CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
CELJE, 1. JUNIJA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 19 — CENA 50 FAR (50 S DIN)
Obiščite BAGAT prodajalno v Čuprijski ulici,
kjer je ob bogatem asortimanu šivilnih strojev
»Maja««, »Slavica««, »Jadranka«« in »Ana«« mogoče
kupiti tudi ves krojaški pribor.
Festival goji
ljubezen do petja
Po dveh letih se bodo v dneh od 1. do 4. junija spet
zbrali v Celju glasbeni pedagogi in števtcni pevski zbori iz
ožje in širše domovine in iz tujine na največji mladinski
glasbeni manifestaciji v zgodovini slovenskega petja. Ni
pretirano, če rečemo, da bo mladinski pevski festival
najpomembnejša kulturna manifestacija leta v Celju. To
je tembolj pomembno zato, ker je vsa redna kulturna de.
javnost, ki v Celju obstaja, v tako težavnem položaju.
Tu in tam skušajo posamezniki mladinski pevski fe-
stival razvrednotiti, ko menijo, da gre samo za spektakel
treh, štirih dni, zaradi katerega je Celje sicer pridobilo
na kulturnem ugledu v ožji in širši domovini in cesio izven
njenih meja, da pa terja ta prireditev težke žrtve in finanč-
na sredstva, ki jih je že tako povsod premalo. Toda v
resnici zasleduje naša bienalna prireditev mnogo širše in
globlje cilje, štiridnevni festival je le zunanji izraz dolgoiet-
nega prizadevanja po razširjanju in ohranjevanju naše
pesmi in skrbnega oblikovanja mladega rodu. Sam festival
je le zaključek trudov in naporov miadih pevcev in glas-
benih pedagogov v preteklih dveh letih.
Tehnika, ki vsak dan močneje stopa v naše življenje,
je v zadnjih letih naredila tudi na področju glasbeno repro-
duktivnih sredstev nesluten razvoj. Vzporedno z izboljšano
zvočno reprodukcijo se razvija tudi naš sluh, postajamo
razvajeni in radi odklanjamo vse, kar se nam zdi manj
kvalitetno. Narodno ali celo otroško pesem bolj poredko
zasledimo v poplavi popevk, pa čeprav bi morala biti prav
ta temelj glasbene vzgoje. Zato smo mnogokrat krivični,
ko se zgražamo nad našimi otroki, ki prepevajo njihovi
starosti zvečine neprimerne popevke, če bi z enakim
vztrajanjem »metali« na trg skozi ves sklop glasbeno re-
produktivnih sredstev narodne in umetne pesmi, tudi
take, ki jih pojejo naši zbori širom po domovini, bi s tem
dosegli nemajhen vzgojni uspeh in otroci bi pogosteje pri-
šli do pesmi, ki bi jih vzljubili vsaj toliko kot ljubijo da-
nes popevke. Trajne uspehe na tem področju je mogoči
doseči le z jasnim konceptom, z upornim in sistematičnim
delom ter z ljubeznijo in predanostjo do pesmi. To pa
je osnovni in glavni namen našega festivala.
želja nas vseh je, da bi mladinski pevski festivali
ne bih samo prireditev pevskih ¿borov, zborovodij in
glasbenih pedagogov, temveč da bi s festivalom zaživelo
vse mesto.	JANEZ KOV ACIC
Ob prazniku
občine Trbovlje
Dan, ki ga praznujemo v
Trbovljah kot občinski praz-
nik, pravzaprav ni samo
•praznik naših občanov, tem-
več je to dan, ki ima po-
membno širše zgodovinsko
obeležje, dan, ko je sloven-
ski proletariat pod vodstvom
komunistov Slovenije odlo-
čilno udg.ril po fašizmu, ki
se je takrat porajal na naših
tleh.
Ni naključje, da so si or-
junaši izbrali prav revirje
za cilj svojega pohoda, ki so
ga sprva napovedali za prvi
m j 1942 in ga pozneje prelo-
mi na 1. junij. Namen nji-
hovega pohoda je bil revolu-
cionarjem komunistom revir-
jev in Slovenije povsem ja-
m. Hoteli so streti močno
in organizirano delavsko trd-
njavo in s tem povečati vpliv
svoje organizacije ter prido-
biti članstvo med delav-
stvom.
Kolikšno zgodovinsko vlo-
50 je pri tem odigral delav-
ski razred in komunisti, go-
fore najbolje podatki po spo-
Podu, ko je z zverinskim mu-
čenjem prišla na dan vsa
umazanija fašizma in takrat-
Mga režima. Tudi vsi poznej-
dogodki so pokazali, kako
Mekovidna je bila ocena in
Mcija komunistov.
Za marsikoga je to danes
■e zgodovina, vendar današ-
nH razvoj dogodkov v svetu
lovori, da je to, kar je bilo,
2(1 nas res zgodovina, nasilje
j' svetu pa živa resnica, da
Шгетп še ni dokončno strt.
zadnji dogodki v Grčiji
14?no govore, da se je neoka-
VUalizem odločil га fašistič-
ne metode pri zatiranju na-
fredne misli.
Naš največji prispevek
^narodnemu delavskemu
™anju bo, da čvrsto in od-
izgrajujemo naš demo-
vatični sistem samouprav
Ппја, krepimo materialno
?™ovo družbe ter po svojih
"l?6eh tudi materialno pod-
ñr.amo zatirane narode v
za osvoboditev.
Jože Laznik
DOBRO DOŠLI MLADI PEVCI!
SRDEČNE VAS VITAME, MLADI ZPEVACI!
ДОБРО П0ЖАЈ10ВАТБ, МОЛОДМЕ ПЕВЦМ!
SZIVÉLYESEN ÜDVÖZÖLJÜK A DRAGA
MAGYAR ÉNEKESEKET!
HERZLICH WILLKOMMEN, JUNGE SÄNGER!
GOSPODARSKI ČUDEŽ
—	Neverjetno, takoj ko smo mu odstranili nekaj koleščkov, je pričel dihati!
—	Nič čudnega, saj je že od rojstva imel preveč koleščkov!
ZEBLJICA
Večkrat napovedano pre-
davanje o jezikovnih pro-
blemih v Jugoslaviji, ki
¡ bi naj bilo v Celju, je bi-
! 'o večkrat odpovedano.
ljudje se sprašujejo, za-
¡	Pač zato, ker je imel
I Predavatelj najbrž tudi
I sam jezikovni problem in
I -IP pozabil poslati sporo-
¡ cHo, da so medtem jezi-
J kovne probleme že rešili!
V okviru 15-letnice hmeljarskega inštituta v Žalcu so
prejšnjo soboto odprli tudi hmeljarsko rpzltavo, ki pri-
kazuje celoten razvoj te najpomembnejše kmetijske
mnoge v Savinjski dolini.
Nova pivnica
V soboto so v Rogaški Sla-
tini odprli novo pivnico, ki je
za zdravilišče in njegov na-
dalnji razvoj nadvse po-
membna. Novi objekt, ki je
funkcionalno povezan z
zgradbo nove terapije, zavze-
ma 620 m: površine, je
opremljen z 12. fontanami,
od teh pa ima vsaka po 4 pi-
pe s toplo in hladno mineral-
no vodo. Gradnja objekta je
veljala nekaj več kot 200 mi-
lijonov S din, od tega je bilo
največ lastnih sredstev zdra-
vilišča, le malo pa kratko-
ročnih kreditov.
Konferenca SZDL
Po sklepu izvršnega odbo-
ra občinske konierence SZDL
CeZje bo druga seja konfe-
rence v sredo, 7. junija ob
16. uri v veliki dvorani Na-
rodnega doma. Na konferenci
bodo obravnavali poročilo o
poteku predvolilnih priprav
in rezuZtatih skupščinskih
volitev, imenovali pomožne
organe konference ter raz-
pravljali! o programu dela
organizacije v prihodnjem
obdobju.
Izpolnite trenutke vašega
oddiha s skodelico
NA KRATKO
PRIREDITEV
NAJMLAJŠIH
* Celjski cicibani so v poča-
stitev dneva mladosti pripra-
vili izredno prisrčno sloves-
nost. V veliki dvorani Narod-
nega doma so pred mnogimi
otroci in njihovimi starši pri-
kazali, kaj vse se lahko na-
učijo v vrtcu. Nastopilo jih
je čez 200, predstavili pa so
se s pevskimi, recitacijskimi,
plesnimi, ritmičnimi, folklor-
nimi in telovadnimi točka-
mi. Bila je to prireditev, kot
je že dolgo nismo videli, pri-
srčna in spontana. Nad pred-
stavo niso bili navdušeni sa-
mo mladi gledalci, temveč
še bolj starejši. Seveda pa se
otroci svojega programa ni-
so naučili čez noč. Nekateri
so z vzgojiteljicami vadili tu-
di po dva meseca. '
»RAZVOJ PISAVE
SKOZI STOLETJA«
Mednarodna organizacija
za znanost, kulturo in umet-
nost UNESCO je v Jugoslavi-
jo poslala zanimivo razstavo
»Razvoj pisave skozi stolet-
ja«. Razstava je bila odprta
tudi v foyer ju SLG od 27. do
31. maja. Ogledali so si jo
predvsem dijaki celjskih
osnovnih in srednjih šol.
RAZVOJ PRAPORA
V počastitev 25-letnice usta-
novitve pionirske organizaci-
je je pionirski odred Ivana
Ahtika na osnovni šoli Bra-
tov Dobrotinškov v Vojniku
v nedeljo dopoldne razvil
svoj pionirski prapor. Sveča-
nosti, združeni z bogatim
programom, je poleg 600 pio-
nirjev prisostvoval učiteljski
kolektiv in mnogi gostje.
PRIZNANJE
SODELUJOČIM
Na zadnji seji občinskega
odbora ZZB NOV v Celju so
med drugim ocenili tudi
uspešen potek proslave II.
grupe odredov, ki je bila 14.
maja v Celju.
Predsednik občinskega od-
bora ZZB NOV Jože Jošt je
ob tej priliki izrekel prizna-
nje in pohvalo občinski skup-
ščini, družbenim in gospodar-
skim organizacijam, dru-
štvom ter posameznikom, ki
so kakorkoli prispevali, da
je partizansko sTečanje bor-
cev II. grupe odredov bilo
tako prisrčno in uspešno.
•ma-
KRVODAJALCI
V CINKARNI
Preteklo soboto je celjska
transfuzijska postaja dosegla
lep uspeh, pri odvzemu Krvi
v cinkarni. Upravni odbor
delovne skupnosti tovarne je
rad dovolil izvedbo krvoda-
jalske akcije. Pri organizaci-
ji so največ pripomogli direk-
tor kadrovske službe Karlo
Sagadin, šef oddelka za druž-
beni standard Ivo Svetličič in
referentka tega oddelka Kri-
stina Mitrovič. Zglasilo se je
123 cinkarnarjev. Ker ni bil
nihče odklonjen, so prav vsi
darovali kri. Rdeči križ se
vsem najlepše zahvaljuje in
pričakuje tudi od drugih de-
lovnih kolektivov in posa-
meznikov, da bodo pokazali
takšno pripravljenost poma-
gati sodobnemu zdravstvene-
mu varstvu.
Celje
Razstava v občasnih prostorih Muzeja revolucije, posvečena Dušanu Kvedru-Tomažu, je
zabeležila med vsemi razstavami, ki jih je doslej priredil muzej, največji obisk. Ogledalo
si jo je več ko 6 tisoč obiskovalcev. Če računamo še obiskovalce v krajih, kamor jo bodo
prenesli, bo to število gotovo še nekajkrat večje. Posnetek je s svečane otvoritve: v
ospredju Miha Marinko in Sergej Kraigher.	k	Foto: Sever
Franc Rojšek - novi predsednik ZB
J. Jošt odhaja v pokoj — Priznanje za uspešno delo
Na zadnji seji občinskega
odbora ZZB NOV v Celju so
izvoliii narodnega heroja
Franca Rojška-Jaka za nove-
ga predsednika občinske or-
ganizacije Zveze borcev.
Dosedanji predsednik Jože
Jošt, ki je vrsto let uspešno
opravljal to odgovorno dolž-
nost, odhaja v pokoj. Ob tej
priliki se je tovariš Jošt za-
hvalil članom odbora, pred-
sednikom komisij, občinski
skupščini in družbeno poli-
tičnim organizacijam v ob-
čini za intezivno in uspešno
sodelovanje.
Tovariš Jošt je v borčev-
ski organizaciji požrtvovalno
in nesebično delal. Imel je
izreden posZuh za vsa bor-
čevska vprašanja in je bilo
z njim zelo prijetno delati.
Razen tega je zelo razgledan
družbeno politični delavec,
saj je pred leti opravlja! od-
govorne družbene funkcije.
Bil je tudi predsednik okraj-
nega sindikalnega sveta in
predsednik celjske občine.
V imenu borcev se mu je
za vse, kar je napravil v ko-
rist borcev in naše družbe,
zahvalil član predsedstva
Cveto Pelko, v imenu občin-
ske konfrence SZDL pa njen
predsednik Janko ževart, ki
sta mu tudi zaželela še veliko
uspehov in osebnega zado-
voljstva.	— ma —
Jože Jošt
Franc Roj šek-Jaka
Srečanje aktivistov
Na dan mladosti so se
na tretji jasi na Gričku pri
Celju srečali mladinski aktivi-
sti celjske občine iz vseh ak-
tivom Zveze mladine. Prijet-
nega srečanja, ki ga je prire-
dil občinski komite ZMS Ce-
lje, so se udeležili tudi naj-
vidnejši družbeno politični
delavci celjske komune. Ude-
ležence srečanja je pozdravil
sekretar občinskega komite-
ja ZK Celje ing. Andrej Ma-
rine, jim čestital za njihov
praznik in med drugim tudi
pohvalil občinsko organizaci-
jo mladine, ki je v Sloveniji
gotova ena najboljših. Na
pikniku je zapel tudi dekliški
pevski zbor šole za zdrav-
stvene delavce, ki so se mu
pozneje pridružili prav vsi
mladi z brigadirskimi in na-
rodnimi pesmimi.
p. p.
161
Ali je to prav
Prosvetno društvo Kri-
stan vrh prireja večkrat
razne igre, s katerimi do-
bi sredstva. V njem, sode-
lujejo predvsem priletni
poročeni ljudje in otroci,
kot da, mladih sploh ni.
Denar, ki ga pridobijo,
gre predvsem za gradnjo
njihovih novih hiš. Mladi
na Kristan vrhu pa so vse
dni doma, čeprav bi radi
nekje plesali ali se vsaj
učili plesati. Mislim., tía
bi v društvu morala so-
delovati tudi mladina, za-
služeni denar pa bi upo-
rabili v namene, ki bi vse-
stransko koristili.
Franc TRATNIK
Kristan vrh
ZAHVALA
če se človek odpravi na
pot pomanjkljivo oprav-
ljen, se mu njegova brez-
brižnost včasih maščuje.
In če se na primer od-
pravi na daljšo pot z av-
tomobilom, vendar brez
rezervnega kolesa, se lah-
ko zahvali le naključju,
če na poti ni imel nepri-
jetnosti ali okvare ene iz-
med štirih obremenjenih
gum.
Taka neprijetnost se mi
je primerila v nedeljo, 21.
maja le dober kilometer
pred Slovenskimi Konji-
cami, seveda na odprti
cesti. Menil sem, da se je
nedeljski izlet zame kon-
čal že v dopoldanskih
Ravno ob trenutku mo-
jega obupa se je po cesti
pripeljal prometni milič-
nik Nikola CALAS AN, us-
lužbenec postaje promet-
ne milice v Celju, ki je
bil na službenem obhodu.
Videl je, da sem kot po-
potnik brez vode sredi
puščave in je takoj posre-
doval. S svojimi pripo-
močki je sam zakrpal
zračnico in podložil gumo
ter tako osposobil avto
za nadaljevanje vožnje.
Za svoj trud je odločno
odklonil kakršnokoli pla-
čilo. Moje presenečenje
je bilo precejšnje, vendar
mi ni preostalo ničesar
drugega, kot da se mu
prav lepo zahvalim.
Mislim pa, da je bilo to
le nekoliko premalo, zato
izrekam tovarišu Cala.
SANU javno zahvalo in
želim, da bi bil tudi „
bodoče tako nesebičen in
ustrežljiv.
Vladimir Vidmar
Celj¿
PRIČAKOVALA
SEM BOLJŠI
ODNOS
S tem pismom se ogla-
šam po večdnevnem pre.
misleku. Pred dnevi sem
namreč doživela razoča-
ranje, ki ga nikomur ne
privoščim, zdi. pa se mi,
da takšnim stvarem tudi
ne more biti mesta v naši
družbi.
S svojo družino živim v
Mali Pirešici, pošta Pe.
trovče. Imam majhnega
otroka, ki mu želim prav
toliko zadovoljstva in us-
pehov v življenju kot dru-
ge matere svojim otro-
kom, žal pa, kot kaže,
moj otrok, ki je po star.
ših zavarovan le po zako-
nu o kmetijskem zavaro-
vanju. nima po tej plati
niti enakih možnosti, niti
enakih pravic kot drugi
otroci.
Pred dvema tednoma so
namreč bili večidel vsi
mali otroci v soseščini
vabljeni k cepljenju proti
otroški paralizi. Cepljenje
1e bilo v Petrovčah, opra-
vilo pa ga je osebje Zdrav-
stvenega doma iz Žalca.
Za to cepljenje-nisem pre-
jela vabila, vendar sem
odšla istega dne kot dru-
ge matere tudi sama s
svojim 17 mesečnim sin-
kom Tončkom v Petrovče.
Ni pomembno, da sem
otroka prinesla v Petrov-
ce na rokah, žal pa mi je,
da sem naredila to pot 4
kilometre zaman, ker se
v ambulanti nisem mogla
izkazati z vabilom. Res
je, da sem prišla, ko so
cepljenje pravkar zaklju-
ča. Toda menim, da bi
otroka še lahko cepili, še
posebno potem, ko sem
povedala, da me čaka dol-
ga pot domov in da bom
zaradi nerazumevanja
morala priti k cepljenju
še enkrat, žal na to ni-
sem dobila niti prijazne
besede. Niti dr. Ločniš-
kar ki tega dne cepil
v petrovški ambulanti, ni-
ti sestre, niso pokazali
pripravljenosti, da bi mi
ustregli.
Moj otrok pa bo moral
biti cepljen. Ne razumem,
zakaj smo taki formali-
sti celo tedaj, ko gre za
zdravje otrok?!
Sitar Milka,
Mala Pirešica,
p. Petrovče
OBRAZI
Maturanti
V črno odeti z nageljni
v gumbnicah.
Vsak dan smo jih sre-
čevali, vsak dan jih sre-
čujemo, te, ki si bodo za-
peli nagelj jutri, ko bodo
maturirali.
Srečamo se, s pogle-
dom preletimo in gremo
naprej. Vsak s svojimi
problemi in željami. Ge-
neracija za generacijo.
Včasih se nasmehnemo
in v spominu pobrskamo,
kako je bilo nekoč. Drug
za drugim.
Letos so maturanti v
Celju, ob dnevu mladosti
obstali tostran šolskih
vrat, v pričakovanju zre-
lostne skušnje. Gimnazij-
ci, tehniki, ekonomski
tehniki in diplomanti pe-
dagoške gimnazije. Eni z
diplomo, drugi z zrelostno
skušnjo.
Nekoč smo dejali: mla-
di, pred vami je življe-
nje. To pravimo tudi da-
nes, vendar s čudnim pri-
zvokom.
Nekoč so mladi diplo-
manti vedeli, kako in
kam. Vedeli so, celo na
uro izračunali tisti trenu-
tek, ko bodo prejeli prvi
pisemski ovoj, na kate-
rem bo pisalo v obliki
številk, koliko je vredno
njihovo delo.
Nekoč se je porajal
strah ob prevelikem špri-
canju ali prenapeto doži-
veti ljubezni v peti, celo
šesti, nekatere je Amor
obstrelil šele v osmi; teh
je vedno manj.
Nekoč so vztrepetali ob
misli, da so ta hip postav-
ljeni a obema nogama v
življenje, nekateri so
padli na vse štiri ob pr-
vem problemu...
Razlival se je smeh in
mladost, ki je ob dotiku
vsilila spoznanje, da sta
rimo.
Včeraj pa je »dozorel«
gimnazijec dvignil list pa-
pirja in vprašal oné iz
tretje: KAJ PIŠE NA TEM
LISTU?
Bil je bel, kot nedol-
žen novorojenček. Takšen
je bil tudi logični odgo-
vor.
»NE MOJI DRAGI. TO
JE SEZNAM ŠTIPEN-
DIJ!«
Niso krivi, da sO se ro-
dili nekaj let za rami.
Niso krivi, da mi še da-
nes ne vemo, koga naj
štipendiramo: ali tistega,
ki je sposoben ali tistega,
ki ima poznanstvo.
Niso krivi, da so tu, da
so trčili ob tisto barika-
do, ki smo jim jo posta-
vili mi s tem, ko le govo-
rimo o strokovnosti___
Nekateri niti ne vedo,
da smo število štipendi-
stov v nekaj letih zdeset-
kali, ne zato, ker so ti
današnji maturanti bolj
zabiti od onih pred njimi.
Nekateri vedo, da na
primer v občini ni bil iz-
koriščen sklad za štipen-
dije, pa kljub temu mno-
go štipendij potrebnih ni
dobilo teh sredstev.
Nekateri dobe štipendi-
jo, ki je štiri, petkrat
večja od »normalne«,
kljub temu, da imajo
enak (ne želodec) status.
Nekateri razpišejo šti-
pendijo, pa že med študi-
jem sprejmejo na tisto
delovno mesto »strokov-
njaka« z osnovo šolo.
Nekateri sprejmejo de-
lavca na delovno mesto,
prijavita se inženir in lo-
vec. Sporejet je lovec ...
Nekateri so bili upoko-
jeni, danes pa delajo,
proizvajajo z večjo vne-
mo, kot je njihova pokoj-
nina ...
Kljub temu te desetine
mladih ne izgubljajo upa-
nja in prav je tako. Kre
šemo in trgamo stare ve-
zi, spona miselnosti, ki
ne bi smele več veljati
pri nas. Počasi, toda z go-
tovostjo.
Jutri bodo začeli sami
živeti, ker so »zreli«. Ve-
do, da je ta prvi korak k
samostojnosti najtežji.
Malo jih je med njimi, ki
se ne bi zavedali težav in
problemov, toda okolje,
v katerem so doslej žive-
li, je vzrok, da bodo zma-
gali. Fraza, da je vsak boj
težak, bo dobila že jutri
svoje življenske oblike in
vrednost ob prvem iska-
nju prenočišča, ob sešte-
vanju dinarjev za to in za
ono. Zato ne oklevajo in
se ne boje. Na nas pa je,
da jim ta boj omilimo.
Ne z besedami in z fari-
zejsko solidarnostjo, ker
te ne potrebujejo.
NANI
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
Pivo cvetje"
v	j
. ja tradicionalna pn-
pivo-cvetje v Laškem
/ev0rdna — tako po tra-
tó reK()t tudi po programu,
fiü zares bogat in pester.
5 je ina prireditev bo tra-
i. do 9. julija. V tem
»I» до poleg slovesne aka-
j.;U in seje občinske skup-
tudi otvoritev razstave
í¡¡*o0darstvo v občini La-
^ otvoritev nove samopo-
P: e trgovine, verjetno tu-
^ oritev turističnega pavl-
in ¡o cela vrsta prireditev
Cnega značaja. Med nji-
•"tj posebej omenili tekmo-
lovskih družin v stre-
na glinaste golobe, pla-
jjflr
valne tekme v bazenu v Rim-
skih Toplicah, veseloigro na
prostem, vasovanje na Sta-
rem trgu, povorko cvetja po
mestu ter seveda kmečko oh-
cet z vsem tistim, kar sodi
zraven. Ves čas bodo razve-
drila željni gostje lahko tudi
plesali, medtem ko bodo v
kinu vrteli filme s turistično
vsebino. Upajmo, da bo pri-
pravljalni odbor uspel reali-
zirati svoj zares obsežen pro-
gram, saj bo potem tudi pri-
reditev tako kvalitetna, da bo
v Laško pritegnila veliko šte-
vilo domačih in tujih obisko-
valcev.
praznik Planine
N<3 planini se že dalj časa
javljajo na občinski praz-
* Ob tej priliki bodo od-
nov .gasilski dom. Vsak
; je prispeval 40 prosto-
^дјђ delovnih ur, ostala
Í¿dstva pa je gasilskemu
ujtvu dala občinska skup-
™ Sredstva za obnovo
irane bodo zbrali občani
sami, del pa bo prispevala
tudi krajevna skupnost Plani-
na.
Za praznik bodo uprizorili
tudi zgodovinsko igro. Za sta-
ro pravdo, ki so jo že igrali
na Planini pred II. svetovno
vojno. V igri bo sodelovalo
od 50 do 70 ljudi.
tfsem občanom in vsem poslovnim prijateljem
¿estita za občinski praznik 1. junij
POSLOVNO ZDRUŽENJE »RUDIS - RUDAR-
SKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST TRBOVLJE
s svojimi člani:
Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, z obratom
za specialna rudarska dela, Trbovlje
Strojna tovarna Trbovlje, Trbovlje
Investicijski biroji Trbovlje, inženirsko projektantsko
podjetje rudarsko industrijske skupnosti RUDIS
Cementarna Trbovlje, Trbovlje	ч
Geodetski zavod SRS, Ljubljana
Geološki zavod v Ljubljani
Gradbeno podjetje OBNOVA, Ljubljana
Gradbeno podjetje TEHNIKA, Ljubljana
Industrija mašina i livnica, Tuzla
Industrijsko montažno podjetje, Ljubljana
INDUSTROMONTAŽA, poduzeće' za izradu i montažu
industrijskih postrojenja i željeznih konstrukcija,
Zagreb
Združeno podjetje ISKRA — industrija za elektromeha-
niko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in
elemente, Kranj
Industrija aerotermičnih naprav KLIMA, Celje
METALIJA Trbovlje
METALNA — tovarna za investicijsko opremo in izva-
janje inženiringa, Maribor
Metalurški inštitut Ljubljana
INA — proizvodnja nafte, NAFTA LENDAVA, Lendava
RADNIK — tvornica dizala, pomičnih stepenica i alu-
minijskih žaluzija, Zagreb
Rudarski inštitut Ljubljana
Rudnik rjavega premoga Kočevje, Kočevje
Rudnik rjavega premoga Senovo, Senovo
Rudnik lignita Velenje, Velenje
Rudnik rjavega premoga Zagorje, Zagorje ob Savi
Rudnik svinca in topilnica, Mežica
Splošno gradbeno podjetje SLOVENIJA CESTE,
Ljubljana
Splošno gradbeno podejtje ZASAVJE, Trbovlje
TEVE — VARNOST, tovarna eksplozijsko varnih elek-
tronaprav, Zagorje ob Savi
TRUDBENIK Doboj, tvornica kompresora i pneumat-
skih alata, Doboj
^avod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana
OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU TRBOVELJ
Bilo je pred 43 leti
Bilo je 1. junija pred 43 leti — Trbovlje je zaustavilo
pohod fašistične Orjune — Krvavi trboveljski dogodki
so takrat opozorili vso jugoslovansko javnost na ne-
varnost fašističnega gibanja
V prvih letih po prvi sve-
tovni vojni je v Zagorju de-
lovalo in uspevalo kulturno
prosvetno društvo Vesna, ki
je ob razpustu — kmalu po
1. juniju 1924 — stelo okoli
osem sto aktivnih članov. Ti
so delovali v raznih društve-
nih odsekih, živahna dejav-
nost v revirjih in v raznih
krajih Slovenije je bodla v
oči nasprotnike delavskega gi-
banja.
Takoj po ustanovitvi je Or-
juna usmerila svoje terori-
stične napade proti Vesni in
njeni dejavnosti. Spopadi so
bili vedno bolj pogosti. Ta-
kratna kapitalistična buržoa-
zija, ki ji dejavnost v Zagor-
ju, Trbovljah in Hrastniku ni
šla v račun, je še podpiho-
vala orjunaško napadalnost.
Poraz rudarjev v štrajku
leta 1923 je vzpodbudil ta-
kratno reakcionarno buržoa-
zijo k zamisli, da bi z orju-
naško 'pestjo obračunala in
udarila po delavskem gibanju
v revirjih.
TRBOVLJE
1. JUNIJA 1924
Prišel je čas obračuna med
naprednim delavskim giba-
njem in porajajočim se fašiz-
mom. Orjuna je našla razlog,
da razvija svojo zastavo in
to ravno v Trbovljah. Prišli
so od vsepovsod iz Slovenije
in nekateri celo iz Zagreba.
Cilj Orjune je bil, da bi raz-
bila rdečo trdnjavo v Trbov-
ljah. Tisto nedeljo se jih je
z vlakom pripeljalo v Trbov-
lje okoli pet sto. Bili so uni-
formirani in razvrščeni v vo-
jaško formacijo, spremljalo
jih je še nekaj sto civilistov.
Ob spremstvu godbe Dravske
divizije so prikorakali s ko-
lodvora in očitno računali na
lahko zmago in kratek obra-
čun z delavskim gibanjem.
Mladi Skojevci, organizira-
ni pod vodstvom Franca
Klopčiča in Franja Vuljča-
Vlada, ki sta mimo trbovelj-
skih delavcev priklicala tudi
Skojevce-iz Hrastnika, Zagor-
ja, Ljubljane in še nekaterih
drugih krajev, so bili priprav-
ljeni. Majhne so bile te sile,
toda udarne. Orjuna je takrat
uživala polno podporo Pašič-
Pribičevičevega režima, ki je
skušal z žandarmerijo in po-
licijo preprečiti kakršenkoli
revolucionaren odpor proti
Or j uni.
VELIKO DELAVSKO
ZBOROVANJE
Delavska organizacija je
kljub vsemu sklicala za nede-
ljo, 1. junija 1924, veliko de-
lavsko zborovanje v Trbov-
ljah pred delavskim domom,
kjer se je zbralo več tisoč
ljudi.
Med zborovanjem pa se je
že vila s kolodvora or juna-
ška povorka in ko se je v Tr-
bovljah približala zboroval-
cem, so bili ti tako ogorčeni,
da so vdrli na cesto in jo za-
prli. Orjunaš zastavonoša je
začel streljati in v krvi sta
obležala star rudar in šestle-
ten otrok. V tistem trenutku
ni bilo več sile, ki bi mogla
sadržati organizirano mladi-
no in razjarjeno množico.
Spopad je bil kratek, toda
krvav. Orjunaši so začeli pa-
nično bežati. V spopadu med
Orjuno in rudarsko mladi-
no je padlo več žrtev: Rozina,
Fric, Fakin in Jakob Ocepek.
Tudi Orjunaši so imeli svoje
žrtve. Med njimi so bili orju-
naški poglavarji šlajpah, 2ni-
daršič in Boltavzar. Ranjenih
je bilo še dosti več.
Svoj bes so Orjunaši izstre-
sli s pomočjo žandarmerije
nad Skojevcem Francom Fa-
kinom iz Zagorja, ki so ga
mučili v kamnolomu pod
Klecko v Trbovljah in ga na-
to ubili.
Vse trboveljsko prebival-
stvo se je še dolga leta spo-
minjalo krvavih prizorov or-
junaškega divjanja, ki so se
primerili 1. junija pred tri-
inštiridesetimi leti.
Toda žrtve fašističnega po-
hoda niso bile zaman. Za-
ustavljen je bil tedanji po-
hod Orjune, delavski razred
pa je dobil dragocen nauk in
dokaz, da ne bo uspel, če ne
bo nastopal organizirano pod
dobrim vodstvom. Ta nauk
se je izkazal tudi kasneje v
narodnoosvobodilni vojni in
očituje se tudi danes, ko v
našem družbenem sistemu
socialistične demokracije z
delavskim upravljanjem v
podjetjih in družbenim upra-
vljanjem v komunah, kjer od-
ločajo delavci — neposredni
proizvajalci sami o svoji uso-
di in tempu socialističnega
razvoja.
Zbral in uredil
STANE ŠUŠTAR
NA KRATKO
VODOVOD
NA PODME JI
člani lovske družine v Tr-
bovljah so sklenili, da bodo
s prostovoljnim delom in pri-
spevki uredili vodovod do lov-
ske koče na Podmeji, na se-
dlu, ki loči revirje od Savinj-
ske doline. Vodovod, ki ga
nameravajo urediti do občin-
skega praznika Trbovelj, bo
nedvomno vplival, da bo na
priljubljeni postojanki odslej
še več gostov.
-nkr
TIKA PRIPRAVLJA
NOV IZDELEK
V	Trbovljah razpravljajo v
zadnjem obdobju, kako bi v
posameznih delovnih organi-
zacijah povečali obseg proiz-
vodnje oziroma kako bi osvo-
jili proizvodnjo novih izdel-
kov. Občinska skupščina v
Trbovljah je pred nedavnim
priporočila, naj bi svet za in-
dustrijo in obrt skupaj z
ustreznimi upravnimi organi
ter predstavniki zavoda TIKA
preučil možnosti za razširitev
izobora izdelkov. Predlog vse-
buje tudi zanimivo zamisel,
da bi prešli v zavodu TIKA
na izdelavo embalaže iz pla-
stičnih mas.
nk-
ENOTEN
ZDRAVSTVENI DOM
Predstavniki zdravstvenih
domov iz Zasavja so v Trbov-
ljah skupaj s predstavniki ob-
činskih skupščin in občinskih
vodstev družbeno političnih
organizacij razpravljali o no-
vi organizaciji zdravstvene
službe.
Iz razprave je izhajalo, naj
bi v prihodnje deloval za ob-
čine Trbovlje, Hrastnik in
Zagorje enoten zdravstveni
dom. Združili naj bi tudi vse
tri lekarne. Pri splošni bol-
nišnici v Trbovljah, kamor
naj bi se priključila gineko-
loški in kirurški stacionarij
zdravstvenega doma Zagorje,
bi delovale v prihodnje tiste
specialistične ambulante, ki
bi dopolnjevale dejavnost bol-
nišnice, druge specialistične
ambulante bi pa bile v okvi-
ru novega zdravstvenega do-
ma za Zasavje.	-nk-
ZA VEČJO VLOGO
OBČANOV
V	Trbovljah so novoizvolje-
ni predsedniki in sekretarji
občinskih organizacij SZDL
iz Zasavja skupaj z nekateri-
mi novoizvoljenimi člani re-
publiške konference SZDL
razpravljali o prihodnjih na-
logah organizacij SZDL.
V	razpravi so posebej po-
udarili, da si je potrebno v
prihodnje še močneje priza-
devati za večjo samoupravno
vlogo občanov, s čimer so
povezovali nujnost, da v pri-
hodnje ne sme ostati samo
pri informiranju občanov o
sprejetih zaključkih, temveč
je potrebno omogočiti, da bo-
do občani dejansko soodlo-
čali o zadevah, ki jih nare-
kujejo predpisi.
-nk-
CELJE • ŽALEC • MOZIRJE • VELENJE O ŠOŠTANJ O SLOVENJ GRADEC • DRAVOGRAD • RAVNE NA KOROŠKEM • BREŽICE
SfcVNIGA ф LAŠKO # MEŽICA « RADLJE OB DRAVI 9 SLOVENSKA BISTRICA Џ PRE VALJE «d SLOVENSKE KONJICE • ROGAŠKA SLATINA
ŠOŠTANJ © SLOVENJ GRADEC O DRAVOGRAD
IŠČEMO NOVE NAGRAJENCE
MED VLAGA-
TELJI VEZANIH
HRANILNIH
VLOG
NAGRADE
OSEBNI AVTOMOBIL »ŠKODA« 1000 MB
in še 49 drugih nagrad v skupni vrednosti nad 8 milijonov starih dinarjev.
Pri žrebanju bodo upoštevani tudi vlagatelji, ki bodo
vložili svoje prihranke pri katerikoli pošti na ob-
močju Kreditne banke Celje in njenih poslovnih
enot.
KREDITNA BANKA CELJE
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
NA KRATKO
VODOVOD TREH
VASI
V zaselkih Gubno, Ješovec
in Drenik so občani pred
dnevi zaključili z gradnjo vo-
dovoda, ki so ga pričeli gra-
diti na lastne stroške. Vsak
zaselek ima nekaj gospodinj-
stev. Vodovod so pričeli de-
lati tudi v Drenjskem rebru,
zanj pa bosta sredstva pri-
spevala še občinska skupšči-
na Šmarje in vodna skup-
nost. Vsekakor pa gradnja
vodovod kaže na veliko pri-
zadevnost ljudi, ki se ne
ustrašijo nobenega dela.
TUDI
V BRASLOVČAH
Lani so se tudi prebivalci
Prapreč odločili, da zgrade
svoj vodovod. Del sredstev
so zbrali sami, nekaj pa sta
prispevala tudi občinska
skupščina Žalec in KK Žalec
obrat Vransko. Sedaj je vodo-
vod dokončno zgrajen, po-
trebni so še samo nekateri
priključki in hišna napeljava.
SAMOPRISPEVEK
Občani vasi Gorjane, Želez-
no in Poklek so se odločili,
da si zgrade potreben vodo-
vod, ki bo pripomogel k bolj-
šemu življenju 70 gospodar-
stev. Dotacijo za vodovod so
dobili od občinske skupščine
Šmarje pri Jelšah, del sred-
stev pa bodo zbrali sami. Ta-
ko bo njihov vodovod gotov
že to leto.
KONČNO ČRPALKA
V teh dneh so Kozjani do-
bili končno načrte za novo
bencinsko črpalko. Glede na
to, da ni v šentjurski in
šmarski občini nikjer ben-
cinske črpalke, razen v Roga-
ški Slatini, je ta črpalka tem
večjega pomena. V prihod-
njih dneh bodo dobili soglas-
je in lokacijo, takoj zatem
pa bodo začeli z gradnjo. Ob
črpalki bo tudi prodajalna
avtomobilskih delov. V Koz-
jem želijo objekt končati do
9. septembra, do praznovanja
krajevnega praznika.
POPRAVILO CESTE
Asfaltirana cesta na Vran-
skem je postala pravo sito
zaradi velikih lukenj v asfal-
tu. če bi hoteli prevleči vsaj
najslabši del ceste, bi to v
najboljšem primeru veljalo
13 milijonov SD. Ker toliko
denarja nimajo, so se odloči-
li le za krpanje lukenj. Za ta
dèla so prispevali sredstva
Slovan, ivalidsko podjetje in
KK Žalec obrat Vransko.
DELAVNI MLADI
Potok, ki teče skozi Vransko,
trgu gotovo ni v ponos, saj
je v njem vse, kar si poželi
srce zbiralca starega železa
ali cunj. Poleg tega se širi iz
njega tudi neprijetn vonj.
Da bi prispevali k ureditvi
Vranskega, so mladi, ki so v
zadnjem času zelo aktivni,
sklenili, da bodo očistili po-
tok in prepleskali ograjo.
GRADNJA CESTE '
Od glavne ceste do Jakov
dola na območju krajevne
skupnosti Vransko je nekaj
več kot dva kilometra. Obča-
nom, ki so se odločili, da
zgradijo to cesto, pomagata
Gozdno gospodarstvo in kra-
jevna skupnost. Cesta bo
brez del, ki so jih opravili
občani, veljala milijon in pol
starih dinarjev.
STTÏUE MATURANTI O KRT2TH IN TEŽAVAH M4TTïRAMTOV
Gaudeamus igitur • • %
...in zdaj je predsednik visokega sodnega zbora »veleumnih« četrtosolcev (na desni z
lasuljo) izročil ključ in »puhloglavim« tretješolcem vso oblast v šoli...
PUSTILI SMO JIH, DA SO PO ZADNJIH IZPRAŠEVA-
NJIH PRIŠLI MALO DO »SAPE«, DA BI SE LAHKO
»RESNO« POMENILI.
NISMO ISKALI SAMO ODLIČNJAKOV, PAZILI PA
SMO, DO NAM NE BI UŠLO VSE O ŠTIPENDIRANJU.
IZVEDELI SMO, DA SO PELI GAUDEAMUS IGI-
TUR ... LE EN DAN, KAJTI RAZMIŠLJANJE O TEM,
KAKO BO, JE BILO VSEPOVSOD PRISOTNO . ..
Bili smo dogovorjeni, ven-
dar je bilo praznovanje za-
ključka toliko spontano, da
jih naslednji dan nismo ni-
kjer odkrili .
Začel se je lov po mestu.
Enega smo odkrili v prosto-
rih gimnazije, tri pri Zvezdi,
dva sta se držala za roke, kot
da bi podaljšala molitev, ki
sta jo načela nekje v peti,
pardon, prvi višji...
Drago žlender, doma iz so-
seske Ložnica v Žalcu, ki je
pil limonado, bo študiral na
višji pomorski šoli nautiko.
Dekle ob njem, ki je žulilo
kavo, Vera Kolenc iz Trubar-
jeve 30, Celje, bo študirala
biokemijo. Fant, ki je bil raz-
pet med danes in jutri zara
di prenapete noči v solčavski
Rinki, Jože Kokotec iz Laške-
ga 186, bo študiral slavistiko
in Janez Nedelj kovič prav
tako iz Laškega — bo prav-
nik.
Tako smo začeli v sveča-
nem vzdušju ob podolgovati
mizi v Zvezdi, tem doseda-
njem svetišču dijakov, kjer
se je krojilo njihovo življe-
nje ob čakanju, špricanju,
kjer so se načela rosna po-
znanstva, kjer je bilo ozračje
pogosto nabito lebdečih, sanj-
skih pogledov ob roki, v kate-
ri se je moško skrivala ciga-
reta.
»Ne vem, kako bo. Brez
štipendije ne bi mogel študi-
rati. V družini femo štirje
otroci, vsi se šolamo, čeprav
sta oče in mati zaposlena, je
težko. Včasih se vprašam, če
morajo starši samo za nas
otroke živeti in delati . .«
»Vemo za dve resnici: na
eni strani reforma, na drugi
pa pomanjkanje kadrov. To-
da na položajih so ljudje, ki
neradi ostopajo svoje stolčke
šolamm ljudem, zato tudi
štipendij ne razpisujejo ...«
»Z maturanti žalske občine
je imel razgovor član skup-
ščine in nam povedal, da je
situacija težka. Rekel je, d-a
bodo kljub reformi skušali
pomagati vsaj najbolj potreb-
nim. Kdo bodo tisti, še ne
vemo . . .«
»župan (v Laškem) me je
naprosil naj popišem vse ma-
turante, kaj mislijo študirati,
da bi vedeli glede štipendij.
Zdaj bomo videli, kako in
kaj. štipendij pa smo po-
trebni skoraj vsi.. .<>
Ko smo iskali maturante,
nismo iskali tiste brez štipen-
dij, niti tiste, ki bodo imeli
v diplomi samo najvišje oce-
ne. Izbrali pa smo gimnazij-
ce, te, ki dobe v dvanajstih
letih šolanja »širok profil«
znanja, ravno tako širok, da
ko končajo gimnazijo, obvise
tam, kjer je bil njihov sošo-
lec po osemletki — brez kva-
lifikacije. Na polovici poti.
»Pri nas je tako: vse dela-
mo na »bum«. Pred leti so
vlekli mlade s podeželja v
industrijo, zdaj tiščijo mlade
na podeželje. Venomer pravi-
jo, da se na napakah uči-
mo ... Toda mi se predol-
go učimo na napakah, zato
počasi izgubljamo zaupanje.
Koliko tistih, ki so po raznih
zvezah zaradi nekakšne »spo-
sobnosti« prišli na položaj,
je šlo nazaj za stroj, v proiz-
vodnjo? Mi lahko poveste
pet primerov?«
Obrnil sem krmilo.
»Pravijo, da mi mladi ne
vemo, kaj hočemo, da nima-
mo idealov, za katere bi se
borili, da ... ne vem kaj vse
nam očitajo. Vedno je bil boj
med starejšo in mlajšo gene-
racijo. Druga ob drugi se uči.
Toda starejši iz leta v leto
pripravljajo slabši teren za
naše mlade. Poglejte izvoz
»možganov«. Koliko naših
mladih ljudi z akademsko iz-
obrazbo je odšlo ven dninit.
če bi ostali doma, bi bili v
nekaj letih država z največ
strokovnjaki. Z ljudmi, ki bi
gotovo in dosledno i2p .,
reformo.«
»Moti nas, da ima vsak
liko povedati šele takrat ^
nekoga »raztrgamo«. Vse ¡1
takrat pa smo tiho, še
mo in ploskamo«.	™
»To je lažna morala, t«.
kot je lažna morala, da
mo strokovnjake, pa јц^ '
sprejemamo v delovne wr*
tive. Zato ne vemo, kako jJ
mo živeli, da bi lahko štm
rali. Ne vemo, kje, če b03
dobili stanovanje, bomo
li, kako študirali. Pa jJ
vi jo, da ne vemo, kaj w
mo ...«
»škoda, da moramo >
kij učiti, kajti šele sedaj ;
postalo napeto!«
In smo zaključili. Nis^.
rešili nobenemu vprašani
štipendij, niti ne vemo, če ¿
toliko ljubljanskih malčK
potrebovalo inštruktorje, ^
na to v glavnem račun^
Pa kljub temu, srečno!
J. SEVlj
TEKMOVANJE V ARANŽERSTVU
Ne samo pol meseca
Celjska turistična zaveza
je v sodelovanju s poslov-
nim združenjem za trgo-
vino razpisala tekmovanje
za najlepšo izložbo in lo-
kal 1967 na celjskem ob-
močju. Tekmovali bosta
skupini A (poklicni aran-
žerji) in B (vsi tisti, ki
urejajo izložbe priložnost-
no). Tekmovanje bo od
15. do 30 .tega meseca, v
izložbah pa naj bi prišel
do veljave predvsem turi-
zem celjskega območja.
Pobuda, Čeprav spričo
mednarodnega turistične-
ga leta morda malce pò-
zna, je vsekakor umestna,
saj mnoge naše izložbe
še vedno niso urejene
estetsko ali vsaj tako, da
bi pritegnile domačega
in tujega potrošnika. To.
kar ob tem dejstvu neko-
liko moti, je morebiti ne-
navaden tekmovalni po-
goj, ki ga je moral izpol-
niti, kdoir se je hotel ude-
ležiti tekmovanja. Tekmo-
valci iz drugih občin so
morali namreč plačati
prijavnino v znesku 30 ti-
soč Sdin za prvo in 5 ti-
soč Sdin za vsako nasled-
njo izložbo, celjska pod-
jetja pa 40 oziroma 10 ti.
soč Sdin. V tem ni videti
veliko razlike, če je res,
da naše izložbe zaostajajo
za ureditvijo, kakršno
srečujemo v večjih me-
stih doma in po svetu, in
če ima tekmovanje namen
spodbuditi našo izložbeno
kulturo (najbrž ne boimo
predstavljali samo turi-
zem), ni povsem razum-
ljivo, da bi moral nekdo,
ki bo ali pa tudi ne bo
prispeval k njeni estetski
podobi, takšne namene
plačati, čeprav je vsega
skupaj 12 nagrad, višjih
od vplačane vsote, s ka-
tero si lahko vsak, kdor
ima izložbo, »kupi« mož-
nost, da dobi nagrado, je
izložb vendarle precej
več od možnosti, dosežki
pa so v celoti vredni sti-
mulacije.
Zdi se, da bi bilo bolj
koristno in učinkovito, če
tekmovanje ne bi trajalo
le pol meseca, ampak vse
leto, organizator pa bi ob
koncu leta nagradil naj-
boljšo izložbo iz vsake
trgovinske stroke z višjo
nagrado.
oh
Kot brigade
FERDINAND KUNEJ iz
Trebč pri Bistrici ob Sotli je
poleg tega, da je bil dvajset
let odbornik, znan tudi kot
dober kmetovalec in orga-
nizator raznih akcij. Zdaj,
ko je odložil odborniško
funkcijo, je postal predsed-
nik krajevne skupnosti v Bi-
strici, ki združuje 11 vasi.
— Letos so občani na va-
šem področju začeli z akcija-
mi, ki jih izvajajo večinoma
z lastnimi sredstvi in s pro-
stovoljnim delom. V čem vi-
dite vzrok te nevsakdanje ak-
tivnosti?
ф Ta del Kozjanskega, kjer
je večina zaselkov povezana
z dolino le s slabimi kolovo-
zi, je bil dolgo prepuščan
samemu sebi. Zdaj so občani
sami kljub pomanjkanju
sredstev začeli graditi ceste.
Kasneje pa bodo prišli na
vrsto še drugi problemi. Vo-
lja in želja občanov je izred-
no velika, saj so primeri, da
so posamezniki delali tudi
po ves mesec. V črešnievcu,
na Križan vrhu in v Trebčah
delajo kot nekoč brigade. V
teh vaseh so tudi najdelav-
nejši.
—	Kmetovalce na tem ob-
nočju je vznemirila želja za-
druge, da bi z arondacijo pri-
iobila nove parcele. Kaj vi
uenite o tem sporu?
ф Odkrito rečeno, sem
jroti arondaciji. To pa zato,
ker šmarska zadruga doslej
ii pokazala, da bi bolje go-
spodarila od naših kmetov,
že nekoč sem na skupščini
občine vprašal, zakaj bi naj
kmetovalcem, ki na istih po-
vršinah proizvajajo več kot
šmarska zadruga, jemali
zemljo?! Te parcele, na katere
je zadruga vrgla oko, so na
našem območju najboljše,
lastniki pa tudi najboljši
kmetovalci. Zadruga pa je go-
spodarila kot najslabši kmet.
Sam sem kooperant, toda
kakšne koristi imam od te-
ga? Pri nas ni razlike med
kooperanti in nekooperanti.
Kmetovalci gledamo in vidi-
mo. Zato nas več ne prema-
mijo razne fraze in parole,
kajti od tega nisi sit, pa tudi
zemlja ne rodi bolje.
—	V Bistrici je že nekaj
let na tapeti vprašanje zdrav-
niških uslug. Ali se bo to
pod vašim vodstvom kaj
spremenilo?
Q Tare nas stanovanje, ki
je predpogoj za nastanitev
zdravnika. Pred leti so rekli
— zdravnikov ni, sedaj pa
pravijo — ustreznih stano-
vanj za zdravnike ni. Nekaj
sredstev smo za gradnjo am-
bulante in stanovanja za
zdravnika ter prosvetne de-
lavce že zbrali. Letos bomo
začeli z gradnjo ter tako
končno rešili ta problem.
J. SEVER
V SADOVNJAKU
„Ne zaupam v zadrugo4'
Trije so škropili majhna
drevesca, ki bodo ob skrbni
negi čez nekaj časa že dajala
sadove in s tem' dobiček JO-
ŽETU HUDINI iz Zagaja pri
Bistrici ob Sotli. S ceste smo
stopali kar preko njiv in pri-
čeli kratek razgovor.
»Plantaža s hruškami, ki
jo škropimo, ima dva hekta-
ra. Poleg tega imam še 10
hektarov obdelovalne zemlje.
Gospodariva pa skupaj z oče-
tom. Najprej sem hotel na
tej zemlji narediti vinograd,
vendar so mi ljudje iz žalske-
ga instituta svetovali nasad
hrušk. Upošteval sem nasvet
strokovnjakov in pričel.«
»Kaj še imate poleg noveg>
nasada?«
»Imam še hmelj in vin;'
grad. Pri pridelovanju №f
lja kooperiram z zadrugo.«
»Zakaj pa pri ostalem ne-'
»Odkrito povedano, ne 11
bilo prav nič ceneje, če "
tudi pri hruškah šel v koopf
racijo. Sicer pa nas je zadr"
ga prevečkrat »našajbala«,
da bi še imeli zaupanje i*
njo.«
»Kakšni so pogoji za kmf
tovalce?«
»Hm. Zaradi davkov še 11
tako hudo. Potreben je le df
nar za investicijo, namreč V
nič ne moraš začeti, potreb
ješ osnovni kapital, da la^J
začneš, tega pa nima vsa5
zato je toliko težje za krne;i'
valce.«	.
»Traktor ste sami kupi'1.
»Moj traktor je eden
če ne pryi na tem podroČJ
Veste, glavno je delo; če ä
laš, imaš dohodke. Delati r
moraš neprestano.«	„
In zopet od stebelca .
stebelca natančno in mar ,f
vo z upanjem v velike sadoi
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
MALA ANKETA
\ l ansko pričakuje
turiste
yransko ima v turizmu predvsem tranzitni po-
0,en, zato je pomembno zadržati gosta čim delj.
Če hočejo v tem uspeti, morajo gostu-potniku nu-
diti čimveč. Kaj jim lahko nudijo, pa smo vprašali
nekai prebivalcev Vranskega.
FRANC PRESEKAR: Sobe pri
privatnikih so že pripravljene.
Novd bazen, ki bo gotovo priva-
bil turiste, bo odprt vso sezono.
Poleg tega bo imel turist vse go-
stinske usiluge, posebno nekatere
specialitete. Glede programa in
zabavnih prireditev ne morem
reči, da obstaja, vendar mislim,
da prireditve takšne vrste bodo,
posebno sedaj v turistični se-
zoni.
VINKO PRAPROTNIK, pred-
sednik turističnega društva: Da
bi lahko turistu nudili čimveč,
bo potrebno zakrpati luknje na
oes ti. Podgrad kljub lepoti nima
pogojev za turizem, ker ni sred-
tev za njegovo obnovo. Samo
Vransko bi moralo biti čisto in
urejeno, da gost takoj dobi lepo
mišljenje o naselju in ljudeh.
Turistično društvo za sedaj ne
more delati najbolje, saj imamo
blokiran račun zaradi novega ba-
zena.
FRANC DORMIŠ, upokojenec:
Verjemite mi, da je na to zelo
težko odgovoriti. Vransko po mo-
je lahko nudi turistu 'predvsem
lepe sprehode r)0 okolici in mir-
no življenje Imamo tudi bazen.
Drugače pa je pri nas režko, saj
je Vransko kraj, kjer ni lahko
nekaj narediti. Sicer bi lahko
marsikaj ^redili, vendar nismo.
Zakaj nismo, pa ne vprašajte
^ene kot upokojenca.
JOŽE MANFREDO, komandir
LM: V Vranskem ni razvedrila
in tudi postrežba s strani go-
stinskih delavcev ni najboljša,
zato bi se lahko ti še mnogo na-
učili. Odnos do turista ni takšen
kot bi moral biti Olepševalno
in TD je pasivno Bazen ni na
pravem mestu zaradi smradu iz
hlevov, okrasi Vranskemu pa go-
tovo ni potok sredi njega, saj je
v obupnem stanju Pa tudi Ilud-
id se bojijo oddajati sobe.
FRANC GOLOB, tajnik kra-
jevne skupnosti: Vransko lahko
nudi turistu vse, kar si poželi.
Odlična hrana, kupanje v odpr-
tem bazenu, solidna prenočišča.
Da pa bo samo kraj čim lepši,
ga bomo s skupnimi močmi še
bolj uredili, če bd hotel govoriti
o pomanjkljivostih, bi omenil sa-
mo, da je reklame za Vransko
kot turistični kraj odločno pre-
malo.
SF.TA OTWNSKFOA KOMTTEJA ZKS CELJE
Delitveni sistemi in kulturna politika
Prejšnji torek je bila druga seja občinskega komiteja
Zveze komunistov v Celju, na kateri so imenovali nova
vodstva in člane posameznih komisij, poleg tega pa
sprejeli akcijski program za obdobje maj—oktober
1967.
Občinska konferenca ko-
munistov je sprejela pro-
gram dela komunistov, v ka-
terem so nakazana področja
in izhodišča za delo v pri-
hodnjih dveh letih.
Akcijski program za ob-
dobje maj — oktober 1967 je
najaktualnejše naloge po-
vsem konkretiziral, določil
nosilce posameznih nalog in
postavil roke, v katerih mo-
rajo biti posamezne naloge
opravljene.
Glede na to, da je nalog
več, bi se danes ustavili le
pri dveh. Prva in verjetno
najpomembnejša naloga sto-
ji pred komisijo za družbe-
noekonomske in politične
odnose, ki bo do oktobra pri-
pravila konferenco o decen-
tralizaciji in koncentraciji
samoupravljanja. Gre za ze-
lo širok in celovit problem
decentralizacije odločanja o
formiranju in delitvi dohod-
ka, amortizacije, skladov in
drugih sredstev ter izgrajeva-
nja sistema samoupravnega
odločanja pri združevanju
sredstev v okviru delovne
organizacije in izven nje. Na
tem področju smo dokaj de-
ficitni in to ne samo v prak-
si, marveč tudi načelno. Ana-
liza o delitvenih sistemih v
43 gospodarskih organizaci-
jah, ki jo pripravlja skupi-
na ekonomistov, kaže, da
smo izredno neenotni že v
načelnem pristopu temu pro-
blemu, ki ga družbenogospo-
darska reforma postavlja
kot enega svojih imperativov.
Zaradi tega bo dogovor
strokovno-političnega znača
ja izredno dobrodošel pri re-
ševanju tovrstnih problemov,
s katerimi se ukvarjajo v
vsaki delovni organizaciji.
Druga naloga zadeva pro-
blem kulturne politike v celj-
ski občini. Mislim, da lahko
zapišemo, da je ravno to
področje brez prave orienta-
cije. Stalne probleme in dile-
me okrog gledališča, muzejev,
knjižnic in podobnih ustanov,
je več kot nujno potrebno
postaviti v okviru realnih
možnosti na mesto, ki jim
gre. Mislimo, da je nevzdrž-
no, da stvari vsako leto kr-
pamo in rešujemo brez pra
vega načrta, ne da bi točno
vedeli, kaj v perspektivi od
kulture pričakujemo in koli
ko smo pripravljeni za to
plačati.
Združena organizacija ZK
kulturnih delavcev bo do je-
seni pripravila materiale, ki
so potrebni za razpravo o tej
problematiki.
N. KRUMPAK
NA KRATKO
NEUREJENO
NASELJE
Gornji grad se vse bolj
uveljavlja kot turistični kraj,
zato se krajevna skupnost
zavzema, da bi ga občani
čim lepše uredili. Najprej bi
morali popraviti ograjo ob
cesti, nato pa odstraniti gnoj-
ne jame ob javnih poteh, ki
trgu gotovo niso v okras.
Pričakujejo, da se bodo pre-
bivalci z razumevanjem in
voljo lotili dela.
NOVA
KANALIZACIJA
Krajevna skupnost Ljubno
bo letos za kanalizacijo zgor-
njega trga ali kakor mu pra-
vijo — »foršta« prispevala iz
sredstev, ki jih je dobila iz
občinskega proračuna, 300.000
SD. Potrebno bo izkopati jar-
ke za cevi v dolžini 250 me-
trov. Prebivalci so se odločili,
da bodo vsa potrebna dela
opravili sami in s tem občut-
no zmanjšali stroške izgrad-
nje kanalizacije. Ta bo po-
polnoma nova in se bo izte-
kala v Ljubnico.
SREČANJE
ŠOLSKE MLADINE
Za dan mladosti sta osnov-
ni šoli Lesiono in Planina, ki
sta kljub majhni razdalji vsa-
ka v drugi občini, organizi-
rali srečanje šolske mladine.
Pionirji in pionirke so se
zbrali v Šentvidu, kjer so
imeli športna tekmovanja,
prosvetni delavci obeh šol pa
so izmenjali delovne izkuš-
nje.
NA OSEMLETKI
V BRASLOVĆAH
Na osnovni šoli Vlado Ba-
gat v Braslovčah imajo mla-
dinsko organizacijo, ki jo,
letos vodi učenka 8. razreda
MARJANA BAŠ. NA šoli ima-
jo mladinske ure, na katerih
učenci berejo referate z naj-
boljše učne uspehe in prvi
rezultati so vredni pohvale in
upanja na dobro uvrstitev,-
Vaška in šolska mladina bo
sodelovala pri izkopu za vo-
dovod, sami pa urejajo tudi
igrišče TVD Partizan.
TEŽAVE
S PROSTOROM
V Lesičnem že dolgo raz-
mišljajo o novem prostoru
za razne množične sestanke
in prireditve. Res je, da ima-
jo čudovito novo urejeno šo-
lo, vendar ta ne more služiti
vsem namenom. Ljudje so
pripravljeni prostovoljno de-
lati, tudi les že imajo, pri-
manjkuje pa jim sredstev,
če jim jih bo uspelo dobiti,
bodo lahko pričeli z ureja-
njem nove dvorane. Ena iz-
med možnosti je, da bi za
nekaj metrov podaljšali ga-
silski dom.
Liškova mama 90-letnik
Ivana Liška, ki jo poznajo
občani Šentjurja kot skrbno
in zelo prijazno domačinko,
je pred kratkim slavila svoj
devetdeseti rojstni dan na
svojem domu v gornjem
trgu, kjer še vedno pomaga
gospodinjiti svoji hčerk: Ni-
ki. Ko jo opazujemo pri de-
lu, bi ji na pogled ne mogli
prisoditi tako visoko starost,
saj je še vedno spretna in
ima izredno dober spomin.
Rada pripoveduje o dogod-
kih ki jih je doživela v svo
jem življenju.
Nad 50 let je vodila gostil-
no, ki so jo domači kot tuji
gosti radi obiskovali. Marši-
kdo se še sedaj spominja
prijetnih ur, ki jih je preži-
vel v njeni gostilni zlasti ob
velikih in znanih šentjurskih
sejmih, veselicah in drugih
zabavah. Da je doživela tako
visoko starost, se ima, kot
pravi, zahvaliti vztrajnemu
delu; vse življenje je pridno
delala in nikdar preveč po
civaia. Lahko bi rekli, da de-
lo zares krepi človeka.
Presrečna je bila. ko so se
ob njenem jubUeju zbrali
pod domačim krovom člani
njene rodbine in se ji zahva-
lili za vso ljubezen, ki še
vedno tako gorko žari v nje-
nem blagem materinskem
srcu.
Ob 90-letnici želijo Liškovi
mami vsi, ki jo imajo radi,
da bi srečno doživela še
mnogo zdravih in zadovoljnih
let.	G.
LISKOVA MAMA
6()-letnica poroke
Prejšnji mesec sta zakonca
Franc Jerman in njegova že-
na Terezija iz Slovenskih Ko-
njic praznovala 60-letnico po-
roke, ki sta jo leta 1907. skle-
nila v Gradu. Medtem ko je
oče Jerman doma iz Holmca
pri Kamniku, je njegova so-
proga Čehinja. Oče se je v
mladih letih izučil za sedlar-
ja, zatem pa je kot pomoč-
nik prepotoval precejšen del
sedanje Avstrije. Medtem ko
je bil «v Gradcu, je opravljal
tudi dolžnost predsednika
takratnega prosvetnega dru-
štva Slovencev Domovina.
Skoraj desetino svojega
življenja je preživel v vojaški
suknji, saj sta ga doleteli
obe vojni. V Slovenske Ko-
njice je prišel leta 1920., kjer
je vodil sedlarsko delavnico.
Ves čas je tudi član gasilske-
ga društva, kjer je opravljal
najbolj odgovorne dolžnosti,
še danes, pri 86 letih, redno
spremlja delo konjiških gasil-
cev, ki so mu za njegovo pri-
zadevno večdesetletno delo
podelili naziv častnega člana
društva.
Oče Jerman in njegova že-
na sta nam povedala, da ni-
kdar v življenju nista bila
bolna in da sta le redkokdaj
zahajala k zdravniku. Pri
tem pa nam je oče Jerman
zaupal, da se je najraje
zdravil kar sam z domačimi
zdravili. Rad popije tudi kak-
šen kozarček dobrega vina,
vendar samo takega, ki ga
pridelajo v vinogradu. Zakon-
ca preživljata svojo jesen iz-
menično pri sinu v Sloven-
skih Konjicah in pri hčerki
v Mariboru.
K visokemu jubileju jima
čestitajo vsi znani in prijate-
lji, pridružuje pa se tudi na-
še uredništvo!
O nezgodnem
zavarovanju
h-* bo javnost sploh obve-
zna o vrstah nezgodnih ža-
lovanj, navajamo glavne ce-
ter zavarovalne panoge:
# Individualno nezgodno
zavarovanje,
ф kolektivno zavarovanje
članov delovnih kolektivov,
0 zavarovanje oseb na mo-
tornih vozilih,
£ zavarovanje športnikov,
lovcev, gasilcev (prostovolj-
nih), osebja v zrakoplovstvu,
ф individualno zavarova-
nje otrok do 16. leta,
ф zavarovanje učencev in
študentov, udeležencev pro-
stovoljnih delovnih akcij, ob-
veznikov predvojaške vzgoje,
študentov na praksi v ino-
zemstvu, hotelskih gostov in
kopalcev v kopališčih, obisko-
valcev raznih prireditev, izlet-
nikov in turistov, potrošni-
kov električnega toka, butan
plina, časopisnih naročnikov,
vlagateljev hranilnih vlog, po-
tnikov na žičnicah, demonter-
jev min in kaskaderjev,
ф obvezno zavarovanje pot-
nikov v javnem prometu (že-
leznica in avtobusi),
0 obvezno zavarovanje ose-
bja in potnikov v letalskem
prometu ter poklicnih gasil-
cev.
Pri nekaterih cenikih nosi
zavarovalnica jamstvo za ne-
zgode, ki se pripetijo kjerko-
li, pri večini ostalih pa je
jamstvo omejeno na nezgode
pri dejavnosti, ki so točno
določene v dopolnilnih do-
ločbah k ceniku.
V teh primerih so pravno
močnejša določila dopolnilnih
določb, če se ne strinjajo s
splošnim pravilnikom za ne-
zgodno zavarovanje.
Ob tej priložnosti je potre-
bno omeniti dejstvo, da je v
zavarovalstvu na sploh vsa ta-
rifa osnovana na teži rizika,
tako tudi pri nezgodnem zava-
rovanju.
Trenutno so vsi riziki po-
razdeljeni na 5 nevarnostnih
razredov, razmerje zavaroval-
nih vsot med njimi pa je 1:3.
V bližnji preteklosti je bilo
to razmerje še 1:5, kar je se-
daj dokaj ublaženo. V per-
spektivi so celo predvideni sa-
mo trije varnosti razredi, kar
bo posamezne rizike še bolj
izenačilo.
Zaradi lažjega razumevanja
navajamo primer, da sodijo v
I nevarnostni razred na
primer administrativni delav-
ci, blagajniki, garderoberji,
vratarji in podobni uslužben-
ci, v V. razred pa poklicni
šoferji, rudarji, minerji, lov-
ci, krovci, varilci in podobni
delavci. Skratka vsi poklici oz.
vse dejavnosti, ki so po po-
sebnem seznamu poklicev raz-
vrščene v razrede po teži ri-
zika oziroma verjetnosti po-
škodb.
ZAKONSKA ODGOVOR-
NOST sklenitelja zavarovalne
pogodbe je gratis priključena
nekaterim cenikom nezgodne-
ga zavarovanja, kot na primer
hotelskim gostom, kopalcem,
obiskovalcem prireditev itd.
Zavarovanje zakonske odgo-
vornosti obsega povrnitev ško-
de zaradi telesnih poškodb
zavarovancem, če je do ško-
de prišlo zaradi krivde oziro-
ma zakonske odgovornosti
sklenitelja zavarovanja.
Doba trajanja nezgodnega
zavarovanja je običajno dol-
goročna, toda pri nekaterih
cenikih se lahko sklene tudi
kratkoročno zavarovanje za en
dan ali 1 mesec in podobno.
Tako na primer znaša premi-
ja za dvomesečno zavarovanje
30 odstotkov letne premije.
KARENČNA DOBA je uve-
dena le pri posameznikih ce-
nikih, pri drugih pa ne. Za-
varovalnica plača na primer
dnevno odškodnino pri učen-
cih šele, če je za delo nespo-
soben več kot teden dni. Po-
dobno je z zavarovanjem
športnikov.
(Nadaljevanje v prihodnji
številki)
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
KULTURNA
KRONIKA
USPELA REVIJA
Dramska revija amaterskih
skupin mozirske občine, ki
je bila prejšnji teden v Rečici
ob Savinji, je izredno uspela.
Presenetili so zlasti mladi
igralci iz Gornjega grada,
medtem ko je bila predstava
domačinov najbolje obiskana.
Po reviji je bilo posvetova-
nje vodij dramskih skupin in
predstavnikov občinskega sve-
ta ZKPO. ífced drugim so me-
nili, da bi kazalo prihodnjo
revijo prirediti v času, ki bi
dopuščal boljše priprave in
večji obisk.
(V zadnji številki je pri na-
vedbi skupin, ki so se udele-
žile občinske dramske revije,
izpadla dramska skupina iz
Solčave, ki se je predstavila
z igro Dva ducata rdečih vrt-
nic.)
PESEM MLADOSTI '
Po dramski reviji je občin-
ski svet ZKPHS v Mozirju
organiziral v Rečici ob Savi-
nji tudi tradicionalno občin-
sko revijo mladinskih pev-
skih zborov — PESEM MLA-
DOSTI. Na reviji so lastopili
mladinski pevski zbori iz Luč,
Ljubnega, Gornjega grada,
Nove Štifte, Mozirja, šmihela
in Rečice ob Savinji.
Dramska revija in revija
mladinskih pevskih zborov
sta močno poživili kulturno
življenje v Zgornji Savinjski
dolini, kot tudi v Rečici, kjer
so domačine in gostujoče sku-
pine navdušeno pozdravljali
gledalci in poslušalci.
M. TRŠAR V CELJU
Celjska delavska univerza
je včeraj priredila v Narod-
nem domu predavanje aka-
demskega slikarja Marjana
Tršarja o Picasoju likovnem
iskalcu. Predavatelj je svoje
predavanje obogatil z barvni-
mi diapozitivi s svetovne raz-
stave v Parizu; namenjena
pa je bila predvsem dijakom
celjskih srednjih šol.
»AD ACTA«
Mladi člani SZDL na Plani-
ni so uprizorili igro M. Ma-
rinea »Ad acta«. To je bila
prva prireditev te skupine na
Planini, čeprav^je bila izved-
ba zelo kvalitetna, udeležba
ni bila zadovoljiva, predvsem
zaradi tega, ker je bila isto-
časno druga prireditev tudi v
Šentvidu.
»KEKEC«
Igralci prosvetnega društva
iz Lpč pri Slovenskih Konji-
cah so v zadnjih mesecih pri-
pravili več predstav domače
igre Kekec. Razen v okoliških
krajih so nastopali tudi v
Savinjski dolini ter v okolici
Majšperka. Dohodek od pri
reditve so darovali kot svoj
prispevek za pomoč vietnam-
skemu ljudstvu.
DOPISJE
RAZPRODANO
Celjska delavska univerza
je v letošnjem šolskem letu
založila priročnik Dopisje za
vsak dan, ki ga je sestavil
prof. Gustav Groblenik. De-
lavska univerza je priročnik,
ki je bil namenjen predvsem
učencem osnovnih šol, raz-
prodala. Ker pa dobiva dnev-
no nova naročila, ga bo pona-
tisnila. 2e septembra bo iz-
šla nova popravljena izdaja.
DANFJS PRTČFTFTC FFSTIVALA
Program
Na festivalu, kot smo že po-
ročali, bo sodelovalo 19 jugo-
slovanskih in 5 inozemskih
zborov. V tekmovalni skupini
bo 2. m 3. nastopilo 18 naj-
boljših zborov, od tega devet
predmutaoijskih (iz Bitola,
Grosuplja, Maribora, Ljuto-
mera, Slovenjega Gradca, Vi-
dma pri Ptuju, Trnova — Lju-
bljane, ki je bil 1965 najboljša
jugoslovanski mladinski zbor,
Zagreba in žsabalj). V tej sku-
pini bo nastopilo prav tako
5 dekliških zbotrov (Celje, Čr-
nomelj, Mostar, Nikšič in ša.
¡bac —najboljši dekliški zbor
1965) in 4 mešani mladinski
zbori (iz Idrije, Kumanovega,
Kranja in škofje Loke; naj-
bolši zbor te skupine je bil
zbor celjske gimnazije).
Zbore bo ocenjevala pet
članska žirija, ki jo sestav-
ljajo profesorji Dinko Fio
(Zagreb), Radovan Gobec
(Ljubljana), Vojislav Ilič
(Beograd), Mladen Pozajič
(Sarajevo), Egon Kune j (Ce-
lje). Zbori, ki bodo prejeli
nad 90 do 100 dosegljivih točk,
bodo prejeli zlato plaketo in
denarno nagrado; zbori, ki
bodo osvojili od 85 do 90
točk, srebrno plaketo in de-
narno nagrado; zbori z 80 do
85 točk pa bronasto plaketo.
Najboljši zbor vsake skupine
bo nastopil na mednarodnih
koncertih v nedeljo, 4. tega
meseca. Koncerti bodo ob 10.,
16. in 20. uri v Celju, 2. junija
v Rimskih Toplicah in Roga-
ški Slatini, 4. junija v Laškem
in Velenju, na njih pa bodo
seveda sodelovali inozemski
zbori.
V okviru festivala bo dvo-
dnevno posvetovanje glasbe-
nih pedagogov — domačih in
tujih, ki bodo obravnavali te-
me, kot glasbeni ustvarjalec
ir glasbeno vzgoja (prof. Pa-
vel šivic), glasbena vzgoja na
švicarskih gimnazijah (prof.
Vilinger — Schaffhausen),
vzgoja glasbeno pedagoškega
kadra v Avstriji (profesor
Schwarz iz Gradca), mladin-
ski zbori in moderne glas-
bene smeri (doc. Kohoutek
—	Brno), pionirski domo-
vi in glasbena vzgoja na
češkem (profesor Uherkovi
—	Liberec), pevska vzgo-
ja v glasbenih šolah (profe-
sor Vlado Golob — Mari-
bor, prof. Pozajič — Saraje-
vo), mladinski zbori ohranje-
valci glasbene kulture (prof.
Grgoševič — Zagreb).
Med posameznimi priredit-
vami bo seveda razstava uč-
nih knjig in pripomočkov za
glasbeni pouk, na kateri so-
delujejo založbe iz Avstrije,
Bolgarije, ÖSR, Francije, ZR
Nemčije in DR Nemčije,
Poljske, ZSSR, Švice in Ju-
goslavije.
Kot na vseh festivalih do-
slej bodo tudi tokrat nasto-
pili združeni celjski zbori
pred spomenikom zmage na
šlandrovem trgu. Nastop bo
v nedeljo, 4. junija, ob 15. uri.
Gostje
o festivalu
»Iskreno se veselim va-
ših, našim podobnih pri-
zadevanj za rast mladin-
ske glasbe.« Komponist
Zoltan Kodaly,
Budimpešta.
»Da so Slovani po nara-
vi muzikalni, sem že ve-
del. Da pa pojo vaši mla-
dinski zbori s tako odlič-
no giasbenok ulturo in ob-
likovno silo, sledijo diri-
gentovemu naj rahlejšemu
gibu, njegovi vulji in naj-
globlji vsebini dela, to je
odo zame veliko presene-
čenje.«	Dr. ti. c.
Kudolt' Schoch,
Zürich
»ivar je vzuuuiio pozor-
nost poslušalca iz ZR
Nemčije, je bila presenet-
ljiva risona raven glasbe-
nih uosežKov. Predvsem je
bila viuna, tum za nase
pojme, izreuna disciplina,
felješ se zamišljen do-
mov in razmišljaš ali ne
bodo nareuui tega, o če-
mer pri nas samo govori-
mo.«
Dr. Felix Obeiborbeck,
Bremen
»Po mojem mnenju je
mladinski pevski festival
najpomembnejši dogodek
na področju glasbene
vzgoje otrok in mladine v
zadnjih letih. Noben kon-
gres ali seminar ne more
nadomestiti živega stika z
glasbo oziroma glasbe z
izvajalci. Zato sem prepri-
čana, da pomeni Celje
najpomembnejši delež k
napredku glasbene vzgoje
pri nas.«
Prof. Truda Reich-Ribar,
Zagreb
»MFP v Celju jasno ka-
že, kolikšen kapital, moč,
kolikšen smisel za lepo-
to in plemenito disciplino
za glasbo preveva našo
mladino. Poudarjam zla-
sti veliko vzgojno politič-
no in etično estetsko moč,
ki odseva iz tako popolne
organizacije.«
Prof. Marjan Zuber,
Varaždin
»Celje si je že ustvarilo
sloves solidnega mesta za
mladinska srečanja. Ob
vrsti festivalov se je afir-
miralo kot gostoljuben
domačin in organizator ta-
ko množične prireditve.
Vse republike so sprejele
Celje kot najustreznejše
in trajno mesto za nasto-
pe mladih pevcev.«
Kulturni svet,
Beograd
Posnetek prikazuje nosilce glavnih vlog Janka Biderja, Milana Beleta, Jožico Lo-
čan, Ivana Straška in Zdravka Novaka v enem izmed prizorov Spewackove ko-
medije NAŠI TRIJE ANGELI, ki jo je na reviji v Rečici ob Savinji uprizorila
domača dramska skupina.
Poglavje o kurjačih
Kaj storiti za njihovo kvalifikacijo
Kvalifikacija kurjačev je pn
nas več kot pomanjkljiva. Za-
radi nezadostne okvalificira-
nosti za dela kurjačev je že
marsikje nastala znatna ško-
da. Toda ne moremo vedno
vse gledati le skozi prizmo
dinarja Istočasno moramo
misliti tudi na ogroženo
zdravje osebja, ki opravlja
dela ob peči. Poškodbe ob
centralnih napeljavah so še
vedno vse prepogoste.
Po vojni se je centralna
kurjava uveljavila . skoraj v
vseh večjih novogradnjah.
Stanovanjske bloke in uprav-
ne prostore s parnim gretjem
smo gradili hitreje kot smo
usposabljali kurjače. Tako je
obveljalo prepričanje, da je
za kur jaški poklic dovolj, če
ima kvalifikacijo ali polkva
lifikacijo ene izmed kovinar
skih poklicnih smeri.
Zato je že leta 1964 zvezni
izvršni svet sprejel pravilnik
o strokovni izobrazbi in o
drugih pogojih za opravlja
nje dela v delovnih organiza
cijah, ki imajo elektroener
getske, kotelske in druge
energetske naprave in tlačne
posode. S tem pravilnikom
želijo normalizirati sedanje
zelo neugodno stanje. Ker pa
tako hitro ni mogoče okvali-
ficirati množice nekvalificira-
nih kurjačev, doslej še ni bilo
opaziti kakšne ostrejše sank-
cije zaradi neizpolnjevanja
zahtevnih pogojev.
Delo upravljača centralne
kurjave sme opravljati nam-
reč delavec s strokovno stop-
njo kvalificiranega kotlaria,
kovača, strojnega ključavni-
čarja, ključavničarja, kovino-
strugarja, avtomehanika, vo-
doinstalateri a ali instalaterja
centralne kurjave, ki po 3
letni praksi v proizvodnji ali
pri popravilih priprav za cen-
tralno kurjavo in termokli-
matizacijo oziroma pri uprav-
ljanju centralne kurjave pod
nadzorstvom — od tega naj-
manj 6 mesecev pri upravlja-
nju centralne kurjave z zmo-
gljivostjo 106kcal/h — napra-
vi ustrezni strokovni izpit.
ф Kurjač centralne kurja-
ve, ki ima strokovno stopnjo
kvalificiranega kotlarja, ko-
vača, strojnega ključavničar-
ja, kovinostrugarja, avtome-
hanika, vodoinstalaterja ali
instalaterja centralne surjave
in po enoletni praksi pri
upravljanju centralne kurjave
z zmogljivostjo nad 106 kcal
na uro pod nadzorstvom na-
pravi ustrezni strokovni iz-
pit.
Pravilnik nudi torej širo-
ke možnosti vsem tistim, ki
so že kurili, to delo še opra-
vljajo, nimajo pa nobenih
kvalifikacij ali polkvalifikacij.
Istočasno pa ne smemo poza-
biti, da tudi polkvalificirani
delavci kovinske stroke še
vedno niso zaradi svoje kva-
lifikacije upravičeni opravlja-
ti samostojna dela, Ki sodijo
v območje kvalificiranega
kurjača.
Kdor torej ne izpolnjuje
vseh naštetih pogojev, najbrž
že v bližnji bodočnosti ne bo
smel izvajati del samostoj-
nega kurjača.
Kaj lahko torej takoj ukre-
nemo za zboljšanje trenutne-
ga, zelo kritičnega stanja?
Pravilnik predvideva k prak-
si vsakega kurjača praktika
ustrezen strokovni izpit. De-
lavske univerze širom po Slo-
veniji, prav tako pa tudi Dru-
štvo inženirjev, strojnikov in
kurjačev, prirejajo tečaje, na
katerih pripravijo kurjače na
dodatni strokovni izpit, s ka-
terim dobijo kvalifikacijo
oziroma polkvalifikacijo za
samostojno kurjenje. Ta mož-
nost je še med vsemi na j mi-
lejša, saj zahtevajo druge
druge stroke že vrsto let dvo
in večletne redne šole. Druge
poklicne smeri so se že zdav
naj odrekle kvalifikacijam, tu
jih šele uvajamo, saj ni po-
manjkanja kvalificiranih kur-
jačev tako majhno kot se na
prvi pogled dozdeva.
HENRIK ŽGEČ
Pomoč
za izlet
Navada je že, da se zadnji
razredi osemletk in srednjih
šol ob zaključku šolskega le-
ta odpravijo na daljše izlete.
Tudi osmošolci šole v Lesič-
nem bi radi šli na izlet na
morje. Pri tem pa so velike
težave, ker je med učenci
mnogo takih, ki ne izhajajo
iz dobro situiranih družin in
zato nimajo denarja. Vodstvo
šole je zaprosilo za pomoč
nekatere delovne organizaci-
je- Kreditna banka Celje je
dala dijakom 60.000, tovarna
EMO pa 20.000 Sdin. Upajmo,
da bodo primeru teh dveh or-
ganizacij sledile tudi ostale,
saj so otroci v Lesičnem res-
nično potrebni takšne pomo-
či in vsaj enkratnega pogle-
da na naše lepo morje.
Antični kolokvij
Prejšnji teden je bil v Ce-
lju četrti kolokvij arheolo-
škega društva Slovenije, na
katerem so obravnavali zgod-
njo antiko na Slovenskem.
Kolokvija, ki ga je priredilo
republiško društvo in neka-
tere ustanove, finančno pa ga
je omogočil republiški sklad
za pospeševanje kulturnih
dejavnosti se je udeležilo bli-
zu 40 arheologov in več go-
stov zgodovinarjev iz Hrvat-
ske, Avstrije in Madžarske.
Na kolokviju so sodelovali
skoraj vsi slovenski arheoio-
gi, ki se ukvarjajo in preuču-
jejo antiko pri nas. V obeh
dneh so obravnavaji 35 tem,
pri čemer so bili sostavki po-
svečeni zaključenim obravna-
vam poglavij iz rimske zgo-
dovine na naših tleh — od
naselitev do verstev. Gostje
so osvetlili predvsem širše
kulturne povezave, s sosednji-
mi pokrajinami.
Tako je četrti antični kolo-
kvij zaključil prvi ciklus ob-
ravnav najstarejše slovenske
dediščine in ob današnjem
poznavanju gradiva ustvaril
zaokrožen pregled antičnih
spomenikov.
Po končanem kolokviju so
za udeležence v soboto prire-
dili strokovno ekskurzijo ar-
heološkim najdiščem Spodnje
Savinjske doline, Kjer so si
ogledali gomilno grobišče v
Preboldu, antične spomenike
v Šempetru in rimsko legij-
sko taborišče pri Polzeli.
dhr
Poleg razstave »šempetrska grobišča«, ki prikazuje predmete, izkopane 1964-65 na
novi nekropoli v Šempetru, so prejšnjo sredo v okviru četrtega antičnega koloK;
vi j a odprli v obnovljenih kletnih prostorih stare celjske Grofije tudi preurejeni
lapidarij. Tako so končno plodovi stoletnega zbiranja našli ustrezne prostore v
Mestnem muzeju. Zbirka, razvrščena v desetih prostorih, šteje več ko 200 napisov»
reliefov in arhitektonskih delov.
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
ZA NASE KMETOVALCE
Košnja in sušenje sena
. .gllce travnikov je mo-
P1 spraviti za poznejšo
po le> jih posušimo
pisarno. Pri nas spravlja-
li °ridelke travnikov skoro
tóno V suhem stanju.
Figgi sušimo krmo na naj-
P preprost način t. j. na
Pjj ie prav redki so kraji,
ft sušimo seno tudi v ko-
íFL na ostrnicah ali dru-
Jih stogih.
^S KOŠNJE
organska snov rastlin se
,едПо spreminja z njiho-
^ razvojem. Ko opazuje-
u organsko snov v rastju
JL lahko vidimo, da sme-
pričakovati boljšo krmo
večji skupni pridelek be-
^ovin ob zgodnji košnji,
¿róma z večjim številom
Dognano je tudi, da
pridelka manj, čim prej,
^oma čim večkrat kosimo,
giati moramo pravilno do-
j(iti začetek košnje in izbi-
med manjšimi boljšim,
j večjim, zato pa slabšim
jelkom.
r3plošno smemo pričakova-
. đa bomo nakosili še naj-
¿ kolikor toliko dobre kr-
2 s košnjo, v času med
-enjem in cvetenjem trav
Vse vrste trav ne late in ne
«to istočasno, še manj pa
g vseh travnikih hkrati, čas
ten ja določajo predvsem
istnosti posameznih vrst
istlin, vrsta zemlje, vreme,
¡ça ter nadmorska višina
uvnatega sveta m še kaj
iradi tega se moramo ome
ri, če določamo čas za koš
jo, le na eno ali dve vrsti
¡sv, ki so najbolj razšir
se v krmi.
7 dvomljivih primerih se
treba odločiti za zgodnej
košnjo, kajti nobena, še
ko zgodnja košnja ne bo
«zgodnja in zaradi tega
todljiva. Vsaka košnja po
letenju trav prinaša gospo
arsko škodo.
IÜSENJE NA TLEH
Na tleh bi smeli sušiti le
sdaj, kadar lahko zanesljivo
ičunamo z lepim vreme
cm. če smo ukrenili vse za
srbno in hitro sušenje, lah-
» upamo, da bomo spravili
obro seno, ne da bi bila pri
m prizadeta njegova vred-
DSt.
¡ÜSENJE NA STOGIH
Splošno pravilo je, da bi
Mrali sušiti krmo na stogih
'edno tedaj, kadar s suše-
nem na zemlji preveč tvega-
To je ob nezanesljivem
Temenu.
Pri tem ne smemo pozabi-
■ da je sušenje na stogih
proti škodi, ki nastaja,
'odlašamo s košnjo ob pri-
čanju boljšega vremena,
^eti moramo, da bomo na-
na stogih ob vsakem
^ftenu boljšo krmo, kot
^sušenjem na tleh.
podčrtati moramo, da je
"^ije na stogih uspešna
^oda. Nastala je v hribo-
Jfo krajih z neugodnimi
genskimi prilikami. Ne-
pO uvelo krmo naložimo
® °bešamo na posebne su-
^ naprave na tak način,
Je s čimvečjo površino iz-
javljena zraku. Tako je
i ^ lahko dobro preveva in
.Sevnica ne more do žive-
ker po vrhu odteka.
¿J nas so dobro znani ko-
kot stalne in trajne pri-
J6 za sušenje krme. Dru-
V uporabljajo za sušenje
u^ih rastlin stožje raznih
ki ga sproti postavlja-
¿ *ot ostrva, piramidasti,
J^sti in trinožni kozli, la-
J in žični kozolci in po-
lo. Posebno žični kozolec
j™ročajo kot pripravo, na
(jj1"1 se krma ne le dobro
' аШрак jo lahko nalaga-
mo neuvelo, celo mokro, ne
da bi se pokvarila.
Na stožju sušimo zlasti
rastline z mnogo tankih li-
stov, ki se lahko odlomijo,
ker se hitreje posuše kakor
debela stebla teh rastlin. To
so predvsem detelje vseh
vrst.
Čeprav je sicer pri suše-
nju na sušilnih napravah ti-
sti del krme, ki je bil v zu-
nanji plasti izpostavaljen vre-
menskim vplivom, nekoliko
bolj prizadet, je pa vendarle
krma v celoti znatno boljša
od tiste, ki smo jo sušili na
tlçh.
SUŠENJE SENA S HLAD-
NIM ZRAKOM
Da bi še bolj znižali izgube
hranilnih snovi pri sušenju,
so v nekaterih deželah že za-
čeli sušiti seno s hladnim
zrakom.
Na tla senika ali poda na-
mestijo posebno sušilno na-
pravo, skozi katero pihajo s
posebnim ventilatorjem na
vsak kvadratni meter površi-
ne v minuti 5 do 6 kub. m.
hladnega zraka. Na to sušil-
no napravo potem največ do
2,5 m visoko nalahno in ena-
komerno nalože svežo krmo,
ki vsebuje še do 40 odstotkov
vlage. Ventilator, ki ga poga-
nja elektromotor, teče dokler
seno ni čisto suho. To traja
do 4 dni.
Na prvo plast nalože po-
tem drugo. Ko je ta suha,
nalože še tretjo, dokler kup
ne seže do 5 m visoko. Pri
tem načinu sušenja so izgu-
be najmanjše, še posebno
važno je to za detelje, ker
njihovo listje, v katerem je
največ hranilnih snovi, osta-
ne večidel na tleh.
ING. LADO JERŠE
Škropljenje
v vinogradih
že konec maja se pojav-
ljajo na v.nski trti bolezni in
škodljivci, ki grozijo vino-
gradom. Zaradi tega mora-
mo škropiti vinsko trto pred
in po cvetenju
Okuženi listi kažejo ob po-
javu peronospore oljnate ma-
deže, pozneje rumene pege
na spodnji strani listov opa-
zimo belo prevleko. Kabrnki
v cvetu in mladi grozdići so
prekriti z belo plesnijo ter
se posušijo. Enako velja tudi
za jagode Da bi preprečili
razvoj glivične bolezni - pe-
ronospore — škropimo vin
sko trto v drugi polovic' ma-
ja, tik pred cvetenjem, ta-
koj po cvetenju in pozneje
še dvakrat do konca julija
število škropljenj je odv sno
od vremenskih prilik, t j v
mokrih letih je treba več
škropljenj
Za prva škropljenja upo-
rabljamo organske fungicide
(na pr. ortohophaltan, orto-
cid, dithane (za zadnja ba
krene pripravke) bordoška
brozga, cuprablau, bakreno
apno/.
Vsako leto se javljajo na
listu in jagodah pepelaste
prevleke. Bolezen je znana
pod imenom oidij— pepel
vinske trte. Jagode pokajo
in se sušijo To glivično bo-
lezen zatiramo z žveplanjem
(žveplo v prahu) ali škroplje-
njem z žveplenimi pripravki
(c^san, thivit, sumporol), ko
poganjki dosežejo velikost
10 do 15 cm. in tudi takrat,
ko dosežejo jagode 2/3 nor-
malne velikosti
Rdeči listni ožig ni nežna
na bolezen pomurskim vino-
gradnikom. Konec maja ali
v začetku junija najdemo na
belih sortah rumene, pri rde-
čih sortah rdeče pege med
listnimi žilami. Pege se širi-
jo, list propade. Z zgodnjim
škropljenjem z bakrenimi
pripravki /bordoška brozga,
cuprablau, bakreno apno/ in
organskimi fungicidi (dithan,
ortocid, orthophaltan/ bomo
preprečili razvoj bolezni
škropiti moramo, ko imajo
poganjki 4 do 6 listov.
Na vinski trti se javljajo
tudi škodljivci. Križasti in
enopasasti grozdni sukač
/metulj/ izgrize cvetne brste
in cvete, ki so zapredeni s
pajčevino. Posledica njegove-
ga delovanja je, da so nezre-
le in polzrele jagode znotraj
poškodovane in gnijejo.
Ko škropimo vinsko trto
proti peronospori, moramo
škropivu dodati še nasâed,
nja kemična sredstva: svin-
čev arzenat (le za 1. rod.)
diazinon, dipterex, sebaycid
ali sevin.
V zadnjem času se je zelo
razširila tudi trsna kodra-
vost. Na spodnji strani opa-
zimo poglobljene pege, pre-
ras čene z gostimi belimi,
pozneje z rjavimi dlakami.
To bolezen povzročajo s
svojim sesanjem drobne pr-
šiće, ki živijo med dlakami
na spodnji strani lista
Z žveplanjem uničimo
mnogo pršic, sicer pa škro-
pimo spomladi, ko so brsti
že napeti z žveplenoapneno
brozgo.
Mnogokrat vidimo, da do-
bivajo listi značilen bled /i-
dez. Listi porjavijo in se
predčasno posušijo. Na spod-
nji strani listov je vidna
nežna pajčevina. Tu se javlja
rdeči pajek. Lepo in toplo
vreme ugodno vpliva na raz-
voj in razmnoževanje rde-
čega pajka na vinski trti.
Večkratno škropljenje vi-
nogradov s kemičnimi sred-
stvi: metasystox ali ekatin
phenkapton ali dimekron
uničuje škodljivce.
Vsa naša prizadevanja mo-
rajo biti v tem, da ne zamu-
dimo nobenega škropljenja,
ker je lahko usodno za ves
pridelek.
Potrebno je, da spremlja-
mo poročila protiperonos-
porne službe in se po njih
tudi ravnamo.
Krompirjeva plesen
zopet grozi
Lansko leto je bil bolan skoraj ves paradižnik,
zdrav je ostal le tisti, ki je bil večkrat poškropljen.
Najiprej je obolelo listje, manj pozorni opazovalci so
opazili le to, da se listje suši in so plodovi neuporab-
ni. Bolj pozorni so pa opazili že veliko prej, da se z
listnih vršičkov in robov širijo navznoter pege nekoli-
ko plavkasto zeleno nadahnjene. Ob toplem in vlaž-
nem vremenu pa se je pojavil na spodnji strani beli
puh, to so bila trosišča glivic.
Pege se večajo ter se razširjajo na listne peclje,
stebla in plodove in v kratkem času obsežejo ves plod.
Tak plod je trd in v notranjosti svetlorjave barve.
Bolezen se naglo širi ob toplem in vlažnem vreme-
nu in na mestih kjer se dolgo zadržuje rosa. Podobno
je pri krompirju. Bolezen povzroča krompirjeva ple-
sen, imenovana tudi »fitoftora«. Vse sorte niso enako
občutljive na bolezen, to je močno vidno pri krom-
pirju, kjer so zgodnje sorte kot »Saskia«, »Frühmölle«,
»Jubilej«, »Bintje« in »Cvetnik« občutljive na bolezen,
pozne sorte kot »Merur« in »Matjaž« pa sorazmerno
zelo odporne. O tem se je lahko vsak kmetovalec že
prepričal. Podobno je s paradižnikovimi sortami, ven-
dar razlika ni tako velika.
Po plesni lahko zbole tudi gomolji, predvsem sorte
z tanko kožico. Tak krompir v skladišču rad gnije.
Plesni učinkovito preprečujemo s škropljenjem,
škropimo s sredstvi:
bakreno apno 50, na 100 1 vode damo 0,5 kg (0,5%)
brakreno apno 25, na 100 1 vode damo 1,0 kg (1%)
cuprablau, na 1001 vode damo 0,5—1 kg (0,5—1%)
otrocid 50, na 100 1 vode damo 20—25 dkg (0,20—0,25«/o)
dithan M-22, na 100 1 vode damo 15—25 dkg (0,15—
0,25%)
du-ther, na 100 1 vode damo 15—20 dkg (0,15—0,25%).
Na ha porabimo 800 do 1000 1 tako pripravljenega
škropiva, če imamo škropilnico, ki porabi manj vode
na ha, moramo ustrezno povečati koncentracijo škro-
piva, ker je važno koliko sredstva porabimo na ha, ne
pa vode.. škropimo tako, da bodo poškropljene spod-
nje strani listov. To je pomembno zato, ker prodira
bolezen v list skozi spodnjo stran. K vsem tem sred-
stvom lahko mešamo sredstva za uničevanje kolorad-
skega hrošča, vendar ne tista, ki vsebujejo olja npr.
lindan olje, gesarol E 25 ali 16,5 E, temveč vzamimo
lindapin WP, gesarol S-25 ali sevin. Sredstva, ki vse-
bujejo olja ni priporočljivo mešati zato, ker olje pri
mešanju raznih4 škropiv zmanjšuje učinkovitost.
ar.
Čredinski pašniki
čredinke lahko uredimo
na površinah, kjer je ruša
naravna, lahko pa jih umet-
no zase jemo Za čredinke iz-
koriščamo take površine, ki
za spravilo sena niso primer-
ne zaradi prenizkega pridel-
ka ali zaradi terena. Kolikor
naravna ruša ne ustreza ali
je preredka, pašnik poseje-
mo s primerno mešanico. Za
zasejane čredinske pašnike
so zlasti primerne meìanice
z belo deteljo (n. pr. 3 kg
bele detelje, 5,5 kg angleške
ljulke, 3 kg travniške l^tov-
ke in 3 kg mačjega repa na
ha (v mešanicah so upošte-
vane trave, ki prenašajo ko-
šnjo in pašo).
Trava daje odlične hranil-
ne vrednosti. Iz rezultatov
analiz je razvidno, da daje
trava več škrobnih enot na
enoto površine kot lucerna,
beljakovin vsebuje prav to-
liko, na njivah pridelane kr-
mne rastline dajejo manj
beljakovin, v tem kc po
škrobni vrednosti komaj do
segajo travo. Trava je vse-
stranska krma, saj vsebuje
potleg hranljivih snov? še
aromate, mineralne snovi in
mikroelemente, daje zanes-
ljive pridelke (njeni pridelki
odstopajo od povprečja za
+ 4'Vo, pridelki žita za +8,2
odstotka, krompirja za +10,1
odstotka, intenzivno izkori-
šča gnojila (fosfor za 12o/0,
kalij za 25% in dušik za 40
odstotkov, bolje od dru-
gih kultur/. Ker je travinje
edina kultura, ki prenaša
pašo, omogoča optimalen
čas izkoriščanja. S pašo ne
prihranimo samo na delovni
sili, tudi najbolje izkoristimo
hranila, ki nam jih je pašnik
sposoben dati, saj pridelamo
na dobro gnojenem pašniku
v času največje hranljivosti
trave 4500 kg škrobnih enot
na ha, če pa to travo posu-
šimo, dobimo ob najboljšem
načinu konserviranja kveč-
jemu 4000 šE na ha. če opra-
vimo letno 5—6 obhodov, do-
sežemo na dobro gnojenem
in dobro oskrbovanem paš-
niku celo 7000 še/ha. Tako
visoki pridelki so posledica
ugodnega vpliva paše na ru-
šo, saj se ruša zgosti, ob-
raščanje je pospešeno zara-
di boljše osvetlitve, odstotek
nizkih trav se poveča, ple-
veli se zatrejo. Največjo
hranljivo vrednost ima tra-
va, ki je stara 4—6 tednov,
edini način spravila v tem
času pa je paša.
Ugodno pa je, da spravi-
mo v toku vegetacije vsaj
eno košnjo, ker ima trajna
paša slabe posledice, kot zbi-
tost in uničena struktura
zemlje, uničenje visokih
trav, oslabitev nizkih trav
in bujna razrast in razmno-
ževanje tistih trav in -1e-
velov /t. im. pašnih pleve-
lov/, ki se jih živina izogib-
lje.
Pravilno je, da napravimo
letno 6—7 obhodov. Ko je
trava visoka 12—15 mg, je
pravi čas za pašo. Živina naj
se ne pase na čredinki več
več kot dva dni skupaj, bolje
pa je, da ji vsak dan odmeri-
mo del čredinke, tako da ji
drugi dan pustimo, da se pa
se še po tistem delu pašni-
ka, po katerem se je pasla
prejšnji dan. Najbolje pa je,
da živini po vsakem dnev-
nem obroku odmerimo novi
del čredinke, obenem pa ji
pustimo, da se pase tam,
kjer se je pasla pri prejš-
njem obroku in prejšnji dan.
S takim načinom zagotovi-
mo živini pri vsakem obro-
ku svežo pašo, čredinka je
bolje izkoriščena, obenem pa
ima živina dovolj prostora
za gibanje. Proizvodnja je
pri tem načinu enakomernej-
ša, ker dobijo živali ve^no
enako količino sveže /enako
kvalitetne) paše. čas med
dvema obhodoma je čas, ki
preteče med tem, ko živina
zapusti čredinko in se zopet
vrne na njo. Povprečen
čas je 24 dni, razdelitev med
pašno sezono pa je približ-
no takale: maja 12—14 dni,
julija in avgusta 22—24 dni,
proti jeseni pa je čas med
dvema obhodoma vedno da
Ijši. Pašniku moramo zago-
toviti primeren čas za poči-
tek, sicer visokih pridelkov
paše ne smemo pričakovati.
Spomladi je treba s pašo
pričeti čimprej, da s tem
zagotovimo primerno višino
rasti v posameznih čredin-
kah in stopničasto rast.
Če računamo letno s 6—7
obhodi in če je živina v čre-
dinki dva dni, naj bo pašnik
razdeljen na 13—14 čredink,
katerih velikost je odvisna
od velikosti črede in jo lahko
uravnamo kar z električnim
pastirjem. Na odraslo gove-
do ¡računamo 2—5 arov.
Zgodi se, da jeseni paše
močno zmanjkuje. Najpri-
mernejše je, da tedaj preide-
mo na polobročno pašo, pol
obroka — dnevnega — pokla-
damo živini v hlevu. Ta na-
čin je prav prikladen za pre-
hod na hlevsko krmljenje,
če nastopi poleti dolgotraj-
nejša suša, je bolje preneha-
ti s pašo že tedaj, ko je tra-
va še primerno visoka, da
ima ob dežju primemo os-
novo in lahko na ta način
kmalu pričnemo s pašo. Če
pa pasemo predolgo in popa-
semo preveč v živo, rabijo
trave dalj časa, da se obra-
ste j o oz. da dosežejo za pašo
primerno višino.
Živina mora ostati na paši
vsaj tri ure, zato jo je treba
zgodaj pognati na pašo. Pole-
ti v času največje pripeke ne
smemo pasti.	Vy
7 TEDNIK — VESTNIK
KOMENTAR
Naš „primer"
»Pričakujemo — je de-
jal sekretar svetovne fe-
deracije pobratenih mest
Henri Jaquet na nedav-
nem simpoziju v Ljublja-
ni — da bodo jugoslovan-
ski prijatelji podrobno
povedali, kako premagu-
jejo birokracijo v komu-
nalnem sistemu, kako je
z rotacijo, kako razviti
predeli Jugoslavije, kakr-
šna je na primer Slove-
nija, pomagajo nerazvitim
delom v državi.« član iz-
vršnega odbora te federa-
cije dr. Gilbert Noël je
na primer dejal na istem
simpoziju, da je jugoslo-
vanski primer »skrajno in-
teresanten«. Podobne izja-
ve sem slišal tudi od dru-
gih udeležencev medna-
rodnega simpozija o avto-
nomiji občine in pravicah
človeka.
Ljudje smo pač taki, da
so nam razmere in odno-
si, v katerih živimo, ne-
kaj vsakdanjega, nekaj sa-
mo ix) sebi razumljivega
in šele drugi nas opozori-
jo na tisto, kar je za njih
nenavadno in čemur bi se
tudi sami radi vsaj pri-
bližali. Na tem simpoziju
smo bàli za druge dežele
zanimivi predvsem zaradi
svojega komunalnega si-
stema. Že to, da so naši
državi zaupali organizaci-
jo tega simpozija, je po-
sebno priznanje Jugosla-
viji, saj je izvršni odbor
svetovne federacije pobra-
tenih mest obrazložil svo-
jo odločitev prav s tem,
da bodo imeli udeleženci
simpozija priložnost se-
znaniti se »z izredno zani-
mivim primerom« Jugosla-
vije.
Zanimanje je vsekakor
opravičljivo, saj smo do-
segli stopnjo, ki nam jo
drugod po svetu že zavi-
dajo. Vsekakor smo prišli
najdlje v uveljavljanju ne-
posredne demokracije z
našim samoupravnim si-
stemom in v oblikovanju
lokalne samouprave kot
temeljne družbenopolitič-
ne skupnosti. Seveda mo-
rajo priti od drugod, da
nam to povedo, kajti sa-
mi tega niti ne znamo do-
volj ceniti in se celo na-
mrdnemo, če kdo začne
govoriti o komunalnem si-
stemu.
VLADO J ARC
Katera gradnja bo prevladovala, družbena ali zasebna, režijska? Verjetno takšno
vprašanje ni bistveno, pač pa je tako za družbo kot za posameznika važno, da bo
prevladala smotrna, racionalna gradnja, stanovanj. — Na sliki gradnja montaž-
nega stanovanjskega bloka po sistemu »Jugomont«, ki so ga zlasti izpopolnili v
celjskem gradbenem podjetju »Ingrad«.
Bo družbena gradnja konkurenčna rezijski?
Razmišljanja o stanovanjski graditvi v naši republiki na začetku gradbene sezone
Zima je že da-vno zapustila naše kraje in tudi obdobje
pomladi je že doseglo svoj vrh. S pomladjo pa je
znova oživela gradbena sezona in z njo tudi stanovanj-
ska graditev. In kaj nam bo v letu 1967 prinesla grad-
nja stanovanj? Bomo napredovali, stagnirali ali celo
nazadovali? Bomo letos sezidali več stanovanj kot
v prejšnjih letih? In kako se bomo letos pripravili za
start v sezono 1968?
O teh in še nekaterih te-
meljnih vprašanjih bodo
razpravljali 9. junija v
Ljubljani na širšem stro-
kovnem posvetovanju, ki
ga sklicuje republiški ko-
ordinacijski odbor za sta-
novanjsko graditev. Okrog
150 strokovnjakov, ki
predstavljajo gradbena,
komunalna in projektant-
ska podjetja, združenje
bank in stanovanjskih
podjetij, urbanistične or-
ganizacije, politično-terito-
rialne organizacije in dru-
gi bodo morali odgovoriti
— ali vsaj skušali pravil-
no odgovoriti — na vpra-
šanje, kako se bo letos
stanovanjska gradnja v
naši republiki vključevala
v reformna gibanja, kako
uresničujemo pri nas sta-
novanjsko reformo in kak-
šni so upi, da bi do leta
1970 v Sloveniji izpolnili
plan stanovanjske gradit-
ve, t. j. sezidali od 1966 do
1970 približno 50.000 novih
družinskih stanovanj v
družbenem kot v zaseb-
nem sektorju.
Stanovanjska reforma
je kot del splošne druž-
beno gospodarske refor-
me tudi na področju sta-
novanjske gradnje povzro-
čila razmeroma »revolu-
cionarne« premike: decen-
tralizacija sredstev od biv-
ših stanovanjskih skladov
v roke delovnih organiza-
cij in bank in sploh znat-
no večji vpliv kupca-po-
trošnika so povzročili sko-
kovito naraščanje indivi-
dualne, zlasti še tako ime-
novane režijske gradnje.
Lani beležiraD sicer re
kord glede števila na novo
zgrajenih stanovanj (9 ti-
soč 599), pri čemer ima
krepak delež seveda široka
fronta začetih gradenj že
pred reformo, torej v letu
1965. Toda v tej številki
je presenetljivo visok od-
stotek hiš, zgrajenih v za-
sebnem sektorju (40 od-
stotkov), pretežno v obliki
tako imenovane režijske
gradnje.
Ta pojav, ki v bistvu ni
nič drugega kot reakcija
trga ali potrošnika na do-
sedanje administrativne
pojave na področju stano-
vanjske gradnje, seveda
sprošča najrazličnejše ko-
mentarje. Mnogi, zlasti iz
vrst gradbincev in tudi
bančnikov, tarnajo in ne
vidijo rešitve, češ da bo
drobitev sredstev in gra-
denj vse skupaj pripeljala
v slepo ulico, v izrazito
ekstenzivno, neracionalno
stanovanjsko graditev. Ta
pripomba sicer delno drži,
toda hkrati je treba pri-
biti, da kolesa razvoja ne
moremo zavrteti nazaj.
Jadikovanje za stanovanj-
skimi skladi, ki so admini-
strativno delili denar grad-
benim podjetjem, proble-
mov ne bo rešilo. Nedvom-
no je precej teže združe-
vati razdrobljena sredstva
na poslovni osnovi kot pa
z administrativnimi ukre-
pi. Toda, kot rečeno, dru-
ge poti nimamo.
Tako kot pri vseh pano-
gah gospodarstva se je
treba tudi na tem področ-
ju predvsem obrniti k
trgu, h kupcu stanovanja.
Seveda je gradnja stano-
vanj proces, v katerem so-
deluje dolga vrsta činite-
ljev — od urbanistov in
projektantov do industri-
je gradbenega materiala,
bank, gradbene operative
in gradbene obrti. Vsak
sam zase, pa naj bodo to
banke, gradbinci ali urba-
nisti, problema ne morejo
rešiti. Lahko pa uspevajo
vsi skupaj, z dogovori, s
povezovanjem in koordi-
nacijo akcij, seveda na
poslovni osnovi.
Celotno problematiko
lahko skrčimo v bistvu na
eno samo osnovno in pre-
prosto vprašanje: ali bo
družbena proizvodnja —
seveda ustrezno organiza-
cijsko povezana — lahko
konkurenčna režijski grad-
nji? Raziskave naših znan-
stvenih inštitucij kažejo,
da imamo za to vse pogo-
je. Denarja, ki je sicer da-
nes razdrobljen pri več
tisoč delovnih organizaci-
jah, je za stanovanjsko
gradnjo vsaj toliko kot v
prejšnjih letih, raje pa še
več. Imamo opremljeno
operativo, sposobne pro-
jektante, urbaniste, indu-
strijo itd. V koordinaciji
vseh činiteljev, ki vplivajo
na gradnjo ¡stanovanj, je
ključ, ki vodi do umiritve
cen v stanovanjski gradit-
vi, celo do programiranih
cen in s tem do racional-
ne gradnje stanovanj, ki
bo tudi zadovoljila potroš-
nika — kupca stanovanja.
IGOR PREŠERN
NOTRANJA POLITIKA
Kaj storiti z
,a gromi nimumoij
Dobra strokovna služba je boljša kot ob*
odlok	: ]
Občinske skupščine so pred leti sprejele odloka
nimalnih agrotehničnih ukrepih pri obdelovanj^!
tijskih zemljišč. Z njimi so predpisale, kakšne !
pšenice morajo sejati kmetje na določenih obm,
kako globoko orati, koliko umetnih gnojil moraj,
trositi na njivah in travnikih in podobno. Leto a¡,
so skrbele tudi za kontrolo nad izvajanjem odloi^
tem pa so v mnogih občinah pozabili nanj. ОЦ
skupščine ne zahtevajo, da bi kmetje delali tako
določa odlok, niti ga ne ukinejo.
Izjeme so le v redkih obči-
nah. Med temi bi si kazalo
ogledati, kako obravnavajo
odlok o agrominimumu ob-
čini Lenart v Sloveskih gori-
cah in kaj menijo o njem v
občini Slovenj Gradec.
V lenarški občini so pred
kratkim »ugotovili«, da sko-
raj polovica kmetov ne spo-
štuje odloka o minimalnih
agrotehničnih ukrepih. Med
nekaj več ko 4000 lastniki
kmetijskih zemljšč v obči-
ni, med katerimi je gotovo
tudi preCej tako malih pose-
stnikov, da jih odlok $¡¡1
da ne more zajeti, je ¿
opomine zaradi кгб!ц
loka kar 1540 kmetov, p,
je so sicer ugotovili, ^
trola ni bila dovolj ^
na, zato se je število
tov, ki so kršili odlok, ^
ko znižalo. Sprememb;
številke pa še zdaleč ni
pomembna kot odgov0;
vprašanje, zakaj kmetjf
šijo odlok, ki naj bi
mnenju občinske skupj
koristil tudi njim.
Namesto ugibanj, za^.
v lenarški -občini tako'
glejmo v Slovenj Gradec
di tam je občinska skiq
na letos v aprilu ra^
ljala o odloku o miniraj
agrotehničnih ukrepih -
lok pa razveljavila.
Ali so v slovenski oi
kmetje že toliko izbo!
gospodarjenje na svojih
sestvih, da odlok ni več
reben, ali je občinska si
ščina storila napako?
Razprava kmetijskih ¡
kovnjakov na takratni se
predlog za odpravo odloi
agrominimumu je dal
za kmetijstvo — je opo
la na novo usmeritev pr.
ispeševanju kmetijstva,
kazali so, da ni prav ni;
ristno siliti kmete, naj
rahljajo umetna gnojila
danje cene gnojil so tak
soke, da jih je treba s
no uporabljati. Kmete j
rej treba poučevati, kak:
jih uporabljajo, ne jih
k temu z odlokom. Pr.
vanje bo marsikatere«
še odvračalo, natančno
trolo pa je težko izv¡
Tudi v lenarški občil
kontrola o uporabi z oi
skim odlokom predpis
umetnih gnojil zelo po¡
kljiva. V kmetijski zai
imajo le evidenco, ko
umetnih gnojil so pro
posameznim kmetom, kji
jih potrosili, pa ne ve d
Z opomini kmetom, ki :
kupili dovolj umetnih S
jil, pospešujejo pred"
porabo gnojil in ne v usi
nj meri tudi kmetijstva,
ti slabo izbrano gnojilo
uporabljeno ob nepra1
času ne da prave kor
Prisiljevanje je torej s!
nadomestilo za pomanjki
kmetijsko strokovno sto
To je moči sklepati tuš
tega, da skoraj pole"
kmetov v lenarški občis
mara uporabiti predpis
količin umetnih gnojil.
V vseh občinah bo 3
ocenjevati nazvoj kmetij
podobno kot v Slovenj G
cu, pa bo več uspeha,
je bilo v nekaterih oté
doslej. Kmetom bo '-'
bolj pomagati s strotoj
mi nasveti in proizvod
sodelovanjem kot s pre$
Seveda bodo o tem п^;
razmišljati tudi v tistih 01
nah, kjer so skupščine \
prosto pozabile na svoj °j¡
o minimalnih agroteh#c
ukrepih.
Kmetijstvo bo treba
speševati na vseh kn^
posestvih, ki imajo v f
republiki še pet šestin^
kmetijskih zemljišč. ^
ševati pa ga bo treba z
kovitejšimi sredstvi,
le predpisi in odloki-
tom je treba pokazati,
jim njihova zemlja '
daje, in velika večina J1
pripravljena dobiti iz
kolikor bo največ j
KRONIKA
■	PREDSEDNIKOV ROJ-
STNI DAN — Predsednik Ti-
to je letos praznoval 75. roj-
stni dan. Čestitali so mu
mnogi državniki z vsega sve-
ta, kot vsako leto pa je pred-
sednik tudi tokrat sprejel de-
legacije mladine in delovnih
kolektivov
m PROGRAM REPUBLI-
ŠKE SKUPŠČINE — Pred-
sedstvo republiške skupščine
se je te dni pogovarjalo o
metodah dela skupščine, pri
čemer so posebej poudarili,
da bi se morala republiška
skupščina še bolj povezati z
občinskimi kakor tudi s sa-
moupravnimi organi delov-
nih skupnosti. Do jeseni bo-
do pripravili program dela
skupščine, v katerem bodo
zajeli najpoglavitnejše prob-
leme republike. Skupaj z iz-
vršnim odborom GO SZDL
pa tečejo priprave za ustano-
vitev kluba zveznih in repub-
liških poslancev.
■	REUBLIŠKA KONFE-
RENCA SZDL SLOVENIJE
— V ponedeljek 29. maja je
bila seja glavnega odbora, ki
je razpravljala o vlogi in na-
logah SZDL pri uresničeva-
nju samoupravljanja na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja. Glavni odbor je sprejel
tudi statut. Takoj potem pa
je bila prva konferenca SZDL
Slovenije, na kateri so za
predsednka izvolili Janeza
Vipotnika.
Ц VIZUMI VELJAJO DVE
LETI — Poslej bodo vizumi
veljali dve leti in ne le eno
samo kot doslej, kakor so
povedali v republiškem se
kretariatu za notranje zade-
ve. Registracija motornih vo-
zil bo veljala 12 mesecev in
le do konca koledarskega le
ta. Novo je tudi to, da bodo
do konca letošnjega leta re-
gistrirali tudi vse mopede, ki
bodo poslej imeli registrske
tablice.
H MEDNARODNI SEJEM
TEHNIKE V BEOGRADU —
Pretekli teden je bil v Beo-
gradu mednarodni sejem teh-
nike- Odprl ga je predsednik
republike Tito. Razstavljalo
je 543 domačih in 708 tujih
podjetij Iz 25 držav.
EKURIRČKOVA POŠTA
NA CILJU — V soboto 19.
maja je prispela na cilj v
Ljubljano kurirčkova pošta,
ki je hodila po več kot 2000
kilometrov dolgih partizan-
skih poteh. РгеД muzejem
NOB v Tivoliju so pionirčki
predali predsedniku Zveze
združenj borcev NOB Francu
Leskošku-Luki vseh pet ku-
rirskih torb iz Štajerske, Do-
lenjske, Primorske, Gorenj-
ske in Koroške. Torbe je
posebna delegacija 20 pionir-
jev ponesla tovarišu Titu za
njegov rojstni dan.
Ш IZVRŠNI KOMITE CK
ZKS O TEZAH — Na nedav-
ni seji izvršnega komiteja CK
ZKS so razpravljali o tezah
za razpravo na VIII. seji CK
ZKS z naslovom »Zveza ko-
munistov kot sodobno orga-
nizirana idejnopolitična sila«.
Rekli so predvsem, naj po-
stanejo vodstva in organiza-
cije še bolj žarišča idejnopo-
Htičnih snovanj, pobud in ak-
cij.
B SIMPOZIJ OB STOLET-
NICI MARXOVEGA »KA-
PITALA« — V Beogradu je
bil te dni mednarodni sim-
pozij ob stoletnici Marxove-
ga »Kapitala«. Na njem je
sodelovalo okrog sto znan-
stvenih, javnih in političnih
delavcev iz 14 dežel.
£3 KOMISIJA ZA VPRA-
ŠANJA BORCEV NOV — Iz-
vršni svet je imenoval novo
komisijo za vprašanja borcev
NOV. Za prdsednika so ime-
novali Vinka Hafnerja, za
podpredsednika pa Viktorja
Repiča, oba člana republiške-
ga izvršnega sveta.
■ DVAJSETLETNICA
PROGE ŠAMAGSARAJEVO
— Dne 27. maja je peljal po
progi šamac-Sarajevo slavno-
stni vlak ob 20-letnici te pro-
ge, ki so jo bile zgradile mla-
dinske brigade.
■	POBRATENJE MED
LJUBLJANO IN SUSO —
Med mednarodnim simpozi-
jem o avtonomiji občine in
pravicah človeka so se pred-
stavniki tunizijskega mesta
Susa in Ljubljane dokončno
dogovorili o pobratenju obeh
mest. Seveda morata o tem
sklepati še obe občinski pred-
stavniški telesi.
■	UVOŽENI AVTOMOBI-
LI ZA DINARJE — Po skle-
pu zveznega sveta bodo uvo-
vili v našo državo 6500 avto-
mobilov raznih tujih tvrdk.
Pomen tega naj bi bila inter-
vencija na domačem tržišču.
Avtomobile bodo prodajali
za dinarje. Podjetja, ki jih
bodo uvažala, še niso objavi-
la, kako bodo interesenti
lahko prišli do njih. Namest-
nik zveznega sekretarja za
gospodarstvo je povedal, da
bodo avtomobile uvažali tudi
v prihodnje.
UREJA
MIRO ZAKRAJŠEK
8 TEDNIK — VESTNIK
VROČE POLETJE TUDI V HONGKONGU — Britanska kronska kolonija Hongkong pred vrati kitajskega pristanišča Kan-
ton v 125 letih še ni doživela tako hudih pro «britanskih demonstracij kot jih doživlja sedaj. V Hongkongu živi 4 milijone
Kitajcev; več kot en milijon jih je beguncev iz LR Kitajske. V demonstracijah sodelujejo moški, ženske in otroci. Policija
je hotela položaj najprej umiriti, ker pa se demonstracije niso polegle, je dobila ukaz, naj bo »odločna«. Ko je val de-
monstrantov skušal prodreti do guvernerjeve palače, so jih policaji brutalno napadli in razgnali. »Kitajci ste. Zakaj služite
imperialistom, in še zastonj,« so na kitajske policaje kričali demonstranti in vihteli rdeče knjižice z »mislimi Mao Ce
Tunga«; te knjižice so postale »evangelij« kulturne revolucije, ki se odvija na Kitajskem. Novinarji poročajo, da uporab-
ljajo demonstranti enako taktiko kot v Moskvi: mečejo se po tleh, si obvezujejo obraz, kot da bi bili ranjeni in delajo
vtis, kot da bi šlo za pravo bitko, kjer na široko teče kri. Neke vesti govore, da je glavni urednik komunističnega lista
v Hongkongu — Ta Kung Pao — zaprosil za policijsko varstvo. Če je to res, potem kaže, da gre za pravo »kulturno re-
volucijo«. Sedaj je že precej jasno, kaj hoče Peking s temi demonstracijami doseči. Pekinški radio je namreč v oddaji
za Hongkong sporočil: če oblasti v Hongkongu ne bodo sprejele upravičenih kitajskih zahtev, bodo doživele še večji poraz,
kot so ga doživele oblasti v portugalski koloniji Macao. Tudi tam se je lani začelo s podobnimi demonstracijami, končalo
pa se je tako, da so morale portugalske oblasti v vsem popustiti kitajskim zahtevam in izgnati vse predstavnike čangkaj-
škovega režima. Peking potrebuje zunanjepolitičnih uspehov.
TEŽKI DNEVI V TEL AVIVU
Turisti trumoma zapuščajo Izrael — Po hotelih so razdelili sveče
»Počutimo se v orehovi lupini. Za hrbtom imamo samo
morje.,. kaj nam torej ostane drugega, kot boriti se
za obstanek...« Tako je te dni govoril meščan na ulicá
v Tel A vi vu, glavnem mestu Izraela.
V največjem hotelu v Tel
A vi vu se je tiste dni trlo ame-
riških državljanov, ki so se
pripravljali za odhod; njiho-
va vlada jih je pozvala naj se
vrnejo domov, če nimajo
nujnih opravkov. Hotelski
blagajnik, ki mu Američani
plačujejo račune, se opravi-
čuje: »žal gre počasi, toda
skoraj vsi uslužbenci so v
vojski...« Na ulici je težko
dobiti taksi; večina šoferjev
je bilo vpoklicanih.
Tudi uradi vseh letalskih
družb so prepolni ljudi, tuj-
cev, ki čakajo, da dobe me-
sto v letalu in čimprej od-
idejo. V tej mrzlici nekako
pomirljivo deluje britanska
potniška ladja »Coronia«, ki
je pripeljala iz Bejruta v
Haifo 266 turistov. Kljub o-
pozorilu britanske vlade so
turisti sklenili, da ne bodo
spremenili svojega programa
in bodo ostali v Izraelu tako
dolgo, kot so nameravali, če-
prav je Haifa samo 35 milj
(okrog 70 kilometrov) odda-
ljena od Gaze, kjer si stojita
nasproti egiptovska in izrael-
ska vojska.
Na ulicah ni videti vojaških
konvojev. Edini uniformirani
ljudje so policaji in nekaj
mladih rezervistov, ki še niso
odšli v svoje enote. Doslej
še niso uvedli zatemnitve, pač
pa so naročil šolam, naj se
pripravijo, če bi prišlo do le-
talskih napadov. Restavracije
in bari so še vedno odprti,
toda gostov je izredno maio.
V hotelih so po sobah razde-
lili sveče, če bi zmanjkalo
električne energije.
Turizem, ki je glavni vir
deviznih dohodkov Izraela, je
s to krizo zelo prizadet. Le-
tala, ki se spuščajo na leta-
lišču Lod pri Tel Avivu so
skoraj prazna; prihajajo lee
Izraelci, ki so brli v tujini,
pa so bili vpoklicani v voj-
sko, in tuji novinarji. Zato
pa letala odhajajo polna. Tu-
ji turisti beže.
Tisti, ki so srečno prežive
11 nacistična taborišča in so
po naključju ušli plinskim
celicam, spet preživljajo tes-
nobne trenutke!
TEDENSKI ZUNANJE POLITIČNI PREGLED
Kriza, na Srednjem vzhodu je bila še vedno osrednji do-
godek tedna; Vietnam je padel nekako v senco, kar gre
seveda v račun Američanom.
џ Generalni sekretar U Tant je priletel v Kairo in se
pogovarjal z Naserjem, ki je malo pred njegovim priho-
dom zaminiral Tiranski preliv in s tem zaprl svobodno
plovbo po Akabskem zalivu; na koncu tega zaliva leži iz-
raëlsko pristanišče Eilat in Jordansko pristanišče Akaba.
Vse prizadete države na Srednjem vzhodu so mobilizirale
svojo vojsko. Ameriški zunanji minister Dean Rusk je
zahteval, naj Egipčani odpro ožino za vse ladje, kar pa je
Kairo zavrnil.U Tant pa je po vrnitvi iz Kaira izjavil, da
napetosti ne povzroča samo zaprta morska ožina, marveč
tudi teroristična dejavnost proti Izraelu, hkrati pa je moč-
no grajal Ameriko» ker z grožnjami pritiska na Egipt. V
času, ko pišemo, je položaj še vedno izredno napet, toda
prevladuje vtis, da je vsem do tega, da bi se spor izgladil
mirno. Zato je U Tant tudi pozval vse prizadete, naj bodo
razsodni in naj se ne zatekajo k nepremišljenim dejanjem,
grožnjam -in pritisku.
ф Britanski zunanji minister Brown je končno le
obiskal Moskvo, potem, ko je zaradi krize na Srednjem
vzhodu dvakrat odložil obisk. Le kaj se je v tej situaciji
lahko pogovarjal s sovjetskim kolegom Gromikom? Rusi so
se brez pridržkov postavi na arabsko stran in imajo
Izrael in Združene države za edina krivca sedanje na-
petosti. O Vietnamu so tokrat v Moskvi govorili veliko
bolj trdo, kot doslej. Tudi o evropskem sodelovanju
Brown ni naletel na dobro razpoloženega poslušalca, kajti
Rusi so dali jasno na znanje, da je treba najprej priznati
Demokratično republiko Nemčijo in mednarodno zagotovi-
ti nemške meje na vzhodu, šeile potem lahko pride v
Evropi do kakega napredka. Kljub poletni vročini je Brow-
na v Moskvi kar malo zeblo, čeravno je ob odhodu izjavil,
da so bili pogovori »prijateljski in upa, tudi koristni.«
9 S tem pa novic, ki se nanašajo na Srednji vzhod,
še ni konec. Jordanija in Sirija, ki sta sosedi, in ki pravita,
da sta obe ogroženi od Izraela sta se sredi te krize močno
sporekli in prekinili diplomatske odnose. Povod za to je
bila bomba, ki so jo Sirijci podtaknili v nek avto, ki je
eksplodiral na jordanski meji, že na jordanski strani. Ubi-
tih je bilo veliko ljudi. Jordanci trdijo da so imeli Sirijci
namen, izzvati eksplozijo sredi Amana, glavnega mesta
Jordanije.
# Svoj piskerček je pristavila tudi Kitajska. Pekinški
tisk je namreč hudo napadel Rusijo, češ, da »izdaja inte-
rese Arabcev«, ker so v Moskvi izrazili upanje, da se bo
spor poravnal mirno, brez vojne. Po drugi strani pa Kitaj-
ci podpihujejo takoimenovano palestinsko osvobodilno voj-
sko, sestavljeno iz palestinskih beguncev, ki so se pred
devetnajstimi leti izselili ali zbežali iz današnjega Izraela.
V času, ko U Tant in vsi trezni državniki pozivajo k ra-
zumu, obiskuje kitajski veleposlanik v Kairu taborišča
palestinskih beguncev in jim obljublja pomoč 700-milijon-
ske Kitajske v vojni proti Izraelu. To najbrž ni prav po
volji Egipčanom, saj se palestinske organizacije lahko iz-
muznejo izpod njihove kontrole in ustvarijo položaj, ki ne
bi bil v interesu Kaira.
% Dne 23. maja je bila obletnica Budovega rojstva. Ob
tej priložnosti je bilo v Vietnamu 24-urno premirje. Mnogi
pametni Američani so še pred tem datumom opozarjali
Johnsona, »da ima sedaj morda zadnjo priložnost, izkori-
stiti ta datum, podaljšati premirje za nedoločen čas in po-
čakati, kaj bo ukrenila druga stran.« Nihče sicer ni priča-
koval, da bo Johnson ta pametni svet poslušal, presenetila
pa je ameriška »točnost«: 3 minute po izteku premirja so
Američani že začefii streljati in bombardirati!
SREČANJE V KAIRU. Generalni sekretar OZN U Tant
in predsednik ZAR Naser. U Tant je odšel iz Egipta
dan prej, kot je bilo predvideno.
„KENNEDYJA NI UBIL OSWALD"
Tožilec Garisson pravi, da je CIA močnejša od gestapa in NKDV in da
ona ščiti prave morilce pokojnega predsednika ZDA
Danes se v svetu veliko go-
vori o ameriški obveščevalni
službi CIA. Povsod vidijo
njene prste in včasih se zdi,
da se v tem pretirava, t'a ni
pretiravanje! To nam je od-
kril ameriški državni tožilec
iz New Orleansa, ki razisku-
je umor predsednika Kenne
dyja. Na televiziji je popol-
noma ovrgel uradno trditev,
tía je ameriškega predsed-
nika ubil Lee Oswald. Toži-
lec Garisson je rekel: »Os-
wald tistega dne v Dallasu
ni izstrelil niti strela in se
sploh ni dotaknil orožja. Naj-
prej je bil vaba., potem greš-
ni kozel in naposled žrtev.
Kennedyja so ubili bivši
agenti CIA, po rodu Kubanci,
ki so bili besni na ameriške-
ga predsednika, ker ni napa-
del Kube in likvidiral Castra.
Bilo jih je pet. Vem za nji-
hova imena, pa tudi to vem,
kako so dedovali. Le tega ne
vem, kje se sedaj skrivajo,
ker jih ščiti CIA. Ne vem,
kako dolgo bo CIA ovirala
sodišče, da dožene resnico.
CIA je bolj mogočna kot
nemški gestapo ali sovjetska
NKVD. Če mi bo dano, da
bodo njeni voditelji padli v
roke tožilstva v New Orlean-
su jih bom brez pomisleka
obtožil.«
Vsemogočnost CIA potrju-
je tudi nek drugi dogodek.
Tožilec Garisson je poklical
na zaslišanje pričo Gordona
Novela, ki »veliko ve« o aten-
tatu na Kennedyja. Novela
se sicer ni odzval povabilu,
kmalu potem pa je postal
žrtev atentata. V Nashvillu
so izstrelili nanj pet strelov,
ko se je peljal v avtomobilu.
Zadeli so ga v ramo. Od te-
daj nihče ne ve, kje se skri-
va ta glavna priča, ki »veliko
ve« o atentatu v Dallasu. CIA
ga sicer ni spravila s sveta,
vsekakor pa mu je zavezala
usta.
Odkritje tožilca Garissona
so važna iz dveh razlogov:
osvetlil je tragedijo v Dalla-
su, kjer je bil ubit Kennedy,
hkrati pa pokazal, kako mo-
gočna in nevarna organiza-
cija vpliva na ameriško poli-
tiko, ali pa deluje sama, mi-
mo uradne politike. Redki so
v zgodovini primeri, da po-
licija, katere naloga je, varo-
vati šefa države, sama orga-
nizira atentat nanj!
NIKEZICEVI OBISKI
Državni sekretar za zu-
nanje zadeve Marko Nike-
zič je te dni obiskal Dan-
sko, Norveško in šved-
sko, pred kratkim pa se
je mudil tudi v Belgiji,
čeprav so obiski v tujih
državah in pogovori s tu-
jimi držanmiki pri nas del
naravne službene dolžno-
sti slehernega zunanjega
ministra, se morda mar-
sikdo sprašuje, zakaj se
krepijo naši stiki prav s
temi državami, ki so čla-
nice severnoatlanske zve-
ze (NATO).
Gre predvsem za dvoje.
Zahodnoevropske države,
ki so včlanjene v NATO,
so zlasti v zadnjem letu
»ali dveh in še posebej ob
ameriški politiki v Viet-
namu pokazale, da danda-
nes posvečajo veliko več
pozornosti lastnim nepo-
srednim interesom in ko-
ristim, pa manj skupnim
stališčem svojega bloka
ali pa politiki ZDA. Nekaj
podobnega velja tudi za
članice vzhodnoevropske
vojaške zveze — Varšav-
skega pakta. Skratka, po-
tem, ko se je žarišče naj-
hujše napetosti med blo-
koma preneslo iz Evrope,
kjer se je spletalo okrog
Nemčije, v Azijo, kjer se
je naselilo v Vietnamu, so
se skoraj vse evropske
dežele začele ozirati pred-
vsem po bližnji okolici in
se zanimati za to, kakšne
prednosti bi jim lahko
prineslo dobro sosedstvo,
posebno pa še živahnejše
gospodarsko sodelovanje.
In to splošno razpolože-
nje, je prvi izmed po-
membnih razlogov, ki do-
kazujejo, da utegnejo Ni-
kezičeva potovanja kori-
stno obroditi.
Drugi razlog pa- so naši,
jugoslovanski *interesi.
Tudi te bi lahko razdelili
vsaj v dve skupin. V pr-
vo b lahko uvrstili našo
težnjo zo tem, da bi bili
mednarodni odnosi v Ev-
ropi čim bolj sproščeni
in mirni. Jugoslavija leži
v Evropi in ni treba do-
kazovati, kolikšno pred-
nost pomenijo za nas dob-
ri odnosi v neposredni in
širši soseščini. To pome-
ni živahnejše gospodar-
sko sodelovanje in če
drugega ne, tudi manj ne-
gotovosti, manj strahu in
manj vojaških izdatkov.
V drugo skupino pa sodi-
jo interesi našega gospo-
darskega razvoja. Pred in
med gospodarsko refor-
mo smo prišli do spozna-
nja, da ne moremo na-
prej, če ne bomo krepke-
je in izdatnejè gospodar-
sko sodelovali s tujino.
To so, kakor se zdi, po-
gavitni razlogi, zaradi ka-
terih je poitika, v katero
se vključujejo tudi prav-
karšnja Nikezičeva poto-
vanja, koristna za nas in
za mir ter sodelovanje v
Evropi. DUŠAN DOLIN AR
ZUNANJA POLITIKA
SVETLANA DOBI
DVA MILIJONA
IN POL DOLARJEV
V Ameriki delajo za Sve-
ttano, Stalinovo hčerko, veli-
ko reklamo: postada je zvez-
da. Za knjigo spominov, ki
bo izšla oktobra, bo dobila
2,5 milijona dolarjev. Tisku
je izjavila, da bo večji del
tega denarja poklonila v do-
brodelne namene, predvsem
Indiji, domovini njenega zad-
njega moža.
Medtem ko so Rusi sprva
pokazali popolno neprizade-
tost, pa so sedaj nekoliko
vznemirjeni. Vprašujejo so:
»Ali je Svetlana pred odho-
dom v Indijo pried šestimi
meseci odnesla s seboj tudi
kake tajne dokumente.« Prav
tako omenjajo možnost, da
je pri pobegu, če se lahko
o pobegu govori, saj je Sve-
tlana odpotovala z rednim
potnim listom, imela vmes
prste tudi ameriška obvešče-
valna služba CIA. Pričakuje-
jo, da bo v Pravdi v kratkem
izšel članek o »aferi Svetla-
na«.
Svetlana je iz Svice po te-
lefonu govorila s svojima ot-
rokoma, pozneje pa jima je
tudi pisala, opravičujoč svo-
je ravnanje. Njen sin Josef,
ki živi v Moskvi, je izjavil,
»da mati ni ravnala prav in
da ne more odobravati nje-
nega početja«. Povedal je tu-
di, da zaradi materinega po-
četja ni ¿med nobenih nevšeč-
nosti. Enako je povedala tudi
Svetlanina hči Katerina.
MIRAN ŠUŠTAR
9 TEDNIK — VESTNIK
SLAVLJEN CA NE BO
NA SLAVJE
Po poletu, ki je trajal
23 ur in 55 minut, sta v
Cormeiillu pri Parizu
pristala ameriška zdrav-
nika Francis Sommer
in John Reiger, ki sta
vzletela z enomotorni-
kom na Long Islandu
natanko 40 let potem,
ko je Charles Lindbergh
kot prvi človek sam pre-
letel Atlantik. Bila sta
za deset ur hitrejša kot
letalski pionir. — Lind-
bergh, s čigar dosež-
kom se Američani glede
na jubilej še posebej
postavljajo na letalski
razstavi v Parizu, ne
kaže zanimanja za slav-
je. Odpotoval je raje na
Javo, kjer proučuje sle-
dove nosorogov.
SATELITI
NA RAZSTAVI
Na mednarodni razsta-
vi letalstva in vesoljske
tehnike v Parizu je Sov-
jetska zveza prvič po-
kazala nekatere svoje
vesolj ske dosežke in na-
prave, med drugim ve-
soljsko ladjo »Vostok«
s tristopenjsko raketo.
Posnetek iz sovjetskega
paviljona na letališču
Le B our get kaže vesolj-
ski postaji »Luna 10« in
»Luna 9« (desno).
NA MODRI DONAVI
Na Dunaju so se
spet začeli festival
ski tedni. Baletna sku
pina dunajske držav
ne Opere je nasto
pila na otvoritveni
predstavi s plesom
po ritmu znanega
Straussovega valčka
»Na modri Donavi«.
OGNJENA STRAHOTA
Požar, ki je izbruhnil v
glavnem mestu, se je šii
prodajalcem zaprl izhod
takoj pomagati ljudem,
petnadstropne stavbe. P
klin še v bolnišnici, na
okoliških stavb, pa je
moža, ki se po vrvi sp
URE
RAZSTAVA O LJUDEH,
Pod geslom »Homo legel
čiji zanimivo potujočo
vem muzeju v Mainzu,
je Mexico. Umetniške i
čanje človeka s knjigo !
tografija, ena izmed mm
čitanju ne pozna meja in
novation« v belgijskem
je mnogim kypcem in
dima gasilci niso mogli
rozi skakali skozi okna
ev je zaradi hudih ope-
p uničil razen te še več
1 žrtev. Posnetek kaže
I poslopja t ozki ulici.
INC
e) so pripravili v Nem-
je bila v Gutenbergo-
a na turneji po svetu
tietki ponazarjajo sre-
izličnejših vidikov. Fo-
epo kaže, da užitek pri
PO I.L. IDRIESSE: BRODOLOMCA NA KORALNEM OTOKU
Rise Miha AliČ
13. Niso čakali zaman. Pojavila se je prva
črna plavut in se naglo večala. Potem druga
in še tretja — morski tigri so zavohali kri.
Prihajal jih je cel trop. Obkolili so splav in
se bližali, bližali... Črne plavuti so kot
britve parale gladino.
Zdajci je kriknil mornar Robinson.
Zdrznili so se in pripravili kopja, toda mor-
nar je vnovič kriknil in pokazal nekam z
roko. Zagledali so velik kanu z nenavadnim
jadrom, pletenina iz slame. Kanu je naglo
drsel proti njim, s perjem okrašeni bojev-
niki so strmeli vanje.
Iznenada pa se je dvignil divji vrisk in
buzdovani so šinili nad operjene glave.
Hrup je potihnil šele, ko se je kanu že po-
vsem približal. Brodolomci so molče gledali
čudne prišleke. Bili so pravi velikani, tem-
norjave kože, hudega pogleda, na rokah so
imeli zapestnice iz školjk, okrog vratov pa
ogrlice iz zob morskih psov. Glave so jim
krasile cele krone iz prelepega dolgega per-
ja, nekateri so nosili tudi krilca iz scefranib
bambusovih šib.
Najbolj pa jih je presenetil poglavar
divjakov, ki je bil za glavo večji od bojev-
nikov in je s svoje višave nepremično str-
mel dol na splav
14. Poglavar je stal kot kip in peresa mor-
skega jastreba so mu frfotala v skuštranih
laseh. Bil je pravi orjak z orjaškimi prsmi,
ta Cut-cut, poglavar aureedskih lovcev na
človeške'glave. V zgodovini Koralnega mor-
ja je bilo malo poglavarjev, ki bi vzbujali
večji strah.
Jakcu je kri zledenela v žilah, ko se je
njegov hudobni pogled ustavil na njem; oči
so ležale globoko v lobanji in so bile videti
še strašnejše, ker so jih obrobljali veliki,
rumeno pobarvani kolobarji. Velika usta so
bila razpotegnjena, kot bi se režala. Zraven
Cut cuta je stal Biskea, njegov pribočnik,
čigar nos je bil grdo sploščen od udarca
z gorjačo. Biskea je bil manjši, vendar kre-
pak in lepo raščen. Usta so mu segala od
enega ušesa do drugega, skozi predrte nos-
nice pa mu je bingijala jastrebova noga
s kremplji, razkrečenimi, ko da bi mu bodo
vsak hip zgrabil debelo ustnico. Njegov po-
gled je bil dolgo uprt v mornarčka Sextona.
Mahoma pa je vzkliknil: »Kabi! Kabi!«
Cut-cut je z gorjačo zamahnil proti Jak-
cu in tudi zavpil: »Uak! Uak!«
Zdaj so se vsi divjaki zagledali v Jacka
in Johna. Posadko je oblila zona.
Prvi krmar je dvignil roke v znamenje,
da se predaja.
КШХЛЛКЛ
Vodoravno: .1. razum, 6. ime
sodobnega srbskega književmkà
Davića, 11. odlikovanje, orden,
13. gorska vila iz grške mitolo-
gije, 14. grška boginja modro-
sti, 15. nemški fizik, po katerem
se imenuje enota za električno
upornost, 17. središče francoske-
ga depa.rtœaja Rhône, 18. veliko
industrijsko mesto v Zahodni
Nemčiji, 19. gozdni delavec, 21.
najslabša šolska ocena, 22. glav-
no mesto Baškirske sovjetske so-
cialistične republike, 23. veliko
pristanišče na Siciliji, 25. kemič-
ni znak aa iridi j, 26. začetnici
priimka in imena našega največ-
jega pisatelja in dramatika, 27.
delavec v oddelku železarne, 28.
seme nekaterih rastlin, 30. tuje
žensko ime, 31. ime radijskega
poročevalca Trefalta, 32. sibir-
sko mesto ob izlivu reke Om v
Irtiš, 33. tesen, soteska, 35. dva
različna saglasnika, 37. za-
četnici slovenskega realistične-
ga pisatelja, 38. azijsko-avropska
država, 40. naslov nekdanjih ru-
skih vladarjev, 41. grška črka,
43. verska ločina, 44. posamezni
deli, 45. nekdanji angleški film-
ski producent (Arthur), 47. po-
mladanski mesec, 48. znameniti
sodobni finski arhitekt (Alvar),
49. otočje v Srednji Ameriki
(Veliki in Mali), 51. izvoz, 53.
travnato področje zmernega pa-
su, 54. eno od partizanskih imen
predsednika Tita.
Navpično: 1. madžarski ro-
mantični pesnik (Sandor, 1823—
49), 2. žensko ime, 3. priimek
dveh nemških pisateljev — bra-
tov, 4. ime sodobne slovenske
mladinske pisateljice Perocijeve,
5. kratica za »to je«, 6. oranje,
7. kurip, odposlanec, 8. priljub-
ljen ameriški filmski komik
(Danny), 9. lepi Afroditin ljubi-
mec iz grške mitologije, 10. ra-
nocelnik, 11. pred leti umrli slo-
venski gledališki igralec, znan
tudi kot sestavljalec šahovskih
problemov (Drago), 12. glavna
telesna žila utripalnica, 13. sul-
tanat na jugu Arabskega polo-
toka, 16. jadranski otok z mi-
lim podnebjem, 19. angleški ke-
mik in fizik, izumitelj po njem
imenovane rudarske svetilke, 20.
debelejši konec hloda, 23. pro-
stor za nastopanje artistov in
klovnov, 24. mesto v jugozahod-
ni Grčiji, 27. imovina, imetje,
29. enaka samoglasnika, 30. za-
četnici tragično umrle hollywo-
odske filmske zvezde, 31. žen-
sko ime, 32. osmi del kroga, 33.
naziv za očeta, 34. starinski izraz
za življenje, 35. lani umrli indijski
premier (Lai B.), 36. vrsta liker-
ja, 37. sodobni slovenski balet-
ni plesalec in koreograf (Me-
tod), 39. neodločen izid šahov-
ske partije, 40. tovarna barv v
Medvodah, 42. dalmatinsko mo-
ško ime, 44. pokrivalo, 46. umet-
niška stvaritev, 48. nemški me-
ščanski filozof (Georg), 50. sol-
mizacijski zlog, 52. prejšnja kra-
tica za »konjsko moč«.
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
Vodoravno: 1. sopran, 7. ak-
cent, 13. oprava, 14. spolnik, 15.
rtina, 16. štrk, 17. Ani, 18. Tisa,
19. korist, 21. IV, 22. Aka, 23.
vatel, 24. Lavo, 26. admiral, 28.
kače, 29. 'ilo, 30. pak, 31. Akra,
33. veljava, 37. plin, 38. Tilen,
39. ala, 41. op., 42. amulet, 44.
kler, 45. Rio, 47. urna, 48. lapuh,
49. Ontario, 51. vajeti, 52. kao-
lin, 53. stativ.
»Ti pa gotovo plačuješ visoko najem-
nino!«
»Kot da ne bi še nikoli videl nobene
ženske!«
Damask
Naj stare j mesto sveta
V Damasku novo spodriva staro, a tudi iz novega diha arhaičnost
Bolj ko se bližamo Damasku, bolj postajajo gole in
puste gore nazobčane in izgubljajo blagi videz, ki so
ga imele v Libanonu. V Damask se pride skozi sotesko
iz modrih narezanih skal. Komaj prestopimo mejo
med Libanonom in Sirijo, reklamne napise zamenjajo
arabski in angleški protiizraelski napisi.
V mesto smo prišli ravno,
ko se je bila končala parada
obveznikov predvojaške vzg Ji-
je, ki so jo priredili v čast
neke tuje delegacije. Naš av-
to se prebija skozi gruče
mlademčev v uniformah, ki
se razhajajo. Tudi tu povsod
vise ognjeviti napisi. Kmalu
pridem do hotela, ki je sicer
obnovljen, vendar se mu pc7-
na zob časa, vsekakor ga ni
mogoče primerjati z ameri-
kaniziranimi hoteli v Eej ru-
tu in Jeruzalemu.
Sodobni Damask že požira
starega, dasiravno nekoliko
počasneje kot Bejrut. Nova
poslopja so zgrajena tudi v
skromnejšem in bolj nevtral-
nem stilu. Marsikatero staro
območje je ostalo tako, kot
je bilo skozi stoletja. V ce-
loti pa Damask tudi pod mo-
derno obleko vzbuja občutek
izredne arhaičnosti.
Bilbos na libanonski obali
je, kot se zdi, najstarejše ne-
pretrgoma naseljeno mesto
na svetu. Damask ima tak
primat med večjimi mesti.
Človek ima občutek, da so-
dobna poslopja skrivajo v se-
bi še nekaj veliko starejšega;
prav tak občutek pa imate v
starih zgradbah. Povsod je
nekaj skritega, kot za nekakš-
no špansko steno. To ni le
retorični vtis, ki bi ga človek
imel v vsakem starem mestu.
To sem občutil doslej samo
tu.
Žilavi tradicionalizem
Še nekaj sem v Damasku
na tej poti občutil prvič:
namreč to, da sem v resnici
v muslimanskem svetu. Nišo
še daleč leta, ko je bil Da-
mask mesto togih pravover-
nih tradicij. Ta močni tradi-
cionalizem je še vedno čutiti,
čeprav je že izgubil zgodo-
vinsko patino. Sedanji režim
je pod sovjetskim vplivom.
Marsikaj spominja na Mosk-
vo v malem: v apartmaju v
hotelu je poleg spalnice še
majhna jedilnica z okroglo
mizo in štirimi stoli. Ta pro-
stor je docela neizkoriščen;
jaz nisem niti enkrat stopil
vanj. Na Sovjetsko zvezo spo-
mimja tudi velika skrfb za
muzeje, katerih zbirke se bo-
gate iz dneva v dan s pred-
meti, ki so jih zaplenili za-
sebnikom.
če je kje ohranjeno tradi-
cionalno arabsko življenje,
potem je na trgu, ki je ne-
kakšna dolga pokrita gale-
rija, kamor kdaj pa kdaj v
hladno senco posijejo sončni
žarki. » V skromnih trgovini-
cah je moč najti čudovite
brokate iz damaščanske svi-
le, ročno tkane tkanine, z
rdečo ali želeno modro pod-
lago, prepletene z zlatimi nit-
mi. Po ulicah se podijo tru-
me otrok, ki obletavajo tujce,
medtem ko jih obrtniki vabi-
jo ter ponujajo svoje blago.
Skozi odprta vrata se vidi na
majhna dvorišča, sredi kate-
rih navadno rase drevo.
V Orientu si restavriranje
slik predstavljajo drugače
kot pri nas. Tam popravljajo
slike popolnoma svobodno. V
slovitih mozaikih v dama-
ščanski mošeji so ti »poprav-
ki« že docela prekrili origi-
nal. Na to se je treba priva-
diti in ne gledati preveč na-
tanko: pomembna je celota
in vtis, ki ga podoba napravi.
V mošejah, ki sem jih videl
v Damasku in drugih s/et.'h
krajih, kot na primer v mav-
zoleju, kjer je shranjen Sala-
dinov sarkofag, je povsod
pred glavnim prostorom ne-
kakšna predsoba, kjer so ob
stenah razvrščeni sedeži. Tu
posedajo moški in modruje-
jo; če je mrzlo, prinesejo na
sredo peč in se zbirajo kot
v južni Evropi pri brivcih.
Toda tu debatirajo strastno
in resno, kot bi se zavedali,
da so na svetem kraju.
Stare palače izginjajo
čudovite skrite damaščan-
ske palače pa seveda polago-
ma izginjajo: pravim skrite,
ker njihova zunanjost ni z
ničimer izdajala fantastične
notranjosti. Stale so v uliči-
cah, pogosto slepih, kjer se
je gnetlo »malih« ljudi in na-
vadnih hiš, ki so jim bile ra
zunaj popolnoma podobne.
Pročelja pravzaprav sploh ni-
so bila pročelja, marveč dol-
gi, sivi zidovi, kot v kakem
revnem samostanu. Pogosto
se je v tako hišo prišlo po
ozkem pokritem hodniku, ka-
kršni marsikje v mestih po-
vezujejo dve ulici. Na drugi
strani pa ste se nenadoma
znašli na dvorišču, tlakova-
nem z marmornimi ploščica-
mi; to dvorišče je hkrati vit.
V sredi stoji vodnjak, pa pio-
stor za glasbenike in od tal
do strehe odprti prostori za
pòletno življenje.
Kolikor vem, sta ostali
ohranjeni le dve zgradbi, ki
sta obe iz poznejše dobe, ver-
jetno iz osemnajstega stolet-
ja. V večji in lepši so uredili
muzej. V drugi pa stanuje
in trguje neki starinamar. V
sobah s pobarvanim lesenim
stropom, je nakopičeno bla-
go. V velikem dnevnem pro-
storu, ki se odpira na dvo-
rišče, kažejo preproge stran-
kam.
Ko greste zvečer po ulicah
sodobnega dela mesta, vidite
velike kavarne, v katerih se
gnetejo moški in debatirajo
ali igrajo na karte. V tej
množici pa nisem opazil niti
ene ženske. Večerni Damask
je v celoti prepuščen moš-
kim.
Industrija v Siriji je nacio-
nalizirana, zaradi česar je ve-
liko tujega kapitala zbežalo v
tujino. Njegovi lastniki so šli
za njimi, nekateri pa so osta-
li in ti žive tako kot vedno
živi visoki razred v prehod-
nem obdobju revolucije. So
zmedeni, skušajo vztrajati pri
starih navadah, se prepirajo,
se postavljajo po robu akciji
oblasti z zakoni, ki še niso
ukinjeni, se ukvarjajo s sta-
rinami in hodijo kupovat on-
stran meje, v Bejrut, dve uri
daleč z avtom tisto, česar v
Siriji manjka.
UREJA
ANDREJ NOVAK
■ ■ v
DRUGI PIŠEJO
•••	•' i- t<v< * T - Ш -T '
V dveh urah
okrog sveta
Petindvajsetega junija bo na sporedu prva ofl.
daj a »Mondo vizi je«
V nedeljo, 25. junija, bo lahko 600 milijonov televizij,
sikih gledalcev po vsem svetu gledalo dve uri isti pra
gram. Med 20. in 22. uro po Greenwichu (srednjeevron.
ski čas, v Jugoslaviji od 21. do 23. ure) bo na televj.
zijskih ekranih po vsem svetu prva oddaja »Mondo,
vizije«. Vseh pet celin bo izmenjalo žive podobe, p0.
snete v tistem trenutku. Oddajo bo prenašalo s celine
pet satelitov, ki krožijo po'vesolju.
V programu bo sodelovalo
osemnajst televizijskih mrež,
ki bodo prikazale, kaj se v
tistem trenutku dogaja na
določenih področjih v njiho-
vih deželah. V tej oddaji z
naslovom »Naš svet« bodo to-
rej lahko televizijski gledalci
tako rekoč prepotovali ves
svet. V časih Julesa Verna je
bilo za to potrebnih 80 dni,
dandanes pa le nekaj minut.
Začetek te veličastne predsta-
ve bo označila na ekranih
človeška postava, ki jo je ski-
ciral Leonardo da Vinci, za
to priložnost pa jo je repro-
duciral italijanski sìikar Ger-
mano Faceto.
O tem dogodku so novinar-
je po vsem svetu obvestili iz
Montreala, kjer je zdaj sve-
tovna razstava. Tiskovno kon-
ferenco, ki jo je vodil direk-
tor evropske radiodifuzijske
zveze Heinrik Hahr, so iz
Montreala prenašali po sate-
litu, tako da so lahko nepo-
sredno sodelovali novinarji iz
Rima, Bruslja, Londona, Pari-
za Koebenhavna, Kölna, Pra-
ge in Moskve. Novinarji iz
vsakega mesta so imeli na
voljo deset minut za vpraša-
nja, na katera so nemudoma
dobivali jasne odgovore v an-
gleščini in francoščini.
600 milijonov gledalcev
To dveurno oddajo bo pri-
pravilo deset tisoč strokov-
njakov iz 42 televizijskih po-
staj iz 30 držav. Za snemanje
bodo potrebovali tristo tele-
vizijskih kamer. Uporabili
bodo milijardo in 600 milijo-
nov metrov kablov in elek-
tronskega omrežja, preko ka-
terega bodo oddajali signale
satelitom: enemu sovjetske-
mu in štirim ameriškim, od
katerih bosta dva nad Atlan-
tikom, dva pa nad Pacifikom.
Program bo neposredno
spremljalo 600 milijonov gle-
dalcev, kar je skoraj petina
človeštva. V tistih državah,
kjer oddaje ne bodo mogli
spremljati neposredno, bodo
pozneje predvajali filmske
posnetke oddaje. Do leta 200q
bodo vse televizijske mreže
na svetu lahko kopirale te
filme, ne da bi jim bilo tre-
ba plačati avtorske pravice,
Oddaja bo stala 6 milija^
250 milijonov starih dinarjev
torej vsaka minuta več ko(
štiri milijone.
Zaradi razlik v času v raz-
ličnih področjih sveta bodo
oddajo gledali na Japonske^
26. junija od 5 do 6 zjutraj,
v Avstraliji od 5—7, v Moskvi
od polnoči do dveh, v Vladi,
vostoku od 3—5. Tako bodo
televizijski gledalci na ekra-
nih hkrati gledali dogodke,
ki se bodo dogajali ponoči ¿
podnevi.
Okvirna tema »Naš sveti,
ki bo posvečena naraščanja
svetovnega prebivalstva, bo
razdeljena v več poglavij, ka
te rim bodo uvod posnetki
pravkar rojenih otrok z La
ponske, iz Varšave, Mehike,
Uzbekistana in Montreala.
Ti otroci se bodo rodili z
»Mondovizijo«, zato bodo ta
prvi program shranili v Zdru-
ženih narodih, da ga bodo
lahko leta 2000 pokazali tem
»novorojenčkom«, ki bodo
takrat stari 33 let.
Televizijski sprehod
po svetu
Za uvodom - bo prišlo po
giavje »Svet v tem trenut
ku«. To bo kratek televizij sk
sprehod po svetu: vzlet letala
opolnoči na sovjetskem leta
lišču v Sverdlovsku, sončni
vzhod v Tokiu in Sydneyu
poldan v kanadskih gozdovi!
pri Vancouverju, popoldan v
Central Parku v New Yorku,
večer v Evropi in spet Sverd-
lovsk, ravno še pravi čas, da
bodo lahko »potniki« ujeli le
talo, ki odhaja opolnoči. Po-
glavje bo zaključil posnete!
Zemlje iz satelita.
Drugo poglavje, »Svet la-
kote«, bo posvečeno demo
grafskemu problemu. Na ek
ranu se bodo zvrstili prizori
iz sodobnih tovarn v Wiscon
sinu, gojišče rakov na Japon-
skem, zootehnične raziskave
v Pecsi, (Madžarska) in i!
fitotrona v Canberri. V na
slednjih poglavjih »Prenatr-
pani svet« in »Iskanje popol-
nosti« bodo gledalci med dru
gim videli dela francoskega
slikarja Chagalla, koncerte '
Nemčiji in češkoslovaški,
britanske »Beatle«, sovjetske-
ga klovna Popova, ki bo na
stopal v Odesi, švedska P8
bo prispevala tekmovanje t
kanujih.
Naposled bodo gledalci po
kukali še v »Svet prihodno
sti«: obiskali bodo tovari*
velikariskih leč za teleskop*
v Jeni, si ogledali vzlet rake
te z vesoljsko ladjo v Cap*
Kennedyju, postali na sovjet
skem kozmodromu (ki bo to
krat prvikrat prikazan na te
leviziji), nato pa bodo v Par
ksu v Avstraliji opazovali *
najmočnejšim radiotelesko
pom na svetu zvezde, ki &
oddaljene več tisoč svetlo^
nih let.
V tem edinstvenem progr*
mu bodo sodelovale tele &
žave: Avstrija, Francija, Z3'
hodna Nemčija, Velika Brit*
nija, Italija, Španija, Šved'
ska, češkoslovaška, Vzhodi
Nemčija, Poljska, Madžarski
Sovjetska zveza, Kanada, №
hika, Združene države, ^
stralija, Japonska in TunizJJ8,
12 TEDNIK — VESTNIK
LUUF balsam — LUUF balsam za otroke, za stare in
mlade — proti boleznim prehlada, kašlju, vnetju sapnic,
katarju v žrelu itd. — že mnogo let preizkušeno sred-
stvo. Brez požiranja tablet — potrebno si je z njim
samo natreti prsa in hrbet.
Takojšnje olajšanje, nagel zdravilni učinek!
LUUF balsam (S 14,75) in LUUF balsam za otroke.
(S "13,35 ) bi morala imeti vsaka družina pri hiši.
Dobite ga v vseh lekarnah v Avstriji.
GENERALNO PREDSTAVNIŠTVO INOZEMSKIH
FARMACEVTSKIH TOVARN
OPERNAPOTHEKE GRAZ, Opernring 24
-. : \
KIK »POMURKA«, Murska Sobota
obrat „AGROMERKUh"
objavlja razpis za prosto delovno mesto
ŠEFA KOMERCIALE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev
za nastop dela izpolnjevati še naslednje
posebne pogoje:
—	višja strokovna izobrazba (èkonorn-
ska, komercialna) z najmanj 3-letno
prakso na vodilnem komercialnem
položaju;
—	srednja strokovna izobrazba (eko-
nomska, komercialna) z najmanj 5-
letno ustrezno prakso na vodilnem
komercialnem položaju.
Izbrani kandidat bo sprejet na delo za
nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela takoj. Poseben pogoj je po-
skusno delo, ki bo trajalo 2 meseca. Rok
za prijave je 10 dni po objavi tega raz-
pisa. Prijavi je treba priložiti:
—	dokazilo o strokovni usposobljenosti
—	seznam dosedanjih zaposlitev v obliki
izpisa iz delovne knjižice.
OBRAT
»AGROMERKUR«
I
ADMINISTRATIVNA ŠOLA
PTUJ
Raiceva vil. 2
OBJAVLJA ZA ŠOLSKO LETO 1967 68
JAVNI RAZPIS •
50 DIJAKOV-INJ — NOVINCEV
Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	imeti morajo opravljeno osnovno šolo;
—	stari ne smejo biti več kot 18 let;
—	biti morajo telesno in duševno zdravi.
Prošnji, kolkovani z 0,50 Ndin, naslovljeni na šolo do
24. junija 1967, predani osebno ali po pošti, je treba
priložiti:
—	zaključno spričevalo o dovršeni osnovni šoli;
—	rojstni list;
—	zdravstveni karton iz osnovne šole.
Preizkus ročnih spretnosti bo 26. jun. 1967 ob 7. uri
v šoli. Ta objava velja kot obvestilo o tem preizkusu.
Šola je dvoletna — poklicna in daje zaključno stro-
kovno izobrazbo za naslednje pisarniške poklice:
—	strojepisec;
—	strojepisec fakturist;
—	strojepisec fonodaktilograf (delo z magnetofonom
ali diktafonom);
—	strojepisec specialist;
—	teleprinterist;
—	strojepisec korespondent;
—	stenodaktilograf;
—	pomožni pisarniški uslužbenec;
—	arhivar;
—	ekonom.
Po opravljeni dvoletni poklicni šoli je možen z manj-
šim dopolnilnim izpitom prehod v 3. razred štiri-
letne upravno-administrativne šole in potem še dalje
na ustrezne višje in visoke šole (pravna in upravna
smer).
Morebitna pojasnila daje šola pismeno ali ustno.
Šola zajema v svoj okoliš tudi Pomurje; v Ptuju je
dijaški dom z najnižjo oskrbnino v Sloveniji.
13 TEDNIK — VESTNIK
JOSIP JURČIČ
DESETI BRAT
7
In res je bil Krjavelj naenkrat ves živ.
»O, to pa to! Hudir je pa, hudir.« Rekši se ste-
gne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pri-
trkovaje pravi: »Saj sem ga jaz presekal, o polnoči
sem ga presekal, na dva kosa.«
»Povedi nam, kako je to bilo.«
»Takole: jaz stojim ob enajstih na barki za
stražo pa--«
»Préd si pa rekel, da o polnoči,« mu seže Fran-
ce v besedo.
Krjavelj se ni dal ni temu ugovoru ni smehu
motiti, ampak je svojo trdil in dejal: »O enajstih
je bilo, to še dobro vém. Sam sem stal, megla je bil
in tema kakor v rogu. Zeblo me je pa sabljo sem
imel. Dremoten sem prihajal; zato sem začel tja-
kaj po morju gledati.«
»Kako si po morju gledal, ko je bila tema?«
»Naj bo tema, saj sem imel kresilo in gobo in
drva, pa sem zakuril. — Kar gori v jamboru nekaj
pravi: vrr, vrr, vrr! Jaz gledam, gledam, — ni bilo
nič! Spet dremoten začnem prihajati. Le počenem
tja na tla. Kar se barka tri pota zaguglje sem ter tje.
Jaz gledam, gledam, poslušam, — ni bilo nič. Kar
nekaj sem po morju pride po vodi in z nogami
pravi: comp! comp! comp! Jaz gledam, gledam —
kar vidim, da hudič gre! ...«
»Kako si pa vedel, da je hudič?« vpraša eden
nevernih poslušavcev.
»Kaj bi ne vedel! Ali ni imel rdečih hlač, zele-
ne kapice, kosmatih tačic in takih nohtov na prstih
ko oni-le kavlji pri vagi?«
»Ali te je bilo kaj strah?« vpraša krčmar.
»Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v ro-
kah držal? — No, potlej je tista pošast ali tisti pe-
klenski škrat plezal gori ob barki prav na glas:
škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se
ti je iz oči v oči meni nasproti postavil. Sveta
mamka božja, sedem križev in težav — sem jaz de-
jal — pa sem zavzdignil bridko sabljo in sem za-
mahnil pa sem čez glavo ubral in loputnil: lop! — pa
sem ga presekal .samega hudiča sem presekal, na
dva kosa!«
»Kako ~>a veš, da si ga presekal?« vpraša
Francel j.
»Kaj bi ne vedel, saj je dvakrat padlo v morje;
prvič je reklo: štrbunk! v drugič pa se je slišalo:
štr-bunk! Pa reci potlej, da ga nisem presekal, da
ga nisem na dva kosa presekal.«
»To je res, da si ga! Ná pij, ko si tako dobro
delo storil,« pravi Matevžek. »Ali ti še koza kaj na
Obrščakovo njivo uhaja?«
»O, nič več ne, zdaj sem jo že o z d r avil,
kozo, že dobro dolgo let je tega,« pravi Krjavelj in
prazno kupo na mizo postavi.
»Kako si jo ozdravil?«
»I kako! Kri sem ji spustil, pa se je popravila.
Jaz sem imel s kuho opraviti, moral sem paziti, da
se mi smola v loncu ne užge; zato nisem mogel
zmerom v ¿ozi očesa imeti. Ti Obrščak si mi ve-
dno žugal, da mi jo boš vzel, če bo v škodo hodila.
Kaj je bilo početi? Zaprte nisem mogel imeti, vá-
rovati in vračati zmerom in zmerom nisem ute-
gnil. ćakaj me vrag, čak, ti bom že eno naredil, ko-
zača, da ne boš ven in ven gobca v ograjo tiščala!
Pa sem vzel véliki nož ter sem ga nabrusil na ós in
sem se ulegel na trebuh prav tiho za mejo tam pri
vrzeli, kjer je žival noter hodila. Kaj ti pride! En
gobec trave namuli pa odtrga: hrst! Zopet namuli
— tačas se pa jaz stenem in: šop! porinem nož
kozi v bedro. Kri je tekla kakor v turški vojski in
vpila je uboga Dimka, kakor bi jo na meh drl; jaz
sem pa dejal: čaki, zdaj te ne bo več v škodo.«
»Ali ti je crknila potlej?«
»Kaj še! Kakor ji je tista pregrešna kri odte-
kla, ki jo je zapeljevala, potlej je ni bilo več videti
v škodi in zdaj vem, da nima nihče bolj pohlevnega
živinčeta.«
»Kaj meniš, da je hudobija v krvi?«
»To je da!« vpije Krjavelj. »Slaba kri sama sto-
ri pri živali in pri človeku, da se greh dela. To sem
jaz od učenega Hrvata zvedel v vojakih, na barkah
sva bila vkup. Tam na morju imajo take igle, da pu-
ščajo vsakemu, kdor je uporen, razposajen, hudo-
ben, poreden in pregrešen. Zato sem še jaz kozi
puščal.«
»Kolikokrat so tebi puščali?« vpraša Francel j.
»I te zgaga prekanjenska! Kdaj sem se pa jaz
kaj pregrešil? Nikoli!« odgovori Krjavelj malo hud.
»Klin se s klinom zbija, vino z vinom, glavo za
glavo, tako pa tudi hudobnost s hudobnostjo. Ali
sem vam že pravil, kako sem Bučarjevemu konju
poštatljivost odpravil?«
»Nikoli nisi še pravil!« odgovoré sosedje, čerav-
no je vsak izmed njih to pravljico že Bog ve koli-
kokrat slišal.
»No, spomladi ónega leta, ko je bil lan pozebel,
je .eial Bučar oves po lanišču. Ker je bil hlapec —
tisti Urh je tačas služil Bučarja — nekaj obolel in
je v stanici ležal, ni mogel za brazdo hoditi. Bučar
pride póme in pravi: ,Pojdi, Krjavelj, pojdi boš
namesto Urha ene tri kraje povlekel.' Jaz grem pre-
cej. Bučar mi vpreže tistega serastega konja, ki ga
je prédlansko spomlad konjederec vzel, pred bra-
no in jaz poženem: ti hote! Dvakrat sva šla po
razboru gori in doli V tretje pa poženem: bistahor
po sredi! Pa ni hotel iti po sredi, le v rázbor je silil,
mrha. Cukam za vajeti, cukam, vpijem, pa nazad-
nje se mi pošast še ustavi in se ne gane. Ko bi bil
imel nož, prec bi ga bil popravil, kakor sem kozo,
kar porinil bi ga bil tja v tisto suhoréber. čaki me,
čak, pravim in odpnem vago,o pomerim in mu z vi-
škoma eno tako po rebrih prisolim, da se tri rebra
zlomijo.«
»Kaj te ni Bučar nič oštel, ko si konja končal?«
»Kaj še, saj sem mu rebra spet zravnal.«
»Kako?«
»Kar še enkrat senf loputnil, pa so kosti zopet
nazaj stopile.«
Vem, da bi bil Krjavelj tisto popoldne še neka-
teri izmislek svoje modre in misleče glave sose-
dom povedal, ne samo, kako se žival po novem
zdravi, ampak še druge izkušnje, postavim, kako
je svojo mačko voziti učil, kako je ponočne tatove,
ki so okrog njegove koče lazili, za vselej odgnal,
ko ne bi bil krčmar v tistem hipu zagledal, da dva
mlada gospoda s puškama čez pleča gresta mimo
hiše, in sicer Marijan s Poleska in novi grajski uče-
nik. Vedečni možjč so pa vendar hoteli videti, ka-
ko je poslednji, in so se skozi okno stegnili.
Krjavlju ni bilo mar gospode; ali kakor so ljudjé
trdili, da je neumen, domislil se je zdajci prav po
pameti, da bo treba kmalu plačevati, denarja pa ni
imel, ker je bil ravno za sol in za tobak dal polšest
krajcarjev. Zagodrnjal je nekaj, da ima doma »mol-
zavo kozo«, da mora torej iti molst, ter se je tiho
izmuzal iz sobe, da ni nihče prav vedel kdaj.
ŠESTO POGLAVJE
Na srcu se mi zdi,
en kamen mu leži.
Narodna pesem.
Zapustivši Obrhek, jo je krenil Martinek čez
polje naravnost proti gradu Polesku. V tem hipu
pa ni imel tistega veselega, norčevalnega obraza, ki
ga je ljudem prikupoval. Sicer navšvic zavihane
obrvi so mu bile zdaj upadle; strnile so se nad no-
som v gubanice in odvzele navadno pečat neumno-
sti in preprostote, katera se je drugikrat brala z
njegovega lica. Usta so izgubila polovico svoje širo-
kosti, ob kratkem, to ni bil več deseti brat, ki je v
vasovanjih deklicam čudne reči pravil in preroko-
val, ki je včasih med radovednimi možaki sedel,
ko so kako modro ukrepali in razdirali. Večkrat se
je ozrl okoli in okoli in videč, da je sam daleč
okrog, zatrepetale so mu ustnice in mislil je z
glasno besedo.
Usede se na kamen tik pota, izvleče izpod sraj-
ce debel podolgast šop, v zamazano ruto ovit. Raz-
vije iz nje več listov in jih skrbno pregleduje. In
polahko se Martinekove oči razmočijo in po rja-
vem licu prileze debela solza in kane v velo travo
na tla. »Ljubezen vas je pisala, vé črke, roka, ki me
je edina božala nekdaj; ljubezen vas je sestavila in
vendar imate v sebi smrt, kazen hudobiji. Odpusti
mi, draga mati, če nisem tvoje zapuščine rabil tako,
kakor je bila tvoja volja, samo za svoj dobiček; od-
pusti, če sem dolgo misel imel, da moram z njimi
njega upropastiti, ki je tebe v nesrečo pripravil, ki
ti je vzel mir, mir in še več. Umrle boste z menoj,
ali poprej morate vsaj še drugim ljudém kaj do-
brega storiti, poprej morate njemu spanec prega-
njati z oči, buditi mu vest--«
Od daleč tam je zdajci zapazil Martinek mo-
ža, ki se je z motiko na rami bližal ravno po isti
stezi, ki je mimo njega držala. Naglo odbere iz
svojih pisem eno, druge zopet zavije, skrije v ne-
drije pod srajco, vstane in s hitro stopinjo korači
proti gradu Polesku.
če pravimo proti gradu, ne mislimo s to be-
sedo známovati selišča, ki bi to imenovanje zaslu-
žilo; kajti povedali smo že, da je bil Polesek ne-
kdaj samo drugo bivališče gospodov slemeniških,
pristava; govorimo le z ljudsko besedo, ki razločuje
kmečka in gosposka poslopja in z neko spoštlji-
vostjo meni, da poslednjih, četudi niso posebno od-
lična, vendar ne sme z navadno besedo hiša ime-
novati. Ne samo, da so že nekdanji stavitelji grada
Poleska bolj potrebnosti-in življenje pred očmi
imeli ko lepoto, — tudi zdanje posebno zanemar-
jeno stanje je imelo videz, da bi bil marsikdo to
domovje z večjo pravico imenoval p u š č o.
Na sprednji, to je zapadni strani, moral je člo-
vek skozi stara vrtna vrata ali bolje" vrzel, ker lesa
se je bila že davno polomila in je samo še na spod-
njem vretenu visela. Plot okoli vrtne ograje je bil
tu in tam raztrgan, segnite plotnice so mirno le- i
/
žale, križem preraščene, v koprivah in hobatu. Ozka
steza je peljala do vežnih vrat, iznad katerih se je
bil velik kamen, grb bogvedi katere prejšnje rodo-
vine, iz zida izluščil in padel na tla. Krivec, oskrb-
nik ali pristavnik v Polesku, kakor so mu ljudje
dejali, je bil odvalil ta kamen samo toliko izpred
vežnega praga, da se ni kdo ob njem spoteknil. Zi-
danje ni bilo visoko. Grad je imel samo eno nad-
stropje; na širjavo pa ga je bilo predej, tako da je
bilo veliko izb in shramb praznih. Zid je bil zunaj
osivel, tako da je bilo videti, kakor da bi vse sple-
snovalo. Grad je bil krit s šibrami; tu in tam pa,
kjer je bil sneg ali kjer je burja kako luknjo nare-
dila, zadelana je bila streha z deskami. Hlevi in
drugi podstreški pa so bili kriti s slamo, na kateri
je rasel mah in staroletni tresek. če ne štejetno
nekaj kúretine, pisane mačke in lovskega psa, ni
bilo v vsem Polesku več živali ko dva repa, ena kra-
va in mlad, lep konj v hlevu.
Na majhne kosce razdeljene in z raznimi se-
meni obsejane njive okrog Poleska kakor tudi raz-
novrstna gospodarska orodja in vozovi, ki so bili
zarjaveli in razvrti nakopičeni pod lopo, vse to je
pričalo: da se gospodar ne peča sam s kmetijo,
ampak da je zemlja v najemu.
Po vsem tem bi človek sklepal, da mora gospod
s Poleska kaj ubožen biti. Ali vsi ljudje v okrožju
so vedeli, da to ni res, da imata gospod Piškav in
njegov sin tako življenje, kakršnega si le želita; ne-
kateri so celo trdili, da ima stari Poleskar toliko
denarja, da ga v dveh dneh ne sešteje. To se vé,
da so si veliko glave belili, kako je to, da mu je
doma tako malo mar.
Pa saj so imeli še veliko drugega ugibati, česar
niso mogli razumeti. Zakaj ta stari gospod, ki je bil
kaj čuden mož. Za ves svet se ni zmenil. Dasi je
bil že lep čas v tem kraju, ni imel nobenega zna-
nja, nobenega prijatelja. Vsak dan, poleti in pozi-
mi, je hodil dve uri po stezi ob svojem gozdu, ki
se je raztezal čez velik klanec na vzhodni strani, če
je kdo na teh sprehodih srečal in pozdravil starega
in zamišljenega moža suhega obraza, majhne posta-
ve, črnikastega lica, v dolgi, že oguljeni rjavi suk-
nji, je snel svojo dolgo pipo, iz katere je ven in ven
kadil, iz ust ter je malo nakimal, govoril pa nikdar
nič. Ko so ga enkrat kmetje spoznali, jeli so se ga
zato nekako bati ter so se mu radi že od daleč
ognili.
S komer je imel kaj opraviti, s tistim je bese-
doval samo toliko, kar je bilo potrebno. Za prvega
je njegov sosed Slemeničan včasi prišel k njemu;
ali tudi temu je gospod Piškav kmalu videti dal,
da mu ni nič dolžen in da ga ne vidi rad pri sebi.
Zato se ga je tudi le-tá ogibal. Tolika je bila gospo-
dova odurnost, da je nekdaj, ko je videl, da ga go-
spod fajmošter, častitljiv starček, gre obiskat, za-
povedal Krivčevi ženi, naj reče duhovnemu gospo-
du, da ga ni doma. To se vé, da je Krivčevka skle-
nila roke, klicala Boga in vse svetnike na pomaga-
nje, ker ni mogla razumeti, kako ne bi bil človek
takega posvečenega gosta vesel.
14 TEDNIK — VESTNIK
Zmaga igralcev
tenu sa
V prejšnji številki smo v
članku o celjskih teniških
igralcih in njihovem delu pi-
sali, da bo njihovo sodelova-
nje v štajerski skupini re-
publiškega teniškega tekmo-
vanja bolj ali manj simbolič-
no in da se ne nadejajo uspe-
hov. Toda že v prvi tekmi so
nas Celjani ugodno presene-
tili. Na gostovanju v Maribo-
ru so premagali temkajšnjo
ekipo Arhitekt z 2:1.
Posamezni dvoboji so po-
tekali takole: Klemene (Ce-
lje): Poiane (Arhitekt) 1:6,
3:6, Godnik (Celje): Muhič
Arhitekt) 6:4, 7:5 ter igra pa-
rov Godnik-Jazbec: Polano-
Muhič 6:4, 4:6, 6:4.	EG
Tekmovanje v I. in II. celjski nogometni skupini je v
polnem teku. Na lestvici v prvi skupini trenutno vodi NK
Žalec (na sliki), ki pa ima le točko prednosti pred Šmart-
nim. Tako se bo v zadnjih štirih kolih vnel hud boj za
prvo mesto med Žalcem. Šmartnim, Brežicami in Rade-
čami. V drugi skupini bo zanesljiv prvak ekipa Štor, nogo-
metaši Sevnice pa so sploh odstopili. V mladinski ligi vodi
ekipa Celja pred Kladivarjem, v pionirski pa Kladivar
pred Štorami. (Foto: T. Tavčar).
PIONIRSKA ATLETSKA OLIMPIADA
Množii'a talentov
k kar smo pretekli četr-
'џ dan mladosti videli na
ijj0nu Borisa Kidriča v
jlli je enkratno. Prva pio-
atletska olimpiada je
piorna uspela. Uspela je
gitati, z organizacijo in
piskom mladih gledalcev.
[5tod Klemene je prav
3fo lahko ponosen na svo-
idejo o pionirski atletski
Dpiadi. Ponosni pa so lah-
ko tudi pionirji, ki so tokrat
prikazali odlične rezultate,
ostre borbe in disciplinira-
nost. Slednjič so lahko ponos-
ni tudi vsi ostali sodelavci,
ki so se potrudili, da je
edinstvena športna priredi-
tev uspela v vseh pogledih.
Vse je bilo tako kot na pravih
olimpijskih igrah: defile po-
sameznih ekip z zastavami in
napisi posameznih sodelujo-
čih šol, vsaka ekipa v svojih
dresih, dviganje olimpijske
zastave itd. Skratka, prizori,
ki bodo v očeh vzgojiteljev
in mladine še dolgo nepo-
zabni. Tudi kolajn za osvoje-
na prva tri mesta ni manjka-
lo. Delili so jih upravitelji
posameznih šol, ki so imele
na tekmovanju svojo ekipo,
nekatere pa so podelili tudi
posamezni celjski atletski re-
korderji.
Tekmovanje je pokazalo,
da je med našo mladino veli-
ko atletskih talentov. Trener-
jem AD Kladivar res ni bilo
težko pri ugotavljanju njiho-
ve kvalitete. Posamezniki so
dosegali rezultate, ki veliko
obetajo. Seveda le ob vztrajni
in sistematični vadbi. Tako je
pionir škoberne pretekel 60
m v času 7,4 sekunde, Vrhov-
nik 400 m v 57 sekundah,
kroglo je vrgel Planinšek
12,72 m, v daljino je skočil
Skok 516 cm, v višino pa Ram-
šak 150 cm, razen slednjega,
ki je iz tretje so vsi zmago-
valci iz četrte osnovne šole.
Med dekleti je Pavšerjeva v
na en m doseçrla odličen
8,1 sekunde, v daljino je La-
sečnikova skočila 433 cm,
kroglo je Fajdičeva sunila
9,12 m, na 300 m je tekla
Zupančeva 44,5 sekunde (vse
četrta osn. šola), Beškovniko-
va (druga osn. šola) pa je v
višino skočila 130 cm. Poleg
zmagovalcev pa so tudi osta-
li dosegali odlične rezultate
in pokazali obilo smisla za
atletiko — kraljico športov.
Vrstni red ekip je bil sledeč:
1. IV. osn. šola 1795 točk, 2
I. osn. š. 1577, 3. II osn. š.
1370, 4. Osn. š. Hudinja 1365,
5. osn. š. Polule 1352, 6. osn.
š. Vojnik 1307, 7. III. osn. š.
1294, 8. osn. šola Štore 1189,
9. osn. šola Dobrna 1159.
Kot otvoritev, je bil tudi
zaključek prvih pionirskih
olimpijskih iger slavnosten.
Na stadionu menda ni bilo
človeka, ki bi ne kazal zado-
voljstva, da je prireditev od-
lično uspela. Postati mora
tradicionalna.	EG
MEDOBČINSKO PRVENSTVO PIONIRJEV
Najboljši Celje-mesto
Prejšnjo nedeljo je bilo v
Celju v organizaciji celjskega
gimnastičnega centra medob-
činsko pionirsko prvenstvo v
vajah na orodju. Udeležilo
Se ga je 73 pripadnikov par-
tizanskih društev Celje me-
sto, Celje Gaberje, štore in
Šempetra. Na žalost se tek-
movanja niso udeležile vrste
iz Braslovč, Mozirja in Šo-
štanja.
Rezultati-pionirji višji raz-
red: 1. Celje mesto 276,2,
2. Celjee Gaberje 252,2 - po-
samezniki: 1. KrošI 57,7,
2. škoberne /oba Celje me-
sto/ 57,2. Pionirke-višji raz-
red: 1. Celje Gaberje 230 t.,
2. Celje mesto 225,6 — posa-
mejnice: 1. Meznarič 47,5,
2. Solujič 47,3 /obe Celje Ga-
berje/; — pionirji nižji raz-
red: 1. Celje mesto 214,3,
2. Šempeter 201,8 — posame-
zniki: 1. TiZinger 44,5, 2. Špo-
Ijar 43,1 /oba Celje mesto/
— pionirke nižji razred:
1 Celje mesto 233,3, 2. Celjee
Gaberje 218,5 — posamezni-
ce: 1. Skale 47,7, 2. Belcer
46,9 točk /obe Celje mesto/.
S tem tekmovanjem so bi-
1 azaključena številna prven-
stva organizirana kot pred-
priprava za pionirsko repub-
liško prvenstvo, ki bo bo to
nedeljo V Ljubljani. MR
ŠPORT

Strelsko
tekmovanje
Minska zveza za telesno
turo Celje je pred dnevi v
Idu s programom sindi-
Kh športnih iger razpisa-
prvenstvo v streljanju z
¡no puško. Ekipo bo se-
ljala ekipa šestih strelcev
štirih strelk. Tekmovanje
na strelišču pri Petričku.
Pionirski
rokometni
turnir
1 počastitev dneva mlado-
je pretekli teden pionir-
rokometni turnir, ki so
ga udeležile štiri ekipe. V
Bu je A ekipa RK Celja
Kagala ekipo osn. šole
ble s 7:6. Tretje mesto je
fdla ekipa Žalca, četrto
B ekipa RK Celie
____v
Pohod li. grupe na Štajersko
Druga grupa odredov je krenila na svoj znameniti po-
hod v noči na 20. junij s štirimi bataljoni v jakosti 551
borcev, oboroženih s 431 puškami, 25 puškomitraljezi, 2
težkima strojnicama in drugim orožjem. Varetov I. ba-
taljon Pohorskega odreda je moral ostati na položajih pri
Stični za zavarovanje svobodnega ozemlja in je julija pre-
šel kot II. bataljon Zapadnodolenjskega odreda v sesta-
vo V. grupe odredov. Vojska II. grupe odredov se je pod
skrivnim imenom »Leteča grupa« premikala v štirih ko-
lonah v smeri Turjak—Cerknica.
Spotoma je Zdirarvkov bataljon — hoteč pri Verdu
ustaviti tovorni vlak in ga nato s polno paro pognati
na borovniški viadukt, da bi ga s tem porušil — ustavil
opolnoči 28. na 29. junija vlak z okoli 600 initerniranci
ter jih v spopadu z italijanskim spremstvom več kot polo-
vico rešil, da so se pridružili notranjskim in dolenjskim
partizanom. Bataljon je dohitel grupno glavnino nad Vrh-
niko.
Kakor hitro so Italijani konec junija začutili II. gru-
po v Polhograjskih Dolomitih, so proti njej poslali moč-
nejše sile, Nemci pa so na gosto zastražili svojo mejo.
Ob poskusu preboja štirih vzporednih kolon v noči na 1.
julij se je med ostrimi borbami prebil čez mejo le Jan-
kov bataljon, ki se je potem na Gabrški gori povezal s
Poljanskim bataljonom. Zdravkov, Simonov in šiškov ba-
taljon so se morali vrniti ter so se takoj zatem spopadli
z močnimi italijanskimi enotami, ki so jih pritiskale k
meji. S spretnim manevriranjem je nato grupna glavnina
3. julija le prišla čez in na Gabrško goro, medtem ko je
ostal šiškov bataljon v Dolomitih in se je nekaj pozneje
na Dolenjskem vključil v Tomšičevo brigado.
Po načrtu štabov I. in II. grupe odredov bi začeli splo-
šno vstajo na Gorenjskem z osvoboditvijo Poljanske do-
line. Ko pa so načrt zaradi dolgih priprav začeli izvajati
13. julija z napadom na Lucine, je že nemška ofenziva
prisilila partizane v obrambo. Po hudih bojih na Gabrški
gori sta se Zdravkov in Simonov bataljon prebila na Ble-
goš in Jankov na Jelovico. Proti koncu julija so Nemci
obkolili Blegoš in se je še Simonov bataljon od tam pre-
bil na Jelovico. Po reorganizaciji enot II. grupe v dva
bataljona se je Simonov bataljon z grupnim štabom 11.
avgusta podal na pot ter se z Jelovice med stalnimi spo-
padi prebijal čez Krvavec in Kamniške planine do Kam-
niškega bataljona in na Menino planino ter naprej na
Štajersko — na Dobrovlje. Obkoljeni Kranjčev bataljon
(dotedanji Jankov bataljon) se je po reševanju iz sovraž-
nih obkolitev na Jelovici začel 19. avgusta prebijati preko
vrhov Karavank ter je prispel preko avstrijske Koroške
do Travnika in Bele peči ob tedanji koroško-štajerski me-
ji, kjer se je konec meseca sešel s I. štajerskim bataljo-
nom. Od Zorkovega bataljona sta se dve četi z Gorenjske-
ga vrnili na Dolenjsko ter se vključili v Gubčevo brigado,
ena četa pa je prispela na štajersko.
V nemški protipartizanski ofenzivi na Gorenjskem, v
v kateri naj bi po Himmler j evem ukazu ne izbirali sred-
stev, je sodelovalo nad 10.000 vojakov in policistov v 18
bataljonih in nekaj samostojnih četah, opremljenih s tan-
ki, oklepnimi avtomobili in topovi. Sovražnik je zapovr-
stjo čistil najprej Poljansko dolino, nato kamniško pod-
ročje, Selško dolino in Jelovico, Blegoš, ponovno Jelovico
in kamniško področje, Pokljuko, tretjič Jelovico in tako
dalje. Tako sta bili I. in II. grupa odredov vse poletje
zapleteni v hude boje, imeli sta precej izgub ter nista
mogli uresničiti načrta Glavnega poveljstva na Gorenj-
skem. II. grupa odredov se je po približno 25 večjih bo-
jih zmanjšala na dva bataljona ali na okoli 120 mož.
Po dobrih dveh mesecih, kolikor je trajal pohod na
štajersko, so borci med stalnimi spopadi in premiki, brez
hrane, bosi, utrujeni, nekateri hudo bolni, često brez vod-
nikoy v neznanih krajih, vestno in požrtvovalno izpolnje-
vali svoje dolžnosti in naloge, pri čemer so se še posebej
izkazali vojaški in politični voditelji. Pri vsem tem so
se morali prilagajati povsem drugačni bojni taktiki, ka-
kršno so uporabljali proti italijanskemu sovražniku. Nem-
ške enote so skušale obvladati vse svoje okupacijsko pod-
ročje z zasedami in patruljami, s skorajda partizanskim
načinom bojevanja.
PREOSNOVA POLITIČNIH ORGANIZACIJ NA
ŠTAJERSKEM V ZAČETKU LETA 1942
Po številnih in množičnih nacističnih vdorih v orga-
nizacije KPS in OF na štajerskem leta 1941 so tako os-
novne, krajevne, okrajne in okrožne organizacije kot Po-
krajinski komite KPS za severno Slovenijo oziroma Po-
krajinski odbor OF za štajersko stopali v leto 1942 moč-
no okrnjeni. Nacisti so do konca leta 1941 uničili enega
za drugim domalega vse člane Pokrajinskega komiteja od"
Slavka Šlandra-Aleša, Leona Novaka-Feliksa, Blaža Röcka-
Silva, inž. Jožeta Hermanka ter inž. Rada Iršiča-Gregla do
številnih drugih znanih organizatorjev in voditeljev na-
rodnoosvobodilnega gibanja. V neenakem boju na življe-i
nje in smrt z veliko močnejšim okupatorskim strojem,"-
pijanim zmag na evropskih bojiščih, se je na terenu us-
pelo obdržati le rekdim političnim delavcem, pa še tem,
stalno zasledovanim in preganjanim v najtežjih pogojih
delovanja — kot potrjuje nadaljnji razvoj narodnoosvobo-
dilnega gibanja na štajerskem — ni bilo dano preživeti
več kot le še nekaj mesecev, morda leto dni. Preživele
pionirje ljudske revolucije iz tistega obdobja je lahkoo
prešteti na prste.
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
ĆE ST E POZABI Lì. ||
KINO
Kino Union: od 1. do 5. 6
Krogla za zločinca, amer. CS,
od 6. do 8. 6. Signal nad me-
stom, jugosl.
Kino Metropol: od 1. do 4.
6.	Kačje usnje, amer., od 5.
do 7 6. Hajduk Janošik, če-
ški, barvni CS.
Letni kino: od 1. do 2. 6.
V pravem času, angl. CS, od
3. do 5. 6. Močnejši od sla-
ve, amer, barvni CS, od 6. do
7.	6 Konziški fantje, ital.
španski
DEŽURSTVA
Danes objavljamo delovni
čas nekaterih specialistčnih
ambulant v celjski bolnišnici.
Oddelek kirurgije:
Specialistična splošna ki-
rurška in traumatološka am-
bulanta poslujeta vsak dan
od 8. do 19 ure. Pred in po
tem času pa sprejema nujne
primere kirurška dežurna
ekipa.
Specialne kirurške ordinaci-
je:
Urološka ambulanta: pone-
deljek, torek in petek od 15.
do 19. ure, četrtek od 16. do
19. ure. Odgovorni ordinari-
US doc. dr. Zvonimir šušter-
šič.
Visceralna kirurška ambu-
lanta: vsak torek in petek
od 12. do 16. ure. Odgovorni
Ordinarius prim. dr. Janez
Jenšterle.
Kirurgija roke: ponedeljek,
sreda, petek od 14.30 do 19.30
VREME
VREMENSKA NAPOVED ZA
CAS OD 1. DO 11 JUNIJA
Trajen dež z ohladitvijo se
pričakuje nekako 7 in 8. ju-
nija, lepo vreme pa'6. in od 9.
do 11. junija. V ostalem delo-
ma sončno, vendar nestalno s
pogostimi plohami oziroma ne-
vihtami.
Dr V M.
— odg. ordin dr. Heribert
Strokol.
Ortopedska specialistična
ordinacija: ponedeljek od 8
do 17. — dr. Nikola Majne
rič, torek od 8. do 19 Franc
Srakar, sreda od 8. do 14.
dr. Nikola Majnarič, od 8. do
17 dr. Nikola Majnarič, od
10 do 14. dr Nikola Majna-
rič.
Otroke sprejemajo vsak to-
rek in sredo.
Varikološka ambulanta:
vsak torek od 14.30 do 19.30
dr. Pavle Knez.
Ambulanta za otroško ki-
rurgijo: vsak ponedeljek in
četrtek od 11 do 13. ure —
odg. ordin. prim, dr Edo
Lakner
Kot to velja za internistič-
ne bolnike, naj tudi kirur-
ške napoti zdravnik splošne
prakse
Ginekologja in porodništvo:
Specialistčna ginekološko-
porodniška ambulanta poslu-
je vsak dan od 7.30 do 13.30.
ure in od 14. do 19. ure, ra-
zen ob sobotah popoldne. Od-
govorni ordinarusi specalisti
pa so: Dopoldne — ponede-
ljek — dr. Leopold Ile, dr.
Marta Krofi, torek — dr. Jo-
že Barič, dr. Milan Bekčić,
dr. Franc Kokol, sreda — dr.
Slavko Peterlin, dr. Borut
Malenšek, dr. Peter Killer,
četrtek — dr Marta Krofi,
dr. Leopold lic, petek — pri-
marij dr. Rudolf Cik, dr.
Slavko Peterlin. Popoldne:
ponedeljek dr Franc Kokol,
dr. Milan Bekčič, torek —
dr. Marta Krofi, dr. Borut
Malenšek, sreda dr. Leopold
lic, četrtek dr. Slavko Peter-
lin, petek — prim. dr. Ru-
dolf Čik, dr. Jože Barič
Ob sobotah dopoldne «ordi-
nira nadzorni zdravnik gi-
nekološko-porodniškega oddel-
ka. Ginekološke bolnice spre-
jemajo z napotnico ali brez
nje
CELJSKI TRG
Zadnjih nekaj dni je bila
celjska tržnica bolj slabo
preskrbljena. Nekaj časa je
primanjkovalo sadja, nato pa
so tržnico spet založili s češ-
njami po 400 in jagodami po
800 do 1500 dinarjev kilo-
gram. Jabolk je seveda že
malo, tista, ki pa jih še pro-
dajajo, stanejo 250 do 300 di-
narjev in še celo slaba so.
Za solato je treba odšteti od
250 do 500 dinarjev, za čebu-
lo pa, ki je še zmeraj draga,
600 do 800 dinarjev, medtem
ko prodajajo letošnjo po 300
dinarjev kilogram. Stari
krompir je po 80 do 100, no-
vi pa po 240. špinača je po
300- Nadvse veliko je na trž-
nici jajc. ki stanejo 40 do 45
dinarjev. Tako poceni že dol
go niso bila, zato pa tega ne
moremo reči za perutnino,
saj stane odrasla kokoš kar
3000 dinarjev.
KNJIGE
Državna založba: 1. Listina,
Kocbek, 2. Rodin, Vallace,, 3.
Jenny, Unset, 4. Upor voja-
kov, Kirst, 5. Ljubljana v
ilegali.
Naša knjiga: 1. Saga o For
sytih, Galsworthy, 2. Posled-
nja ljubezen, Cotain, 3. Džin-
giskan, 4. Nega in vzgoja
otroka, 5. Ivačič, Kuharica
Mladinska knjiga: 1. Saga
o Forsytih, Galsworthy, 2
Poslednja ljubezen, 3. Zdrav-
vnik Arrovsmith, Lewis, 4.
Nanga Parbat, Buhl. 5. Jenny,
Unset
PLOSCE
V Celju so v preteklem ted-
nu prodali največ naslednjih
gramofonskih plošč:
Elektro: 1 Fermans Fer-
mit, 2. Radmila Karaklajič,
Berba grozdja, 3. The Beach
boys, 4. Očkov praznik, Meli-
ta Avsenak, 5. The Beatles.
Radio: 1. Jodlerji iz Tiro-
la, 2. Lipi dani ribara, 3. The
Beach boys, 4. Rudi Bardor-
fer, Cez travnike zelene, 5
Ana štefok, 2. Vse rože sveta,
Veseli hribovci.
Astra Contal: 1. Odluči ti,
Lado Leskovar, 3. Larina pe-
sem, Nada Kneževič, 4. Va-
nja Stojkovič, Nije zlato sve,
što sije.
KMETIJSKI
KOMBINAT ŽALEC
OBRAT
„MIROSAN"
proda na licitaciji
naslednja osnovna sredstva:
—	VOZ VPREŽNI
—	PUHALNIK ZA SENO
—	TOČILO ZA MED
—	ALFA 50 lit
—	VPREŽNE GRABLJE
Licitacija bo na obratu v Ka-
sazah 7. junija 1967, ob 9. uri
za družbeni sektor in ob
10. uri za zasebnike.
OGLAŠUJTE
V DNEVNIKU
DELO
LETOVANJE
člani počitniške zveze Ju-
goslavije lahko letujejo v le-
tovišču »Goran-Savinja« v
Makarski za 13,50 Ndin dne
vno, ostali mladinci do 25
let pa za 15.00 Ndin dnevno.
Gostje, ki niso člani počitni-
ške zveze plačajo 17 Ndin na
dan. Letovalo bo šest izmen
po 12 oziroma 14 dni. Prva:
od 18. do 29. junija, druga:
od 30. junija do 13. julija,
tretja: od 14. juliaj do 25 ju-
lija, četrta: od 26. julija do 8.
avgusta, peta: od 9. do 20. av-
gusta, šesta od 21. avgusta do
3. septembra. Rezervacije
sprejema mladinska turistič-
na poslovalnica Popotnik v
Celju za 3.250 starih dinar-
jev.
ŽRTVE
РКОМЕТд
OTROK PRED КОЦј
Kolesar JOŽE PERg¿.
peljal s Kolesom svojo
MARIJO DOBLIŠEK q
karjev ulici v Šoštanju ^
nepreglednem ovinku гц
nenadoma skoči, pred t.
otrok PETER VRTAOllfc
ga je pourj in sam z
tadel Mati je dobila 2
pretr 't možganov,
irò otrok in kolesar nista
la Do^kodovana
ZBIL KOLESARJA
AIA UZ ŠTARKELJ se
pr pelja s kolesom iz Ma¡.
giadca \ Laško, ko гПц
preo pošto v Laškem pr¡]
ijal nasproti mopedist FR»i
MA-JPK in se iz neznai
razlogov zaletel v kolesa
ter ga zbil po cesti. Koie¡
je dobil poškodbe po gia
Motorist ni počakal na luj
nes reče
NEPREVIDNOST
Ca železniške postaje se
proti Brežicam peljal qj0
rist Jože špiler pred nj¡
pa na cesto zapeljal ц
ni avtomobil /ojaške rsjsti
cije. ki ga je upravijaJ v
IMRF CIKLOS Avto ti "ibi
sc r. prepričal, je ce¡
prosT3 in t3k*~ zapri po ц
tor i «tu. Ta ima dvojni ¿¡
noge v gležn u in po^kođ
na glavi.
PROSTA CESTA
KONRAD ZUPANC ]<?
kombijem zavozil na Mi
borsko cesto izpred hiše.
da bi se dovolj prepričal
je cesta prosta. Tedaj se
v sprednji del avtomoi
zaletel mopedist IVAN F
V AO, ki se je peljal p:
Vojniku. Pri trčenju je d(
mopedist hujše telesne
škodbe.
ZA VOZIL NA
PLOČNIK
Proti središču Celja se
po Teharski cesti peljal i
torist KAREL KOROŠEC
blagem ovinku ga je zane
in je zavozil na pločnik i
se prevrnil. V celjski boli
nioi so ugotovili, da ima p
tres možganov, zlom 1¡
ključnice in desnega kolka
VLAK V AVTOMOBI1
Nesreča se je zgodila
železniškem prehodu ces
III. reda Žalec—Griže. J0¡
DIMEC je s tovornjakofn i
stal pred zaprtimi železni
mi zapornicami. Po 15 mii
tah čakanja so se zaporu
dvignile in avtomobil je i
vozil na tir. Tedaj pa je
postaje pripeljal vlak in zal
v prednji del tovornjaka I
ga rinil nekaj metrov. Zapi
nice je iz neprevidnosti n
pri prometnik železniške P
staje Žalec, škodo na av>
mobilu so ocenili na 5J
N dinarjev.
PADEL S KOLESOM
Po cesti III. reda Senti
— Dramlje se je peljal
sar VLADIMIR GOl*
GR ANC. Ko se je v LazahP
ljal po klancu navzdol, je 1
vozil na kup gramoza in P
del po cesti. Dobil je pretf
možganov.
Po sklepu delavskega sveta z dne 12. febr. 1967
razpisuje
REMONTNO PODJETJE LJUBNO OB SAVINJI
ENOTA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJ-
SKIMI HIŠAMI V DRUŽBENI LASTNINI
na dan 16. junija 1967, ob 9. uri
JAVNO LICITACIJO na upravi podjetja za pro-
dajo naslednjih objektov:
1.	Ter. štev. 53
a)	stanovanjska hiša, izklicna
cena znaša	25.958,00 ND
b)	gospodarsko poslopje, iz-
klicna cena znaša	25.000,00 ND
c)	lesena kašča. izklicna cena
znaša	8.000,00 ND
2.	Homec-Brdo št. 22
a) stanovanjska hiša, izklicna
cena znaša	15.250,00 ND
3.	Dol št. 34
a) stanovanjska hiša, izklicna
cena znaša	54.024,00 ND
Ogled objektov je možen vsak dan. Vsa pojas-
nila se dobijo na upravi podjetja.
Udeleženci licitacije morajo položiti 10% var-
ščino: — pravne osebe — barirani ček in po-
oblastilo svoje delovne organizacije.
TELEVIZIJA
NEDELJA, 4. VI.
9.25 Poročila, Ljubljana; 9.30
na izlet na Gorenjsko — oddaja
narodno zabavne glasbe, Ljublja-
na; 10.00 Kmetijska oddaja, Za-
greb; 10.45 Tisočkrat zakaj — od-
daja za otroke, Beograd; 11.30
Pustolovščine z Južnega morja —
serijski film za otroke, Ljubljana;
12.00 Nedeljska TV konferenca
(do 13.00), Zagreb; — športno po-
poldne; 19.05 Perry Mason — se-
rijski film, Ljubljana; 20.00 TV
dnevnik, Beograd; 20.45 Cik cak,
Ljubljana; 20.50 Zabava vas Mija
Aleksič — III. oddaja, Beograd;
21.50 Portreti in srečanja, Zagreb;
22.05 Zadnja poročila, Ljubljana.
Drugi spored
18.00 in 20.00 Spored italijanske
TV.
PONEDELJEK, 5. VI.
11.40 Ustavni sistem SFRJ —
TV v šoli, Ljubljana; 16.55 Poro-
čila, Zagieb; 17.00 Mali svet —
oddaja za otroke, Zagreb; 17.25
Risanke, Zagreb; 17.40 Kje je,
kaj je, oddaja za otroke, Beo-
grd; 17.55 TV obzornik, Ljublja-
na; 18.15 še en krajcarček imam
— slovenska narodna pesem iz ci-
kla »Lepe pesmi so prepevali«,
Ljubljana; 18.45 Znanost in teh-
nika, Ljubljana; 19.05 Portret Pa
via Kunaveria, Ljubljana; 19.15
Tedenski športni pregled, Beo-
grad; 19.40 Izbrali so šport — re-
portaža, Ljubljana; 20.00 TV dnev-
nik, Ljubljana; 20.30 Cik cak,
Ljubljana; 20.36 Ivo Štivičič: Cas
rakov — TV igra, Zagreb; 22.15
Glasbena oddaja, Zagreb; 22.45
TV dnevnik, Beograd.
Drugi spored — do 21.00 tudi na
kanalu 9
17.55 Včeraj, danes, jutri, Za-
greb; 18.15 Tedenska kronika stu-
dia Sarajevo, Zagreb; 18.30 Odda-
ja narodne glasbe studia Sara-
jevo, Zagreb; 18.45 Znanost in
mi, Zagreb; 19.15 Tedenski šport-
ni pregled, Beograd; 19.40 Propa-
gandna oddaja, Zagreb; 19.54 La-
hko noč otroci, Zagreb; 20.00 TV
dnevnik, Beograd; 21.00 Spored
italijanske TV.
TOREK, 6. V.
18.25 Poročila, Ljubljana; 18.30
Torkov večer, Ljubljana; 18.50
Svet na zaslonu, Ljubljana; 19.30
TV obzornik. Ljubljana; 20.00
Trentov poslednji slučaj — angle-
ški celovečerni film, Ljubljana;
21.30 Kulturna panorama, Ljublja-
na; 22.10 Zadnja poročila, Ljublja-
na.
Drugi spored — od 21.00 tudi na
kanalu 9
18.00 Poročila, Beograd; 18.10
Torkov večer — Ljubljana, Za-
greb; 18.30 Telesport, Zagreb; 19.10
Turizem, Zagreb; 19.40 Propagand-
na oddaja, Zagreb; 19.54 Lahko
noč, otroci, Skopje; 20.00 TV
dnevnik, Beograd: 21.00 Spored
italijanske TV.
SREDA, 7. VI.
17.30 Naše prijateljice živali —
ser. film, Ljubljana; 17.55 TV
obzornik, Ljubljana; 18.15 Zdru-
ženje radovednežev, Zagreb; 19.00
Na sedmi stezi — športna odda-
ja, Ljubljana; 19.30 Mozaik krat-
kega filma, Ljubljana; 20.00 TV
dnevnik, Beograd; 20.30 Cik cak,
Ljubljana; 20.38 Günter Weisen-
born: Balada o Eulenspieglu — II.
del, Ljubljana; 21.50 Iz del W. A.
Mozarta, Ljubljana; 22.05 Zadnja
poročila, Ljubljana.
DRUGI SPORED — do 21.00 tudi
na kanalu 9
17.55 Včeraj, danes, jutri, Za-
greb; 18.15 Združenje radovedne-
žev, Zagreb; 19.00 Reportaža, Za-
greb; 19.30 TV pošta, Beograd;
19.54 Lahko noč, otroci, Beogread;
20.00 TV dnevnik, Beograd; 21.00
Spored italijanske TV
ČETRTEK, 8. VI.
16.10 Ustavni sistem SFRJ —
TV v šoli, Ljubljana; 17.05 Poro-
čila, Ljubljana; 17.10 Pesmica in
sonček — mladinska igra, Ljub-
ljana; 17.55 TV obzornik, Ljub-
ljana; 18.15 Mladinska tribuna,
Zagreb; 18.35 Po izbiri — odda-
ja resne glasbe, Zagreb; 19.00 Ofe-
lija — humoristična oddaja, Beo-
grad; 19.40 TV prospekt, Za-
grad; 19.40 TV prospekt, Za-
greb; 19.54 Propagandna medigra,
Ljubljana; 20.00 TV dnevnik, Beo-
grad; 20.30 Aktualni razgovori,
Beograd; 21.10 Popularna drama.
Beograd; 22.10 TV dnevnik, Beo
grad.
DRUGI SPORED — do 20.00 tudi
na kanalu 9
17.55 Včeraj, danes, jutri, Za-
greb; 18.15 Spored JRT; 19.54
Propagandna oddaja, Zagreb; 20.00
Spored italijanske TV.
PETEK, 9. VI.
17.20 Poročila, Zagreb; 17.25 Od-
daja za otroke studia Sarajevo,
Zagreb; 17.55 TV obzornik, Ljub-
ljana; 18.15 Brez parole —mla-
dinska oddaja, Ljubljana; 19.00 V
zanki — sovjetski serijski film,
zanki — sovjetski serijski film,
Ljubljana; 20.00 TV dnevnik, Beo-
grad; 20.30 Cik cak, Ljubljana;
20.37 Festival slovenska popev-
ka 67 — prenos, Ljubljana; 21.50
On in ona, zgodba o vodi — fran-
coska kratka filma, Ljubljana;
22.25 Zadnja poročila, Ljubljana.
DRUGI SPORED — do 20.00 tudi
na kanalu 9
17.55 Včeraj, danes, jutri, Za-
greb; 18.15 Znanost 67, Zagreb;
19.05 Mozaik — odd. st. Saraje-
vo, Zagreb; 19.54 Lahko noč, otro-
ci, Beograd; 20.00 Spored itali-
janske TV
SOBOTA, 10. VI
17.55 TV obzornik, Ljubljana;
18.15 Smoki — serijska mladinska
igra, Beograd; 19.00 Vsako so-
igra, Beograd; 19.00 Vsako so-
boto — pregled TV sporeda, Ljub-
ljana; 19.15 Zdravstvuj Moskva
— kulturna reportaža, Ljubljana;
19.45 Cik cak, Ljubljana; 20.00
TV dnevnik, Beograd; 20.30 Cik
cak, Ljubljana; 20.38 Nekaj nove-
ga, nkaj starega, Zagreb; 21.50
Golo mesto — serijski film, Ljub
ljana; 22.35 Karlsruhe: Evropsko
prvenstvo v plesu za amaterje,
Evrovizija; 23.45 Zadnja poroči-
la, Ljubljana.
DRUGI SPORED — do 20.00
tudi na kanalu 9
17.55 Včeraj, danes, jutri, Za-
greb; 18.15 Mladinska igra Beo-
grad; 19.00 Ko sem bil še maj-
hen, Beograd; 19.15 Sprehod sko-
zi čas, Beograd; 19.40 Propagand-
na oddaja, Zagreb; 20.00 Spored
italijanske TV.
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
KO M PAS
wiKTl V JUNIJU: Ö dm NICA
Џ CANNES - MONTE CAR-
ГЈ-v 6 đni STUTTGART —
Dortmund - München, 7
AŽURNA OBALA - 6 dni
SOLOGNA - PERUGIA - RA-
Sena, il dni Budimpešta -
krakow - warsava, u
Sri DUNAJ - PRAGA - BER-
?UJ - KÖBENHAVN -
¡JlüCKHOLM, 10 dni CARI-
MBAD - SOFIJA, 9 dni BU-
ialPEŠTA - PRAGA - MÜN-
CHEN - ZÜRICH
gelane programe za posamez-
na potovanja prejmete v po-
hvalnici KOMPAS Celje ozi-
roma vam jih po želji pošlje-
jo na vaš naslov
Vsi KOMP ASOVI prevozi bo-
jo izvršeni z najsodobneje
opremljenimi avtobusi znamke
,MERCEDES«
PRED vsakim potovanjem
Ìli izletom obišite tu-
ristično avtobusno pod-
Îetje kompas celje, tom-
5icev trg 1. telefon 23-50
NA LUNO NE MORETE!
jo pa ne pomeni, da bi ne mogli
liti v poltretji uri v Beogradu ali
iez dvanajst minut na Brniku! Cas
»ostaja vse bolj dragocen in od
njega zavisijo pogosto veliki po-
ti.. Si hočete ogledati izpod ne-
ba Celje in okolico?
AEROKLUB CELJE uvaja novost!
1ero taxi, ki je mimo turistič-
ne atraktivnosti čista poslovna
taja.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
OD 2.-9 juni-
ja 1967:
Marjan TISELJ,
veterinar
Celje, Savinjska
3/II, Savinjsko
nabrežje, telefon
štev. 28-71.
Dopoldne: tele-
fon štev 25-52!
KMETIJSKI
IZOBRAŽEVALNI
CENTER — CELJE
objavlja za šolsko
leto 1967-68
razpis
za vpis v naslednje
flvoletne poklicne šole
Vrtnarsko šolo
•ÎEDLOG PRI CELJU
toLJEDELSKO-ŽIVINOREJ-
SKO ŠOLO ŠENTJUR
sadjarsko-vinogradni-
ško šolo KRŠKO
[°goji za vpis:
^očana osemletka in veselje
poklicev v kmetijstvu.
^elidati naj vložijo prošnje
** Kmetijski izobraževalni
*Gter Celje, Ljubljanska 93.
J°Snji naj priložijo zadnje
^lsko spričevalo in zdravni-
spričevalo.
^ vseh šolah so domovi.
pótala oskrba bo znašala od
50 do 250 Ndin mesečno.
SLC Celje
SU)VENSKO LJI DS>KO
GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 3. maja, ob 20. uri: Plau-
tus: DVOJČKA. Go'stovanje v
Vojniku
Nedelja, 4 junija, ob 10 uri: J
Žmavc: PODSTREŠJE Prvi mla-
dinski nedeljski.
Petek, 9. junija, ob 20. uri: Ž. Pe-
tan: BESEDA NI KONJ. Gosto
vanje v Dobrni.
Sobota, 10 junija, ob 20. uri: Z.
Petan: BESEDA NI KONJ. Go-
stovanje v Šmartnem ob Paki.
Nedelja, 11. junija, ob 15 uri:
Plautus: DVOJČKA. Gostovanje v
Apačah pri Gornji Radgoni
Nedelja, 11. junija, ob 20 uri:
Plautus: DVOJČKA. Gostovanje v
Gornji Radgoni.
CELJSKA
TURISTIČNA
ZVEZA
PROSTE KAPACITETE
Na celjskem turističnem področju
je dovolj prostih mest v zdravili-
ščih Dobrna, Rogaška Slatina, La
ško, v hotelih Evropa in Celeia v
Celju, Savinja v Laškem, Paka v
Velenju, Turist v Gornjem gradu,
Planinskem domu v Logarski do-
lini in drugih. Rezervacije so po-
trebne le za skupine ob sobotah.
KOPALIŠČA
Kopalni bazen v Rimskih Toplicah
je odprt vsak dan razen ponedelj-
ka. Temperatura vode 28', kopali-
šče Podčetrtek odprto vsak dan,
zdravilna voda temperature 353 C.
Pokrit bazen v zdravilišču Dobrna
odprt vsak dan od 7—17. ure. ob
nedeljah od 8—18. ure. Kopališče
v Celju bo odprto"l. junija, kopa-
lišče v Šoštanju pa 25 t. m.
PRIREDITVE
V Velenju barski program in ples
vsak dan razen ponedeljka, v Ce-
lju imajo ples vsako soboto zvečer
v Samopostrežni restavraciji in v
hotelu Celeia, vsako nedeljo popol-
dne na Starem gradu v Celju in
na Gori Oljki, v Rogaški Slatini in
Dobrni pa vsako soboto in nedeljo
popoldan. Na vrtu gostišča Koper
imajo godbo vsak dan razen po
nedeljka od 17. do 22. ure, oh
nedeljah tudi dopoldne ôd 10.—12
ure.
PLANINSKE POSTOJANKE
Planinski dom na Okrešlju le
redno oskrbovan, snega je za
smučanje dovolj. Koča pod Olševo
in koča pod Ojstrico na Klemenči
jami sta oskrbovani, ob nedeljah
ji' oskrbovana tudi Majerholdova
okrepčevalnica pod Pavličevim sed-
lom. Oskrbovani so tudi bife pod
Slapom Savinja, dom na gori
Oljki in koča na Lisci.
Sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah
razpisuje na podlagi 15. člena zakona o urejanju in oddaji
stavbenega zemljišča (Uradni list SRS, štev 42/66)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo delno urejenih stavbenih zemljišč v Šmarju pri
Jelšah, k. o. Šmarje, v Rogaški Slatini, k. o. Ratanska vas,
v Rogatcu, k. o. Rogatec in v Podčetrtku, k. o. Podčetrtek
za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš, frizerskega salo-
na in garaže.
Javni natečaj bo za stavbna zemljišča v k. o. Šmarje in
k. o. Podčetrtek v Šmarju pri Jelšah
dne 13. junija 1967
ob 8. uri v pisarni sklada, soba štev. 20, (poslovna stavba
občine), za stavbna zemljišča v k. o. Ratanska vas v Roga-
ški Slatini
dne 14. junija 1967
ob 9. uri v prostorih Obrtnega komunalnega podjetja v
Rogaški Slatini, za stavbna zemljišča k. o. Rogatec v
Rogatcu
dne 14. junija 1967	„
ob 13. uri v prostorih krajevnega urada.
Podatki razpisa javnega natečaja.
V izklicni ceni niso zapopadene morebitne odškodnine za
sadno in drugo drevje, posevke in podobno in se bo odškod-
nina naknadno določila po uradni ocenitvi.
Izklicana cena obsega odškodnino za stavbno zemljišče v višini
7.50 din in stroške za pripravo zemljišča v višini 3.50 din,
razven za stavbna zemljišča v k. o. Podčetrtek.
Sklad si pridržuje pravico, da odškodnino za pravico upo-
rabe stavbnega zemljišča poviša na ceno, ki bi bila prejšnje-
mu lastniku nacionaliziranega zemljišča morebiti priznana
od pristojnega organa in bi bila višja od izklicne cene.
Rok za plačilo odškodnine in stroškov za pripravo zemljišča
je 15 dni po prejemu odločbe o oddaji zemljišča.
Rok za pričetek gradnje je koledarsko leto 1967, za dokonča-
nje pa koledarsko leto 1969.
Varščina znaša 20 % od izklicne cene glede na v razpisu
navedeno površino stavbnega zemljišča, ki se mora vplačati
pred javnim natečajem v dobro tekočega računa Sklada za
komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah, štev, 5073-
652-56-053 ali pa v gotovini pred pričetkom natečaja.
Rok za predložitev ponudb je 10". junij 1967.
Zazidalni načrt je interesentom na vpogled med uradnmi
urami v pisarni sklada v Šmarju pri Jelšah, soba štev. 20Д.
številka: 10/1-1967
SKLAD ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST
ŠMARJE PRI JELŠAH
PREKLIC
^pisani FRANC DEŽE-
¡¡rN zidar pri Obrtnem
¡j^jetju »Splošne obrtne
^vnice Laško« preklicu-
J^j neresnične izjave, ki
¡¿^ jih govoril v vinje-
stanju proti vodilnim
3zbencem, dne 20. maja
v gostilni Ane Perdih
Enodnevne piščance
in jarčke
do starosti 3 mesecev si lah.
ko nabavite vsak torek in
sredo v valilnici Kmetijske
zadruge v Naklem pri Kra-
nju. Z enomesečnim predna-
ročilom pa si lahko zagoto-
vite pri težkih pasmah 12 %
pri lahkih pa 20 a/0 popusta.
Enodnevne piščance pošilja-
mo tudi po železnici.
Muli
tPfßlusi
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO pomočnico sprej-
mem. Naslov v upravi lista
OLGA MANDELC upokojenka iz
Zidanškove 32 gre v pomoč k
manjši družini.
SAMOSTOJNEGA MESARSKEGA
IN ZANESLJIVEGA POMOČNI-
KA »SEKACA« SPREJMEM. Nu
dim 150.000 Sdin plače, hrano in
stanovanje. Interesenti se naj
zglase osebno na dogovor. Mesa
rija LESJAK. LIVNICA PRI MA
RIBORU.
ZIDARJA, ki bi v Celju strokovno
izvršil fasado iščem. Naslov v
upravi lista.
RAZNO
OTROKA dam v varstvo na dom.
OTROK. Naslov v upravi lista.
K LINAR Miloš, ključavničarstvo
Celje, Vrunčeva 14, izdeluje in
montira aluminijaste karnise v
raznih barvah, palice za zave-
se za montažo v lesene kar-
nise in okvirje za rolete
PRODAM
KOŠNJO prodam. Gornik, Ul. Bra
tov Vošnjakov 35 (Nova vas)
VEČJO količino dobrega jabolčm-
ka pod 150 Sdin prodam. Naslov
v upravi lista
3000 1 DOBREGA jabolčnika pro-
dam. Naslov v upravi lista.
TELICO — »SIMENTALKO« ro
dovniško prodam. Trnovlje 13
KUHINJSKO OPREMO (manjše
oblike) prodam. Naslov v upra-
vi lista
NSU — PRIMO 175 ccm dobro oh-
ranjeno prodam. Ul. Bratov Kre-
snikov 30.
OTROŠKO posteljo in otroški vo-
ziček poceni prodam. Celje, Ipav-
čeva 16 — levo, od Í4 ure dalje.
SKORAJ novo izredno lepo furni-
rano otroško posteljico z vlož-
kom prodam Dvoršek, Otok 17
DVOSEDE2NI moped prodam. —
Rihtar, »Ljubljanski dnevnik« —
Celje.
NOVO hišo z velikim vrtom blizu
železniške postaje prodam. Na-
slov v upravi lista.
ELEKTRIČNI štedilnik gorenji* —
prodam Petrovič, Miklošičeva
11 B, Celi>
uvožen šotor prodam ugodno. —
Kovač, Otok 17
OPEL — OLIMPIO 52 zelo dobro
ohranjeno prodam. Informacije
dobite pri Miroslavu Oblaku,
urarstvo Prešernova 6 — Celje.
200 1 JABOLČNIKA, velik olean-
der in 2 školjki za izlivnike pro-
dam J. šulgaj, Celje, Polule, Ve-
gova 4
TRI okna 1.60 X 1 m — rabljena
prodam. Konrad Kamenik. Are
lin 1 — Škofja vas
ELEKTRIČNO kitaro* z ojačeval-
cem prodam. Ivan Rozman, Pro
žinska vas 47 — Štore
ŠTIRIOKENSKI šotor — baldahin,
skoraj nov prodam Pojasnila:
tel. 32-25
STAVBNO parcelo na lepi legi v
bližinji okolici mesta (elektrika
čez cesto) prodam ugodno. —
Naslov v upravi lista.
PRALNI stroj candy 75 tovarniško
nov poceni prodam Jože Zelič,
Kaplja vas 52 — Prebold — Sav.
dolina.
POROČNA prstana prodam Naslov
pustiti v upravi lista.
NSU — 1000 L prodani. Ogled v
popoldnevih — Drapšinova 9 —
Celje.
NSU — MAX, 8000 km prodam V
račun vzamem ček za avto. Ja-
kob Jurkošek Tavornik 19 —
Štore.
ITALIJANSKI moped 4 taktni pro
dam. Naslov v upravi lista.
LEPO veliko stanovanje in krasno
parcelo prodam Pismene ponud-
be na upravo lista pod šifro »10
minut od mesta«
SLADKO seneno košnjo prodam.
Dernovšek, Osta v Lo krovec 34.
FIČKA, FIAT 750, zelo dobro
ohranjen, z vgrajenim italijanskim
motorjem, prevoženih nad 50.000
kilometrov, ugodno prodam Po-
nudbe pod šifro »960 000« na upra-
vo lista	GPS
STANOVANJE
LEPO nagrado nudim tistemu, ki
mi preskrbi neopremljeno sobo.
Kovinotehna — Celje — Ratej.
TRISOBNO stanovanje z verando
in pritiklinami, vrtom in garavo
zamenjam za dvosohno v bloku
Naslov v upravi lista.
PRITLIČNO eitosobno stanovanje
v centru mesta zamenjam za so-
bo ali podstrešno stanovanje,
lahko malo izven mesta Milan
Tratnik, Slomškov trg 5 — Ce-
lje.
VSELJIVO hišo % manjšim gospo-
darskim poslopjem, garažo, \ km
iz Celja proti Savinjski dolini
prodam. Informacije: Ivan Hrva-
tič, Teharje 51.
DVOSOBNO komfortno stanovanje
z balkonom (visoko pritličje) v
Veselovi 6, zamenjam za enako
po možnosti s centralno kurjavo.
Naslov v upravi lista.
LJUBLJANA — CELJE! Novo mo-
derno dvosobno komfortno sta-
novanje v Ljubljani zamenjam za
enako ali večje v Celju. Ostalo
po dogovoru. Ponudbe na naslov:
Precizna mehanika, D. Grobel-
nik, Mariborska c. 54 — telefon
31-03
MANJŠE enosobno stanovanje s
pritiklinami v prvem nadstropju
—	center mesta Celja, zamenjam
za večje tudi v Celju. Ogled od
1. junija dalje. Naslov v upra-
vi lista.
MLAD ZDRAVNIK išče opremlje-
no sobo s posebnim vhodom. —
Naslov v upravi lista.
TRIČLANSKA družina nujno išče
stanovanje ali večjo sobo v Ce-
lju ali okolici. Nagrada in po
želji plačilo za leto vnaprej. —
Ponudbe na naslov: Brglez Breg
44 — Celje.
VELIKO dvosobno stanovaje z vse-
mi pritiklinami, posebnim vho-
dom, velikim vrtom, zamenjam
za manjše dvosobno stanovanje
ali veliko sobo v Celju ali bliž-
nji okolici: Jakob Jeršič, Gra-
ščina »Prešnik«, Šmartno v Rož-
ni dolini
STAREJŠI USLUŽBENKI-cu od-
dam opremljeno sobo s kopalni-
co Naslov v upravi lista.
ENOSOBNO stanovanje iščem v
Cel,ju ali Žalcu. Nudim lepo na-
grado. Ostalo po dogovoru. Kari
Preložnik, Vrb.ie 89 — Žalec
KUPIM
SOBO najraje z garažo (možnost
garažiranja) vzamem v najem ali
kupim Ponudbe pod šifro »SAM
—	250 ND«.
ZEMLIIŠČE ob Savinji, delno
gozd, delno travnik više od Pol-
zele kupim Ponudbe: Ilovar, Ce-
lie. Prešernova 8
«Aerili II*
CELJE, VELENJE,
MOZIRJE, KRŠKO,
KRAPINA, HRASTNIK
ŠOŠTANJ
1.	IZLETI FO DOiVlOVlNI
Organiziramo izlete, ek-
skurzije m prevoze po
ožji tn širši domovini
ter na ogled turističnih
m športnih prireditev
2.	IZLETI V TUJINO V
MAJU — PUTNIK
Enodnevni:
—	TRST preko Sežane
55 Ndin;
—	TRST preko Gonce
1 Ndin;
—	GRADEC 50 Ndin;
—	ŽABNICA 75 Ndin;
Dvodnevni:
—	BENETKE 150 Ndin;
—	CELOVEC - 2ABNI
CA - TRST 170 no-
vih din,
—	DUNAJ 200 Ndin;
—	BUDIMPEŠTA 234
Ndin
IZLETI SO IZ CELJA, IZ
OSTALIH KRAJEV DO-
PLAČILO
ia organizirane sKupine
'OSEBEN POPUST! Za
»rganizirane skupme PRO-
ЖАМ1 PO ŽELJI! ZA OR-
iANIZATORJE POPUST!
/SI PROGRAMI V POSLO-
VALNICAH IZLETNIKA
iizLefxmilc
Stanovanjsko podjetje Celje razpisuje na osnovi čl.
7 Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
prometu z zemljišči in stavbami
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjskih hiš. Dražba bo v petek,
dne 9. junija 1967, ob 8. uri v Gledališki	ulici št. 2,
pritličje — levo, za naslednje hiše:
izklicna cena
Janežičeva 22, dvostanovanjska hiša	33.743 ND
Miklavški hrib 16, enostanovanjska hiša	133.149 ND
Maistrova 4a, enostanovanjska hiša	28.516 ND
Kopitarjeva 3, enostanovanjska hiša	124.315 ND
Teharska 62a, enostanovanjska hiša	8.804 ND
Vojnik št. 13, enostanovanjska hiša	15.045 ND
Vojnik št. 123, dvostanovanjska hiša	59.826 ND
Zg. Hudinja št. 32, dvostanovanjska hiša	39.375 ND
Zg. Hudinja št. 33, dvostanovanjska hiša	26.119 ND
Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti
pri blagajni Stanovanjskega podjetja Celje varščino
v višini 10 odst. izklicne cene.
Ostali pogoji in opis hiše so razvidni iz oglasa na
oglasni deski Stanovanjskega podjetja Celje, Gleda-
liška ulica 4-1.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
PODRUŽNICA 507 — CELJE
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
ZA SEDEŽ PODRUŽNICE V CELJU:
1.	DVE DELOVNI MESTI VIŠJEGA INŠPEKTORJA
V ODDELKU KONTROLE
2.	DVE DELOVNI MESTI INŠPEKTORJA V OD-
DELKU KONTROLE
3.	ENO DELOVNO MESTO ANALITIKA
Za delovna mesta pod točko 1., 2. in 3 je potrebna
visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri.
ZA EKSPOZITURE LAŠKO, SLOV. KONJICE
IN ŠOŠTANJ:
4.	PO ENO DELOVNO MESTO VIŠJEGA KONTRO-
LORJA ALI KONTROLORJA (skupaj tri delovna
mesta), za katero je potrebna visoka oziroma
višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri.
Osebni prejemki se bodo izplačevali po Pravilniku
o delitvi sredstev za osebne dohodke Službe družbe-
nega knjigovodstva. Za delovna mesta višjega in-
špektorja in inšpektorja v Podružnici Celje ter višje-
ga kontrolorja v Ekspozituri Slov. Konjice je na
razpolago po eno komfortno družinsko stanovanje.
Prošnje, kolkovine z din 0,50 upravne takse in živ-
ljenjepis v rokopisu, spričevalo o zadnjem razredu
srednje šole, maturitetno spričevalo in diplomo vi-
soke, oziroma višje šole je treba poslati Službi druž-
benega knjigovodstva, Podružnici Celje do 12. ju-
nija 1967.
TEHNIŠKA ŠOLA
CELJE
razpisuje
sprejem novincev za leto
1967-68 in sicer:
60 dijakov v I. letnik
gradbenega odseka in
90 dijakov v I. letnik
strojnega odseka
Vpišejo se lahko kandida-
ti, ki so uspešno dokon-
čali osemletko in v teko-
čem le-tu ne bodo dosegli
18. let
Prijave za vpis (Drž. zal.
Slov. obr. 1,20), kolkovane
s 50 Sdin, sprejema ravna-
teljstvo šole do 21. junija
1967. — Kandidati morajo
prijavi priložiti:
1.	Spričevalo o dokončani
osemletki ^
2.	zdravniško potrdilo
3.	»Vprašalni list«
Dne 23. in 24. junija bo ob
8. uri testiranje znanja kot
na vseh drugih srednjih
šolah v Celju iz: slovenske-
ga jezika, tujega jezika in
matematike.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljubljene
hčerkice — sestrice
DARJE PETECIN
se iskreno zahvaljujemo
vsom sorodnikom, prijate-
ljem in sodelavcem, ki so
jo spremilLna njeni zadnji
poti, ji darovali vence in
cvetje. — Zahvaljujem se
čč. duhovniku za častno
spremstvo in govor.
Še enkrat vsem prisrčna
hvala!
mamica, atek
in sestrica I renca
TEDríiK, 1. JUNIJ 1У67 17
Pohod na Čebine
Ura je bila že tri popoldne,
čas, ko bi morala prva sku-
pina mladincev že zapustiti
zbirališče in se odpraviti, pa
so le transparenti in nekaj
mladincev oznanjali, da se je
v Žalcu, v soboto 20. maja
popoldne, nekaj dogajalo.
Osrednji in edini mladin-
ski tednik v Sloveniji Mladi-
na je namreč s sodelovanjem
zasavskih mladincev in bor-
cev, pripravil pohod na Če-
bien, na mesto, kjer so pred
tridesetimi leti ustanovili
Komunistično partijo Slove-
nije. Vasica čebine nad Za-
gorjem je tako postala mej-
nik v zgodovini slovenskega
naroda in vsa mladina Slove-
nije je v soboto m nedeljo
počastila kraj, kjer so prvič
v slovenski zgodovini odloč-
no začrtali pot naši samo-
stojnosti.
V Žalcu je bilo zbirališče
mladincev iz celjskega ob-
močja. Tam so se zbrali Ve-
lenjčani, šoštanjčani, žalča-
ni in Celjani.
Kmalu po tretji, ko so or-
ganizatorji že obupavali pa
je le steklo. Kar v skupinah
so prahajali mladi taborniki,
počitničarji... in avtobus je
bil kmalu poln. Začetni strah
in nervoza, češ pa ravno Ce-
ljanov ne bo, ko so tako bli-
zu, je hitro minil. Na Lokah,
kjer je bila odhodna točka,
smo se prešteli. 130 taborni-
kov, počitničarjev, pripadni-
kov naše armade se je zbra-
lo. Trije borci: Tarzan, Ro-
bert in Milan, ki so sprem-
ljali mladince, so zaživeli.
Pričeli so obujati svoje spo-
mine na tiste čase, ko so kot
kurirji prehodili vse hribe
tam okoli, spominjali so se
časov, ko so morali gaziti
sneg in prenašati pomembno
pošto ter spet obujali veselo
plat partizanskega življenja.
Vsi trije so prvič po dvajse-
tih letih obiskali stare steze
in prvič so zdaj brez bojaz-
ni in z veseljem hodili z mla-
dimi na čebine.
Partizanska mama pri Ro-
per tu, kot po domače pravi-
jo hiši v Loki, je takoj spoz-
nala svoje varovance. Bila je
vedra, nasmejana ter je г
nasmehom pravila anekdote.
»Veste, podnevi so bili pri
nas Nvmci, ponoči pa parti-
zani in oboji so spraševali
drug za drugega. Pa sem jim
rekla, obojim, skupaj hodite,
da ne boste drug za drugega
spraševali...«
Ob koncu nam je dejala:
»Pjebi, da se boste lušt mei.«
Sobota zvečer na Vrheh.
še vedno prihajajo brigade
tabornikov in drugih udele-
žencev. Slovesno, v kolcmi in
z razvitimi prapori.
ITabor še ni urejen. Nepre-
stano vrvenje, živžav ter pe-
sem, vselej spomnijo, da ta-
borijo mladi ljudje, takšni,
ki so skrbi ob koncu tedna
pozabili in ki so željni novih
poznanstev. In poznanstva so
hitro sklepali. Okoli tisoč u-
deležencev, kolikor jih je bi-
lo v soboto v taboru na Vr-
heh, je prišlo s Primorskega,
štajerskega, Dolenjskega
ko da je zbrana vsa mlada
Slovenija.
Ob pol devetih zvečer so
zagoreli taborni ognji. Zado-
nele so partizanske pesmi,
pogovori so postajali manj
hrupni, pogledi ob ognjih
zamišljeni, tu in tam se je
oglasila kitara ... tabor je
šele zdaj resnično zaživel.
Naslednji dan, v nedeljo,
so šotori še vedno stali. Po
osrednji proslavi na čebinah,
kjer je govoril tov. Miha Ma-
rinko, so prve skupine že
odhajale.
»Daleč smo doma, moramo
oditi... smo slišali vsepov-
sod. Seveda, lepo je bilo,
radi bi še ostali, takšnih sre-
čanj si še želimo... Pa ko-
liko smešnic je bilo slišati
drugo jutro, ko je bilo na
Vrheh in čebinah več tisoč
ljudi. Beležnico sem imel
polno vtisov.
— Zapišite, je prišel k me-
ni tabornik Črtomir iz Ta-
borniškega odreda Otok, da
smo ponoči ukradli zastavo
trboveljskim tabornikom. —
Seveda taka je nava/da med
nami... zakaj pa niso bili
dovolj pozorni Hm, šele do-
poldne smo jim jo vrnili.
Drugič pa rvaj pazijo ...« Pa
saj vsakdo, kdor je le enkrat
taboril, pozna vsè te dogo-
divščine t
Vrhé, kjer je bil tabor, so
bile popoldne v nedeljo praz-
ne. Nobenega šotora več, nič
živžava, le veter je bil vedno
močnejši ter je raznašal vče-
rajšnje ostanke. Ostanki pa-
pirja so se kopičili, se turob-
no zvijali in kazali sledove
življenja.
še se bomo srečali na če-
binah, Vrheh ali kje drugje,
so enoglasno zatrdili udele-
ženci.
JANEZ PIRŠ
BESEDA
MLADIH
„Dobra družina''
Jezuiti: Dajte nam otroka
do petega leta, potem pa
ga naj vzgaja kdor hoče, o-
stal bo vedno naš.
Smiselno sicer skop pre-
govor, ki pa odpira akutno
vprašanje današnjega časa:
vzgoja doraščajočih otrok.
Nisem strokovnjak, menim
pa, da imajo na oblikovanje
odnos med starši, neprimeren
stav in pojmov o vrednosti
otroka odločilni pomen po-
manjkljivosti kot brezobziren
odnos do sosedov, laži in ne-
iskrenost, zavist, zlobnost, lov
za denarjem.
Starše obiščejo nezaželjeni
gostje. Da bi se jih otresli,
starši naroče otroku, da jih
ni doma. Otrok odpravi goste,
čeprav se mu sprva to upira,
pozneje za spozna učinek de-
janja, prične gledati laž kot
eno najlažjih oblik premago-
vanja težav. Taikšnemu deja
janju sledi še ogovarjanje
odpravljenih obiskovalcev
ali sosedov ... Vse to ustvar-
ja otroku čudno podobo o
ljudeh in mu vzbuja občutek
negotovosti, medtem ko star-
ši to hitro pozabijo. Starejši
napake prekrivamo z zuna-
njim videzom, otrok, ki se ne
zna pretvarjati, pa svojo
brezobzirnost manifestira bu
čneje, kar pa je večkrat ne.
sprejemljivo za okolico. Тсхј^
njihovi izpadi so samo ргеф.
menzionirane negativne dru.
žine in ožjega okolja, v kate.
rem živijo.
Ob posameznih izpaiih
večkrat zasledimo besedici
»boljša družina«, iz katere iz.
haja izgrednik. Mislim, da
materialno stanje v takšnih
primerih ne igra pomembnej
še vloge. Kaj pomeni »dobra
družina«? Starši na položaji!)
ali v dobrih poklicih? V res
niči obstajajo »slabe druži-
ne«, ki otroku niso dale
prave vzgoje. Koliko mater
samohranilk je vzgojilo odlič.
ne ljudi, ko so prale tuje pe
rilo in trdo služile kruh?
S tem sestavkom nisem
imel namena, niti možnosti
v celoti osvetliti problema
vzgoje otrok s te strani, tem
več samo opozoriti na po
membnost družine in star-
šev pri vzgoji odraščajočih
otrok. Starši bi morali dosle-
dno upoštevati in uresničevat]
vsa pisana in nenapisana
pravila vzgoje in se pred ot
roki čutiti odgovorne tako
materialno kot moralno.
ZVONKO PERLIČ
PREDSTAVLJAMO
Slane Zatler
»Naša mladinska orga-
nizacija je dobro delala,
dokler v podjetju ni bilo
znanih sporov. To je zelo
vplivalo na mlade ljudi,
tako da v tem obdobju
nismo poskušali z resneij-
šim delom.«
»Kakšne probleme mladi
najbolj občutite?«
»Marsikdaj naletimo na
staro miselnost nekaterih
naših predpostavljenih to-
varišev, ne vseh. Vajenec
v podjetju težko dobi do-
pust, tediaj ko ga potrebu-
je in želi. Zakonsko mu
pripada dopust, ko konča
šolo, vsakdo bi ga pa rad
imel tedaj, ko gre vsa
družina na dopust. Mladi
smo izredno občutljivi za
razne nepravilnosti.«
»Si redno zaposlen?
Kdaj delaš za mladinsko
organizacijo?«
»Nekoč, ko smo bolj
dielali, sem izgubil več ča-
sa, kar se je poznalo tudi
pri osebnem dohodku.«
»Podjetje se je razdeli-
lo, ker se je enota trgo-
vine odcepila. Boste ime-
li zdaj dva mladinska ak-
tiva?«
»Verjetno bosta res dva
aktiva, sklenili pa smo, da
bomo zelo sodelovali.
»Si že dolgo v podjetju?«
»Od 1959. leta. Leta 1962
pa sem naredil izpit za
avtomehamka.«
»Kaj bi te najbolj raz-
veselilo v tem poklicu?«
»Nova, moderno urejena*
delavnica, kot sem jo vi-
del v Kragujevcu.«
»Kako uporabiš prosti
čas?«
»Največ igram šah, pa
tudi v kino rad hodim. V
spominu sita mi ostala
predvsem diva filma: Od
tod do večnosti in čas
življenja — čas smrti.«
»Stanuješ v Ponikvi. Se
misliš preseliti?«
»Res je, da vstajam ob
četrt četz štiri zjutraj in
da se vrnem domov šele
ob 15.00, vendar upam, da
si bom lahko prihodnje le-
to kupil avtomobil in mi
ne bo treba z vlakom v
službo.«
»Kakšni so tivoji načrti
za bodočnost?«
»Rad bi končal srednjo
tehniško šolo, seveda se
moram še prej vpisati.«
»Si zadovoljen z delom
in plačo?«
»Z delom da, plača pa
bi lahko bila malo večja,
sicer pa mislim, da si to
vsi želijo.«
M. SENIČAR
KRIZA V ODNOSU MLADIH DO ŠPORTA
Brez izhoda?
že dlje casà ne manjka
razprav o odnosu mladih do
športa, žal moramo ugotoviti,
da je večji del teh razprav
površen in močno enostran-
ski. Seveda takšne razprave
ne vodijo k boljšim rezulta-
tom. Manjka predvsem bor-
be za realizacijo stališč, kate-
rih pa nimamo vedno niti
oblikovanih. V teh razpravah
se največkrat govori o novih
pogojih, razvajenosti mladi-
ne, večjemu standardu itd.
Nobenega dvoma ni, da je
ravno v spremenjenih pogo-
jih razlog za trenutno kritič-
no stanje. Pa vendarle ti
spremenjeni pogoji niso ta-
ko enostavni ali zgolj slučaj-
no izbrani.
Najpomembnejša sta dva
razloga. Brez dvoma gre za
določeno časovno preokupa-
cijo mladih ljudi, ki jo pogo-
juje predvsem izredna dina-
mika vsakodnevnega življe-
nja. Seveda ne gre zanema-
riti tudi dodatnih razlogov,
kot so odmikanje od zahtev-
nega treninga, enostranska
usmeritev v zgolj nekatere
»aktualnosti« časa itd. Pri
mladih samih je torej osnov-
ni razlog za trenutno stanje.
Vendar pa ta ugotovitev ne bi
smela povzročiti tega, da bi
ne videli tudi drugega, naj-
manj tako pomembnega raz-
loga. Gre za slabosti in krizo
športa samega. Razpravljati o
njej bi bilo preobsežno in
morda tudi prezahtevno d-
lo. Pa vendarle naj omenim
predvsem nekatere razloge in
posledice, ki so rezultat teh
vzrokov. Predvsem je neure-
jen odnos med množičnim
in kvalitetnim športom. Ta
odnos je dobil s priznanjem
oziroma legalizacijo profesi-
onalizma pri nas novo, nepo-
trebno in brez vsakega dvo-
ma škodljivo obeležje. Tu pa
so še vprašanja kadrov, od-
nosa do športa s strani druž-
be in političnih organizacij,
tekmovalnega sistema, pro-
gramiranja, objektov in ne
nazanje rezultatov. Vse pre-
večkrat namreč pozabljamo,
da ima šport oziroma telas-
ña kultura namen predvsem
omogočiti takšno rekreacijo,
ki bo dala čimveč zdravja in
vzgoje aktivnim športnikom.
Seveda ne smemo pozabiti na
pasivno rekreacijo gledalcev*
in na druge prav tako po-
membne faktorje, ki pa ven-
darle niso osnovni.
Naj nekoliko konkretneje
nanizam samo nekatera vpra-
šanja, ki so značilna za celj-
sko občino.
Priznati je treba, da so bili
v zadnjem času doseženi ne-
kateri premiki v spreminja-
nju odnosa med množičnim
in kvalitetnim športom v ko-
rist prvega. Tu mislimo na
delo v šolah, na sindikalne
športne igre in nekatere ob-
časne oblike rekreacije. To
pa še zdaleč ne pomeni, da
so ti rezultati vsaj približno
zadostni ali pa, da ta preori-
entaci j a opravičuje z eno be-
sedo mizerno situacijo v kva-
litetnem športu. Vse panoge,
ki imajo ali so imele ambi-
cije po kvalitetnih dosežkih,
so trenutno nedvomno v kri-
zi. To velja tako za atletiko,
kot nogomet, rokomet, m
ostale. Pri tem nisem upošte-
val nekaterih relativnih
uspehov v športnih zvrsteh,
ki pri nas niso dovolj razvite.
Zadnji premiki na tem
področju kažejo na to, da
vendarle lahko računamo na
napredek. Pri skupščini je
bil ponovno imenovan samo-
stojen svet za telesno kultu-
ro, pa tudi na Občinski zvezi
za telesno kulturo je čutiti
določena prizadevanja. Pa
vendarle moram odkrito po-
vedati, da delo v dosedanjem
tempu, po preizkušeni prak-
si, ne bo dovolj. Treba bo već
prizadevanja, več radikalno-
sti in borbe za dosego novih
kvalitet v našem športu.
Predvsem pa se bo potrebno
boriti za spremenjen odnos
do telesne kulture. To področ-
je ni in ne more biti le hobi
posamezniku ali tistih, ki se
slučajno ukvarjajo s temi
vprašanji. Takšno rutinersko
in volontersko delo je brez
možnosti za primerjavo s
študijskim in znanstvenim
pristopom do tega področja
človekove aktivnosti v svetu.
V konkretno spremenje-
nem odnosu do športa vidim
torej osnovno rešitev. Pri
spreminjanju te vloge pa mo-
rajo imeti svoje mesto šport-
niki, športni delavci in P3
vsi tisti, ki morajo iz resnih,
nih potreb skrbeti za razvoj
našega športa. Pri tem velj8
še posebej poudariti P0;
membno mesto sveta P^
skupščini in političnih org*
nizacij,.ki bodo morale opre-
deliti svoje mesto v reševa;
nju krize, ki je prisotna tu®,
v celjskem športu in za k®'
tero upam, da ie le trenutni
DAGMAR SUSTE*
PRIREDITEV DIJAKOV CELJSKE GIMNAZIJE
SVEČANA AKADEMIJA
Dijaki celjske gimnazije so
v SLG pripravili ob zaključ-
ku šolskega leta svečano "' a-
demijo pod vodstvom svojih
mentorjev in skupnim vod-
stvom profesorja Puncerja.
V akademiji so sodelovali
ritmični krožek, reoitatijski
krožek, telovadno športno
društvo Kajuh, pevski zbor,
dve dramski skupini, refor-
mirani orkester Sinkope in
pevke.
Akademija. ki je bila hkra-
ti v počastitev dneva mlado-
sti, je bila svojevrstna, ker
se je iztrgala iz okostenelih
spon in prinesla mnogo sve-
lahko trdimo od ritmične
skupine do humorja in fol-
klore. Gimnazijci so dejan-
sko dokazaZi, da so v šoli
mimo znanja osivojili tudi
marsikaj drugega, kar jun
bo kasneje v življenju še
močno korist lo.
Na si ki je ritmična skupi-
na, ki je predstavila v režiji
prof. Gizele Zavadlal res svo-
jevrstno domiselnost.
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
FRAN JAKLIČ
ZGODOVINSKA POVEST
ZADNJA NA GRMADI
99 _______
Zmešali so jo in ji položili besede na jezik. Ni
Ta je prišla tam ob pamet. Pij, da ti pride prava
i!da na Jezik' ko še1 Pred sodnika, in ti srce ne
^ Reci jim v oči, da so rablji, ne pa sodniki,
bi kaj pomagalo?
Resnico boš izpričal, da bo tvoja vest mirna
popoldne tistega dne se je razprava nadaljevala. Po-
ji so priče: njenega moža in zeta, Divjaka iz Pod-
'Le m sodnika Bojea in še nekatere druge osebe, ki
^jle na velikonočni ponedeljek pri Rajhovki in so
Lji Gregorja.
je Lucija zagledala moža, je planila kvišku, da
jjrožljalo železje. Zagnala se je proti njemu, šele ko
3resel prvi izbruh ogorčenja in jeze in so se mogle
0¿neti besede, se je slišalo:
_ Ti! Ti! Ti si me spravil sem! Svojo ženo hočeš
^biti! Ti! Ti! Drugo bi rad imel! Na poti sem ti! Pa
"ne boš imel! Ne boš! Tiste že ne! O, tajil si in lagal,
nimaš nič z njo! Sedaj si pa pokazal. Svojo ženo
pčaš rabljem!
Lucija! Lucija! Žena moja! Umiri se! Daj si dopo
dati, j° je hotel prekiniti Gregor in se ji je približal.
_ Naveličal si se me! Svoje poročene žene! V železo
me vkoval!
_ Sam bog nebeški ve, da jaz nisem nič kriv! Verjemi
j ti se motiš!
Nič! Nič se ne motim! Prestara sem ti, pregrda! . ..
Zgrudila se je in krčevito jokala. Toda tu niso bili
jutni ljudje, ki bi jo pomilovali in razumeli. Gledali sO
e;kano coprnico, ki se na vse načine skuša izviti pra-
nim sodnikovim rokam.
100
---;-У-
—	Klekiarica, razuzdana! so se ji rogali.
Krznič je bil ves strt, ko je gledal pred seboj svojo
nesrečno ženo v železju, vso shujšano i/i spremenjeno,
še bolj pa ga je presumilo, ko je videl, da živi v prepri-
čanju da jo je lastni mož pahnil v nesrečo zaradi druge
ženske.
Približal se ji je in stegnil roke proti njej, da bi jo
dvignil.
—	Proč! Proč! je kriknila. — Od nje prihajaš!. Sram
te bodi!
—	Lucija!
Obrnil se je proti sodnikom: — Kaj ste storili z mojo,
ženo? Usmilite se je! Dovolj ste jo trpinčili. Izpustite jo!
—	To je naredila njena zveza s hudičem, je rekel
sodnik. — Vdala se mu je in mu služila. Coprnica je!
Krznič je z grozo zaznal sodnikove besede, odobravanje
prisednikov mu je jemalo pogum.
—	Usmiljenje! Usmiljenje! je prosil. — Moja žena je
nedolžna!
—	Ne tratimo časa, je odvrnil sodnik. — Naredite red!
Nadaljujmo!
Ko so biriči in rabelj pomirili razburjene duhove, so
poklicali Gregorja Krzniča, da priča proti svoji ženi. Ce-
sarski sodnik mu je raz tolmačil Martinekovo ovadbo in
ga opomnil, da potrdi, kar je takrat vpričo drugih oseb,
ki bodo* tudi pričale, govoril, in kar je torej naznanil
cesarskemu sodišču Martinek Bolha iz Dolenje vasi, časti-
vreden fant, ki ni mogel skrivati, da je Lucija coprnica.
—	Capin je, ne pa častivreden fant! je bruhnilo iz
Gregorja. — Ušesa nastavlja, da besede lovi in jih prenaša!
__¿_ 101
Sodinik ga je posvaril, naj se dostojno vede in ne žali
oseb, ki so storile svojo dolžnost.
—	Kaj? Moje vino je pil in moj kruh jedel. Lejite jo!
je pokazal ženo. — Lani ga je vse poletje redila in zaje-
mal je iz iste sklede kakor jaz. O, mi bo že prišel v
roke!
Sodnik je Gregorja ponovno opozoril in mu zagrozil s
kaznijo, ako se ne bo dostojno vedel in govoril resnico.
Pozval ga je, da potrdi ovadbo.
—	Nekaj je že res, je pričel Krznič. — Vse pa ni tako,
kakor je povedal ta capin zanikrni, ki bi mu človek ne
prisodil toliko hudobnosti. Le poslušajte, pod prisego go-
vorim! O copmicah simo se pogovarjali.Ko je vsak hip
kdo-kaj vmes zinil, sem pač še jaz. Sedaj vidim, da sem
bil bedak, še na misel mi ni nikdar prišlo, da bi bila
moja žena zares coprnica. Nikdar in nikjer! Tistega go-
vorjenja takrat pa ne jemljite zares, kajti pozno je že
bilo in vsi smo bili v rožicah. In vino je govorilo iz nas.
Tudi iz mene.
—	In vino veritas, se je nasmehnil sodnik. — Vinjen
človek marsikaj izda, kar bi sicer nikdar ne povedal.
—	Jaz nisem ničesar izdal!
—	Copmico! Svojo ženo!
Seveda sodnik ni bil zadovoljen s pripovedovanjem,
tako naokrog, zato je zastavil več vprašanj.
Tako je Krznič povedal, da je tisti večer res rabil
besedo coprnica za svojo ženo. Tudi je rekel, da je res,
da jo je videl pred tremi leti ponoči v prosu, ko je šel
domov in je bila orna prej doma kakor on in da ji je že
doma rekel coprnica.
102 _
-	Kateri mož še ni rekel svoji ženi coprnica, kadar
bil jezen? Pokažite mi ga! Koga ne pograbi jeza, ako
li. da mu žena ne za u,pa in mu dela krivico?
-	V prosu je bila! Proso je nabirala. In potem je
a boža z nevihto!
—	Pa, moja žena je ni naredila! Je ne zna! Iz lonca že
[redi črepinje, drugega nič!
—	Baptista! Pazite in beležite, je rekel sodnik pisarju,
ga je videl, da se je nespoštljivo zarežal.
—	Ali je hodila ponoči na križpota in na Klek?
—	Ne da bi jaz videl in vedel.
—	Ali ni šla ponoči nikoli od doma?
—I, seveda! Že pride tako, da mora iti. Pa na Kletk
predaleč in kdo bi ob takšni priložnosti križpota iskal!
-	No viš! Ponoči se je mudila zunaj. In veš, kaj je
Sela?
—	O, kako ste natančni! Jaz se za take reči še zme-
D ne.
-	Koliko časa se je vselej mudila zunaj?
—	Hudirja! Na to pa res nisem pazil.
-	Ali si videl pri njej kakšna mazila?
-	I, kadar je bilo potrebno, žavbe morajo biti poti
&. Enkrat so otroci glistavi, drugič imajo lišaj ali kaj
fobmega, kar se odpravlja samo z žavbami.
Cesarski sodnik je videl v mazilu vse kaj drugega.
njen mož ni opazil ali hotel izdati, je iztuhtala bi-
"Mimna sodnikova glava sama.
-	Hahaha, se je zakrohotal ko koza. — žavbce? Co-
nsko mazilo! Ponočno izostajanje — sestanki coprnic.
rtj Gotscheer pozna to reč!
J03___
—	Gnadljivi gospod sodnik, jaz se vse po resnici po-
vedal. Moja žena je nedolžna, vidite jo! Ispustite jo!
—	Haba, resnica! četudi jo človek v pijanosti izpre-
govori, ostane resnica. Dovolj si povedal, da morem sodibo
jasno utemeljiti.
—	Izpustite jo ...
—	Ko bo zadoščeno pravici.
Predsedniki so kimaje odobravali in med poslušalci je
bilo slišati prtrjevalne vzklike.
—	Na grmado z njo!
Lucija je zajokala. — Nedolžna! Nedolžna! Izpustite
me!
—	Lucija! Lucija! Z menoj beži! je vzkliknil Gregor.
Slišala ga je in razumela.
Tedaj jo je nekaj presumilo. Ljubosumje.
—	Sem si me spravil, a sedaj bi me rad rešil. Hinavec!
—	Reva zmešana! je rekel Krznič in jo skušal prijeti,
kar so mu preprečili biriči in ga odstranili iz dvorane.
—	Gregor! Gregor! je kriknila za njim Lucija.
Hipoma ji je postalo žal. Občutila je grozno osam-
ljenost.
—	Počakaj! Reši me!
Martineka ni bilo. Sodnik Boječ je povedal, da je
šel k vojakom. Cesarski sodnik je pohvalil vrlega mlade
niča. Dognal je tudi, da se Krzničevo pričevanje ujema
z ovadbo, ki je toreó resnična in toliko vredna kot pri-
104 __
čevanje pod prisego. Nato so bili zaslišani zet obtoženke
Martin Dihur, po domače šobar, prigoriški sodnik Boječ
in Divjak iz Prigorice. Ti so pač več ali manj pritrdili
Krzničevo pripovedovanje pri Rajhovki in tisti dogodek
na poti iz sejma, a vsi «d tudi potrdili, da so bili vinjeni.
—	Gnadljivi gospod, vsi smo ga imeli pa vsevprek
smo govorili. Nihče ni vedel, kaj lahko iz tega nastane.
Ne smete vsake besede za res vzeti.
Kovač, ki se je prostovoljno javil kot priča, je potrdil,
da mu je krava poginila, ko ji nič ni bilo, in je mogla
kaj takega narediti le coprnica, ki je hodila okrog nje-
govega hleva.
Cesarski sodnik je potem ljubeznivo nagovarjal ob-
toženko, naj prizna grde zločine, ki jih ima na vesti, saj
je tajenje samo na poti zveličanju njene duše. Sedaj, ko
so priče pod prisego povedale, da je vdana copmištvu,
je jasno, da ne more več tajiti.
Obtoženka je ostala trdovratna. Niti najmanj se ni
vdala, pač pa je ozmerjala vse priče, tudi svojega moža
in tudi sodniku ter drugim ni prizanesla.
Jurij Gotscheer pa je bil po lastni sodbi potrpežljiv
in dobrohotnega srca. Opozarjal jo je na trpinčenje, ki
jo čaka, ako ne pove vsega, kar ji vest očita, kar je za-
grešila s ooprnijami. Opomnil jo je tudi, da ne sme
zamolčati grdobij, ki jih je uganjala v hudičevi družbi.
Obtoženka ni nič priznala.
—	čakaj »hudičevka! je jezno vzkipel sodnik. — Ti bom
že razklenil usta!
______105
-	Tako! Tako!
Nato jo je sodnik ukazal odpeljati v ječo in dejal,
se bo obravnava nadaljevala prihodnji dan.
Tedaj je pri Novi Štifti prenašal strašne duševne in
¡sne bolečine bénéficiât Lamut. Vsi njegovi napori so
' brezuspešni. Cesarski sodnik je sodil po svoji vesti
fc-uti postavi. Cesarski rabelj je tri nesrečnim ženam
« in izsiljeval priznanje z žarečim železom.
-	Strašno! Strašno!
Bénéficiât je vse to vedel in živo občutil. A ni mogel
kägati. Kako bi dal okusiti trinogom vinte in natezal-
a> za trenutek bi jih ščipal z žarečim železom, da bi
strašne bolečine! Tako bi jih kaznoval za trdo-
^t. Nikogar ni imel, ki bi se z njim posvetoval
81 olajšal svojo dušo.
J^j se ti je bilo treba vtikati v zadevo? Pustil bi jo
kakor druge! Tako mu je dejal neki glas, ki mu
kluboval drugi: ali smeš mirno prenašati krivice,
^ trpe drugi? Ali nisi dolžen pomagati nesrečnikom?
Tedaj je tudi spoznal svojo slabost in še bolj občutil
y^fcst, ki je grozila njemu samemu. Ali ni bil cesarski
j* njegov nasprotnik in celo njegov sovražnik, ki je
i^ai svojo mogočno roko po njem, ki je vohal v
0Qprnika, zrelega za natezalnico in grmado?
J dneh, ko je bila Lucija pred sodbo, je bil še po-
j - nemiren. Kljub prizadevanju, da bi jo rešil, 'je bila
4evi oblasti. Tako je videl, da zanjo ni rešitve.
tisto popolane je prihitela k Novi Štifti Polonca.
v Gospod, bežite! SkrijAe se!
106
Gospod se je prisiljeno nasmehnil, češ tolikšne nevar-
nosti pa ni.
Tedaj mu je Polonca razložila, kar ji je povedal Sa-
rau t, kako mu sodnik streže po življenju.
—	Nihče vas ne reši, ako se ne umaknete, je dejala
odločno.
»Zlodej tiplje in me išče«, si je dejal bénéficiait, ven-
dar se mu je zdelo sramotno, da bi bežal.
Ko se je Polonca vračala, si je mislila: »O, kako je
svojeglavi gospod! To ga bo pogubilo!«
NA NATEZALNICI
Naslednji dan, to je četrtega velikega travna, so copr-
nioo zopet privlekli pred cesarskega sodnika. Po pred-
pisih so jo znova nagovarjali, naj prizna ter se skesa
vseh hudobij.
Obtoženka je nekaj časa molčala, potem pa sprego-
vorila:
—	Jaz sem nedolžna! Nikdar se nisem ukvarjala s
caprnijami! Nič ni res! Vse je zlagano! Stokrat prisežem,
da sem nedolžna in da je vse res, kar pravim!
Tega ji pač niso verjeli. Izvedeli tudi niso, kar so
želeli.
—	Izpustite me! Rešite me! Usmilite se me! >
Ker je bilo vse prigovarjanje zaman in je bila obto-
ženka nenavadno trdovratna, je sodnik izrekel »začasno
obsodbo«.
V zapisniku je zapisano:
107
»Ker je zoper Lucijo Krzničevo dovolj dokazov, ki pa
jih noče priznati, naj se posadi na navadno klop za ča-
rovnice in potem dalje izprašuje.«
Sodnik je prekinil obravnavo, češ da se je treba te-
lesno okrepiti in zbrati duha, da bo šlo vse lepo in gladko.
Jurij Gotschneer se je v duhu veselil trenutka, ko bo v
»slučaju Krznič«, ki je bil zanj že postranskega pomena,
izvršil dejanje, s katerim se bo proslavil in zavzel vidno
mesto v vrsti kranjskih deželnih sodnikov. V duhu je
že videl, kako bo kopitljal v mreži, katero je previdno
in skrbno razpredel na vse strani, zaveznik vseh copmi-
ških vragov in njih namestnikov, poglavar klekaric iz vse
ribniške doline, sam bénéficiât od Nove Štifte, prečastiti
gospod Mihael Lamut. Svet bo ostrmel, ko bo izvedel,
kakšnega nevarnega namestnika si je izbral hudobec in
ga postavil ribniškim coprnicam in ooprnikom za vodnika
in bo cesarskemu sodniku hvalo pel do konca dni, da
je s svojim bistrim umom uničil tako nevarnega škod-
ljivca. Trdno je sklenil, da mu bo dal okusiti vse sladkosti
mučenja; vrhu tega pa mu bo plačal škodo in sramoto,
ker mu je bil skazil lovsko veselje. Tudi »morilca« mu
bo poplačal, ki ga je moral vpričo vsega slavnega omiztfa
požreti s kislim obrazom.
Dve liri kasneje je bila na vrsti »začasna obsodba«.
Lucijo so posadili na čarovniško klop in v roke jo je
dobil rabelj.
Z rok in nog so ji sneli železje. Prvi hip se je zado-
voljno oddahnila. Začutila se je močno. Tedaj pa sta jo
prijela rabelj in njegov pomočnik ter jo kljub upiranju
posadila na klop. Okrog pasu sta ji vrgla jermen in jo
privezala h klopi. Zastonj se je upirala, brcala, kričala
in prosila. Od naporov je skoraj opešala.
!{] TEDNIK, 1. JUNIJ 1967
Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in maic
Iehmo-mercatdr
Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča
Samo v poslovalnici »Kadio« Štandova з si se lahko nabavite en ш
Sdinarjev znižani kvalitetni TV sprejemnik tip 886 z dvojnim program^
—	pralni stroj Rade Končar tip 508 za Ndin 2.920,00
V	tej trgovini vas bodo tudi ob strokovnem nasvetu postregli tU(j¡
vsemi radio in TV nadomestnimi deli, gramofonskimi ploščami »i. 1
bili itd. 5,84
V	poslovalnicah »Elektro«, »Tehnika«. »Zeiezninar« in »Merkur« pa
lahko nabavite izredno znižane naslednje artikle:	"
—	hladilnik Ilimo 80-litrski za Ndin 890,00
—	hladilnik Tobi 130-litrski za Ndin 1.426,00
—	sesalec Progres —Minor za Ddin 325,00
KRIMINALNI ROMAN 14
»Vedel sem samo to, da je naredil name dober vtis
kot nenavadno domiseln, inteligenten in talentiran mla-
denič.«
»In kako ste to spoznali? Samo ob pogledu nanj?«
»Ob pogledu nanj in v pogovoru z njim.«
»Pa vam je povedal kaj o sebi?«
»Da ga zanima pisateljevanje in da je težko za
nezmanega pisatelja, da bi sie 2iaiposlil v kakšnem do-
brem uredništvu.«
»To je vse?«
Hallan je prikimal.
Schmitty je dolgo časa opazoval moža. »Kaj je
tako lahko narediti pri vas dober vtis? Če bi vam
rekel, da želim zaposlitev kot pisatelj, bi vas to pre-
pričalo, da sem inteligenten, domiseln in talentiran? Bi
že potem zaprosili vašega prijatelja, da me sprejme
vam na ljubo?«
Kljub nagli rdečici, ki se je dvignila proti njegovim
očem, ni s Hallamovega obraza niti za trenutek izgi-
nila uglajeno ljubezniva maska. »V vašem primeru,
inšpektor, bi vam svetoval, ker site se že tako sijajno
izkazali na drugem področju, kjer tako silovito potre-
buje talente vaše kakovosti, da bi bilo zapravljivo in
proti vašim interesom, če bi se skušali v vaših letih
vkrcati v drugo kariero.«
»Je bilo v Quimbyjem drugače?«
»Oh, popolnoma drugače. Kolikor vem, se še ni
izkazal na nobenem drugem področju.«
ročil ga je gospod Travis Hal lam, ki pa zdaj noče
ničesar povedati. Presenetilo vas bo, kako to učinkuje.
Seveda pride z obvestili tudi množica ničevosti i¡n iz-
mišljotin, toda hkrati se tako najde precej ljudi, ki
vedo marsikaj o Quimbyju Potem je še tudi dosti ljudi,
ki vedo marsikaj o Hal lamu in ti bi kar poskočili
od zadovoljtsva, da lahko kaj povedo o njem, ker
morda ne marajo Hallama, a bi radi postali javnosti
znani.«
Očitno v tej razlagi ni bilo grožnje, ki je Travis
Hallam ne bi pričakoval, kajti sprejel jo je z vdano
ponižnostjo. »Izsiljevanje!« je dejal in se ob tej besedi
celo nasmehnil. »Počasi se bom tega še privadil.«
Tudi inšpektor se mu je nasmehnil. »Boste go-
vorili?«
»Pogodil se bom z vami.«
»O čem?« je hotel vedeti inšpektor, ki ne gre v
nobeno stvar na slepo.
Meni je bila videti pogodba poštena. Hallam bi
nama povedal vse, kar ve o Quimbyju — četudi je na-
glaisil, da tega ne bi bilo dosti — ki povedal nama bi,
zakaj je prosil Islingtona, da mladeniča zaposli. In-
špektor pa bi moral zagotoviti, da se Hallamovo ime
ne pojavi v zvezi z zadevo, da ga sploh povsem izloči
in uporabi informacijo izključno kot vodilo za na-
daljno preiskavo o umoru.
Videl sem, da je inšpektorjevo zanimanje oživelo,
ko je Hallam omenil umor, a še vedino je bil previden.
UMOR V GROBNICI
»Kaj bi ne mogio biti to prav odločno svarilo, da
se ne bo mogel uveljaviti niti kot pisatelj?« öutil sem,
kako se inšpektor pripravlja na obkolitev.
»Ni nujno. Načeloma sem za to, da je potrebno
ljudem omogočiti, naj se izkažejo. Mnogo ljudi je na
določeni razvojni stopnji povsem odpovedalo, a so se
kasneje povzpeli do nenavadnih uspehov. General Grant,
na primer.«
»Aha,« je zagocrdinjal Schmitty. »Toda vsakdo je
vedel, da je imel general Grant vojaško izobrazsbo.
Vi niste vedeli niti tega, če zna vaš izbranec crkavati.«
Zdaj se je namrščil Hallam. »Bodiva odkrita drug
do drugega, inšpektor!«
»Hja, bodiva.«
»Kam me nameravate speljati?«
Za trenutek je bilo videti, da bo inšpektor eksplo-
diral. Popolnoma sem prepričan, da bi tudi bil, če bi
bil nosil čevlje, toda vedno je bilo zanj dosti laže,
da je ukrotil sivoj razburjljivi značaj, kadar so se
njegove noge počutile ugodno. In copati, ki so mu
jih bili oskrbeli, so ga ohranili v einem izmed njegovih
bolj milih razpoloženj. Zato je samo malo bolj razdraž-
ljivo razložil Hallamu, da so identiteta, navade, osebna
zgodovina in zveze mrtvega' bistvenega pomena za re-
ševanje uganke njegove smrti.
»Vi veste več o tem Quimbyju, kakor želite priznati.«
Obtožil ga je brez sovraštva, kakor da bi povedal
znano dejitsivo. »Rad bi ugotovil, kaj še veste in zaikaj
skrivate pred mano, òe ne bom mogel zvedeti ničesar
o tem Quimbyju drugače, bom pač povprašal javnost.«
Hallam je pazljivo poslušal in ko je Schmitty kan- -
öal, je bilo videti, da nekoliko omahuje. To je bilo
sicer težko uganiti pod njegovo uglajeno zastrtostjo
obraza, ki je izkazoval neomahljivo samozavest. »In
kaj to pomeni?« je vprašal vljudno.
»Povedal bom časopisom, da imamo mrliča, ki se
menda piše Quimiby in da ga nihče ne pozna. Pripo-
Naglasil je, da ne more ničesar jamčiti, če bi bil
zares umor in če bi se vse razvijalo tako, da bi
moral Schmitty poročati okrožnemu tožilcu, bi si poli-
cijski inšpektor ne mogel dovoliti, da zamolči karkoli
o Travisu Hallamu, če bi to bilo v zvezi z razpravo, ko
bi zadeva prišla pred sodišče.
»Toda nobenega namena nimam, da bi vas kjerkoli
osramotil samo zaradi tega poznanstva,« je zagotovil
inšpektor. »To vam lahko zagotovim.«
Hallam je prikimal. »Razumem. To mi povsem za-
došča. Torej, prosil sem Islingtona, da mi naredi po-
sebno uslugo ini sprejme mladeniča za časnikarsko
delo.«
»In ste mu rekli, dia vam ni mar, koliko časa ga
bo zadržal, temveč le to, da ga sprejme?«
»Talko je.«
»Zakaj?«
»Ker je Quimby želel samo to. Bil je zelo svoje-
vrsten. želel je, da ga sprejmejo kot pisca, a ni maral
nobene posebne pozornosti. Hotel je, da bi ga preizku-
sili kakor kogarkoli drugega, ki ga Islington sprejema.
Omenil je oelo možnost, da se ne bo zadosti dobro
izkazal in da bi bila njegova zaposlitev pri NOVICAH
le kratkotrajna, vendar mi je obljubil, dia me kasneje
ne bo več nadlegoval. Kakor je sam rekel, rad ,bi po-
skusil veliko priložnost, da postane časnikar pri NO-
VICAH in potem ne bo terjal ničesar več od mene.«
»Potemtakem bi bil preskušnji kos?«
Hallam je doibro premislil odgovor. »Odkrito vam
povem, inšpektor, ne vem, kaj je imel v mislih. Imel
sem občutek, da bi se rad pri NOVICAH zasidral
Povedal sem mu, día je Islingtona hudičevo težko za-
dovoljiti in skušal sem mu vnaprej dopovedati, če bi
ga Izzy spodil, mu pri njem ne bi mogel pomagati
z ničemer več. Odgovoril mi je, da se tega zaveda
in ko mu bom priskrbel delo, lahkio namj pozabim.«
IJl'BEZEN, POLITIKI
IN VOHUNSTVO
Naredili so nosila in jo no-
sili. Tako se je tudi pred ka-
čami počutila varnejšo. Tret-
jega dne zvečer so prišli do
pastirske koče. Toda pastirjev
ni bilo. Možje so jih šli iskat,
Helga pa je ostala ob ognju.
Zopet so se je lotili dvomi,
če bi le bil Andrej tu. Vse bi
bilo laže. Toda on je v Mo-
skvi, poleg tega pa se nikoli
ne bi odločil xa kaj takega.
Ko je vstala, da bi šla po
drva, je stopila na nekaj
mrzlega in mehkega; začutila
je, da se ji ovija okrog noge.
Bila je kača. Prestrašeno je
kriknila. odskočila in padla.
Nato je dolge ure sedela v
strahu in poslušala šakale, ki
so kričali kot mali otroci.
Možje so se vrnili s pastir-
jem. Medtem ko so spali, je
Helga govorila s pastirjem,
ki je znal nekoliko rusko. —
Me lahko spraviš nazaj?
—	Kam?
—	Kirovabad.
—	Predaleč. Do meje, čisto
blizu. Samo dva dni.
—	Jaz ne morem naprej.
—	Imam osla, ki bi te lah-
ko nosil. Koliko plačaš?
Helga je šla po pištolo. Pa-
stir jo je pogladil z roko in
jo dal pod blazino.
Po sončnem zahodu, ko je
Helga kuhala čajso možje
prižgali na petih mestih
ogenj. — To je znamenje lju-
dem, je pojasnil Jurij, — ki
nas bodo spravili do reke.
Po dveh dneh so bili blizu
cilja. Z višin so videli reko.
— Tam čez je Perzija: je re-
kel Jurij.
—	In svoboda, je dodal
Osten.
—	Zjutraj, tik pred sonč-
nim vzhodom bomo šli čez,
je rekel Jurij.
še zadnjikrat so se- utabo-
rili, še pred sončnim vzho-
dom vstali in se pripravili na
pot. Prtljago so pustili, kajti
te ne bodo več potrebovali.
Ko so se hoteli spustiti
navzdol, je prihrumela ne-
vihta, ki je svitanje spreme-
nila zopet v črno noč. Morali
so trdno prijeti drug druge-
ga, da ne bi popadali v pre-
pad.
—	Stalinova jeza, je rekel
Wilpert in vsi so se zasme-
jali.
— Do sem njegova rofy
seže več, je dodal Osten
da motil se je.
Tako nenadno kot je
šla nevihta se je zopet '
drilo in v nebu se je zai%
mavrica, 'kakršne še ц
niso videli.
Jurij je stopal spredaj
njim oba Nemca, ki sta
dila Helgo.
Ko so imeli za seboj
lovico poti, so zagledali ц
žarske stolpe. Možje so
tiho posvetovali, potlej pc¡
daljevali drugi del poti
je bila težavna. Nenadq
se je odkrhnil kamen in
mei v prepad. Prisluhnili
z zadržanim dihom, pot
pa se še previdneje spuk
navzdol. .Nekaj časa je
brez težav, ko pa je Hi
zagledala ob svojih nogah
čo, je zakričala in odsh
la, pri tem pa se je odi
šila skala in zdrvela v
lino. — Jurij! ja zaklicala
Jurij!
—	Stoj! ja vzkliknil nei
Slišati je bilo strel in poft
še en strel. Psi so lajali.
Jurij je bil takoj pri ti!
— Si znorela? Niti besei
več! In zdaj, tiho nazaj!
še en pok in Jurij ji
Helgo odskočil. Iz ust mu
pritekla kri.
—	O, moj bog! je vzdihi
Streljanje ni prenehalo
tudi Helga je začutila v st
nogi bolečino in potem
kaj toplega.
Potniki, ki so te dni potovali od Laškega do Celja in
narobe, so opazili, da skupina delavcev obnavlja podvoz
v Tremarjih. Pravzaprav gre za poseben način vbrizga-
vanja zmesi, ki aktivira že iztrošeno malto, hkrati pa
tudi napolni in okrepi preperele kamnite kvadre. Pod
voz v Trcmarju ni edini, ki ga bodo usposobili v le-
tošnjem letu. Gre za poseben program sanacije objek-
tov, ki jih je že načel čas.
POL URE IN ŠE VEČ HOJE imajo do avtobusne po-
staje. Zatem nekaj ur vožnje od Luč, Ljubnega po za-
drečki dolini v Kamnik, osem ur delajo, da se lahko po
polnoči vrnejo domov. Zdoma so več kot 12 ur, plačilo
je borno, vendar vztrajajo. Upajo, da bo boljše. Ermen-
čevo Geno s Primoža, s hriba nad Ljubnim, spremlja
opoldne do Ljubnega tudi hčerka, ki hodi v šolo. Mama
se vrača po polnoči...	Foto: J. Sever
Čeprav je do dneva hmeljarjev še dva meseca, se ®
slovčani nanj že zdaj pridno pripravljajo. Asfaltih
ceste, adaptirajo fasade hiš, gradijo gostišče ob ј?ге'
pripravljajo pa tudi gradnjo partizanskega doma
Dobrovljah. Če bo šlo vse po načrtih — kaže pa, d¡>
potem bo letošnje praznovanje savinjskih hmelja''*
tudi manifestacija delovnih uspehov.	,k
Foto: Vyb"
tednik
TEDNIK Uredništvo in uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Urejuje uredn;&u odbor Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HR I BAH - сИ
je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje Izhajaj je kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše debo <1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnik 11950— l9äL
od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje Laiko, Mozirje, Slovenske Konjice Sentjui pn Celju, Šmarje pri Jelšah m г,ц
TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja Zavod za Informativno službo Celje Tisk m Klišeii CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena posamezna številka 50 par '50 starin j
letna naročnina 20 novih <2 000 starih) din polletna 10 novih <1.000 starih) din, tujina 40 ' 4000) Tekoči račun: 507-3-223 rEI.FPnNT I'reriniStvo- R0 mali oclas» f "
nine 31 -05 ekonomska propaganda 30 RS Radio Celje 20-09