LUBLANSKE
JANN. FRIDR. EGERJA.
Sabbota 26. di >1	Profenza 1799,
po vfi desheli fo volkovi fiini, bliso bifh per-hajajo, inu ftese nevarne delajo. Na gorgn-fkirn fo perfhli v'eno vaf , inu k§r nifo nizh sa poshr^ti dobili rastergajo eniga med feboj, tar ga fnedo , de je farna zhepina od glave 0-ftala. Pravio : volk volka nevj§, je tedaj zhud-no, de fo l^taf zhes fvojo perrojeno laftnoft ftu-rili; al morebit ni zhudo ; fej tudi danafhni dan ena deshela drugo vjeda, inu je zhlovek zhlo-Veku volk. Svetovam, de naj ludjg sdaj po-biajo inu ftrglajo t£ roparfke shivali, de jim ne-bodo polfti zh^do tergali; bodo faj enkrat vol-zhji Jiosliuhi dober kup poftali.
Nro. 4♦
Lublana
Vfe unajne novize pifhejo, de franzosi fo i*pet v' Rimu , proti Neapli derejo, Kral je v-fhcl v'Palermo na otok Sizila, Neapolfki generali fo isdajavzi, inu fe franzosam podajajo, inu ngkaj noviz pravi, de franzos ima shg Neapel; al kader fo franzosi dalaj v'Kalabrio derli, fo fe jim ludjf tifte deshele v' bran poftavili, inu jih nasaj pobili.
Naproti pa Regenburfke noyize povejo, de franzosam filno hudo grg v' Niederlandi; Nieder-lendarji fo zhedalaj mozhnifhi, terdnave pobg-rajo, shg od morja bliso Pvajne dofgsh *jo, proti Hollandu derejo, povfot republikanze tepejo, per Stevenseer fo jim dvajfet fhtukov pobrali, dofti franzosov pobili, shugajo terdnavo. Ma-ftricht premagati, mgfta Achen vsgti. Anglejzi fo perpravleni na fuho ftopiti, finu Niederland-zam pomozh dati.
Is Metlike pifhejo: nafh zhaftitlivi Profht gofpod Jakob Anzel je pgtdefgto leto fvojiga mafhtva doshivel, inu 13. dan Profen/,a fdrugo novo mafho p?l. On je ud krishanfkiga ordna, sraven k'ti drugi novi mafhi je is Gradza per-fhel graf Attems krishanfki gofpod, inu dva grafa Nepomuk inu Xaveri Lichtenberg. Profht fam je med fvojo mafho pridigval, de fo vfi od vefela jokali/
Dunej 113". Projenza.
Mathia Josef Paravizh pravdni doktor v1
Reki
Rgki je kupzhifke poftave inu pravdno verfl:® sa Ogerfke deshele tako dobro fpi/al, de Oger-fkem pravizam nizh na poti neftojg inu vender s' poftavami sa druge zefarfke deshele dobro sve-she, Te bukve fo uzhenim dopadle inuodfvit-liga Zefarja dopadlivo prejete. On je prejel sa to eno zefarfko grafhino Zhaber s' imgnam , ka-tira v' sagrebfki kneshii leshf.
Oranfki Prinz Fridrih je vmerel v'PadovI -6. dan Profenza; tri lgta je sa generala pod ze-farjam flushil, pred terdnavo Kehl fe dobro ob-nafhal. 15. Liftagnoja je bil sa komendanta zhes vfo lafhko zefarfko vojfko poftavlen.
-	Shpanta.
10, Grudna fo v' Madrid svjdeli, de JAn-glejzi fo jim otok Minorka, inu brod Mahona vsgli, ta r§zh je Shpanzam fkerb llurila sa o-tok Majorka.
Kral je berfh povele poflal v'Karthageno, de imajo is tiga broda kje v'Majorko poflati barke inu foldate na bran.
Pravio, Portogalzi fo poflali fhpanzam ponudit , de ozhejo fhpanfko blago is Amerike vo-siti, zhe jim fh^ll: od fto dajo. Shpanzi nefmg-jo vositi savolo ftraha pred Anglesmi, Kashe , fhpanfki Kral bo rad v' to pervolil; morje je nevarno., blaga pomankan]e,
Lafh"
Sardinfki Kral je odfhel, on gr? zhes Li-vorno v* 1'voje kralfftvo Sardinio; 10. Grudna fo pftnajft gofpodov svolili, inu franzosi farni od fcbe poftavili sa gofpodarje zhes vef Piemont; tudi vsdignili fvoje bandera. Zhes mefto Turin je imenval general Joubert dvajfet mosh sa medne gofpode, med tirni fo 10. praudnih doktorji, en bankier, en medikiis, en fedlžr, en zhgvlat ali fufhtat,
13. Grudna fo bile fhole fp§t vkup pokli-zane, katire fo bile poprgd saperte savolo tiga^ kgr nifo bile mirne inu pokojne, ampak nepo-koj delale. Dalaj fo fkerb im?li sa deshelno gof-ipodarjenje po tifti vishi, kakor je popred shg &ral fam sazhgtik fturil, kako bi fe bolfhi gospodarilo.
Kar je bilo v'jfzhah sapertih, fo fpuflieni, de bodo lashej nov Evangeli pridigvali, inu fg-rne noviga norzhovanja rastrgfali; vezh drugeh takeh fmgfhneh norj fo pozhenali.
Franzosi merfkej pifario is Pvimfkiga v' Pa~ ris; tudi je n^kaj malo is Florenza na Dunej pifanih, is katirih fe fposna, kaj fe tam godi. Al neboden fhe dosdaj ni dobil nobeniga pra-viga popifanja po verfti, kako fe je tam godilp, poprejfhniga mefza, ali kaj fe sdaj godf.
Franzia
Po z§li Franzii fo filni mrasi, knrierji inu, pofhte fo sadershane, Od mrasa govore pifma
is.
/' • \ l z?le Europe. VBcncdkah io mlake sraersvale,
ni zhudo, ako per naf ni otlo biti toplo.
ag. Grudna fta dva gofpoda perfhla v' Pariš fe visharjam perklanat, fe sahvalit „ inu pro-fit, de bi jih v' fvojo bratovfhno sapifali. Oni shel? med franzose fht§ti biti, inu profio, de bi Piemont en d^l franzoske deshele poftal.
Poprejfhniga m§fza fo is Malte pifma v' Pariš prejeli, te pifma povejo, de franzosi fo v' Malti fhe smiraj v' gradi Valetta saperti. Pet tavshent srglih franzosov je notri, v^zhidfl Mar-feillzov, fo perpravleni fe braniti do sadne ka-ple. Shita, olja, derv imajo sa en leto dofti, tudi dofti selenja inu fozhive; al vina, j§fiha, shganja, fuhiga mefa nimajo nizh. Kam i fs ar, kir je is Malte pifma pernefel, bo fv§t dal, kako bi fe v' Malto jgfti inu piti poflalo.
J?le fo vender enkrat tudi franzoske novi-ze praviti, kako hudo fe je Bonapartu godilo. V' Kairo je vftal punt m§fza Kosaperfka, Bona-parte je mogel s' fhtukmi ftr^lati, okol fhtir tavshent jih je podelil, potle fo fe Bonapartu podali. Tudi v' Alexandrii je bilo nevarno. Sad-nizh fo mogli Bonapartu plazhati dva milliona liber sa pokoro. Ta r^zh nebode Egiptovze ve -felila.
Lafke novize tudi povejo , de Bonaparte je popred sa punt vedel, al ga ni mogej potola-siliti, deflih li je vfe persadjal, 21. Kosaperfk^
fe
fe je general Dupuy v'bran poftavil, al on je
bil pofgkan , inu dofti drugih franzosov. Sadnizh fo gr§ki s' Bonapartam potegnili, inu tako fe je Turkam vbranil. .
Is Briifsel pifhejo: Niederlandzi franzosam sinirej nagajajo. Sadne dni Grudna fo jih Niederlandzi na vezh krajih gerdo tepli, terdnavo Maftricht shugajo vsgti; franzosi mahnejo is terd~ nave 29. Grudna. mras je ojfter, ob ofmih sju-r tra premaha en vlak Niederlandzu, poderejo franzose nasaj, franzos popade , oni fe enmalo vmaknejo , na enkrat jim na pomolih is ene go-fhe mahne en drugi vlak , ftr^la, boj je tri u-re, inu franzos fo more v'JVlaftricht nasaj po^ tegniti. Per tim mrasi' fo Niederlandzi fhli pe* l^di zbes vodo Maas notri bliso mefta Aachen y od tiga zbafa, pravio, pofbila franzos od vfih lirajov foldate , de bi une nasaj potifnili.
Narbol per ferzi je franzosam morfki br?g, de bi Anglejz ne perfhel na fuho ,j inu Nieder-landzam pomozhi pern^fej.
Svgsdar Lalande je rgkel, de bo letaf mehka sima , al mras je v' Parisi, kakor na Dunei inu v' Petergradi na Moihkovfkim.
Anglia,
Burja je kriva, de nifo Anglejzi. Holland s$p§rati mogli, je namrazh vfe barke prozh gnala i
la ; pravio, de per ti perloshnofti fo batavfke barke ven is Hollanda tekle, kakor hitro fo zhu. tile, de naf je burja odgnala, inu de fmo jim dufhek dali.
Imamo perpravleneh fgdem domazheh inu ofera Ruiovfkeh bark ; t§ jih pojdejo ifkac ^ kakor hitro vgter od jutrovga kraja ngha.
Arinkov fmo Igtaf na bregovih Shotlanda tulikaj vjfli, de nevgmo kam s'njimi. Eni jih kuhajo 3 inu shajfo is njih delajo.
Batavia.
~~Nafhe barke fo sadne dni Grudna ven mahnile , kakor hitro je burja anglejfke v' brod Jar-mouth potifnila.
Rafladt. .
Franzoski moshjg per glihanji sa mir v5 Ra-fladti fo dobili 3. Profirnza pifma is Parisa ; fhe ta dan fo pifali zefarjovimu pooblaitenimn;
Prejgli fmo povele Ngmzam rezhi: ako bodo Ngmzi pervolili, de Pvufsi v'ngmfhko kra« l^ftvo ftopio, bomo jmi franzosi to rgzh sa slo vseli, glihanje poderli, n^mze sa fovrashnfe fpos-nali, inu vfe bo na tifto ftopno nasaj djano, kakor je bilo, preden je fvitli Zefar v'Leobni na fhtajerjih s' nami poravnal. Mi shelimo mir, nikar fe sdaj nerasderimo naj vaf nemoti Rufs . on je fh^ft Igt roke krisham dershal, sdaj vaf ozhe fpft v' boj napelati/ de bi sadaj to ohranil, kar fi je po fili vsgl,
Nemzi fo 4. Profenza 113 to pifanje fkleni-li; vfe pred fvitliga Zefarja na Danej, inu na Reichstag v' Pvegensburg poflati, de bodo zhes to raslozhik fturili. Franzosam pa je odgovor dan, de naj tako dolgo poterpg, dokler pride raslozhik is Duneja, inu is Regensburga,
Shitiia z^na v'Lublani na tergu
	fl.	kr	'fl.	kr.	fl. j kr.	
Pfheniza 1. mernik	i	49	1	37	X	33
Turfhiza - - -	—	—	—	—	—	—
P\6sh - - - -	1	23	1	22	1	16
Jezhmen - - -♦	1	«4	—	—		—
Profo - - - -	1	t?	—	—	—	—
Ajda - - - -	1	13			—	—
Ovef, - - - -	1	10		—	—-	—
Vendana od Lublanfke mgftne Gofpofke 23. Profenza 1799.
. 11 r 1	-SS- ■■ —»—UU-JLJJ—LLL^L-SggSa.
L o t e r i a«
19. Profenza fo v'Lnblani vsdignene:
17. 52. 2. 13. 15.
1, Svizhana bode v' Gradzi vsdigvano.