7,7. ja bil, podan le delen, odgovor na delegatsko vprašanje,, ki se je nanašalo na ureditev oziroma popravilo od.seka ceste, med' stanovanjskima hišama Ravnikap —Dihaj v Praprotnem. Odgovor sg dopolnjuje % naslednjim; (
Izvršni svet. Skupščine, občine, Hrastnik je na 52. geji,, dne 3.. no-, vembra, 1977, obravnaval proble», matiko plazovja.. v občini. Hrast-.: nik. in,, med. drugim; tudi o. popra,-vilu odseka- ce.s.te njed stanovanjskima hišama Ravnikar—Urbajs v- Praprotnem- Nar predlog komisije za: sanacijo plazov; je sprejel sklep,, da-se .Krajevni skupnosti P-rapretno iz; namenskih- sredstev* posojila za sanacijo plazov pri SOt! Hrastnik dodeli 30.000:* din namensko za, izsuševanje plazovitega terena in- dokončanje odvod»* njavanja na poškodovanem odse--ku ceste Praprotno—Log- Pripri»-teto del, naj po smernicah KOP* Hrastnik in mnenju komisije za-(Nadaljevanje na 11. strani!
V preteklem leto
V letu 1977' nam je Obrat družbene .prebrane.-^Abohentic*.-'TKI		Kosil:	R 29,9
Hrastnik, dobavil ee:	za naše délav-	II. tromesečje III.	tromesečje IV.	tromesečje	5.178 6.411 8.685
Toplih malic: I. tromesečje	25.7Í1	Skupaj: toziroma povprečno na	25.6Ó3 dan 97.
ÍÍ. tromesečje	. 24.984	Večerij: I. tromesečje	- 4.420
III. tromesečje	23.525	II. tromesečje I BL tromesečje ■IV. tromesečje	'4.467 5 169
ÍV. tromesečje	17.859		7.856
Sfkupaj:	92.079	Skupaj: -	21.982
oziroma povprečno	na dan 349. ■	' ^oziroma^ovpr ečno ’na	•dan -83.
feHlelá sporov -ebčiask« skupščine
(Nadaljevanje Z 10. strani)
sanacijo plazov določi 'krajevna skupnost Prapretno, pri čemer liaj updšteva štopnjo ogroženosti posameznih -objektov- tin -koHiuni-kacij.
Dela pri dokončanja odvodnja-vanja poškodovanega 'odseka 'ceste so zaključena.
Na 13, Zasedanju .delogatovfebo-ta krajevnih skupnosti‘Skupščine občine Hrastnik ‘ je -delegfit- MEJAČ Peter Iz krajevne, skupnosti Krriice-Savna peč opozoril 'na odcep ceste, ki Vodi od stanovanjske hiše Ceč naprej, pri katerem je "cestišče "zaradi nasipavanja gramoza višje ¡od opernega Zidu. Takšno • stanje predstavlja veliko nevarnost 'za-—voznike -motornih Vozil, kakor tudi za pešce.
Odgovor:
•Oddelek «a .gospodastvo -iti fi-ihance SO - Hrastnik |e glede na ♦vprašanje'pismeno piedlagal Republiški skupnosti za ceste Ljubljana, da...predmetno Zadevo pro-
itfči:,i-n ipismenb odgovori, kakšne ¡so.. ¡možnosti za ureditev tega vprašanja.
Na telefonsko urgenco oddelka iZa gospodarstvo in finance je bilo ¡sporočeno š 'Strani predstavnika ¡skupnosti za Ceste -SRS, da ¡bodo tna omfen j enem:.poteku cestnega ♦odseka cesto ponižali in usposo-ibil-i na tak --način, -da -bo -Var-en prevoz z motornimi vozili ih tudi zavarovana hoja pešcev. Po 'vsej vsrj etnosti bo sporna zadeva ♦urejena še ‘ pred novim 'letom, v ¡nasprdtnem primeru pa takoj v ’¡začetku prihodnjega leta.
...'Sekretariat
'Skupščine občitie Hrastnik
ZAHVALA
•Ob -.-mnogo- -prerani “smrti dragega-očeta;- 'dedka'to-pra** dedka,, steklarskega mojstra v pokoju
VIKTORJA ViOLFAIJDA
se .-iskreno, .zahvaljujemo bivšim stanovalcem--hiše -Cesta 1. maja -11 tor stanovalcem naselja Podkraj za darovane vence in šopke rož. Prav tako se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam.Hrastnika,, vsem štirim govornikom za zadnje ¡tolažilne besede,, godbi Siti pevcem Svoboda II ter lovski družini Dol za--Izkazano časti ki je pretresla vše prisotne. Hvala tudi vsem, ki so dragega pokojnika 'spremljali v tako velikem številu -na' njegovi ¡zadnji poti. :
Žalujoči:
„žena Mafija in
sinovi Edvard, Viktor, Alfred in Jože, pestra Berta Knežak,
‘brata, vnuki in pravnuki, ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
. Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, orne, sestre, tete in svakinje
HILDE OCEPEK
.’se iz srca. zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo V 'tolikšnem številu pospremili na zadnjo pot, darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, ter godbi iin pevcem Svobode II za žalostinke. Hvala osebju Zdravstvenega doma Hrastnik zb pomoč, posebno dr. Schi-ferbein Edmundu za lajšanje bolečin.,
'Vsem in za vse - -hvala!
Mož, sin in hčerka ter ostalo sorodstvo.
Skupna 1 vrednost toplih 'obrokov znaša Din -1,'346.195,10.. Naproti letu 1976 se je število toplih malic ¡povečalo za 3 %, kosil za 29% in večerij za 32 %.
Vodštvo in osebje družbenega' obratai T-KI se kljub dogovoru in težavam, .¡ki .jih imajo s pripravljanjem ¡¡hrane .v.-njihovih -tesnih prostorih potrudilo, in nain za naše potrebe (povečali število obrokov. Posamezni obroki so ka-'lBrični' in '"kvalftetifo dobro pripravljeni, vendar ne, kljub temu še pojbvljajo pripombe, ki ¡pa sb .po .večini' neutemeljene.. Bolj .pereč problem je odnos abonentov .do osebja, ki (pogostdkrat nastane prav brutalno prostaški in nekulturen. Vendar 'želimo' in upamo,' da se. bo tudi to uredilo, če ne drugače pa z ¡ostrejšimi ukrepi.
.O .toplih malicah ha- nočno izmeno se je že večkrat pogovarjalo in faZpraVljalo, vendar je vse ostalo le ¿pri ¡tem. Uvedba 'toplih 'matic 3ra “nočno "izmeno bi lahko bila zelo enostavna In hitro rešena, če bi dobili Sredstva zb nabavo. grelnih-kotličkov in aparata za kuhanje hrenovk in klobas. S to nabavo bi; delavci lahko prejemali tople tobrdke na vseh izmenah, poleg tega pa bi š •kuha-" •njem hrenovk'.in ¡klobas na vseh izmenah popestrili 'izbiro malic.
Hladnih malic, brezalkoholnih pijač pa je bilo v bifeju'prodanih v vrednosti Din 4,582.-0'4'5,—.
Za ’tople napitke se" jO'porabilo kg:
Tromes. -L	Sladkor ...4:17.58	Kava	Caj
ii.	1.684	300	400
m.	1.356	1 235	340
iv.	1.736	'260	400
Skupaj:	6.434	1.215	1.600
ali v vrednošti Din 149.658(38. K tej vrednosti pa moramo prišteti “še' btroške ■ "štirih 'izvršiteljev in vse režijske stroške, kar skupno predstavlja? • prebeg Visoko obremenitev. ,2e -v -mesecu -februarju preteklega leta smo predlagali preureditev bifeja in racionalnejšo porabo napitkov (zmanjšanje osebja in količine). Ta predlog je sicer' delno bil sprejet, vendar zaradi gotovih razlogov 'še ni spro-•veden, in "so tako stroški ostali na isti‘ravni kot pretekla leta. .
Za letovanje v naših .počitniš-
kih domovih je bilov v preteklem letu dovolj interesentov, vendar 10 za glavno sezono, to je za mesec julij -ln ¡¡avgust. Kljub pravočasni objavi, da bosta počitniška domova odprta tudi v mesecu juniju in septembru, prijav za( 'ta čas ni bilo. Tako se je v počitniških domovih zvrstilo le sedem izmen, kar je Za štiri izmene -manj -kot pretekla leta.
V počitniškem domu Portorož je letovalo 447 ljudi, od tega 162 moških,. 173 ¡žensk in 112 otrok. V počitniškem domu Bohinj pa 108 ljudi, od tega 38 moških, 51 žensk in 18 oitrok. Nedeljski izletniki -pa -so preživeli v Portorožu 567- -dni in v Bohinju 263 dni in smučarji 366 dni. Skupno je bilo koriščeno v Portorožu 5.037 dni in v Bohinju 17709 dni.
Na ¡preventivnem letovanju je bilo 73 članov kolektiva, od teh -62-v ¡Portorožu -(P) -in -1-1 v -Bohinju (B) (38 moških ¡in 35 žensk). Po posameznih TOZD pa j-e razdelilnik preventivnega letovanja tak:
	P	B	¡Vsega
TOZD I	28	4	32
TOZD II	6	—	•6
TOZD III	3	—	3
TOZD IV	4	2	6
TOZD V	1	1	2
TOZD VI -	.	‘	1	1
DSS	20	3	23
•Skupaj:	62	H	■ 73
Poleg naših članov je bilo na preventivnem letovanju Ha Bo-'binju tudi ’9 članov ZB, 'katerim je letovanje omogočil Občinski odbor ZB Hrastnik.
- - -Težav 4nproblemov, -ki-j-ih -imamo pri našem ¡delu po vseh enotah je toliko, da jih ob tej priliki ne moremo objaviti. Vse to stalno prenašamo iz leta V 'leto, razumevanja in pomoči pa‘nikakor n!e moremo dobiti. Kljub -že •.sprejetimi- -dogovori -in -skldpi delavskih svetov po posameznih TOZD, v preteklem letu nismo bili v stanju ničesar realizirati, ker za naše ’pb't'rebé 'ožirOfna namen ni bilo na .razpolago sredstev. Koliko čaša bO 'tako ’šfe 'šlo? Ali res- naš . celoten -kolektiv ne zmore toliko pomoči -za ureditev naše dejavnosti.
Zahteve članov kolektiva so — pomoči in razumevanja pa ni. Mogoče bo leto 1978 boljše, uspešnejše — zato upamo, da še bo. naše stanje v ¡novem letu vsaj delno popravilo,'tako da bomo ¡délo lahko izvrševali na nivoju, kakršno je zahtevano ih ¡zaželjeno.!
Finančni načrt za leto 1978	
za GO sindikata TOZD I.	
Dohodki so predvideni z 62.000,00 din, ravno	toliko 'tudi 1
" ¡izdatki.	
Sredstva bodo predvsem koriščena za:	din
vstroški sindikalnih sej, letne skupščine	6.000,00
-■ H ¡stroški izobraževanja članbv IO OOS	4.000,00'
— denarna pomoč članom ob izrednih primerih	7.000,00 .
— stroški pravne pomoči članom sindikata	4.000,00
H nujni izdatki za športno dejavnost	'8.000,00
3 —r ¡Stroški proslav Hi'državnib praznikov	5.000,00
— stroški skupnih akcij z drugimi	
družbenopolitičnimi organizacijami	2.000.00
- 2: osebni dohodki nagrade	2.000,00
— materialni izdatki (izleti, potni stroški,	
bančni stroški, dnevnice)	17.000,00
— drugi izdatki -v zvezi z uresničevanjem	
; -sindikalnih nalog	2.000,00
Finančni načrt je bil soglasno potrjen in velja od 1. I. do	
31. XII. 1978 leta.	
NAGRADNA KRIŽANKA
steklarna! ni	REFORMATOR STARO« PERZIJSKE RELIGIJE	STARODAVNO KITAJSKO ZDRAVLJENJE	MADŽARSKI VODITELJ (JANOS)	ARZENAL	nikelj	RAZVOJ POSAMEZ* NEQA BITJA	KORALNI OTOK OB VZH.OBAU AFRIKE	NEMČIJA	POSREDNIK Y ELEKTRO* TEHNIKI	IMPORT	Ž DAN O V ANDREJ	ŠPANIJA	KOVANEC	HERCE- GOVEC	SLOVENSKI ZGODOVINAR (JOSIP)	DANSKA	FINSKI AR* HITEKT SAARINEN	AMERIŠKA VISOKO* TRAVNATA STEPA	REKA V KRASNOJAR« SKi OBLASTI (ZSSR)
«"DELAVSKI ZAKON* IME’ N0VAN TU« Dl «MALA USTAVA"																			
OVALNA SLINASTA PIŠČAL								IGRALKA RAS ŽENSKO P0= KRIVALO, (FOLKLORA)				PREROČIŠČE							
ROJSTNI KRAJ NAŠE armade					KLADA ZA SEKANJE DRV						POZA	VPREŽNO GOVEDO JAHAČ				J ADR. OTOK SLOVENSKI PESNIK IZ PREJŠ.ST0L. (FRANCE)			
ZAŠČITNA LESENA STENA					SKUPINA 7YEZD									RIMSKA BOGINJA JEZE	VMESNA PO* KRAJINA AMERIŠKA KMETIJA				
znamenje BLIŽAJOČE* <5 A SE EPU IEPTIČNEGA NAPADA					KRETNJA				PREBENDA, BENEFICIJ	MESTO V BRAZILIJI							GORA V ŠVICI ORGAN SLUHA		
KOSITER			REAUMUR		IZRAELSKI POLITIK (A8A) ITALIJA					ŽARKO ZR EN JANIN;			MESNA JED V ZA» ČtNJENI OMAKI					FIZIKALNA ENOTA ZA DELO	BAJKA» PRAVLJICA;
			ALFRED NOBEL							TEŽKO DIHANJE									
TEKSTILNI IZDELEK								PREDSEDNIK SIRIJE |					MESTO V HOLANDIJI						O
								DELAVEC,: KI DELA NA AKORD					GLAVOBOL PO ENI STRA* NI GLAVE						
vulkan NA SICILIJI					SULTANOV UKAZ STAR IZRAZ ZA JEČO						EDO . MIHEVC ČRN05ČSSK0 OBMORSKO LETOVIŠČE			PRAPREBU-VALCl NOVE ZELANDIJE KNJIŽNICA V LJUBLJANI					
RUTENIJ			FRANC. NA« TURAH ST. PISATELJ ZOLA	TOM JONES UUBLJAN« SKO LETA« L IŠČE			* BELA KAVA,0« PICA										GERMAN TITOy		
SESTAVILI KARLI DREMEL	KOSTI PRSV NEGA KOŠA						STARA P0VR* ŠINSKA MERA					QALINA- ULANOVA . PARADIŽ, RAJ			REKA SKOZI LE« NINGRAD	starogrška BOGINJA) PERSONU FIKACIJA MAVRICE	KRAVA SAJASTE BARVE	NAJMANJŠI •: DELEC SNOVI	IBSENOVA DRAMA
	NASELJE NA0 Hrastnikom (TV PRETY0R.)|						TRŽAŠKI SLIKAR (ALBERT)												
KMEČKA IZBA						PRIPADNIK. NAJ ŠTEVIL« nejšega LJUDSTVAV JUGOSLAVIJI				KRAJAN IZ CERKNICE									
KISIK		DESNI-PRI« TOKDONA* VE PRI PASSAUU ARGON				UGANDSKI POLITIK AMIN				15. AL115. DAN VSTARORlto. koledarju				MUZA LJU« BEZtNSKEGA PESNIŠTVA					
SLOVENSKI IGRALEC tDARE)						REKA V ZAHODNI NEMČIJI				REKA V ANGLIJI				AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (KING)					
RUDARSKO NASELJE PRI TUZLI						ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKi			K	KRATICA NAŠE ARMADE				VULKAN NA JAPONSKEM					
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
.1. nagrada	50,00 din
2. nagrada	30,00 din
3.	—7. nagrada po 20,00 din
Izrezek z vpišemo rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve', ki bodo v uredništvu do srede, 22. februarja.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za novoletno nagradno križanko smo prejeli 51 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada — 50,00 din; Felic-jan Friderik,, vojak ■ 2. nagrada — 40,00 din: Rižner Jerica
3. do 7. nagrade 30,00 din:
Veber Anton, upok., Smodič Bojan, Stepišnik Anica, upok., Frankovic Jože, Oplotnik Ervin.
STROŠKI GLASILA STEKLAR V LETU 1977			
Mesec	Tiskanje klišeji	Avtorski honorarji	Skupaj
Januar	16.112,—	3.754,85	19.866,85
Februar	15.770,—	4.244,90	20.014,90
Marec	15.865,—	3.413,20	19.278,20
April	17.290,—	8.627,80	25.917,80
Maj	15.656,—	—	15.656,—
Junij	17,233,—	3.952,30	21.185,30
Julij	17.157,—	3.425,50	20.582,50
Avgust	17.613;—	4.415,—	22.028,—
September	—		 '	
Oktober	18.506,—	3.985,20	22.491,20
November	17.030,—	' 4.103,75	-21.133,75
December	18.220,—	3.845,50	22,065,50
	186.452,—	, 43.768,—	1230.220,—
	prispevek S.	O. Hrastnik	17.000,—
	dejanski Stroški		213,220,—
	plan stroškov 1977		238.245,60
	i % doseganja	plana	89,50 % v
Plan stroškov	za leto 1978		
TOZD I	126.'945,80		
TOZD II	65.021,—		
TOZD III	12,873 —		
TOZD IV	22.325,50		
TOZD V	21.347,70		
DSSS	61.109,90.		
DO	309.622,90		
		Odgovorni urednik	
		Gerhard Jože	
DRUŠTVO DIABETIKOV V HRASTNIKU
Vse večji porast sodobne bolezni »Diabetes melitus« ali sladkorne bolezni, za katero oboleva danes že kar 3 % prebivalstva in z njo v zvezi vse težke posledice, ki jih morajo oboleli prenašati, silijo; prizadete, da si združeni v društvih skušajo vzajemno .vzpostaviti ' ravnotežje ‘ž normalnim življenjem in vsaj omiliti teško gmotno stanje, ki nastopa z zdravljenj etri iti posebno prehrano. ;;
Tudi v Hrastniški občini, ki šteje že preko 300 diabetikov, seje 27. novembra preteklega leta vršil ustanovni občni zbor Druš-tv's diabetikov, ki bo s svojo podružnice vključen v Društvo diabetikov Zasavja v Trbovljah.
Polna dvorana prisotnih in navdušeno sprejet program upravičuje potrebo take društvene dejavnosti, kateri mora dati podporo tudi vsa širša javnost z namenom, da ohranimo človeka čim manj prizadetega in vključenega v socialistično skupnost.