Sobota, 22. septembra 1988 ♦ Leto XL ♦ Št. 36 • Cena 1100 din 
VREME
Sprva bo še precej jasno in nekoliko topleje, v soboto pa se bo vreme od zahoda poslabšalo. V nedeljo bo oblačno z manjšimi padavinami.
VESTNIK
NAŠA TEMA
coš
Vse za otroka
Tak je naslov sejma in osrednje prireditve, ki sovpada s tednom otroka v Sloveniji. Letos pod geslom, ki poudarja pomen razvoja otrokovih individualnih sposobnosti: Razvoj različnih novih oblik dela z otroki.
Sejem Vse za otroka bo v Celju in je po svoji zasnovi manifestacija celostne družbene skrbi za otroka, izraz različnih spoznanj in dosežkov, ki vplivajo na zdravo rast in ustvarjalni razvoj naših otrok. Sestoji iz dveh delov: poslovnega, ki se nanaša na predstavitev razstavljal-cev (izdelovalcev in trgovcev) ter spremljajočega dela sejemske prireditve, ki posega na področje družbenih organizacij in ustanov, da bi pokazale svoj način skrbi za otroke in se obenem opredelile za učinkovitejše delo v prihodnje. Sejem v Golovcu, ki je letos dvanajsti zapored, bo tako kot teden otroka potekal od 4. do 9. oktobra, njegovi pokrovitelji pa so: Gospodarska zbornica Jugoslavije, Zveza organizacij za vzgojo in skrb za otroka Jugoslavije: Zveza prijateljev mladine Slovenije ter republiška skupnost otroškega varstva. Na sejmu bodo namenili posebne dneve za šole in vrtce, novim izdelkom za otroke in nagradili najboljše, obenem pa predstavili igrače, nagrajene z znakom dobra igrača. Poleg komercialne ponudbe bo pomembna organizacija prodaje izdelkov za otroke, poleg novih tudi rabljenih (čistih) igrač in knjig ter prikaz uporabnosti izdelkov, ki spodbujajo glasbeno, likovno, telesno, tehnično in računalniško aktivnost oziroma ustvarjalnost otrok.
Na sejmu bo tudi šest posvetovanj, med njimi vsejugoslovanski posvet Razvijanje novih oblik vzgojno-var-stvene dejavnosti za predšolske otroke ter prikaz glasbenih, plesnih, likovnih in športnih dejavnosti otrok z vrsto prireditev, od lutkovnih do filmskih, ter sklepne prireditve z naslovom Intermezzo za klovne.
Brigita Bavčar
KAR ZA SRBA PUŠKA, ZA SLOVENCA BESEDA
»Iskra, ki se je vžgala v Ljutomeru, se je razširila po vsej slovenski domovini,« je reke! Janez Stanovnik, predsednik predsedstva, na osrednji slovesnosti ob 120. obletnici L slovenskega tabora v nedeljo v Ljutomeru. Tega pomembnega praznika, ki je bil mejnik in temeljni kamen slovenskega naroda, so se zato v Ljutomeru tudi dostojno spomnili. Že od začetka septembra so najrazličnejše prireditve zaznamovale ta pomembni dan, ki je dosegel vrhunec v nedeljo. Že zgodaj zjutraj je godba z budnico začela vabiti na proslavo. Pred to slovesnostjo so se zbrali tudi pomurski pevci na medobčinski reviji pevskih zborov (kako vse to spominja na obdobje čitalnic!) in ob 1L uri so se v parku L slovenskega tabora zbrali številni gostje in taborniki. Bilo jih je skoraj 7.000. Med njimi tudi delegacije pobratene občine Titovo Užice, sosednje občine Čakovec, predstavniki družbenopolitičnega življenja SRS in JLA, kulturnega društva Ivan Cankar z Dunaja, Splošne plovbe Piran (ladje Ljutomer) in številni drugi.
Ce ne drugače, zamenjati vodstvo RS ZSS
Tudi za julij in avgust drži, da najbolj napredujejo izvozno usmerjene delovne organizacije, kjer se ponašajo z višjimi osebnimi dohodki in manj konfliktnim' razmerami, kar je sicer značilno za kovinskopredelovalno in gradbeno industrijo ter komunalno dejavnost. Slednje tudi najemajo posojila z neugodnimi obrestmi, ki še poslabšujejo njihovo stanje, pridružuje pa se dokaj nizka akumulativna sposobnost teh kolektivov. Sicer pa je v Pomurju več kot polovica gospodarskih organizacij, ki ima nižjo akumulacijo od slovenskega povprečja v istih podskupinah dejavnosti. Ker do konca leta ni pričakovati bistvenih premikov, bo odločilnega pomena, kako vzdržati v nekaterih delovnih Organizacijah, kot so Platana, Komgrad, Ljutomerčan, Tehno-stroj. Primat, Avtoradgona in druge, kjer ostaja vedno manj denarja za osebne dohodke in razširjeno reprodukcijo.
To je poglavitna ugotovitev iz poglobljene razprave na seji MS ZSS za Pomurje, ko so govorili o aktualnih gospodarskih razmerah v regiji, s posebnim poudarkom na možnostih razbremenjevanja gospodarstva in problematiki osebnih dohodkov. Prav na
VESTNIK
SLQVENIJATURIST
VAM PRIPRAVLJATA PRESENEČENJE!
Sodelavci VESTNIKA se zavedamo, kako pomembno je. da se število našega tednika iz dneva v dan povečuje. Da bi bila vez z naročniki cim pristnejša, pripravljamo presenečenja. S Slovenijaturistom se dogovarjamo, da bomo tu in tam popeljali na izlet nekatere od vas. Kdo bodo ti srečneži? Med vsemi naročniki VESTNIKA jih bo izbral računalnik. Načrtujemo tudi potovanje v neznano z avtobusom. In še bi lahko naštevali. DRAGI BRALCI, VAŠ TEDNIK - VESTNIK - MISLI NA VAS! IN ČE ŠE NISTE, POSTANITE NAŠI REDNI NAROČNIKI!
teh področjih so nujne korenite spremembe, če hočemo uresničiti najširše interese delavskega . razreda. Zlasti odmevne so bile besede Marjana Neuvirta iz Gornje Radgone, ki meni, da ljudje že drago plačujejo stabilizacijo, zato se je zavzel za revolucionarno spremembo interventnega zakona. V to akcijo je treba iti skupno s skupino delegatov v republiški skupščini, ki mora poslej bolj upoštevati mnenja sindikata. Tudi zahteve, da bi morebiti zamenjali premalo učinkovito vodstvo republiških sindikatov, o odpravi participacije v zdravstvu in takojšnji ustavitvi naraščanja cen, ki so v pristojnosti občin, so dobile vso podporo razpravljalcev. Tudi v Pomurju so vrste za socialni kruh, je bilo slišati v daljši razpravi, pri čemer je treba zaščititi tudi standard mladih delavcev in njihovih družin, k čemur naj prispeva tudi ugodnejša posojilna politika. Drugače bo delavce težko spodbuditi za boljše delo.
Zato se v pomurskih sidnika-tih zavzemajo za dosledno uresničevanje najnižjega osebnega dohodka ter razbremenitev do-' odka in osebnih dohodkov z znižanjem prispevnih stopenj si-
BUKE BIKE BLKOMEDZI-GIHO.NYI — Počasi zorijo banane!, Nadaljujemo z objavljanjem portretov naših misijonarjev — stran 12 — ki se s tem zahtevnim, odgovornim in nevarnim poslanstvom ukvarjajo na vseh koncih sveta. Nekatere od njih (Marija Sreš, Indija, Jože Kokalj. Zambija. Janez Puhan, Madagaskar in Avgust Horvat, Burundi) smo pobliže spoznali na petkovi večerni javni tribuni, ki jo je v galeriji kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti pripravila soboška Književna mladina.
som in drugih prispevkov, ki naraščajo hitreje od dohodka. Do konca leta naj bi skupno z izvršnimi sveti občin pripravili konkretne programe aktivnosti, do takrat pa ne bi smeli dovoliti tudi povišanja cen komunalnih storitev, vode in kanalščine. Izraženi so tudi resni pomisleki o racionalizaciji organiziranosti si-sov, v tem in prihodnjem mesecu pa načrtujejo obiske in pogovore v osnovnih organizacijah in konferencah sindikata Pomurja.
Milan Jerše
RADENSKA BO POISKALA VSE MOŽNOSTI, DA DOKAŽE ZMOTO ARBITRAŽE
RADENSKA OŠKODOVANA?
Zunanjetrgovinska arbitraža (razsodišče v nesodnih sporih) pri Gospodarski zbornici Jugoslavije je pred več kot dvema tednoma seznanila vodstvo Radenske, da so v sporu s Kajom tožitelju dolžni plačati 30 milijonov šilingov z osemodstotnimi obrestmi od 24. maja 1984, ko je bila tožba vložena. Skupno bi torej morali v petnajstih dneh plačati kar 42 milijonov šilingov ali 10 milijard dinarjev.
Uspeh, ki so ga dosegle brezalkoholne pijače na domačem in tujem trgu, je glavni vzrok, da je prišlo do zapletov pri sodelovanju med Kajom, dobaviteljem surovin in »lastnikom« imena deit, ter Radensko. Čeprav je firma Kajo majhna, zaposlenih je le deset delavcev v Nemčiji in Avstriji, pa je bil recept za polnjenje brezalkoholnih pijač njihov! Vendar so v Radenski videli možnost lastnega razvoja. 1976. so začeli polniti deit z okusom jabolka in tonika — njihov izdelek, plod domače pameti. Kajo se je strinjal — samo da se ohrani ime deit. Zaradi objektivnih težav v osemdesetih letih, ko je bil uvoz omejen, je Radenska začela polniti s svojimi surovinami tudi deit z okusom oranže. Tukaj je Kajo rekel ne. Prav tako je zavrnila vse ponudbe in prošnje, da bi začeli z višjimi oblikami sodelovanja. Velike vsote »za prevaro« je Radenska plačevala že takrat, vendar je Kajo nazadnje te zneske knjižil pod popolnoma napačnim poglavjem.
Zanimivo je to, da je imela Radenska prvo odpoved napisano že 1976. leta, vendar je takrat niso izročili, ker so bili tehnološko prešibki. Prav tako so konec sedemdesetih let želeli prekiniti pogodbo, saj je Vrhovno sodišče Srbije dokazalo, da je pogodba med Kajom in Radensko nična, da enostavno
Po kratkem plesnem uvodu, ki je predstavil mladost, razigranost in svobodo, in golobih, ki so poleteli nad prireditveni prostor, je zbrane najprej nagovori! Miro Steržaj, ljutomerski župan, ki je med drugim povedal: »Priča smo hitremu razvoju naprednega sveta. Verjetno tudi pri nas ni druge poti. Zato bo potrebno to čim prej uvideti, strniti vse napredne sile, jih opremiti z znanjem, mladostjo in delovnim elanom ter se priključiti toku hitrejšega razvoja. Tak razvoj pa zahteva tudi pravno in socialno varnost, saj so to osnove za boljšo produktivnost in kakovost, kar bo omogočalo tudi vključevanje na zunanje tržišče.«
Besedo je povzel Janez Stanovnik. V svojem govoru je iskat vzporednice med taborom pred 120 leti in današnjim časom. Ena od stičnih točk je demokracija. Do prvega tabora naj bi pripeljal demokratičen nemir in iz njega se je rodila zahteva po Združeni Sloveniji: »Danes prav tako pretresa naš narod demokratični nemir. Ta demokratični nemir pa je potrebno usmeriti v konstruktivno smer, usmerjati v doseganje svojih nacionalnih ciljev, izvrševanje svoje-
ne velja (v primeru, ko sta obe tožili Bukovačko Banjo zaradi zlorabe imena deit).
Do prekinitve pogodbe je prišlo 1983. leta. Že takrat je Kajo zahteval visoko odpravnino, vendar se Radenska z njo ni strinjala. Zadevo je prevzelo Zunanjetrgovinsko razsodišče pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. V Radenski so že nekaj časa vedeli, da bodo v sporu izgubili, toda niso mogli verjeti, da je znesek tako velik. Odločba ima moč odločbe rednega sodišča in nanjo ni pritožbe. Kljub temu pa bodo v Raden-
Ludvik Rajbar, sedanji direktor Tovarne polnilne opreme in od 1981 direktor Mineralne vode:
»Ves čas razčiščevanja odnosov med firmo Kajo in Radensko je sodelovala stroka — s tem mislim najuglednejše pravne strokovnjake Slovenije in tudi nekatere najuglednejše pravne strokovnjake v tujini. Noben ukrep, nobena odločitev ni bila sprejeta brez dogovora (tudi s politiko). Navzoči so bili najuglednejši predstavniki družbenopolitičnega življenja delovne organizacije, regije in tudi republike. Trdim, da ni bilo storjene nobene napake, trdno sem tudi prepričan, da bodo to dogodki v naslednjem obdobju tudi dokazali.«
ga nacionalnega programa. Demokracija seveda niso samo govori. Vse preveč je govoričenja, ki se prodaja za demokracijo. Demokracija je predvsem ljudsko odločanje. Demokacija je še več: je samoupravljanje, način življenja vsak dan, način proizvodnje vsak dan.«
V nadaljevanju je Janez Stanovnik poudaril, da je na prvem taboru ena pomembnih postavk tudi enotnost med vsemi sloji takratnega prebivalstva, ki si je za nalogo postavila samo en cilj — združeno Slovenijo. In prav zaradi te enotnosti, v kateri so se znali med seboj sporazumevati, so bili tako močni. Ta njihova enotnost je imela tudi zelo konkreten program. Slovenski jezik je bi! zanje samo simbol. Takole pravi Janez Stanovnik: »Slovenski jezik je bil zanje obramba, ščit pred tujci: namenoma ne rečem sovražnik. Imenovali so te tujce Nemce, ker so bili ti tujci zanje nemi. Slovenci so se med seboj razumeli in sporazumevali v slovenskem jeziku in je bil zaradi tega slovenski jezik zanje obramba.
(nadaljevanje na strani 3)
ski izkoristili vse pravne možnosti, da bodo dokazali nepravilnosti v postopku, kajti oškodovani so ne le materialno, ampak tudi moralno.
Generalni direktor Radenske je ob preteku petnajstdnevnega roka dejal:
3sBo sedaj sjno se v podjetju s pravniki dogovorili, da bomo izvršbo preko sodišča zadržali do tistega trentitka, ko bomo imeli dokončno'odločitev, kako ukrepati glede odločitve arbitraže. Znotraj DO smo imenovali dve skupini — ekonomsko, ki ugotavlja ekonomske posledice odločbe, in pravno, ki je sestavljena iz pravnikov znotraj podjetja in nekaterih eminentnih pravnikov iz republike. Obe skupini^v tem trenutku še delata. Na osnovi njihovih ugotovitev se bodo odločili, kako reagirati vnaprej. Že sedaj pa lahko mirno rečemo, da so napake bile storjene, tako v izreku odločbe kot v postopku arbitraže.«
In kaj je bilo v postopku tako dvomljivega? Prav gotovo spoznanje, da je jugoslovansko razsodišče prisodilo Radenski takšno kazen, kakršno je Kajo dejansko zahteval; odločba ni utemeljena z argumenti, obrazložitvijo, zakaj takšna kazen; predsednika arbitražnega senata je predlagal nemški arbiter in končno: zakaj je sedaj razsodišče upoštevalo pogodbo s Kajom, ko pa je Vrhovno sodišče Srbije pred več kot desetimi leti ugotovilo, da pogodba ni veljavna? Preden bo Radenska kazen plačala, bodo morali dobiti odgovore na ta vprašanja.
Bernarda Peček
aktualno doma in po svetu
Orkan Gilbert, ki sodi doslej med največje na svetu, je te dni divjal	nad
Mehiškim zalivom,	pred
tem pa je s hitrostjo
250 km na uro opustošil polotok Jukatan. V dvajsetih dneh divjanja zraka (vetra) je po nepopolnih podatkih umrlo blizu 40 ljudi. Kaže, da je zadnji cilj Gilber-ta teksaška obala.
Strah in upanje
Ali se nekaterim samo zdi, da položaj držijo močno v rokah, ali smo priče razpadanja Jugoslavije? Kdo bo vse to ustavil, kdo bo preprečil, da se ta za sedaj verbalna državljanska vojna, v kateri kličejo tudi k orožju, ne bo končala z orožjem, se sprašuje Gojko Marinkovič v reviji Danas.
Potem ko opiše mnenja v nekaterih republikah tudi predsedstva SR Slovenije — tednik ugotavlja, da je nastopila skoraj vsa država proti zborovanjem, zlasti proti njihovim prirejanjem izven Srbije, toda kaj to pomaga, ko pa predsedstvi države in srbske partije mislita drugače.
Ali se je položaj izmuznil iz rok srbskega vodstva, ali je odbor za organiziranje protestnih zborov prenehal poslušati direktive iz prestolnice, ali ima morda prav Hasan Hrabčanovič, kije izjavil: »Odbor za protestna zborovanja Srbov in Črnogorcev je postal udarni odred Miloševičeve politike za zlom odpora do ustavnih sprememb po Mi-loševičevi meri. Kot da se nismo ničesar naučili iz »maspoka«.
Nacionalna homogenizacija se vedno izvaja z odpiranjem v desno in zato Miloševič ne govori naključno v nekdanjem jeziku Memoranduma, Borislav Jovič pa parafrizira slavno Čosičevo »Besjedo«. Provokacija Šolevičevega odbora z mitinga v Jajcu dokazuje, da gre tu za določanje imaginarne meje enotne Srbije od Horgoša do Dragoša.
MITINGI -plitka politikantska igra
Skrajni čas je, da progresivne sile nekaj storijo za ustavitev razpada naše države. Vsa energija je usmerjena v napačno smer: v ideološke konfrontacije, v informativno in politično vojno republiško-pokrajinskih garnitur in njihovih aparatur, v mednacionalne konfrontacije, ki se širijo po celi Jugoslaviji in ki lahko to državo, pa tudi ves Balkan, ponovno pripeljejo v kataklizmo, je v razgovoru za sarajevski list izjavil dr. Nijaz Djurakovič, član predsedstva P CK ZK BiH. Iz obsežnega razgovora povzemamo še nekaj poudarkov:
Odbor s Kosovega Polja se je kljub jasno izrečenemu »ne« odločil, da bo organiziral miting v Jajcu, Šipadu, Sarajevu ... Vem, da se bom mnogim zameril, vendar pa je treba povedati, da gre za plitko igro z nevarnim ognjem, ki lahko za seboj pusti nacionalno vznemirjenje, razprtije ali mržnjo, strasti, ki nas lahko privedejo v kataklizmo leta 1941. Zakaj se je treba igrati s to možnostjo?
Politična birokracija temelji svoj položaj na monopolizaciji in uzurpaciji političnega življenja. Svojo moč gradi v ozkem družbenem krogu, praviloma v neformalnih sestavah in neodvisno od tistega, ki ga predstavlja. Na ta način se sprejemajo pomembne politične odločitve in kuje usoda ljudi.
Nesporno je, da se ZK konfederalizira, to pa ni nič drugega kot realizacija koncepta, po katerem je demokratični centralizem zgodovinsko presežen, ker je bil smiseln samo v začetkih izgradnje socializma.
(Oslobodjenje)
V Monošter po svilo
Obnova tovarne svile
Svila .. . Nekoč material za obleko kraljev, verskih mogočnikov, aristokratov, simbol oblasti, moči, dostojanstva, bogastva in pompa. Izzivalno oblačilo kraljevskih priležnic. Na Kitajskem so v davnih časih slikali na svilo čudovite podobe. Turški sultan je poslal svileno vrvico vezirjem, vojskovodjem, zaveznikom, haremskim damam, ki so prišli v nemilost. Imenitno oblačilo žensk skozi dolga stoletja! Toda v »najlonski« dobi'so nanjo nekoliko pozabili. Ko pa je začela najlonska moda pojenjati, svila prihaja zopet v modo.
Porast povpraševanja je izziv za vsako tovarno, temu izzivu so se odzvali tudi v Monoštru, v stari tovarni svile, ki zaposluje kakih dva tisoč delavcev, med njimi tudi veliko naših slovenskih rojakov iz po-rabskih vasi. Prednik tovarne je manufaktura, ki sojo na začetku stoletja ustanovili tkalci z Moravskega. Povpraševanje pa postavlja pred tovarno na videz enostavno nalogo: izdelovati čim več in čim boljše kakovosti. Stari stroji pa seveda temu niso kos. Zato so s 110 milijoni forintov obnovili tkalnico, kupili so nove, moderne stroje — na Moravskem — in sedaj namesto 140 starih obratuje 114 najmodernejših strojev, ki omogočajo porast letne proizvodnje od 2,8 milijona na 9,3 milijona kvadratnih metrov svile. Poleg tega pa seveda olajšajo tudi delo zaposlenim.
Pravijo, da s prodajo ni problema, svila gre dobro v promet, tako na vzhodu kot zahodu, v Evropi in svetu je v porastu povpraševanje po svilenih oblekah, modnih artiklih in dodatkih, zavesah, podlogah, itd. Da bi res izkoristili nove stroje, so uvedli štiri izmene. Da bi ustregli tudi domačim kupcem, bodo v Monoštru še letos odprli novo trgovino, kjer bodo prodajali slovito monoštrsko svilo.	Po Vas Nepe priredil V. J.
PONAREDEK
Kolega Slobodan Vukmirovič nam Je nedavno, v beograjskih Večernih novostih, za trenutek obudil dogajanje v Kumanovu. kjer je neki Albanec-demonstrant razbil sliko tovariša Tita, ko se je z njo »branil« v spopadu z milico.
Kakšna zloraba Titove slike!
Komentator vsakdanjih dogodkov na ulicah najrazličnejših mest po naših republikah in pokrajinah se zgraža nad dejstvom, da prihajajo na najrazličnejša zborovanja, tudi sovražna, praviloma vsi nezadovoljneži — s Titovo sliko na čelu kolone.
Prav tako vse kolone nezadovoljnežev v svojih pohodih na ulice na ves glas prepevajo: »Druže Tito mi ti se kunemo. da sa tvoga puta ne skrenemo . . .« in hkrati vzklikajo »Lopovi! Lopovi!« povprek vsem voditeljem Jugoslavije, med katerimi je mnogo dobrih Titovih sodelavcev, in potem zapojejo: »Oj. vojvodo .. .« in potem z govorniških
Pismo iz Beograda
globus
Jugoslovanski tisk
o Sloveniji
VJESNIK objavlja prispevek (S: Pučka) pod naslovom »O Kosovu razumno« in podnaslovom »Proučevanje kosovske drame in njeno reševanje samo prek teze o kontrarevoluciji ni celovito in vodi v ukrepe, ki jih kontrarevolucija sama po sebi vsiljuje — Za gesla na mitingih, ki povzročajo nacionalno sovraštvo, v Sloveniji ni prostora«. — List vsebinsko povzema oceno dosedanjega dela pri pripravi predloga ustavnih sprememb, v povzetku razprave o kosovskem problemu pa navaja tudi poudarek iz razprave Jožeta Smoleta, ki je ostro kritiziral težke insinuacije Batriča Jovanoviča v Politiki, pod mednaslovom »Prenagle ocene« pa razpravo o tezah o protirevoluciji na Kosovu (Tina Tomlje. Ivan Dolničar. Milan Kučani.
VEČERNJE NOVOSTI objavljajo prispevek (V. Zagorca) pod naslovom »Kontrarevolucija pod znakom vprašaja« in navajajo poudarke iz razprave Emila Šterna, Jožeta Smoleta. Živka Pregla. Ivana Dolničarja in Milana Kučana. Ocene dela pri pripravi predlogov ustavnih sprememb list ne povzema.
POLITIKA (Verica Rupar) poroča širše pod naslovom »Dvomi o ocenah o separatistični kontrarevoluciji na Kosovu«. v podnaslovu pa poudarja: V začetku oktobra bo CK ZKS razpravljal o uresničevanju programa o Kosovu in o ustavnih spremembah — Elementi kontrarevolucije na Kosovu še obstajajo. toda po mnenju P CK ZKS je vprašanje, ali lahko s to oceno zajamemo vse, kar se dogaja v tej pokrajini — Čeprav še vedno obstajajo pridržki do osmih rešitev, je bilo pozitivno ocenjeno dosedanje usklajevanje amandmajev na ustavo SFRJ.
List imensko povzema razpravo na seji, v posebnih okvirih pa navaja še dva poudarka. Pod naslovom »Odgovornost organizatorjev mitinga v Novi Gorici« poudarek iz razprave Milana Kučana, pod naslovom »Kako Smole imenuje > Polit iko<« pa poudarek iz razprave Jožeta Smoleta. Med naslovi v poročilu: Program v 13 točkah. Opozorilo Milana Kučana. Skrbno proučiti vprašanje referenduma.
POLITIKA EKSPRES objavlja poročilo (brez podpisa) pod naslovom »Izogniti se nesporazumom« in podnaslovom »Ali gre pri celotni kosovski problematiki samo za kontrarevolucijo«. V poudarjenem tisku navaja še dva poudarka iz razprave: pod naslovom »Konstrukcije z mitingom« iz razprave Milana Kučana, pod naslovom »Smole o imenovanjih« pa iz razprave Jožeta Smoleta in Emila Šterna.
BORBA in VEČERNI J E NOVOSTI povzemata 12. septembra razpravo Milana Kučana na seminarju mariborskih komunistov in govor Jožeta Smoleta na proslavi slovenskih planincev na Jančah. Borba objavlja krajše poročilo (S. Fe s tiča iz Maribora) pod naslovom »Velika glava in rahitične noge« in kratko Tanjugovo poročilo z Janč pod naslovom »Kratkovidna politika« ter podnaslovom »Rešitev kosovske problematike ni samo politično, marveč predvsem ekonomsko, kulturno in civilizacijsko vprašanje«.
Večer nje novosti objavljajo poročilo (S. Fe s tiča iz Maribora) pod naslovom »Mitingi namesto dela« in podnaslovom »Slovenija je za izredni kongres, če bi na njem trasirali povsem novo politično platformo Jugoslavije, ni pa za to. da bi to bil novi poligon za obračun političnih sil«.
Z Janč poroča list kratko pod našlo-, vom »Iredenta in narodnost nista isto« in podnaslovom »Vsi, ki nimajo zaupanja v vodilne kadre albanske narodnosti, delajo slabo uslugo srbskemu narodu in vsem v Jugoslaviji, je dejal Smole«.
odrov »branijo Tita« in r isti sapi trdijo, da je v socialistični, torej Titovi Jugoslaviji en narod prikrajšan za — državo! V imenu demokracije seveda.
Kakšen ponaredek!
Popolnoma jasno je. da raznobarvnim zborovalcem rabi Titova slika in vmesno klicanje partiji samo kot alibi, saj se na to opirajo tudi politični krogi kot dokaz, da gre zares za množico, ki razmišlja enako kot oni in jo je torej potrebno podpirati, saj gre za najdemo-kratičnejše izražanje volje naroda.
Groteskno je med tem videti Titove slike nad takimi »množicami«. ki vzklikajo parolo: »Samo sloga Srbina spašava!« Povsem jasno pa je. da je Titovo pojmovanje sloge povsem drugačno.
Na kakšno slogo Srbov. Hrvatov. Slovencev pozivajo, se sprašuje kolega Vukmirovič. Skrajni čas je že, da se Makedonci. Muslimani. Črnogorci. Madžari. Albanci in vsi drugi zelo jasno in srčno opredelijo za socializem, demokracijo, za kar najboljše in najbolje plačano delo, za bratsko skupno življenje v Jugoslaviji, za pridruževanje razvitim . . .
Takšnih kolon, ki bi z vso upravičenostjo nosili Titove slike in peli tisto pesem priseganja, na žalost še ni na vidiku: namesto delovnih (»radnih«) so še vedno v modi paradna srečanja, prečesto s hujskaškim nadihom revanšistov.
Čeprav je marksizem v bistvu pozitivni futurizem, nam nastale razmere razgrinjajo negativno vizijo prihodnosti, zasnovano na negaciji uspešnosti razvoja socializma in z idejami vračanja v preteklost, iz katere smo se že izkopali.
Tudi v Beogradu je napovedan miting solidarnosti s Srbi in Črnogorci na Kosovu, in sicer kot največji kdaj doslej v našem glavnem mestu — parada, ki jo bomo pomnili kot enkratno, ker tudi bo samo enkrat, saj trajna ne more biti: trajna je lahko samo delovna manifestacija: nekaj takšnega, kot je ustvarjanje največjega vrta Beograda na velikem rečnem otoku pod Kalemegdanom — ob izlivu Save v Donavo.
Ker živijo v Beogradu vsi narodi in narodnosti Jugoslavije in še mnogo drugih, bi lahko bil la otok Jugoslavija v malem — Mala Jugoslavija. kakor predlagajo nekateri — stalno shajališče ljudi dobre volje, ne glede na pripadnost narodu ali narodnosti, pač pa glede na delavoljnost, vzajemno ustvarjalnost.
O tem, kot pobudi, ki vzbuja čedalje večje zanimanje preprostih ljudi, zadnje čase precej obveščajo tukajšnji časniki, radio in televizija. toda ob vsakdanjih vročih temah najrazličnejših vrst konfrontacij, se pobuda za sodelovanje in zbliževanje ljudi preprosto izgublja kot nekaj prostranskega.
Tako nekako je tudi z vsemi drugimi oblikami združevanja dela in sredstev za večanje materialne osnove življenja, zlasti na manj razvitih območjih, ki so pravi izhod iz sedanjih kriznih razmer, kot da je vse mogoče rešiti le z radikalnimi političnimi posegi. Politika je sicer umetnost uresničevanja nemogočega, kakor temu pravijo, vendar ima nepredvidljive posledice — prevažanje žejnih preko vode: vse preveč počiva na igranju s čustvi, ne samo neukih ljudi. Viktor Širec
BEOGRAD — Član zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega mešanega komiteja za gospodarstvo in znanstveno-tehnično sodelovanje z Indijo, dr. Radoje Kontič, je sprejel delegacijo zveze indijskih trgovskih in industrijskih zbornic, ki jo vodi Kulvant Raio. Pogovarjali so se o aktualnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja ter o možnostih, da bi to sodelovanje še okrepili. Pogovorov seje udeležil tudi indijski veleposlanik v SFRJ Lakhan Lal Mehrotra.
LONDON — Izraelski zunanji minister Šimon Perez, ki je bil na zasebnem obisku v Londonu, se je sestal z britansko ministrsko predsednico Margaret Thatcher. Med pogovori je izjavil, da je Tel Aviv pripravljen »na zgodovinski kompromis«, če bo Palestinska osvobodilna organizacija priznala Izrael. Dejal je še, da upa, da bo Margaret Thatcher vplivala »na hladnokrvnost Evrope« po Arafatovem obisku v Strasbourgu in njegovih poskusih, da bi pri ustanovitvi palestinske vlade v izgnanstvu dobil podporo Evropske skupnosti. V zvezi z ustanovitvijo Palestinske vlade v izgnanstvu pa je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva izjavil, da politika Velike Britanije priznava države, ne pa vlade.
ADIS ABEBA - Nihče ne ve, koliko ljudi na jugu Sudana vsak dan umre zaradi lakote. Južni Sudan je najprej prizadela huda suša, že nekaj časa traja na tem območju državljanska vojna, ob koncu poletja pa so kobilice in poplave uničile skoraj 80 odstotkov kmetijske proizvodnje. Predstavniki humanitarnih agencij so povedali, da na jugu države vsak dan zaradi lakote umre več kot sto ljudi. Hkrati še vedno prihaja do spopadov med uporniki in pripadniki sudanske armade. Uporniki sudanske narodnoosvobodilne armade prek svojega radia od mednarodne skupnosti že nekaj časa zahtevajo, naj jim pošlje zdravila, da bi tako preprečili epidemije tuberkoloze, malarije in griže.
BUDIMPEŠTA - Večji del tajnih dokumentov iz madžarske zgodovine 20. stoletja, ki jih hranijo v državni knjižnici Szecsenyi, bo od zdaj dostopen javnosti. Akademik Gyula Junasz je v zvezi s tem izjavil, da se gradiva, ki so tiskana v madžarskem in še nekaterih drugih jezikih, nanašajo na obdobje od leta 1919 do leta 1945 ter na čas po osvoboditvi države. Del dokumentov so dali v bunker zaradi fašističnih in desničarskih pogledov, del pa zaradi ideoloških razlogov.
globus
OPREMA BUNDESWEHRA ZA MODRE ČELADE
Tiste dni, ko je bil jugoslovanski general Slavko Jovič imenovan za poveljnika mirovnih sil ZN na ugaslem bojišču med Irakom in Iranom, je generalni sekretar ZN Peres de Cuellar načelno odprl vsa vrata, vendar pa ni z imenom in priimkom povabil tudi Nemcev, da bi se priključili »modrim čeladam«. Predvsem v Bonnu je bilo zaradi takšnega stališča veliko političnega govorjenja, vendar — »končna sestava mirovnih cil je odvisna od mišljenja sprtih, prej vojskujočih se strani, od notranjih sil
v vsakem posameznem primeru in Združenih narodov«.
V prizadevanju, da ne bi bili videti kot poraženci pri sestavljanju mirovnih sil, so v Bonnu opozorili na dogajanje pred četrt stoletja: Američani so se tedaj brezupno pogrezali v Vietnamu in začeli pritiskati na zaveznike, da bi jim pomagali v džungelski vojni. Zunanji minister Dean Rusk je dotlej že rekrutiral na vietnamska bojišča južnokorejske in avstralske pomožne enote, nato pa je potrkal tudi na bonnska vrata. Želo rad bi bil videl v Vietnamu dve diviziji Bundes-wehra, vendar je povabilo skrčil na dva bataljona pionirjev. Dejal je, da gre za simbolični prispevek. Zahod-nonemška vlada je ameriškega ministra zavrnila. Da pa zamera ne bi bila popolna, je poslala v južnovietnam-ske vode civilno plavajočo bolnišnico »Helgoland«.
Poldrugo desetletje za tem, v zaključni fazi teheranske krize talcev, kmalu po sovjetski intervenciji v Afganistanu, so Američani znova prišli na bonnska vrata: Bundesmarine naj bi poslala del svoje flote v Perzijski zaliv. Tudi tokrat je šlo za simbolično dejanje: »Vsaj čoln na vesla in z za-hodnonemško zastavo«, so govorili ameriški diplomati v Bonnu. Tudi tedaj zahodnonemška vlada ni ustregla Američanom. Odklonila je željo Jim-myja Carterja in lani tudi Ronalda
od dogovora v Varnostnem svetu
Reagana. Leta 1987 zahodnonemških ladij niso poslali v Perzijski zaliv, temveč so jih za nekaj časa le premestili v Sredozemlje.
Bonnsko stališče ni bilo nikoli sporno. Zapisano je, da je vojake Bundeswehra dovoljeno uporabiti samo za obrambo in le v okvirih, ki jih zajemajo pogodbe s paktom NATO. Zdaj že nekaj časa spodkopujejo to omejitev. Tisti, ki zagovarjajo poslanstvo pakta, pravijo, da sega njegovo vplivno področje vse do rakovega povratnika, drugi pa zagovarjajo tudi varovanje tako imenovanih preskrbovalnih zvez in poti: dobavo nafte in drugih surovin za članice NATO iz čezmorskih držav. So še tretji zagovorniki širšega udejstvovanja Bundeswehra. Ti pravijo, da so prišli časi, ko bi morala tudi Bundeswehr aktivneje sodelovati v mirovnem poslanstvu in mirovnih silah ZN in ne zgolj v akcijah, ki so zdaj dopustne: pomoč ob naravnih katastrofah, organizacije transporta, prirejanje vojaških vaj ter akcije na tujih tleh v okviru kolektivne obrambe.
»Nemi hočejo iz pripora, ki jim ga je odredil pakt NATO,« je bilo slišati kot komentar na te predloge za širitev vojaške dejavnosti. »S tem povabilom kot odgovorom na povabilo, ki ga Peres de Cuellar ni poslal v Bonn,«'me-
Kljub suši izvoz pšenice
Čeprav je cena pšenice na domačem trgu višja kot na svetovnem, vlada med proizvajalci in izvozniki pravi boj za izvoz te žitarice. Negativna razlika v izvozni ceni se niti ne zdi pomembna, ker se pokriva z uvozom deficitarnega blaga.
Apetiti po izvozu pa so se še povečali, ko se je svetovna cena zaradi suše v ZD A in Kanadi začela dvigovati. Tako smo od odkupljenih 4.8 ton do sedaj na tuje tržišče prodali že 315.200 ton pšenice. Kakorkoli že. računice izvoznikov so eno, preskrbljenost domačega trga pa drugo. Kdo bo odgovarjal, če bomo morali prihodnje leto pšenico uvažati?	(Večernje novosti)
nijo opazovalci, so šli v Bonnu le nekaj korakov predaleč. Mnogi so bili desetletja dolgo zadovoljni, je zapisal del zahodnonemškega tiska, ker so se nasledniki Rommla in Guderijana urili samo na zaprtih poligonih svoje vojaške organizacije ter se strinjali s stališčem, da »Nemci v modrih čeladah res niso primerni za patruljiranje na razmejitveni črti med Judi in Arabci«.
V Bonnu hladnokrvno kažejo na čekovno knjižico, iz katere nakazujejo prispevke za mednarodno dejavnost: Bonn plačuje 8,26 odstotka vseh sredstev iz osnovnega proračuna Svetovne organizacije in šest milijonov dolarjev prispevka za mirovne sile, ki so odšle na mejo med Irakom in Iranom.
Trenutno nosi 9.951 vojakov iz treh ducatov držav modre čelade Združenih narodov. Finci, Fidžijci in Senegalci so med njimi, dalje Danci, Britanci in Kanadčani, Švedi, Indijci in Nigerijci, precej časa pa že tudi Avstrijci. Enote ZN so razporejene v Libanonu in na Cipru, v Kašmirju in Afganistanu, na Golanski visoki planoti in ob Šat el Arabu. Nemcev, tudi tistih iz DR Nemčije, ni nikjer zraven, pa čeprav 24. člen zahodnonemške ustave dovoljuje, da se nemški vojaki lahko priključijo sistemu ZN o kolektivni varnosti.
Svetovna organizacija trenutno doživlja novo konjunkturo. Kljub nespornim uspehom pri širjenju in utrjevanju miru pa je še vedno zelo ranljiva. Vsemu navkljub pa veliko pričakujejo od poslanstva njenih mirovnih sil v Namibiji, na primer, v Zahodni Sahari in verjetno tudi v Etiopiji. Pravijo — tudi v Bonnu, da potrebuje Svetovna organizacija vsak dolar in vsakega pomočnika, še posebej dobrodošli pa so prispevki iz tako imenovanih srednjih držav. Vsi se morajo angažirati, če naj naš svet, ki ga sestavlja 170 držav, preživi med mlinskima kamnoma nasilja in vsiljevanja volje najmočnejših. Ob koncu je bilo slišati na pristojnem mestu še eno pritožbo, poudarjeno z nižajem: velike zahodnonemške politične stranke boli spoznanje, da »Nemcem ni dano tisto, kar je 800.000 prebivalcev nerazvitega Fidžija že zdavnaj doseglo«. Pojavljajo se stare dileme, in to v državi, ki je že zdavnaj postala gospodarski velikan, a se včasih še vedno počuti kot politični pritlikavec. (TV-15)
STRAN 2
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
JANEZ STANOVNIK Z LJUTOMERSKIMI MLADINCI
BODITE ZVESTI SAMI SEBI!
Z eno najznamenitejših misli jz Dantejeve Božanske komedije — Pojdite po svoji poti in pustite pse, naj lajajo! — je oče slovenskega naroda Janez Stanovnik sklenil enourni dialog z ljutomerskimi mladinci in mladinkami. Bilo je to precej po osrednjem taborskem slavju minulo nedeljo v Ljutomeru, do srečanja pa je prišlo zavoljo pisma, ki so ga mladi Ljutomerčani naslovili na predsednika predsedstva SR Slovenije; med drugim je vsebovalo napoved provokacije na osrednji taborski prireditvi. S to potezo so si mladinci in mladinke tudi zagotovili snidenje na najvišji ravni.
Vsebina pogovora je bila ljubljanski proces (sojenje četverici), delovanje posebnega odbora in ravnanje slovenske oblasti in politike v teh časih. Vprašanja so kar deževala, pri čemer je Stanovnik večkrat poudaril, da pravzaprav ne ve nič več, kot je javno že povedal. Predvsem pa ni računal, da se bo po izvolitvi toliko ukvarjal s policijskimi in sodnimi zadevami. Obširneje je pojasnil, kaj misli o sodnem procesu zoper Janšo, Tasiča, Boršt-nerja in Zavrla in pripomnil, da bodo ob koncu postopka izdelali celostno razčlembo sojenja. Po koncu zato, ker v Sloveniji nikakor ne želimo in nočemo oči
tkov, da bi radi vplivali na neodvisnost sodstva.
Na vprašanji, zakaj neodločnost slovenskega vodstva ob začetku sojenja oz. procesa proti četverici in ali ni v tem primeru oblasti ušla oblast iz rok, je predsednik odvrnil: »Točno to mi je dejal Raif Dizdarevič v Beogradu, češ kako vam je lahko, ušla oblast iz rok. Sprašujem vas: ali morda želite kominternovsko oblast. Odločili smo se za demokratično pot, torej, da bomo dovolili pisanje in govorjenje brez 133. člena in policijske represije.« Sledilo je pojasnilo očitka neodločnosti. »Moje srečanje s federalno oblastjo je bilo 26. maja, torej pred aretacijami. Bil sem na bilateralnem sestanku s predsedstvom SFRJ v Beogradu, na katerem je sodeloval tudi zvezni sekretar za ljudsko obrambo general Kadijevič. Torej nisem bil na sestanku v zvezi z aretaci jami, pač pa v zvezi z izjavo vojaškega sveta. Zato ne sprejemam očitkov, da je bil moj odziv prepozen. Ko so se zadeve zakuhale,
rTABORSKO SREČANJE —■ ZGODOVINARJEV
| Prlek kot aristokrat |
Gotovo bo večina izpovedanega na sobotnem delovnem srečanju slovenskih zgodovinarjev ob 120-letnici prvega slo-
venskega tabora v Ljutomeru objavljena v kateri naših strokovnih revij. Mi si moremo privoščiti zgolj nekaj sočnejših utrinkov, predvsem iz predavanja prof. dr. Antona Trstenjaka (Antropološka podoba prleških ljudi) in razmišljanj prof. dr. Janka Prunka (Afirmacija slovenske narodne zavesti T“ vanje ideje o slovenski državnosti v obdobju stare .
Sicer pa so bili na srečanju še naslednji predavatelj:
vič (Zgodovina trga Ljutomer), prof. dr.Vasilij Melik (Narodna gibanja v 19. stoletju), Maks Rojs (Vloga ljutomerske čitalnice pri širjenju in utrjevanju narodne zavesti),Anton Ratiznoj-nik (Narodni buditelj Ivan Kukovec), Ivan Rihtarič (Okrajno sodišče Ljutomer in raba slovenskega jezika v letih I900-- 1914) in prof. dr. Tone Ferenc (Položaj slovenskega na-
roda v letih 1941 — 1945).
Dr. Trstenjak je med drugim z njemu lastno iskrivostjo in erudicijo razvil tezo o prleškem ponosu, ki gre v smeri aristokratske življenjske drže in sloga; vselej je imel smisel in željo za višjo izobrazbo; od tod tolikšno število vsakršnih razumnikov s tega območja v preteklosti. Najpogosteje se omenjata Fran Miklošič in Stanko Vraz. »Trije prleški darovi so za vse čase: slatina, vino in konji,« je menit naš ugledni rojak in o Prleku kot neke vrste aristokratu dodal, da pomeni dejstvo, da imajo po vseh vaseh na tem območju šaljive grbe, šegavo posnemanje.aristrokratskih navad.
Dr. Prunk, avtor znane publikacije Slovenski narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945, je sijajn razčlenil dolgo pot Slovencev do vstopa v jugoslovansko državnost in ob koncu spomnil na slovit Kocbekov spis Slovenci in politika, objavljen v Dejanju leta 1940, ki je po njegovem po Cankarju najimenitnejša antropološka členitev Slovencev in slovenskega naroda. Povzemamo: »Najsilnejši ukaz te ure je, da spoznamo svoj edinstveni, izvirni življenjski smoter. Toda ta smoter se Ae da poiskati v neslovenskem življenjskem prostoru ali v knjigah, ne moremo ga prevzeti mrtvega iz zgodovine ali si ga izposoditi od kake tuje miselnosti, ta smoter si moramo poiskati v nas samih in ga vzdigniti v svojo življenjsko napetost. Slovenci moramo že enkrat začutiti prostorske in časovne meje svojega življenja, v nas mora začeti utripati naša lastna usoda. V tem smislu moramo postati resnično političen narod, ki bo stopil samozavestno v novo zgodovino in dejansko odločal o samem sebi. Na prvo mesto naše življenjske dinamike mora čim prej stopiti resnična slovenska politična volja. Ta slovenska politična volja mora postati nosilka Prešernove metafizične utemeljitve slovenstva,«
Dodajmo še pomenljivo presojo prof. dr. Vasilija Melika, izrečeno v anketi, ki smo jo opravili med udeleženci. »Tabori postajajo vnovič aktualni. Odziv ljudi ob zadnjih procesih je v bistvu neke vrste nadaljevanje le-teh oziroma nekakšni sodobni tabori.«	B- Zunec
sem takoj zahteval kontaktni sestanek, ker je to vprašanje prišlo v javnost. Zakaj? Zato, ker je general Tominc izdal državno skrivnost. Zato je stvar prišla v javnost. Sele potem sem javnosti odkril, da je bil ta sestanek 26. maja in da je zvezno predsedstvo odločilo, da se v prihodnje preprečijo taki incidenti, da pač kontaktirava samo jaz in general Višnjič. Bil sem obveščen pred aretacijami, vendar nisem imel možnosti za akcijo. Sicer pa ne vidim možnosti, kdaj in kako naj bi slovenska politika in oblast kakor koli intervenirali. Sam sem po aretaciji Tasiča ponovno zahteval sestanek z Raifom Dizdare-vičem in zahteval, naj se preiskovalni postopek pospeši. Zato imam danes težave, česar doslej
KAR ZA SRBA PUŠKA, ZA SLOVENCA BESEDA
(nadaljevanje s 1. strani)
»Često zaradi tega pravim, da je bila to, kar je bila za naše brate v Srbiji puška v boju proti Turkom, pri nas v Sloveniji slovenska beseda, ki nas je ščitila pred potujčevanjem, proti tujcu, istočasno pa gojila v naših srcih ljubezen do svojega. Če pa rečem ljubezen do svojega, potem pa nikar ne mislite, da je to nacionalizem. To je človeku rojeno, od matere naprej, ampak to, kar je, pa ne samo negativno, ampak odvratno, pa je, če človek zaradi tega, ker spoštuje svoje, začenja podcenjevati tuje. To je nevarno in tu se začenja nevarnost in s to nevarnostjo imamo danes v Jugoslaviji na žalost opraviti. Če se spominjamo, kako visoko so cenili jezik naši predniki, potem lahko razumemo mi in vsi
i in izobliko- I Jugoslavije). I Iji: Cilka Sa- |
še nisem javno povedal,« je v pogovoru z ljutomerskimi mladinci izjavil Janez Stanovnik.
Predsednik predsedstva SR Slovenije je potem nekoliko podrobneje razčlenil vlogo slovenske republike v jugoslovanski federaciji, odnos civilne in vojaške oblasti do družbe in delovanje dobora za varstvo človekovih pravic. »Menimo, da ni JLA nič drugega kot oborožena sila federacije. Ta ima edino suvereno jedro v suverenosti narodov in republik, se pravi, da je suverena toliko, kot ji to dajo republike. Koncept, ki se zdaj širi, da naj bi bila Jugoslavija prosta republikanizma, je daleč od tistega, kar nas je pripeljalo v Jugoslavijo. Konflikt je torej med nosilcem suverenosti — narodom in in-
naši bratje po Jugoslaviji, zakaj smo Slovenci na jezik tako občutljivi. Zato, ker je jezik za nas svetost, zato, ker je jezik za nas dokaz naše samobitnosti, in tu ne gre za nikakršna pravna modrovanja, ali je ta zakon tak ali ta zakon drugačen. Ne. Ustava, na kateri stojimo in pademo, je ustava, ki pravi, da se bo na tej svobodni zemlji govorilo slovensko in se bo upravljalo slovensko!«
V nadaljevanju govora je Janez Stanovnik spregovoril o gospodarskih težavah in jih povezal z nacionalnim vprašanjem: »In vendar se mi danes srečujemo z globoko gospodarsko krizo, ki je še kako tudi vprašanje našega nacionalnega vprašanja. Če ne rešimo vprašanja gospodarske krize, nismo rešili svojega nacionalnega vprašanja i tem trenutku. In če se pojavljajo prepiri med jugoslovanskimi narodi danes, polovica teh prepirov pripada dejstvu, da smo r gospodarski krizi. Če bi bi! — če hočete, da tako rečem — hlebec kruha, ki ga mesimo, večji, potem bi bili tudi kosi, ki jih posamezni narodi od tega hlebca dobivajo, prav tako večji in »špetira« med nami bi bilo manj. Vprašali boste: kje je bistvo tega gospodarskega problema ? Bistvo je v tem, da smo v preteklosti preveč skušali graditi gospodarstvo s političnimi načeli, z načeli dobrega in mehkega srca, ko smo hoteli vsakemu dati čim več, ko smo vse hoteli reševati preko tako imenovane širše družbene skupnosti in smo mislili, da
Ce delaš na tujem
Pred nedavnim nas je presenetila novica, da so skupino delavcev lendavske DO Gorenje HIMO, ki so poskušali stavkati na enem od gradbišč v Nemški demokratični republiki, ker niso bili zadovoljni z nagrajevanjem, vzhodnonemške oblasti po zelo hitrem postopku poslale domov. Nekoliko podrobneje o tem smo pisali tudi v našem tedniku. In to nas je spodbudilo, da smo se pozanimali, kje vse pravzaprav (na tujem) pomurske delovne organizacije prodajajo svoje delo in znanje, kakor tudi o položaju njihovih delavcev.
Tačas je okrog 60 naših delavcev v 6 državah, največ v obeh Nemčijah, na Madžarskem in v Iraku. Tamkaj delajo na gradbiščih, razen v Egiptu, kjer so delavci tovarne Mura inštruktorji v konfekcijski industriji, in to je tudi v pravem pomenu besede prodaja znanja na tujem.
Ko smo te dni zbirali podatke po delovnih kolektivih, ki imajo delavce v tujini (Blisk, Gidos, Mura, SGP Pomurje, SCT, Var-stroj), smo ugotovili, da prihaja do bistvenih razlik. Največ zaslužijo v Egiptu in Zvezni republiki Nemčiji, in sicer po 1.700 ameriških dolarjev oziroma okrog 2.200 nemških mark. Od tega prejmejo 70 odstotkov v devizah in 30 odstotkov v dinarjih. S tem zaslužkom pa si morajo sami kriti stroške prehrane in bivanja. Mura je v Egiptu v ta namen najela del hiše, kjer so razmere po evropskem standardu. Tudi drugod so zaslužki naših delavcev
strumentom federacije — armado. Končno republikanizem ni kriv za našo krizo.«
Delovanje ljutomerskih mladincev je Stanovnik označil kot »delovanje na čistini, ki se utegne obrniti proti vam. Verjamem pa, da na dolgi rok ne delujete v škodo slovenskega naroda. Usoda me je potisnila v položaj človeka, ki preveč ve, zato nekaterih potez ne morem narediti. Delam pa po lastni vesti in prepričanju in temu ostajam zvest, četudi me utegne povoziti kolo zgodovine. Takrat se bom sam umaknil in tega ne bo treba nikomur javno zahtevati.« Še nasvet ljutomerskim mladincem ob koncu dialoga: »Bodite zvesti sami sebi!«
Branko Žunec
ima vlada neizčrpno blagajno, zvezna vlada pa je imela samo neizčrpno tiskarno.« Na koncu svojega govora pa je Janez Stanovnik spregovoril o skupnosti Jugoslovanskih narodov in narodnosti in se skliceval na definicijo federalizma, ki jo je obrazložil Josip Broz-Tito na zgodovinski seji 2. decembra 1971. leta.
»V tem pomenu,« pravi Janez Stanovnik, »federacija ni nekaj nad narodi, ni nekaj nad republikami, ampak je federacija samo skupnost jugoslovanskih narodov. Jugoslavija ni nič drugega kot skupnost jugoslovanskih narodov. Tega zgodovinskega sporočila, ki je bilo s svojimi prvimi črkami zapisano tu pod temi hrasti in ki je bilo kasneje s krvjo zalito v drugi svetovni vojni, v naši osvobodilni vojni in revoluciji, tega sporočila se moramo zavedati danes, to sporočilo moramo odnesti v svojih srcih, ko zapustimo ta današnji zbor.«
Slovesnost se je nadaljevala z nastopom recitatorjev, pevcev in drugih ljubiteljskih kulturnikov z velikim recitalom, nastopili pa so tudi folkloristi in pihalna orkestra milice iz Ljubljane in kuda Ivan Kaučič Ljutomer.
Proslava 120. obletnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru je izzvenela v preblisku, da so se vsaj te dni v Ljutomer in Slovenijo vrnili časi političnega prebujanja in zorenja in da taborski časi še kako odmevajo med stoletnimi hra-
Dušan Loparnik
sti.
dokaj dobri. Kot je to določeno z zveznim predpisom, njihove urne postavke namreč pomnožijo s faktorjem 2,20, tako da jim potem znesejo osebni dohodki od milijon 550 tisoč do 2 milijona 500 in več tisoč dinarjev. Od tega prejmejo 70 odstotkov v dinarjih in 30 odstotkov v devizah, razen tistih, ki delajo v Nemški demokratični republiki. Oni dobijo osebne dohodke namreč v celoti v dinarjih. Tako se je db julija letos godilo tudi delavcem Splošnega gradbenega podjetja Pomurje, ki delajo na Madžarskem. V nekakšno zameno za devize pa so dobili določeno vsoto forintov, da so si lahko krili stroške prehrane in prenočevanja. Povsod pa krijejo zaposlenim na tujem tudi potne stroške.
Po vsem tem, kar smo zvedeli, bi lahko rekli, da se, če gledamo na zaslužke, zelo splača iti na delo v tujino.
Jože Graj
ZAPOSLENIM V AVTORADGONI NI VSEENO, KAKŠNA BO USODA TE DO, V KATERI JE VEC KOT POLOVICA MLADIH
Kaj hoče lista trinajstih?
Na zadnji seji zborov Skupščine občine Gornja Radgona so presenetili (ali pa tudi ne) mladi iz Avtoradgone, ki so preko OK ZSMS delegate seznanili s težkim položajem 1300-članskega kolektiva in zahtevali — ukrep družbenega varstva.
Je to zarota, delovanje neformalne skupine, rušenje vodstva? Iz pogovora z nekaterimi podpisniki liste (sodelovali so Boris Domanj-ko, Drago Kavčič, Jože Veren in Žare Rues) iz različnih tozdov se je izkazalo, da njihovo dejanje in predlagane zahteve temeljijo na strokovnih izkušnjah.
Zakaj tako naenkrat s temi zahtevami pred skupščino, nas je najprej zanimalo?
»Ni ravno tako. Že lani decembra smo vodstvo delovne organizacije na posameznih samoupravnih organih, kot je delavski svet, opozarjali na probleme. Prav tako je bila misel o potrebi družbenega varstva že javno izražena. Do tega sedaj ni prišlo, ker je vodstvo vztrajalo na svoji viziji razvojnih programov.'. .«
In zakaj ste se odločili za tak način?
»Dovolj dobro smo informirani o dogajanjih v Avtoradgo-ni in po naši presoji stvari ne potekajo tako, kot bi morale. O tem smo bili še posebej prepričani, ko smo dobili te zastrašujoče informacije o izgubi in višini obresti. Vse skupaj je prišlo nekako spontano, ta dopis, pismo ali lista pa je doživela velik odziv tako v delovnem kolektivu kot širši občini.«
»Po skupni seji DPO-jev in izvršnega sveta nam je bilo jasno, da ima sicer izvršni svet trdnejša stališča kot prej, da pa smo mi v Avtoradgoni spet mlačni in da ne bo iz tega nič, če ne bo vsaj ene spodbude od znotraj. V Avtoradgoni smo bili do sedaj navajeni mlačnih ukrepov in dejanj, sprememb, ki so bile permanentne, vendar pa ne pomenijo nič, ker so omejene na delčke.«
Torej ste bili strokovnjaki ves čas nekako povezani?
»Ne bi rekel, daje bila to neka neformalna skupina. Cisto samoiniciativno smo se zbrali v taki sestavi, nikoli prej nismo sedeli skupaj. To ni neka neformalna skupina, ki deluje v okviru Avtoradgone in hoče minirati sistem. Sploh ne. Kdor je ta dopis bral, ve, da nikoli nismo omenili osebnih dohodkov.«
Nočejo več Tamovih drobtinic
Avtoradgona sodeluje s Tamom že skoraj dvajset let. Izdelek je isti (podoben), tržišče pa se spreminja. To je bistvo problema, smo izvedeli. Vendar mladi v Avtoradgoni niso za prekinitev sodelovanja, hočejo ga intenzivirati, skratka imeti več programov in večje projekte. Poleg tega bi radi tudi sami kaj naredili. Je razvojna služba Avtoradgone dovolj močna?
»Mi se čutimo sposobne in smo to že tudi dokazali. Zdaj je v Tamu prototip avtobusa, ki ima BMW-ejev motor in smo ga sami izdelali. Doživel je velik bum, pa ne preplah’ med strokovnjaki, ampak občudovanje med delavci, češ: ena majhna Avtoradgona si je upala to narediti. Mi želimo sodelovati s Tamom, vendar ne s takimi projekti, ki na tržišču ne gredo. Se pravi — ne želimo pobirati drobtinic, ki jih drugi mečejo proč, ker se jih njim ne splača delati.«
Tačas imajo skupaj s Tamom tri projekte, eden je ze v serijski izdelavi. Za druga dva ie potrebno narediti celotno dokumentacijo — za to pa bi dobro organizirana skupina potrebovala več kot leto dni. Ali so avtobusi prihodnost Avtoradgone?
»Ja. Po naši oceni tržišča. Po naši oceni pa zato, ker v Avtoradgoni nimamo strokovnjakov, ki bi raziskovali tržišče, zato imamo tudi slabe podatke — le neposredno od kupcev jih dobimo. Do lani smo vse prodajali Tamu in ta je skrbel za nadaljnjo prodajo izdelkov, torej preko njihove prodajne mreže. Ker pa smo lani zaceli delati tudi za druge kupce in neke prototipe, je nujno tudi v Avtoradgoni organizirati delo na področju trženja. Kajti, imamo možnosti v izdelovanju avtobusov — nisem rekel, da Tamovih ali katerih drugih. Rekel sem samo — v izdelavi avtobusov od 8 do 45-sedežnih. Možnosti so velike, tudi na tujem trgu — seveda s poštenim motorjem, dobro šasijo, moderno obliko, tehnologijo ... skratka, s kakovostjo.«
Prevečkrat zakrpane hlače
Tozd Proizvodnja, tozd Transport, tozd Avtotrgovi-na—servisi. 1300 zaposlenih se ukvarja izdelovanjem vozil, bivalnih enot, prevozi, prodajo, servisom. V tozdu Transport se že dolgo zavedajo in vodilne v Avtoradgoni na to tudi opozarjajo, da ne more obstajati transportna dejavnost brez servisa in obratno. Toda dokler so servisi dobro poslovali, se za to nihče ni zmenil.
»Tudi servisi so sedaj prišli v težave — to pa zato, ker smo v težavah mi iz Transporta, kajti yeč kot polovico dela opravljajo za nas. Glede organiziranosti pa tole: Avtoradgona kot delovna organizacija je organizirana po nekih starih temeljih. Ali če rečem drugače — to so neke hlače, ki so bile že večkrat zakrpane. In ko je že krpa na krpi, se jih več ne da krpati, potrebno je kupiti nove hlače. Še posebej zaradi tega, ker so danes drugačne razmere na jugoslovanskem tržišču, ko se govori o tržnem gospodarstvu m so v škripcih tudi druge DO, ki so prej dobro poslovale. Avtoradgona se je prej izvlekla na račun Proizvodnje, ki je imela velika naročila, dobro realizacijo za uresničene projekte, deviz ni manjkalo in od prodaje le-teh seje tudi kaj zaslužilo. Zdaj tega ni več, tako da smo vsi skupaj v finančnih težavah. Prej ko je bilo denarja dovolj, se je premalo razmišljalo o prilagajanju tržišču. Tozda Transport je vedno kupoval osnovna sredstva na račun posojil, in ker so sedaj večje obresti, je to veliko breme. Naša organiziranost tozdov in DO ne temelji na trgu, kupcu, ampak izhaja iz notranje organizacije . . . delamo tisto, kar mi hočemo in znamo, ne pa tisto, kar zahteva trg. Zato smo v težavah.«
Kdo se boji rezultatov raziskav?
Razdeliti dejavnosti tako kot je treba, razdeliti naloge in odgovornost, nagrajevati po učinku — to so njihove zahteve. Prav tako bi morale biti določene službe (npr. plansko-ana-litska in komercialna) bolj povezane. Na ravni delovne organizacije pa je potrebno najti pravo skupno pot, kajti: ». . . Pri nas se hvalimo, da imamo računalnik, vendar niso problem programi, čeprav so tudi zelo dragi, ampak to, da nimamo pravočasnih, točnih in kakovostnih podatkov.«
In kaj so pokazali rezultati projektov (Iskra Zorin, Zavod za produktivnost dela), ki nikoli niso bili uresničeni in so jih kvečjemu sproti popravljali:
»Projekt je pokazal, da ni nujna le združitev transportne in servisne dejavnosti, ampak tudi centralizacija vodenja, komercialna služba in sprememba načina celotnega vodenja. Ne več odločanje od zgoraj navzdol, ampak od trga v delovno organizacijo. Globalne probleme reševati skupinsko, ne pa posamezno in na pamet. Najprej zbrati vse podatke (bančne in poslovne) in na njihovi osnovi odločati . .. Dolgoročno torej Avtoradgona še lahko živi z izdelki, ki jih sedaj izdeluje, vendar z drugačno organiziranostjo, pristopom do dela in drugačno miselnostjo.«
In še naše zadnje vprašanje: se bo z ukrepom družbenega varstva sedanja miselnost spremenila?
»To je težko reči . .. Mislim pa, da bi uspeli če bi k temu pristopili vsi, od čistilk do direktorja. Po naših izkušnjah pa verjetno ne bo problem s čistilci in delavci, ampak z vodilnimi.«
Bernarda Peček
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 3
V sedanjem političnem sistemu sindikat nima realne možnosti za večje uveljavljanje in zastopanje interesov svojih članov. Delavci ga namreč jemljejo bolj kot transmisijo oblasti in jim je zato odtujen. Sindikat ne bo imel večjega vpliva vse dotlej, dokler bo le sestavni del različnih koordinacij po podjetjih in občinah. Moral pa bi imeti enakopravno vlogo z drugimi partnerji povsod, kjer gre za sprejemanje pomembnih odločitev. Poleg tega bo v sindikatu nujno prenehati s sprejemanjem stališč, ki niso za nikogar zavezujoča, in namesto tega postavljati konkretne zahteve. Zdaj namreč sindikat težko uveljavi svoja stališča v dogovarjanjih v Socialistični zvezi ali občinski skupščini, čeprav govori v imenu delavskih množic.
S tem dejstvom se zadnje čase veliko ukvarjajo tudi v Pomurju, kjer se želijo čim prej prebiti iz slepe ulice raznih sestankovanj, ki ne dajejo pričakovanih rezultatov. V praksi se velikokrat dogaja, da sindikat ponuja premalo preverjenih strokovnih zamisli ter svojih predlogov in drugačnih stališč, kot jih imajo izvršni sveti, medobčinska gospodarska zbornica in drugi. Zato bo moral izboljšati svoje strokovno delo, zlasti v občinskih svetih Zveze sindikatov. Za učinkovitejše delo bi morali imeti tudi boljše, predvsem pa aktualnejše informacije o gibanjih osebnih dohodkov, življenjskih stroškov in drugem, kar odločilno vpliva na življenje ljudi in poslovanje organizacij združenega dela. Ne pa, kot se to dogaja največkrat, da se pozno ukvarja s podatki o gospodarjenju, ki niso več aktualni, saj je stanje v delovnih kolektivih medtem že povsem drugačno. In ker sindikati nimajo na voljo najnovejših podatkov, ta hip, denimo, ne morejo ugotoviti upravičenosti in realnosti zahtev delavcev.
Navsezadnje je praksa pokazala, da člani sindikata od te družbenopolitične organizacije zahtevajo zanesljivost delovnega mesta, ustrezne osebne dohodke, krajši delovni čas, zmanjšanje raznih obveznosti in obremenitev ter pomoč pri urejanju socialnih problemov. To pomeni, da sindikat ne more vedno podpirati vseh odločitev državnih organov v primerih, ko le-te zadevajo življenjske interese delavcev. Sedanji najnižji osebni dohodek (320 tisoč dinarjev) bi bilo treba zvišati in stalno prilagajati pove-
PESTER GRAŠKI SEJEM
Od I. do 9. oktobra bodo ponovno odprta vrata mednarodnega jesenskega graškega sejma. Njegov moto bo Stiki za jutri. Organizirano bo mednarodno modno srečanje, strokovna razstava s prikazom obnove notranjosti in zunanjosti starih stavb. Zanimiva bo razstava pisarniške avtomatike in telekomunikacij. Pester bo prikaz gastronomije in hotelirstva. Razstava o zdravju in pomoči v življenju in prikaz mednarodne ročne umetne obrti je naslednja popestritev tokratnega sejma. Zanimiv bo še prikaz svetil, vsega za ženske in biomase kot vira energije.

Delovna organizacija
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
Sobota
Komisija za delovna razmerja pri delovni organizaciji ABC POMURKA — Zunanja trgovina, Sobota objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	pripravnika z visoko izobrazbo (VII. stopnje strokovne zahtevnosti) za dela in naloge v komerciali
2.	pripravnika z visoko oz. višjo izobrazbo finančno-ra-čunovodslte smeri (VII. oz. VI. stopnja strokovne zahtevnosti) za dela in naloge v finančno računovodski službi
3.	treh pripravnikov s srednješolsko izobrazbo (V. stopnja strokovne zahtevnosti) za dela in naloge pri tehničnem izvrševanju zunanjetrgovinskih poslov
Za vsa dela in naloge se lahko prijavijo tudi kandidati z že dokončano pripravniško dobo in opravljenim strokovnim izpitom.
Za dela in naloge pod 1. in 3. se obvezno zahteva znanje enega tujega jezika, pod 3. pa še znanje strojepisja.
Sprejeti kandidati bodo delovno razmerje sklenili za določen čas, to je čas pripravniške dobe oz. za eno leto.
Kandidati naj svoje prošnje pošljejo v 8 dneh od objave na naslov:
ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA, Sobota, Lendavska ul. 9.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 45 dni od objave.
Delavci so siti vsakršnih
Čanju življenjskih stroškov. Mnogi menijo, da bi se morali znova dogovoriti za tako imenovano sindikalno listo, s katero so pred časom že določali zajamčene osebne dohodke, minimalne življenjske stroške in drugo.
Ob zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah v kolektivih se je namreč pokazalo, da so delavci že do grla siti vsakršnih obljub. Očitek prizadetih delavcev v kolektivih, kjer v zdajšnjih razmerah dobro gospodarijo, pa se predvsem nanaša na razvrednotenje njihovega dela. Slišati je, daje intervencijski zakon o osebnih dohodkih delavcem vzel še zadnjo voljo, da bi bolje in več delali ter ga je treba zato nemudoma odpraviti. V sindikatih bodo očitno morali nameniti po-
Kako se prebiti z 220 tisočaki?
Na prvi pogled se zdi, da so v soboški občini lahko dokaj zadovoljni z gospodarskimi rezultati, ki so celo nekoliko boljši od republiškega povprečja. Vendar pa podoba ni tako ugodna, če vemo, da je še vedno nekaj kolektivov, ki dobesedno životarijo ali pa poslujejo na robu rentabilnosti. Te ugotovitve s seje občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti so podkrepili s podatki, po katerih je treba večjo reproduktivno in akumulativno sposobnost tukajšnjega gospodarstva pripisati le manjšemu številu delovnih organizacij, ki vlečejo voz napredka.
Visoke obresti za najeti kapital in reševanje finančnega vprašanja so gotovo eno ključnih področij delovanja soboških sindikatov v teh zaostrenih gospodarskih razmerah. Ker se s sedanjimi obrestmi v gospodarstvu ne morejo sprijazniti, bodo nujne spremembe, veliko pa si obetajo tudi od zmanjšanja družbene režije. Ker so osebni dohodki nesporni motiv gospodarjenja, presenečajo podatki, da, na primer, v Platani 16 delavcev prejema le 220 tisoč dinarjev osebnega dohodka, 30 delavcev OVIZ-a pa manj kot 300 tisočakov mesečno. S tem zneskom se enostavno ni možno prebiti do konca meseca. Ta in druga aktualna vprašanja pa so tudi zajeta v sprejetem operativnem programu za delovanje soboškega sindikata pri uresničevanju usmeritev razširjene seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
M. Jerše
Ugodnost za graditelje
Križevske opekarne in stanovanjska zadruga Černelavci so se dogovorili za skupno akcijo pri prodaji gradbenega materiala. Gre za kakovostni premik celotne ponudbe na enem mestu in novost za graditelje na drugi strani Mure, ki doslej niso bili vključeni v organizirano skupinsko in individualno gradnjo. Tako zdaj stanovanjska zadruga Černelavci omogoča vključitev graditeljev, in to ne le novih hiš,
Jugoslovanski paviljon bo tokrat namenjen predstavitvi gospodarstva avtonomne pokrajine Kosovo. Razstavili bodo dragocene filigranske izdelke, kosovska vina in drugo. V paviljonu bodo razstavljala tudi nekatera slovenska podjetja. Jugoslovanski dan na sejmu bo 4. oktobra in ga bodo skromno počastili v našem paviljonu. Turistične agencije bodo pripravile skupinske oglede sejma.
Prodajale bodo tudi vstopnice po 4.000 dinarjev.
F. Stefanec
obljub
sebno skrb nekaterim prednostnim nalogam, kot so politika osebnih dohodkov, razbremenitev gospodarstva, odprava participacije v zdravstvu, tehnološki in ekonomski presežek, preustroj gospodarstva in stavke. V sindikatih med drugim predlagajo, da se spremeni način določanja najnižjega in najvišjega osebnega dohodka, ker ob sedanji inflaciji to poteka prepočasi. Tako naj bi poslej mesečno spreminjali osebne dohodke, glede na ugotovljeno rast cen osnovnih življenjskih potrebščin. Poleg tega bi prenehali sprejemati stališča, ki se bodo preimenovala v zahteve, veliko več pozornosti pa bo terjalo njihovo uresničevanje in odgovornost zanje.
Milan Terše
ampak tudi dozidav ter prezidav obstoječih objektov in prizidkov.
V ljutomerski občini se lahko vključijo graditelji v stanovanjsko zadrugo Černelavci preko Križevskih opekarn in v njih kupijo po ugodni ceni ves potrebni gradbeni material. Slednje kaže v času, ki ga živimo in graditeljem ni najbolj naklonjen, izkoristiti, prisluhniti pa tudi nasvetom gradbenih strokovnjakov in v čim krajšem obdobju urediti dom od temeljev do strehe, če ne že kar obesiti zaves v njem.
Kot smo zvedeli od direktorja Križevskih opekarn Branka Zidarja, so bile opekarne prvotno le proizvodna organizacija s prodajo vseh vrst gradbenega materiala, zdaj pa bodo svoje kupce z vključitvijo v stanovanjsko zadrugo Černelavci seznanili tudi s strokovnimi nasveti. Prednosti zadružne gradnje pa so že tako znana oblika organizirane gradnje na strokovnih temeljih, s svetovanjem, in to ne le pri usmerjeni, ampak tudi zasebni gradnji tu in po novem tudi onstran Mure — torej enotno v regiji, česar doslej ni bilo. Tako je zatrdil upravnik stanovanjske zadruge Černelavci, Ivo Gerenčer. Pripišimo pa še, da torej ne gre le za gradnjo v Černelavcih, kot bi bilo morda napak razbrati iz naziva, ampak za zadružno gradnjo v Pomurju, in da med zadružniki niso le graditelji novih hiš. B. Bavčar
Fronta za oživitev gradu
Člani sveta za kulturo pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti so se opredelili za javno razpravo o namembnosti soboškega gradu, ki naj bi jo po krajevnih skupnostih mesta organizirale krajevne konference frontne organizacije, občinsko razsežnost in prepričljivost, da gre zares pri reševanju nakopičene prostorske in druge problematike na področju kulture, pa bodo morali dati izvršilni organi, kajti, kot se je ponovno potrdilo, se ne razhajajo le potrebe in možnosti, ampak tudi sposobnosti in nivoji posameznikov, ki lahko odločilno vplivajo na rešitev že skorajda gordijskega vozla.
Pri tem je odveč ugotavljati, kaj bi kdo moral, pa ni naredil, ampak, kaj lahko in kar je dolžan narediti, pred-vsem-pa s skupnimi močmi rešiti grad pred propadanjem pred našimi očmi sredi mestnega parka in oživiti dejavnosti v njem. Strokovne podlage za to so zbrane v gradivu, katerega povzetek bo občanom na vpogled, poleg frontnikov bodo tako svoje povedali tudi v kulturi zaposleni in sociološko društvo, ki pripravlja analizo kulturnih potreb, če sploh so, in na osnovi le-teh tudi akcij, ki naj bi bile korak dlje od (že) dolgočasnega brezuspešnega govorjenja (in pisanja) na to temo. bb
Gorenje imo Lendava
Po preizkušnji z večjim elanom
Nedavna prisilna vrnitev skupine Imovih delavcev iz Nemške demokratične republike je sicer hud šok za ta kolektiv, vendar so si zdaj že nekoliko opomogli. Delavcem, ki so stavkali, se je, kot je slišati, v določenih zadevah res (z)godila krivica, bili so neučakani in popravo napak so hoteli izsiliti na hitro — s prekinitvijo dela. Zdaj vse kaže, da z delom ne bo nadaljevala niti druga skupina delavcev, ki so jo nameravali oblikovati, kajti zagrebško podjetje Monting, ki je glavni nosilec posla v NDR, ne reče ne da ne ne.
Inštalacijska dela in izolacije, ki so jih opravljali tudi v NDR, je tako imenovana stranska dejavnost Imoa. Glavna dejavnost, ki daje seveda največ celotnega prihodka, je izdelava in montaža sanitarnih kabin. Tu so vodilni jugoslovanski izdelovalec in nenehno snujejo in uvajajo novosti. Tako stare klasične betonske vse bolj zamenjujejo novi, lažji materiali, kot je na primer mikroarmi-rani penobeton. Novost je tudi sanitarna kabina v paketu. Največja prednost te »kopalnice« je, da pri prevozu ne zavzame veliko prostora, lahko jo sestavijo na kraju samem . . . Pravzaprav je sestavljena iz 20 elementov, od katerih je posamezni težak največ 70 kilogramov. Na gradbišče jih dostavljajo v embalaži. Tudi inštalacije so prirejene za sestavljanje. Sanitarne kabine v paketu imajo veliko prednost zlasti pri rekonstrukciji starih objektov, ponovni oživitvi starih mestnih jeder, kot nalašč so za vgradnjo v razne montažne objekte, med drugim zaradi majhne teže (okrog tisoč kilogramov). Take sanitarne kabine imajo tudi to prednost, da morebitne poškodovane dele lahko zamenjamo, ne da bi poškodovali stene. Poleg prodaje na domačem tržišču se sanitarni kabini v paketu ponuja možnost prodaje na tuje; v Zvezni republiki Nemčiji, kamor bodo letos prodali okrog 200 klasičnih sanitarnih kabin, so že predstavili (vgradili) vzorec najnovejše sanitarne kabine. Dobra pa je tudi zamisel o sanitarni steni, ki jo prav tako nameravajo izdelovati. Ta stena je povsem »obdelana« (umivalniki, pisoarji, korita za pranje nog itd). Prednost pred klasičnim urejanjem je hitra vgradnja, kar je zlasti aktualno za postavitev teh sten v kampih.
Gorenje Imo pa gradi svoj razvoj tudi na dosedanjih programih, seveda z nenehnimi izboljšavami. Gre za izdelavo raznih vrst izolacijskih cevi, razteznih posod za peči centralnega ogrevanja, naprav za vzdrževanje pritiska v velikih toplovodnih napravah, za cevne radiatorje .. . Vgradimo jih lahko kjerkoli. Niso le ogrevalno telo, ampak tudi okrasni element. Velika novost iz lendavskega Ima je tudi sistem gretja infravent (prenos toplote preko žarkov oziroma oddajanje energije elektromagnetnim telesom). Sistem je sestavljen iz izvora energije (peč), cevovoda za prenos vrelih plinov ali zraka in avtomatike. Ogrevanje s sevanjem pomeni 70 odstotkov prihranka pri energiji. Ogrevanje infravent prav tačas vgrajujejo v svojo proizvodno halo.
Gorenje Imo je nastal iz prejšnjih dveh tozdov Montaža-Pur-len in Varis, ki sta bila v sestavi Gorenja Varstroj. V enoviti delovni organizaciji Gorenje Imo zdaj združuje delo 628 delavcev, od katerih je 220 priučenih, 273 kvalificiranih, 95 jih ima srednjo šolo, 25 višjo in 15 visokošolsko izobrazbo. Imo ni le moški kolektiv (čeprav bi glede na dejavnost to pričakovali), ampak je na različnih delovnih nalogah zaposlenih tudi 79 žensk. Sicer pa je Imo organiziran v 7 sektorjev: vodstvo delovne organizacije, tehnično-razvojni sektor, proiz-vodno-operativni sektor, sektor materialnih dejavnosti, sektor komerciale, služba zunanje trgovine, sektor financ in ekonomike, služba skupnih zadev.
V Gorenju Imu se ta čas organizirajo tudi na družbenopolitičnem področju.
S. Sobočan
Čakajoč na pokojnino
Upokojitev je v človekovem življenju pomembno dejanje, odvisno od njegovega temperamenta, drugih karakternih značilnosti in življenjskih okoliščin, pa od tega ali jo sprejme kot zasluženi čas počitka po razdajanju na delovnem mestu ali kot odrinjenost v samoto na jesen življenja. Če je v teh časih neuspešnega spopadanja z inflacijo upokojenec še »kaznovan«, tako da dobro leto prejema namesto pokojnine le akontacijo in zaman sprašuje po končni odločbi, potem je jasno, da je potrebno ukrepati. In dve poslušalki radia Sobota in domnevni bralki Vestnika to sta, kar nas je spodbudilo, da smo potrkali na vrata vodje odseka za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri regijski skupnosti FRANCU KUČANU v tretjem nadstropju »socialnega« v Murski Soboti. To, da smo bili zadihani, ni bilo potrebno pojasnjevati, če se ob vzpenjanju po številnih stopnicah ne bi spomnili, kako težko pravzaprav mora biti pri tem priletnejšim občanom in invalidom, ter se pri tem pridružili tistim, ki menijo, da lokacija skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ni primerna za tiste, zaradi katerih sploh je. Očitno pa je, da tako, kot pri mnogih stvareh, pozabljamo, da gre pravzaprav za človeka, v primeru invalidov ter upokojencev pa še posebej občutljivih ljudi, ki bi jim morali pomagati ne le preživeti, ampak tudi živeti zaradi minulega dela dostojno življenje, kar je v neposredni zvezi s pokojninami ter začasnimi in dokončnimi odločbami, o katerih bo beseda v tem zapisu.
Francu Kučanu smo že v uvodu povedali, da bi na neposredna vprašanja radi prav take odgovore, da pa tega nismo želeli sami, je potrdil telefonski klic iz Ljubljane, kjer so na Valu 202 v »živo« želeli izvedeti, kako dolgo bo na končno odločbo o pokojnini moral čakati poslušalec Franc Borov-njak. Mi pa smo na primeru dveh poslušalk (ena s Kupši-nec in druge z Lendave), ki sta se prav tako nanašali na dokončno odločbo, želeli zvedeti, koliko časa po upokojitvi lahko upokojeni prejema le akontacijo oziroma takoimenovano začasno pokojnino.
»Omejitvenega roka,« nam je pojasnil Franc Kučan, še prej pa uvodoma dopovedoval, da so interpretacije na temo začasnih in dokončnih pokojnin lahko različne ter se njegova lahko razlikuje od tiste, ki bi jo dal upravnik skupnosti ali pa referent, ki ima neposreden stik s strankami. »Odvisno je od tega, kakšni so zbrani podatki takrat, ko je bil vložen zahtevek za upokojitev, pa tudi od tega, ali gre za invalidsko ali starostno pokojnino. Pri starostni namreč morajo biti podatki o osebnih dohodkih priloženi, pri invalidski pa jih začnejo zbirati šele takrat, ko prejmejo oceno invalidske komisije. Seveda je pri tem pomembno, ali je zavarovanec v zadnjih desetih letih delal pri enem delodajalcu ali pri več.«
Ti razlogi so jasni, ne pa tudi to, zakaj na primer v Ljubljani lahko podobne primere rešijo v enem, pri nas v Pomurju pa niti v dvanajstih mesecih ne, kar v času, v katerem dinar tako naglo izgublja vrednost, gotovo ni ugodno.
»To je odvisno od primera do primera, in če je zavarovanec uveljavil pravico v prvi ali drugi polovici leta, ker se v zadnjih letih pokojninska osnova ugotavlja za vsako leto posebej (in posebej za leto 1987 in leto 1988). Količniki so znani šele okrog marca, aprila, ko so zbrani podatki iz delov
ZAKAJ TAKO?
To se sprašuje štirinajst potnic sobotne »kulturne« kompozicije v organizaciji občinskega sindikalnega sveta in Slovenija-I turista, ki jih je popeljal v Ljubljano na ogled opere Boris Godunov, potem pa pustil, da se sredi noči znajdejo, kakor vejo in znajo. Po pripovedi ene, je bilo tako:
Po več kot štiriurni vožnji so prispeli na cilj in potem še nadaljnje štiri ure sedeli in uživali ob predvajanju opere, ki po-I meni vrhunec letošnjih stvaritev v Cankarjevem domu. Zasluž-■ nega aplavza interpreti vsaj od (vseh) Pomurcev-v Ljubljani ni-■ so doživeli, kajti preden se je končalo zadnje dejanje spektakularne in dolgotrajne predstave, so nekateri iz bojazni, da ne bi I zamudili vlaka, vstajali in odhajali na železniško postajo. Napovedani odhod je bil namreč pred iztekom predstave, že ob 20.30, Boris Godunov pa seje končal ob 20.45. Nastala je zmeda in v njej jih je le nekaj slišalo, da je vrnitev ob 21.30 in ne Iob 22.00, kot so jih organizatorji prireditve seznanili po operi, potem pa informacijo spremenili, ne da bi se prepričali, če bodo ob pravem času vsi na vlaku.
Niso bili in kljub urgenci, da pogrešajo nekaj potnikov, je vlak krenil v Mursko Soboto uro po prvotno dogovorjeni in ■ pol ure pred pozneje napovedano uro.
— Skratka, ob 22.00 se je na železniški postaji v Ljubljani zbralo štirinajst »pozabljenih« potnikov, ki so ostali prepušče-Ini svoji iznajdljivosti, kako priti domov v času, ko so zveze redke in ima noč svojo moč, dvesto kilometrov pa ni tako blizu. Tudi te ne kulturniške dogodivščine, ki je sledila ogledu kulturne prireditve, ne, saj se ob njej poraja asociacija o malih I ljudeh v velikem mestu in balkanski smeri, ki nas ogroža.
Težo odgovornosti nosi vodič Stanko Prelec, ki svojega-poslanstva ni opravil tako, kot bi ga moral. Bojda je njegov besednjak bolj sodil za »šank«, kot pa med udeležence kultumi-Iškega izleta, zbrane iz združenega dela, ki se že tako stežka odločajo za podobne izlete, zdaj pa bo gotovo še težje, čeprav so bili po izjavah sodeč navdušeni nad predstavo. Tudi opravičila za nastale razmere ni imel in tako je v naslovu upravičeno
zapisano Zakaj tako?
nih organizacij v republiki in se tako šele takrat določa. Ker pa je pri nas ogromno zahtevkov, lahko pričakujejo tisti, ki so bili upokojeni v lanskem letu, dokončne odločbe šele konec tega meseca oziroma v začetku oktobra.«
Je razlog ali pa vsaj eden od razlogov za takšno stanje v znani preobremenjenosti zaposlenih na regijski skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki očitno, čeprav kadrovsko dopolnjena, še ne more povsem izrabiti vseh (novih zaposlenih) potencialov, smo spraševali dalje v prepričanju, da je vzroke potrebno odpraviti in upokojencem omogočiti pokojnino ob pravem času. Posebej, ko smo zvedeli, da je čakajočih na »penzi-jo« v regiji kar 1500!
»Čakajočih je res veliko, tudi intervencij,« je priznal vodja odseka za izvajanje invalidskega in pokojninskega zavarovanja in bil spodbuden v izjavi, da bodo dokončne odločbe upokojenci dočakali v mesecu dni, ker je tako obljubljeno iz Ljubljane. Pripomnil pa tudi, da se bo marsikateri »novi« upokojenec od lani začudil, ko bo spoznal, da bo pokojnina v takem znesku, kot je doslej dobival akontscijo in bistvenih sprememb v višini ne bo, ker so odmerjene začasne pokojnine od najnižjih pokojninskih osnov.«
Kaj to pomeni, bomo spraševali takrat, ko jih bodo upokojenci začeli prejemati; če naj verjamemo povedanemu, bo to kmalu, pripišimo pa še, da po obloženi mizi Franca Kučana in sprotnem izračunavanju odstotkov, kot je bilo razvidno iz papirne plahte, ki nam jo je pokazal, tudi na tem področju kompliciramo bolj, kot bi bilo potrebno, in tudi na ta način plačujemo davek inflaciji, predvsem pa človeški neumnosti zbirokratiziranega sistema, v katerem je posameznik le kamenček v mozaiku.
Brigita Bavčar
Brigita Bavčar
STRAN 4
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
NAŠA TEMA
Ukinitev ali preoblikovanje COŠ-a?
Leto 1976 je bilo pomembna prelomnica v našem vzgojnoizobra-ževalnem sistemu. Tedaj se je namreč >rodila< celodnevna osnovna šola. Dajati*ji je bilo treba dokaj močne politične injekcije, da se je začela razvijati; in prav tako je bilo poskrbljeno za dodatne materialne dobrine, ki so jih bile deležne takšne šole. Med drugim so pedagoškim delavcem ponudili tudi 25-odstotni dodatek k osebnim dohodkom. Vseeno pa so bili precejšnji odpori tako pri učiteljih kot starših. Pri prvih predvsem zato, ker je takšna oblika dela postavila prednje mnogo več odgovornosti, dela in skrbi za učence, namesto 5 — 6 kar 9 šolskih ur; pri drugih pa, ker je bilo treba prispevati za kosilo za otroke in ker bi jih zlasti kmečki starši raje prej imeli doma, da bi jim lahko več pomagali pri opravilih. Vendar je bilo težko kljubovati argumentom, da pomeni celodnevna osnovna šola najsodobnejšo obliko vzgojno-izobraževalnega dela, v kateri učenci opravijo vse delo v šoli, da bo v njih razvijala ustvarjalnost, da bo zagotovila njihov vsestranski razvoj, ki vključuje mentalno, zdravstveno, politehnično in druge vzgoje, ter da bo zagotovila učenčevo čustveno stabilnost in jim pomagala oblikovati življenjski model zdrave, humane osebnosti. Prav tako so bili cilji takšne šole povezati vzgojno-izobraževalno delo (pouk, samostojno učenje, interesne in rekreativne dejavnosti) v kar najbolj trdno celoto, demokratizirati odnose med učenci in učitelji ter izenačiti štartne osnove v vzgojno-izobraževalnem delu. Celodnevne osnovne šole so prinašale tudi precejšnje spremembe v način učiteljevega dela. Tudi oni naj bi vse svoje šolske obveznosti v celoti opravili v šoli. Za pripravo na pouk naj bi bilo čim več skupinskega dela in medsebojnega sodelovanja nasploh.
Ni kaj, zamisli so bile, in so še, zares dobre. Po občinah so kmalu začeli skoraj tekmovati, kje bodo dosegli večji odstotek vključenosti otrok v celodnevno osnovno šolo. Tudi v Pomurju je zavladalo takšno vzdušje. Prvi so začeli orati ledino na tem področju učitelji in učenci osemletk v Kobilju, Srednji Bistrici, Gornji Radgoni in Vučji vasi (podružnična šola), sledili pa so jim v Gornjih Petrovcih, Beltincih, Markovcih (podružnična šola), v Radencih in na Šafarskem. Leta 1981 se je ustanavljanje cošev v Pomurju ustavilo; tedaj smo dosegli čez 17 odstotkov vključenosti učencev v to obliko dela. V SR Sloveniji je bil ta odstotek le 12,7.
terih postavljenih ciljev. Tako učitelji in učenci ne opravijo vseh obveznosti v šoli, program interesnih dejavnosti je preveč natrpan in usmerjen, pri učencih se kaže slabše počutje, utrujenost idr. Seveda za vse to obstajajo tudi objektivni razlogi, ker namreč tem šolam nismo uspeli zagotoviti vseh pogojev (zadosti prostorov, opreme idr.). Medtem smo se odločili tudi za prenovo celotnega vzgojno-izobraževalnega- sistema. Gre .predvsem za nov program življenja in dela osnovnih šol, ki vključuje tudi precej elementov celodnevne šole, ft In po šestih letih prenove ugotavljamo, da daje prenovljena poldnevna šola podobne rezultate kot celodnevna. Zato po mojem ne bi smeli govoriti o ukinjanju le-te, ampak vraščanju v prenovo, v nov program življenja in dela. Ne gre torej za oceno, da coš ni uspešna oblika dela, ker bi s tem delali krivico.«
BESEDA RAVNATELJEV
V tem šolskem letu je zaenkrat na pomurskih coših ostalo skoraj vse po starem, čeprav so v lendavski občini zmanjšali dodatek
na poldnevnih šolah. Zato smo se dogovorili, da bomo nekoliko prilagodili urnik, in to smo tudi storili. Pravzaprav je bil tudi naš predlog, da bi lahko ta problem tako uredili. Mi želimo 5 odstotkov več sredstev za povečan obseg in večjo raznolikost dela, ne pa dodatek zato, ker imamo coš. Ugotavljamo, da smo s to obliko dela preprečili Socialno razlikovanje med otroki, povečali smo skrb za njihovo zdravstveno vzgojo in razbremenili starše, ker si učenci lahko vse naloge naredijo v šoli, in to ob pomoči učitelja. Naši učenci dosegajo tudi večje uspehe na raznih tekmovanjih.«
Vanda Jošt, ravnateljica OŠ v Gornji Radgoni: »Celodnevno šolo obiskujejo le učenci razredne stopnje, to je od 1. do 4. razreda. V isti ustanovi imamo torej dva šolska režima, kar ni najboljša rešitev. Bilo bi bolje, ali v celoti imeti celodnevno ali poldnevno šolo. Pri nas že 5 let ne poznamo dodatka za coš, temveč povečan obseg dela upoštevamo v letni delovni obveznosti za posameznega učitelja, ki znaša 2.184 ur. Tako ima lahko nekdo
V COŠ imajo vsi učenci malice in kosila. Lepo, kajne? (Foto: N. J.)
RAZLOG JE PREDVSEM DENAR
Naposled se dogaja to, kar nihče ni pričakoval: celodnevne osnovne šole smo začeli ukinjati. V Pomurju je zaenkrat ta usoda doletela le podružnico v Vučji vasi, ker so tam pač sploh ukinili pouk, drugod v Sloveniji pa je že kar precej osemletk prešlo ponovno v poldnevno šolo. To, kot Vse kaže, >preti< tudi pomurskim cošem. Kako to?
Strokovne ocene so pokazale, da se je celodnevna osnovna šola zares uveljavila kot odprta šola, ki z raznovrstnostjo in bogastvom vsebin, oblik in načinov dela zares v načelu zagotavlja večje možnosti za kakovostnejše uresničevanje vzgojnd-izobraže-valnih smotrov samoupravne socialistične družbe. Zaškripalo pa je zaradi denarja, in to že nekaj let. Najprej seje za večino šol začel zmanjševati dodatek za coš, in tega bodo, kot kaže, sčasoma vsepovsod ukinili. Za več dela, večjo odgovornost in enako
vrednotenje kot v poldnevnih šolah pa učitelji prav gotovo ne bodo pripravljeni še naprej ohranjati celodnevno šolo.
Janez Kerčmar, pedagoški svetovalec Organizacijske enote Zavoda za šolstvo SR Slovenije v Murski Soboti, pa med drugim meni takole: »Mislim, da danes res ne bi smeli več govoriti o dodatku, temveč o vrednotenju dela. Ob uvajanju celodnevnih osnovnih šol je vsekakor bila potrebna posebna stimulacija za dodatne napore pedagoških delavcev pri uveljavljanju novosti, torej za težje delo, dosedanja praksa pa takšen dodatek tako rekoč negira. Ne pa seveda tudi ustreznejšega vrednotenja za več in odgovornejše delo, in to v vseh šolah. Poleg pozitivnih izkušenj iz dela celodnevnih osnovnih šol ugotovitve tudi kažejo na to, da so te šole preveč togo prešle na enoten model, ki ga je izdelal Zavod SR Slovenije za šolstvo, oziroma so ga premalo prilagodile posebnostim okolja ter individualnim razlikam in interesom učencev. To je v praksi privedlo do odstopanja od neka-
Največ dodatnega dela v COŠ so ure samostojnega učenja. (Foto: N. J.)
Kaj bi spremenili učenci
Ko smo te dni obiskovali celodnevne osnovne šole v Pomurju, seveda ne bi bilo prav, če ne bi prisluhnili tudi učencem, torej tistim, zavoljo katerih smo pred 12 leti začeli ustanavljati takšne osemletke. Njihova mnenja so različna — odvisno od tega, kako se v šoli počutijo, iz kakšne družine izhajajo in kakšna so njihova nagnjenja. Skoraj vsi pa si želijo krajše bivanje v šoli.
Blaž Čolig, 7. razred. OŠ 17. oktober. Beltinci: »Všolo se vsak dan pripeljem s kolesom, in sicer kmalu po 7. uri. s poukom pa začnemo ob pol osmih in ga končamo nekaj pred tretjo uro. Včasih mi dan v šoli hitro mine, večkrat pa se kar >vleče<. tako da že komaj čakam, kda j bo konec. Če bi lahko odločal jaz. bi nekoliko skrajšal bivanje v šoli, da bi se lahko prej vrnil domov. Če pa naj
ostane tako, kot je. potem pa bi ši želel več telesnokulturnih dejavnosti. Včasih bi tudi spremenil jedilnik in pouk bi poskušal urediti tako, da se ne bi toliko selili iz učilnice v učilnico. Ko pa ima-
mo ure samostojnega učenja, bi nas moralo biti manj, da drug drugega ne bi toliko motili. Naloge skoraj vedno naredim v šoli, učiti pa se moram večkrat tudi doma.«
Matjaž Šimonka, 8. razred. OŠ Jože Hedžet. Šafarsko: »Tudi jaz se vozim v šolo s kolesom, ker sem doma v okrog 2 kilometra oddaljeni Gibini. Okrog sedmih grem z doma, vrnem pa se okrog po! štirih. Včasih me sicer mika, da bi prej zapustil šolo, toda ne vem, kaj bi sam počel doma, ker sta starša zaposlena in se vrneta iz službe približno ob
, istem času kot jaz. Zame je torej še kar prav, da imam kje biti in da nisem lačen. Še bolj pa bi bil zadovoljen,če bi bilo na urniku manj težkih predmetov in če bi imeli več prostega časa, kb smo lahko učenci sami. To je pri rekreaciji, ki traja 15 minut, in po kosilu, ko imamo prosto okrog 30 minut. Drugače pa je še kar zanimivo, saj se lahko vključimo tudi v različne prostovoljne dejavnosti. Jaz sem se odločil za foto in kemij-sko-biologijski krožek.«
Monika Bukovec, 8. razred. OŠ Edvard Kardelj. Kobilje: »Po mojem je v takšni šoli bolje kot drugod. Čeprav imamo kmetijo, je tudi staršem bolj prav tako, da vse šolske obveznosti večinoma naredim v šoli, tako da sem potem doma res prosta in jim lahko pomagam, kadar je treba. Zadovoljna sem tudi s šolskimi malicami in kosili, zato
_____________________ ne vem, kaj bi lahko spremenila. Malo nas je in če ne bi imeli celodnevne osnovne šole, bi imeli vse ure kombinirani pouk, zdaj pa se lahko včasih ločimo. Pogrešam pa seveda primerno telovadnico, kajti sedaj si moramo pomagati ali s hodnikom ali z eno večjih učilnic.«
s 15 na 5 odstotkov, v ljutomerski s 25 na 5, v soboški s 15 na 10 (do januarja, potem pa nič), v radgonski občini pa so prav tako sprejeli določene ukrepe za zmanjšanje materialnih stroškov v osnovnem šolstvu. In kaj so nam povedali >prizadeti<?
Avgust Farkaš, ravnatelj OŠ v Beltincih: »Učiteljski zbor seveda ne odobrava takšne odločitve, da bomo po novem letu ostali brez vsakršnega dodatka za coš, Z velikimi težavami smo to obliko uvedli in zdaj ni enostavno naenkrat vse to opustiti. To bi na naši šoli pomenilo tudi izgubo delovnega mesta za 14 pedagoških in 10 drugih delavcev v kolektivu. Če bi se dosledno držali kriterijev oziroma normativov pri zaposlovanju, pa bi bila ta številka še nekoliko večja. Mislim torej, da če bomo prešli v poldnevno šolo, bi to morali storiti postopno, morda najprej le za 8. razred. Sploh pa mora ta problem prevzeti nase širša skupnost, ker je bil to tudi širši interes, ko smo uvajali coše. Zaenkrat pri nas odločitve o kakšni spremembi še nimamo. Najbrž bomo do konca šolskega leta delali tako, kot smo začeli, vendar z občutkom, da smo opeharjeni. So pa tudi razmišljanja, da bi coš ukinili. Menimo tudi, da zaradi prevelikega števila učencev, prostorske stiske in pomanjkanja raznih pripomočkov za prosti čas učencev ne moremo uresničevati koncepta celodnevne šole tako, kot je zamišljeno. Dosegamo pa kljub vsemu številne uspehe in dobre rezultate.«
Jože Vučko, ravnatelj OŠ Bistrica: »Ko smo uvajali coš, je bila približno tretjina staršev proti, češ da kuhajo doma kosilo in zakaj naj bi ga še plačevali za svoje otroke v šoli. Zdaj se jih je večina s tem že sprijaznila, vendar bodo spet nastali problemi, če bomo morali prehrano občutno podražiti. Tudi naša šola nima zagotovljenih vseh pogojev za uresničevanje koncepta celodnevnega bivanja otrok v šoli. Predvsem bi nujno potrebovali še eno učilnico, kajti sedaj se morajo učenci dosti seliti. Učitelji so doslej prejemali kot dodatek za povečan obseg dela nekaj čez 100 tisoč dinarjev mesečno, ker pa bo ta dodatek odslej znašal le 5 odstotkov, bo to pomenilo v denarju okrog 36.680 dinarjev. Če bi res morali biti v šoli od 7. do 15. ure, bi prav gotovo bili prikrajšani v primerjavi z učitelji
manj drugi več ur pouka — odvisno ali se le >vklučuje< v coš kot predmetni učitelj ali pa ima tudi druge obveznosti. Sem pa proti dodatkom, ker to lahko uredimo z drugačnim vrednotenjem. Vsekakor zahteva celodnevna šola več dela in odgovornosti. Mislim, da v prvih treh razredih res lahko učenci in učitelji opravijo vse šolske obveznosti v šoli, 4. razred pa ima že nekpliko zah-
tevnejši predmetnik, tako da je treba kdaj pa kdaj delati tudi doma. Če bomo ukinili coš in namesto njih ustanavljali oddelke podaljšanega bivanja, s tem ne bomo bistveno pocenili, le večje breme bomo prenesli na starše.«
Zdravko Horvat, OŠ v Gornjih Petrovcih: »V predlogu ukrepov za uskladitev vrednosti programa občinske izobraževalne skupnosti Sobota z materialnimi možnostmi v letu 1989 je predvidena tudi ukinitev oddelkov celodnevne oblike dela na naši šoli. To bi pomenilo, da bo ostalo brez službe 6 pedagoških in 3 drugi delavci, Dana nam je sicer obljuba, da bodo vsi dobili službo drugje, in za to bi res morali poskrbeti. Učiteljski zbor se s takšno rešitvijo strinja, ker se zavedamo, da dodatka ne bo, in zakaj bi potem delali več kot na drugih šolah. Vprašanje pa je. kaj bodo rekli starši. Zdaj nam mnogi pravijo, da so zadovoljni, ker imajo njihovi otroci kosilo v šoli in ker jim učitelji pomagajo pri domačih nalogah. Oni jim namreč ne bi znali, ker se vsega tega niso učili. Res pa je, da so nekateri otroci predolgo v šoli, saj so vezani na avtobusne prevoze. Tako se nekateri pripeljejo zjutraj na šolsko dvorišče okrog pol sedmih, domov pa se odpeljejo po 15. uri. Zdaj se tudi pogovarjamo, kaj storiti zaradi drage prehrane. Da bi kuhali posebej kosilo za >reveže< in posebej za >bogate<, tega si prav gotovo ne smemo dovoliti. Raje se bomo odločili za nekoliko skromnejša kosila in za vse enaka. Res je, učni načrt in predmet imamo takšen kot v poldnevni šoli, toda naš obseg dela je za okrog 40 odstotkov večji,. ker izvajamo ure samostojnega učenja, ure prostega časa in rekreacije in skrb učiteljev je tudi šolska prehrana. Res pa je, da coš ni zaživela v celoti, ker tudi nismo zagotovili vseh možnosti.«
Anita Godina, 7. razred OŠ Prežihov Zorane. Srednja Bistrica: »Do šole imam okrog 2 kilometra, zato se večinoma vozim s kolesom. Z doma se odpravim okrog tri četrt na sedem. V šoli se dobro počutim in ne vem, kaj bi se dalo spremeniti. Morda bi lahko imeli krajše odmore, da bi potem lahko prej šli domov. Ko smo sami zunaj, se namreč večkrat dolgočasim. S hrano sem zado-
voljna. nekaterih jedi pa enostavno ne maram. Če bi lahko jaz odločala o jedilniku, bi jih izločila. Toda vem, da je drugim tisto všeč. Vem pa, da se vsem hkrati ne da ustreči. In če bi se lahko odločila, hi vseeno raje imela kosilo doma kot v šoli,«
Aleksandra Balažič, 7. razred. OŠ Gornji Petrovci: »Od šole sem oddaljena okrog 6 kilometrov. Doma sem namreč v Križevcih na Goričkem. Zato sem vezana na avtobus. To je še kar dobro urejeno. Nisem še razmišljala, kaj bi spremenila. Tako, kot je zdaj, sem pač navajena. Če pa bi bilo po moji želji, bi se šola začela okrog 8.00 in bi se končala do 13.00. Včasih bi spremenila
tudi jedilnik in urnik bi manj natrpala s težkimi predmeti. Sicer pa je zame tudi tako prav. Večino nalog naredim v šoli in pri urah samostojnega učenja tudi ponovim snov. Vseeno pa se učim tudi doma, kjer imam več miru in se lažje poglobim.«
Beno Marovič, 4. razred, OŠ Radenci: »Mislim, da bi lahko ostalo tako, kot je zdaj, le več telovadbe bi lahko imeli pa manj težkih ur. Vse domače naloge naredim v šoli, doma le kaj berem ali prepisujem in ponavljam pesmico, če se jo moramo naučiti na pamet. Ne vem, kaj bi se dalo spremeniti.«
Gregor Mat voz, 3. razred, OŠ Gbr-nja Radgona: »V šolo hodim peš, ker nimam daleč. Tu sem po navadi do 14.00, enkrat tedensko pa do 15.00. Všeč mi je, da se v tem času vše naučimo in si naredimo domače naloge, kljub vsemu pa bi šel raje prej domov oziroma se igral s prijatelji nekje zunaj šole. Pri hrani pa sem bolj izbirčen in ne maram vsega, kar skuhajo. Če je na primer ze-
lje ali kakšna paradižnikova jed, tisto po navadi skoraj vse pustim. Če bi o pouku odločal jaz. bi se le-ta začel okrog 9.00 in se končal kmalu po 12. uri.«
Ivan Sajko, ravnatelj OŠ v Kobilju: »Našo šolo obiskuje le 60 učencev od 1. do 8. razreda, zato moramo imeti kombinirani pouk. Ko se je v Sloveniji govorilo o ustanavljanju celodnevnih osnovnih šol, je bil naš kolektiv med prvimi, ki je spodbujal takšno obliko dela, ker je le-ta tudi zagotavaljala boljše možnosti za obstoj naše šole, predvsem pa nekaj več učencem; le-ti so že itak prikrajšani, ker imajo kombinirani pouk, kar pomeni tudi veliko težje delo za učitelje. V anketi, ki smo jo v lanskem šolskem letu izvedli med starši, so se tudi oni 100-odstotno opredelili za coš. Imamo tudi hospitaci-je staršev pri pouku, da lahko vidijo in slišijo, kako delamo. Mislim, da učence zares navajamo k samostojnemu učenju in k večji ustvarjalnosti. Če nam bo zdaj ostal le 5-odstotni dodatek za delo v celodnevni osnovni šoli, pa bi morali ustrezneje vrednotiti kombinirani pouk. Za uspešnejše delo bi nujno potrebovali tudi telovadnico. V krajevni skupnosti smo sami poskrbeli za opeko, cement, les in plošče za streho, pripravljeni so že tudi načrti, toda brez pomoči širše družbene skupnosti vsega ne moremo postoriti sami.«
Franc Belec, ravnatelj OŠ v Radencih: »Res je, učenci naj bi vse šolske obveznosti opravili v šoli. Za to si tudi prizadevamo, toda zaradi pomanjkanja prostorov moramo oblikovati prevelike skupine učencev, telovadnica nam pozimi ne zadošča niti za reden pouk, ker jo moramo deliti tudi s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem, in vse to nas ovira pri uspešnejšem uresničevanju koncepta celodnevnega bivanja otrok v šoli. Starši nam večinoma povedo, da so zadovoljni, ker jih ne skrbi, kako je z njihovimi otroki, ko so v službi. Pedagoški delavci na razredni stopnji pa so seveda nezadovoljni, ker za povečan obseg dela in večjo odgovornost v cošu ne dobijo ustreznega plačila. Nekateri se kar sami zavzemajo za ukinitev takšne oblike dela. Ne vem, kako so lahko v redgonski občini vsem učiteljem izenačili učno obveznost na 24 ur tedensko. Mi smo se že doslej obnašali gospodarno, saj nismo zaposlili toliko ljudi, kot bi jih lahko glede na normative v cošu, tako da ukinitev te oblike niti ne bi bila velik problem. Drugo vprašanje pa je, kakšen korak nazaj to pomeni za otroke.«
Alojz Makoter, ravnatelj OŠ na Šafarskem: »Mislim, da imamo na naši šoli idealne prostorske razmere za celodnevno obliko dela. Ker imajo učitelji namesto 20 24 ur učne obveze, pomeni to 20-odstotkov večji obseg dela in mislim, da bi morali tudi dobiti toliko več sredstev, pa seveda tudi za večjo odgovornost. V celodnevni šoli sta namreč učenec in učitelj ves čas, to je okrog 9 šolskih ur, v medsebojnem procesu. Skupaj sta pri pouku, pri urah samostojnega učenja, interesnih dejavnostih in v prostem času. Ne razumem tega, kako smo lahko bili doslej hvaljeni in prejemali pohvale za uspešno izvajanje celodnevne oblike dela, zdaj pa se nam obeta ukinitev. In res jo bomo tudi sami predlagali, če za svoje delo ne bomo primerno nagrajeni.«
Kaj bi lahko k tem ugotovitvam, pogledom in razmišljanjem še dodali? Prav gotovo se kaže strinjati s tistimi, ki menijo, da je potrebno izvajati spremembe postopno, kajti če bi, denimo, v Pomurju hkrati ukinili oziroma preoblikovali vse celodnevne osnovne šole, bi ostalo brez zaposlitve okrog 60 pedagoških in drugih delavcev na teh šolah. Vsem prav gotov ne bi uspeli najti službe drugje. Res pa je tudi to, da če nismo uspeli vsem zagotoviti možnost za vsestransko izvajanje koncepta celodnevne šole, je potrebno nekaj spremeniti, kajti škoda je trošiti precejšnja družbena sredstva za nekaj, od česar ne moremo pričakovati toliko boljših rezultatov, kot jih sicer dajejo poldnevne šole z novim programom življenja in dela.
JOŽE GRAJ
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 5
V skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. I. SRS št. 35/82), družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 15/81) in Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, objavljen v Uradnih objavah št. 26/84, ter sprememb in dopolnitev pravilnika, objavljenih v št. 6/85, 18/85. 8/87 in 25/87 ter po sklepu odbora za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 13. 9. 1988 razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona
NATEČAJ
za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, prostih in zgrajenih v letu 1989
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so:
1.	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnosti;
2.	občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih;
3.	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-borci NOV, vdove in pridobitno nesposobni otroci po vojni umrlih borcev, starejši in za delo nesposobni občani;
če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
— da upravičenec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako pa tudi ne zakonec oz. oseba, ki z njim živi v izvenzakonski skupnosti,
— da ima upravičenec za stanovanje stalno bivališče na območju občine, — da upravičenec oz. njegova družina doslej še ni ustrezno rešila stanovanjskega vprašanja,
— da upravičenec oz. njegov zakonec ali oseba, ki skupaj z upravičencem živi v izvenzakonski skupnosti, ni lastnik počitniške hiše,
— da upošteva socialno stanje upravičenca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališča, da naj vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu šlo po merilih družbenega dogovora,
— da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neopravičeno nezaposlen.
Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj:
a)	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, so upravičenci do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 55 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1987, to je 143.899.— din.
— da samski upravičenec s skupnim povprečnim mesečnim dohodkom ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1987, to je 170.062 din,
— da upravičenec-samohranilec s skupnim mesečnim dohodkom na člana ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1987, to je 170.062 din,
— da mlada družina s skupnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 70 % povprečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1987, to je 183.144.— din (za mlado družino se šteje družina, katere noben zakonec ni starejši od 30 let in ima vsaj enega otroka);
b)	za občane in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih veljajo enaki pogoji, kot za delavce pod točko a;
c)	za upokojence, invalide in borce NOV, kmete-borce NOV, vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, namenjenih za stanovanjsko gradnjo;
d)	za borce NOV in kmete-borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi, če pridobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju.
Za člane družine sev smislu pravilnika štejejo: *
Zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z upravičencem ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši upravičenca in njegovega zakonca, tisti, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v gospodinjski skupnosti.
Občinski center za socialno delo občine Gor. Radgona posebej preverja podatke o članih družine, ki živijo v življenjski oz. gospodinjski skupnosti z upravičencem in daje ustrezno mnenje.
Prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila:
a)	upravičenci pod točko 1:
— vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja (SPN—1),
— potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (potrdi se na obrazcu vloge),
—	potrdilo o dobi bivanja na območju občine in v stanovanju (potrdi se na obrazcu vloge),
—	potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku od tega premoženja (potrdi se na obrazcu vloge),
—	zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece oz. zdravstvenem stanju;
b)	upravičenci pod točkama 2 in 3:
— vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja (SPN—1),
— potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo leto (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (potrdi se na obrazcu vloge),
— potrdilo o priznanju udeležbe v NOV (za udeležence NOV izda OO ZZB NOV Gornja Radgona).
— dokazilo o stopnji invalidnosti;
c)	upravičenci pod točko. 1, 2 in 3:
— mnenje o upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga dajo:
a)	za zaposlene — organizacije združenega dela,
b)	za upokojence — društvo upokojencev,
c)	za invalide — društvo invalidov,
d)	za borce NOV in kmete borce NOV — občinska organizacija ZZB NOV,
e)	za zaposlene pri zasebnih obrtnikih — občinska sindikalna organizacija,
— mnenje KS bo pridobljeno po uradni poti.
Vloge z vsemi dokazili je potrebno poslati na obrazcu SPN—1, ki ga lahko kupite v vsaki knjigarni, na naslov:
Skupna strokovna služba SIS materialne dejavnosti občine G. Radgona, Trg svobode 12, 69250 Gornja Radgona, do vključno 7. 10. 1988. Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku se ne bodo upoštevale!
O rezultatih natečaja bodo udeleženci seznanjeni v 7 dneh po sprejemu prednostne liste na zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.

Delovna organizacija
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
Sobota
ABC POMURKA — Delovna organizacija ZUNANJA TRGOVINA, p. o., Sobota objavlja po sklepu delavskega sveta
razpis
del in nalog individualnega poslovodnega organa — direktorja DO.
Za razpisana dela in naloge so določeni naslednji pogoji: — visoka šola ekonomske smeri, — aktivno znanje enega tujega jezika, — zunanjetrgovinska registracija, — 5 let delovnih izkušenj v zunanji trgovini, od tega vsaj
3 leta na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— organizacijsko-vodstvene sposobnosti.
Kandidati za razpisana dela in naloge naj vložijo svoje prošnje v 14 dneh od objave, z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka, na naslov ABC POMURKA — DO Zunanja trgovina, Sobota, Lendavska ul. 9. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh od objave razpisa.	.

KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
Lendava p. sol. o.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA LENDAVA
razpisuje:
na podlagi sklepa zbora delegatov naslednja dela in naloge:
RAČUNOVODJA HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE LENDAVA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomsko-finančne usmeritve — delovne izkušnje: vsaj dve leti z višjo izobrazbo oz. vsaj tri leta s srednjo izobrazbo
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Hranilno-kreditna služba Lendava, Partizanska 5, 69220 Lendava.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po roku za zbiranje ponudb.
OBRTNA ZADRUGA-LINDAU-LENDAVA p.o.. MOHORJEVA 2
TEL.069/75-739 75-807, Ž.R. 51920-601-12568 PRI SDK LENDAVA
TELEGRAM-LINDAU LENDAVA,69220 LENDAVA p.p. 17
DEJAVNOST ZADRUGE:
♦ lindau ♦
lendava
— izdelava in predelava izdelkov iz kovin, lesa in plastičnih mas
— izdelava sestavnih delov za elektrotehnične naprave, tiskana vezja
— izdelava izdelkov usnjene galanterije
— izdelava izdelkov iz betona: betonski zidaki, betonski strešniki
— izdelava izdelkov iz poliestrskega betona: okenske police, zaoblice
— izvaja vsa inštalacijska in končna dela v gradbeništvu: vodovodne inštalacije, centralno ogrevanje, prezračevanje in električne inštalacije, zidarska, tesarska, krovno-kleparska, slikopleskarska, keramičarska in steklarska dela, mizarska dela, polaganje lesnih oblog ter montaža notranje opreme
Zadruga je bila ustanovljena januarja 1984. leta. Združuje 100 obrtnikov raznih obrtnih dejavnosti. Zadruga z združevanjem samostojnega osebnega dela in vključevanjem lastnih strokovnih služb organizira, posreduje in izvaja končna dela v gradbeništvu, industrijsko kooperacijo za potrebe združenega dela ter opravlja razne storitve na območju vse Jugoslavije.
DELAVSKE UNIVERZE
POMURJA
Vas vabimo, da se vključite v eno naših oblik izobraževanja:
- OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
- VOŽNJA V CESTNEM PROMETU — smer voznik (G. Radgona, Lendava)
— UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI TEHNIK (Lendava)
- VISOKA EKONOMSKO-KO-MERCIALNA ŠOLA (M. Sobota)
— TEHNIŠKA FAKULTETA (M.
Sobota)
Organiziramo tudi različna usposabljanja za delo:
- STROJNIKI ENERGETSKIH NAPRAV — kurjači, kompre-soristi
- STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE IN DRUGI GRADBENI POKLICI
— VILIČARISTI
— SKLADIŠČNIKI
Med letom pa bomo v dogovoru z ozdi in drugimi inštitucijami pripravili še več oblik strokovnega izobraževanja.
Izpopolnite lahko svoje znanje tujih jezikov:
— ANGLEŠČINE, za učence in odrasle
— NEMŠČINE, za učence in odrasle
— MADŽARŠČINE, za učence in odrasle
— LATINŠČINE, za učence in dijake
— ITALIJANŠČINE
— pa tudi svoje znanje SLOVENŠČINE za neslovence
Izvajamo še tečaje:
— STROJEPISA — začetni in nadaljevalni
— ŠIVANJA IN KROJENJA — začetni in nadaljevalni
- STROJNEGA PLETENJA
- RAČUNALNIŠTVA
V G. Radgoni se lahko pripravite na šoferski izpit v avto šoli.
Več informacij vam lahko damo seveda osebno, pisno ali po telefonu na:
tel.
Delavski univerzi
G. Radgona	74 054
Delavski univerzi Lendava 75 026
Delavski univerzi Ljutomer 81 758 Delavski univerzi M. Sobota	21 137
DO POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER SOBOTA dodatno
razpisuje:
— 5 štipendij za zdravnika
— 1 štipendijo za dipl, psihologa
— 1 štipendijo za zobotehnika
Prijave na obr. 8,40 z zahtevanimi potrdili naj kandidati pošljejo najkasneje do 30. 9. 1988 na kadrovsko službo DO Pomurski zdravstveni center, Sobota, Arh. Novaka 2b.
ABC POMURKA
Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje Sobota
Štefana Kovača 40
OBJAVLJA
na podlagi sklepa delavskega sveta
javno dražbo
za prodajo osnovnih sredstev:
1.	Osebni avto R 4 GTL, letnik 1983 (ni vozen)
2.	Zastava 101 GTL 55, letnik 1984 (ni vozen)
3.	IMV kombi 1600, letnik 1981 (vozen)
4.	Traktor zetor 59-45 (dva pogona), letnik 1980 (vozen)
Izklicna cena
920.000 — 1.900.000,— 1.650.000,—
7.800.000,—
Javna dražba bo v nedeljo, 25. 9.1988, ob 10. uri na dvorišču
DO.
Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen uro pred dražbo. Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe 10 % polog od izklicne cene osnovnega sredstva.
V ceno ni vračunan prometni davek.
Obrtna zadruga Lindau se je predstavila tudi na nedavnem obrtnem sejmu v Celju.
vsak četrtek
VESTNIK
ABC Pomurka
Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje Sobota Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge nadkontrolor za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj:
kmetijski inženir, smer živinoreja, vozniški izpit B kategorije, poskusno delo 3 mesece, stanovanja ni.
Zaželeno je, da je kandidat z območja občine Ljutomer, Lendava.
Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po njej.
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN G
kmetijska panorama
30	. SEPTEMBRA IN 1. OKTOBRA DRŽAVNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV-ORA-
ČEV V MURSKI SOBOTI
»TITOVA BRAZDA 88«
Tekmovanje traktoristov-oračev Jugoslavije za »Titovo brazdo« je postalo tradicionalno in letos bo že jubilejno 30. tovrstno tekmovanje. Žal je prav pred jubilejnim tekmovanjem prišlo do zapletov, saj je zaradi težav s finančnimi sredstvi Hrvaška odpovedala organizacijo in gostiteljstvo je prevzela Slovenija. Da je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije organizacijo državnega prvenstva zaupala Murski Soboti, ni slučaj, saj so se pomurski tekmovalci že doslej velikokrat izkazali na tovrstnih tekmovanjih, traktoristi ABC Pomurske pa bodo tudi letos sodelovali v ekipi Slovenije na tem prvenstvu. Pomurski traktoristi se ponašajo s celo vrsto republiških in državnih prvakov, sodelovali pa so že tudi na svetovnih prvenstvih.
V Mursko Soboto letos pričakujejo po osem tekmovalcev iz vsake republike in avtonomnih pokrajin, saj bodo tekmovalci razporejeni v štiri kategorije, v vsaki pa bosta nastopila po dva najboljša z republiških in pokrajinskih tekmovanj. Pomerili se bodo v kategoriji traktoristov-oračev na težkih traktorjih s tribrazdnim plugom, v kategoriji oračev na lahkih traktorjih z dvobrazdnim plugom, v kategoriji mladincev do 27.leta v oranju z lahkimi traktorji z dvobrazdnim plugom, medtem ko se bodo ženske pomerile v oranju z dvobrazdnim plugom in z lahkimi traktorji.
Priprave na tekmovanje potekajo po načrtih, ekipe in gosti bodo v Mursko Soboto pripotovali že 29. septembra, 30. septembra bodo pripravili poligon in opravili teoretični preizkus znanja, praktični del tekmovanja pa bo v soboto, 1. oktobra.
L. Kovač
Pomurski traktoristi-orači se že vrsto let uvrščajo v sam jugoslovanski vrh, saj posegajo po najvišjih državnih naslovih. Poklicni traktoristi Kmetijskega gospodarstva Rakičan so osvojili že več republiških in državnih prvenstev, sodelovali so na svetovnih prvenstvih, spodbudno pa je, da se v zadnjem času z njimi uspešno kosajo tudi ostali traktoristi, predvsem mlajši, kar je porok za dobro in kakovostno brazdo tudi v prihodnje.
Mladi zadružnik Kmetijske zadruge Panonka Štefan Panker iz Brezovec je bil lani drugi najboljši orač na državnem prvenstvu in ta uvrstitev mu je prinesla tudi vstopnico za svetovno prvenstvo, ki je bilo v začetku septembra v Združenih državah Amerike. Že konec avgusta je skupaj s Sretanom Tr-navcem, ki je bil lani najboljši orač v državi, odpotoval v Ameriko, kjer se je letos zbralo 50 najboljših oračev sveta iz 25 držav.
Potovanje na svetovno prvenstvo je bilo za Štefana veliko priznanje, obenem pa tudi prijetno doživetje, saj si dvotedenskega potovanja v ZDA sam skorajda ne bi mogel privoščiti. Vrnil se je s prijetnimi vtisi, saj je bila organizacija brezhibna, spoznal pa je tudi del tamkajšnjega kmetijstva, saj so obiskali več farmarjev, zadnji dan bivanja v Ameriki pa je bil Štefan tudi gost na eni izmed tamkajšnjih farm. Po 500 ali celo 1000 hektarjev polj obdeluje ena družina, po opremljenosti in tehnologiji pa daleč prekašajo naše kmetijstvo.
Štefan se je na svetovno prvenstvo pripravlja! doma, pri
Mladi zadružnik KZ Panonka Štefan Panker iz Brezovec
Med najboljšimi orači sveta
tem mu je veliko pomagal izkušen traktorist Štefan Bukvič, prav tako pa tudi Lojze Avšič, ki je bil vodja naše ekipe in mednarodni sodnik na svetovnem prvenstvu. Predvsem veliko prakse je potrebno za dobro oranje, pravi Štefan, vendar dodaja, da so mnogi drugi tekmovalci imeli mnogo boljše po
Štefan Panker se je na svetovno prvenstvo oračev pripravljal doma, pri tem pa mu je veliko pomagal in svetoval tudi dipl. inž. agr. Lojze Avšič, ki je bil vodja naše ekipe in mednarodni sodnik na letošnjem svetovnem prvenstvu. Foto: B. Hegediiš.
goje za priprave. Nekateri so v Ameriko dopotovali že mesec dni pred začetkom prvenstva in trenirali na tamkajšnjih poljih, sam pa seje moral zadovoljiti s treningom doma. Na svetovno prvenstvo oračev se je pripravljal s traktorjem torpedo, ki mu ga je dala na voljo naša tovarna, švedske pluge pa mu je preskrbela Panonka, za katero je uvrstitev Štefana Pankerja
na svetovno prvenstvo prav v ZDA in prvi dan, ko so orali na strnišču, osvojil 36. mesto, naslednji dan pa je v oranju na ledini zasedel 38. mesto. Čeprav se ni uvrstil v sam vrh, je z rezultatom izredno zadovoljen, saj je prekosil mnoge tekmovalce iz kmetijsko razvitejših držav. Štefan bo tudi letos so-
deloval na državnem prvenstvu, kjer si prav tako obeta dobro uvrstitev.Če bi se mu tokrat uspelo uvrstiti na prvo ali drugo mesto, bi prihodnje leto potoval na svetovno prvenstvo na Norveško. Tega javno sicer ne napoveduje, vendar smo opazili, da je to njegova tiha želja in zaželimo mu, da bi se mu tudi uresničila!
L. Kovač
Napotki pred trgatvijo
Trgatev se približuje in vinogradniki postajamo nestrpni. Kljub lanskoletni toči, spomladanski pozebi (na nekaterih območjih prena-pihnjeno ocenjena) in suši je še vedno ostalo na trsih dovolj grozdja!?
Kakšno letino lahko pričakujemo?
Količinsko povprečno, kakovost pa bo zelo različna od vinograda do vinograda. Gniloba se je že začela pojavljati v pregnojenih vinogradih in ob daljšem deževnem vremenu bo marsikateri vinogradnik primoran trgati prej. Drugi večji problem na določenih legah pa je oidij, ki se je zaradi sušnega poletja močneje razširil predvsem tam, kjer je bila zaščita površna (slabo izvedena), ali vinogradniki v kritičnih obdobjih niso uporabili vsaj enkrat do dvakrat pripravek bayle-ton. Namreč cosan, kot najbolj razširjen pripravek proti oidiju. v teh dolgih presledkih med škropljenji ni deloval zadovoljivo. Grozdje v močno napadenih vinogradih je v celoti, prevlečeno s sivo prevleko, začelo je pokati, dozorevanje takega grozdja je dosti slabše in na razpokane jagode se bo naselila tudi grozdna gniloba. Iz tega grozdja, se ne bo dalo »narediti« niti povprečnega vina. Vinogradniki, ki so uspeli očuvati grozdje zdravo, lahko čakajo nadpovprečno kakovostno letino, saj so sladkorne stopnje za ta čas kar precej visoke. (Glejte konec sestavka!)
Ker se je že prejšnja leta dosti pisalo in na predavanjih v okviru Društva vinogradnikov Goričko govorilo o pripravah na trgatev, bi za to priliko ponovili najvažnejše stvari. Da bi očuvali vse tiste dobre stvari, ki jih prinese s sabo grozd, in to ohranili v vinu, je potrebno:
— Imeti čisto in neoporečno posodo, stroje in prostore, ki pridejo v stik z grozdjem in moštom. Zato je še zdaj čas, da temeljito počistimo klet in prostor, v katerem bomo mleli in stiskali. Iz prostorov izločimo vse, kar ne sodi vanje, klet prezračimo in dan pred trgatvijo lahko te prostore razkužimo. Zapremo vse odprtine in zažgemo 5—10 žveplenih trakov na mJ prostornine. Grozdne mline prekontroliramo, okrušene dele lahko prebarvamo s posebno barvo, ki se uporablja v živilski industriji. Nove sode ovinimo, stare izsušene namakamo, plesnive skrtačimo, temeljito operemo, najprej s hladno in potem s toplo vodo z dodatkom sode. Pri močni plesnivosti, ki se je zagrizla v les (doge) je potrebno doge ostrugati in sod ponovno oviniti. Sode, ki smo jih čez leto suho konzervirali, vsaj dva do tri dni pred trgatvijo izpiramo s hladno vodo, da odstranimo okus po starem žveplu. Tak sod zatem lahko posušimo, lahko pa tudi mokrega zažveplamo, tik preden bomo vanj točili mošt.
Za mokro konzervirane sode je dovolj, če jih izplaknemo dva- do trikrat s hladno vodo, naprej ravnamo z njimi enako kot s suho konzerviranimi. Čistost in kakovost posode je eden bistvenih dejavnikov na poti za čim boljše vino, kar naj bi bil cilj vsakega vinogradnika-kletarja.
E. Novak, dipl. inž. agr.
Dozorevanje grozdja na Goričkem
Podatki so povprečni in naj služijo vinogradnikom na Goričkem samo kot orientacija za določitev roka trgatve za posamezno sorto.
Meritve so bile opravljene 18. 9. 1988.
Sorta:	Povp. sladk. stop, v Ge
L. Rizling	£4
Šipon	gg
Beli Pinot	79
Souvignon	go
OPOMBA: Volumske % sladkorja dobimo tako, da Oe delimo s 4 in odštejemo 3.
TRAKTORJI IZ IMT-
Sredi minulega tedna je bila v Murski Soboti skupščina podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev z IMT Beograd. Da je ta največja jugoslovanska tovarna traktorjev letošnjo skupščino pripravila prav v Pomurju, ni slučaj, saj sozd ABC Pomurka, še posebej pa Potrošnikova poslovna enota Agrooprema, zadnjih nekaj let uspešno sodelujeta, Agrooprema pa se je v zelo kratkem času razvila v enega od največjih slovenskih grosistov, ki prodajajo traktorje, moto-kultivatorje in priključna orodja te največje jugoslovanske tovarne traktorjev.
Pod istimi pogoji kot doslej
Kot nam je povedal Marko Nedeljkovič, direktor proizvodnje in prodaje v IMT, ta tovarna sodeluje s sedmimi prodajno-ser-visnimi organizacijami v Sloveniji in čeprav se je soboška Agrooprema vključila med zadnjimi, je po obsegu prodaje zdaj že med največjimi tovrstnimi slovenskimi organizacijami. Beograjska Industrija motorjev in traktorjev naj bi po letošnjih načrtih v Sloveniji prodala 3.600 traktorjev, samo v prvih osmih mesecih letos pa jih je prodala že več kot 2.400.
Zaostrene razmere gospodarjenja niso obšle tudi te tovarne, ki izdela 85 odstotkov vseh traktorjev, motokultivatorjev in priključnih orodij v Jugoslaviji, vseeno pa, kot pravijo, s prodajo nimajo težav. Zalog takorekoč ne
TURNIŠČE: cene pujskov
Kaže, da ponudba pujskov pada, saj jih je na sejmu v Turnišču iz tedna v teden manj. Minuli četrtek so rejci pripeljali na sejem le 34 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 10 do 15 kilogramov. Za par živali so zahtevali od 100 tisoč do 130 tisoč dinarjev, prodali pa so jih 29.
Ludvik Kovač
poznajo, saj vse izdelujejo za znanega kupca in tako tudi uspešno uresničujejo srednjeročni razvojni načrt, v katerem so zapisali, da bo letna stopnja rasti znašala 5,2 odstotka. Manjša akumulativnost v kmetijstvu v zadnjih letih se sicer nekoliko odraža na povpraševanju, zato se v večji meri usmerjajo v izvoz, v letu 1990 pa naj bi s prodajo na tujih trgih ustvarili že četrtino celotnega prihodka.
Zanimalo nas je, če v IMT zdaj, ko kupna moč pada, razmišljajo o kakšnih posebnih ugodnostih za kupce, vendar so nam povedali, da od začrtane poslovne politike zaenkrat ne mislijo odstopiti. Zaradi težav z lastnimi obratnimi sredstvi za tekočo proizvodnjo bi vsako podaljševanje plačilnih rokov ime
lo za tovarno neugodne posledice, ki bi se navsezadnje morale odraziti v višji ceni njihovih izdelkov. Pa tudi potreb za to ne čutijo, saj ne poznajo niti enodnevnih zalog, čeprav dnevno izdelajo 250 traktorjev in 500 priključnih orodij. V IMT izdelujejo traktorje moči od 28 do 517 konjskih sil, še vedno pa je največje povpraševanje po traktorjih IMT 539, na katere je treba nekoliko čakati, medtem ko sta pri ostalih traktorjih do 100 konjskih moči ponudba in povpraševanje izravnana. Močnejše traktorje pa delajo le za znanega kupca (predvsem za družbeni sektor) in jih je treba plačati ob naročilu.
Tudi v Potrošnikovi Agroopre-mi so s sodelovanjem z IMT zadovoljni, moti jih le, da tovarna ne pristaja na podaljšanje plačilnih rokov. Da je tovarna letošnjo skupščino pripravila pri nas, potrjuje, da je medsebojno sodelovanje dobro, pravi direktor Potrošnikove Veleprodaje Alojz Režonja, to priložnost pa smo izkoristili za poglobitev tega sodelovanja. Stike pa smo navezali tudi z drugimi poslovneži, saj se je na skupščini zbralo okrog 200 predstavnikov organizacij združenega dela iz cele Jugoslavije.
V Potrošnikovi Agroopremi bodo letos prodali od 500 do 600 traktorjev in čez 1.500 priključkov IMT,.medsebojna realizacija pa bo tako že dosegla vrednost 10 milijard dinarjev. Potrošnikova Agrooprema živi s kmetij
stvom, je del sozda ABC Pomurka, njena naloga je oskrba kmetijstva, zato odnosi niso vzpostavljeni le na tržni osnovi. Agrooprema že zdaj uspešno sodeluje z več kot 50 slovenskimi kmetijski-
Ponudba in povpraševanje po kmetijskih strojih sta se v zadnjih letih normalizirala, pravi Andrej Šajnovič iz Potrošnikove Agroopreme. Na traktor ni več treba čakati tako dolgo kot pred leti, proizvajalci pa bodo morali v prihodnje več skrbi namenjati tehnološki posodobitvi kmetijske mehanizacije. Res pa je, da postajajo traktorji za kmete vedno dražji, čeprav devizna primerjava kaže nasprotno. Včasih je manjši traktor stal 10 tisoč nemških mark, zdaj je njegova cena padla na 8 tisoč mark, vendar povpraševanje se ni povečalo. To kaže na to, da cene kmetijskih pridelkov rastejo mnogo počasneje kot druge cene.
mi zadrugami, s katerimi skupaj načrtuje oskrbo. Ob pomurskem se je uspešno uveljavila na notranjskem in dolenjskem območju, smelo pa načrtujejo tudi prodor na druga jugoslovanska območja.
Kmetje analizirali dosedanjo delo
Na razširjeni seji upravnega odbora Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, ki je potekala v prostorih RK SZDL v Ljubljani, je bilo navzočih kar 80 aktivistov kmečke zveze iz vse Slovenije. Kmetje so analizirali vse dosedanje aktivnosti in ugotovili, da je z organiziranostjo pokritih domala čez 50 odstotkov slovenskega ozemlja ter da tudi število članov še zmeraj narašča (tačas 10.000). Predstavniki Pomurja so opisali svoje načine ustanavljanja, s tem da so ponudili pomoč tistim občinam, kjer je le-ta potrebna. Tako bodo imeli na ravni Pomurja regijsko podružnico, ki bo usklajevalni organ med posameznimi občinskimi kmečkimi zvezami ter bo omogočen hitrejši pretok informacij in same aktivnosti do republiškega kmečkega vodstva. Profesor Zagožen je podal predlog organizacijske sheme Slovenske kmečke zveze, ki bo v teh dneh dana v razpravo. Ker je omenjena stanovsko-politi-čna organizacija samostojna, je razumljivo, da so na seji poenotili članarino, ki naj bi znašala borih 5.000 dinarjev po kmečkem gospodinjstvu, za vsakega naslednjega člana v gospodinjstvu pa 1.000 dinarjev. Tretjina teh sredstev naj bi ostala za dejavnost občinskih kmečkih zvez oziroma podružnic, drugo pa naj bi se odvajalo na republiško zvezo. V najkrajšem možnem času bodo izdelane tudi, kot se je še posebej zavzemal predstavnik radgonske kmečke organiziranosti Muhič, članske izkaznice.
Navzoči so bili opozorjeni, da kmetijske zadruge morajo klicati na temeljne kandidacijske konference, ko gre za evidentiranje novih članov za predsedstvo SRS in SFRJ, tudi kmete oziroma svoje zadružne svete in vse DPO, delujoče v zadrugi. Zadeva mora biti javna, TKK pa se lahko udeleži vsak kmet oziroma interesent. Na teh TKK lahko kmetje predlagajo svojega kandidata. Iz ljutomerskega primera je razvidno, da so marsikje osveščeni, vendar pa pravne službe in nesposobne sindikalne organizacije to ustavno in zakonsko pravico namerno zanemarjajo in se hočejo osveščenim pod vsemogočimi zrežiranimi izgovori maščevati. Toda kmetje, tokrat združeni v svojo zvezo, so močnejši in bodo vsake take zlorabe preprečevali. Slovenska kmečka zveza je tako imenovala svoje kandidate za člana predsedstva SRS, in sicer Franca Zagožna, Vinka Vasleta in Ivana Pučnika.
Uspešna akcija pomurskih kmetov, ki pridobivajo mleko, je svoj vrhunec doživela s sejo Občinske kmečke zveze Ljutomer, napovedjo mlečnega štrajka ter pozneje kompromisno, vendar na žalost trenutno rešitvijo s tovarišem Stržajem in domala razburkala slovenski kmečki prostor. Rezultati so znani, kmetje v Pomurju bodo prejeli dodatno plačilo 60 dinarjev za liter mleka
zaradi posledic ob suši, na ravni republike pa se je izboljšala tudi cena odkupljenega mleka. Kazalo bi, da bi Slovenska kmečka zveza skupno s tistimi, ki so ji pripravljeni pomagati, direktor ljutomerske mlekarne je zaradi konkretnih dejstev nedvomno med njimi, zadevo trajno rešila. Slovenski kmetje, tokrat združeni v svojo organizacijo, so na seji tudi sprejeli pobudo ter kot organizacija pristopili k odboru za zaščito človekovih pravic. Sprejeli so tudi izjavo glede težav vinogradništva in vinarstva kot tudi glede prenove kmetijske politike. Najostreje so obsodili izjavo Cirila Ribičiča, kije na posvetu izvršnih sekretarjev komitejev ZKS dejal, da naj bi federacija urejala temelje zadružništva. Niti slovenska skupščina oziroma njeni predstavniki niti kdo drug ne more sprejemati političnih kompromisov, ki bodo na hrbtu slovenskih kmetov. Slovenska kmečka zveza tudi zahteva, da v zvezi s tem predsednik ustavne komisije, Miran Potrč, sprejme kmečko delegacijo na informativni pogovor. Na seji je sicer bil tudi predlog, naj se zahteva sklic izredne skupščine SRS oziroma da na redni skupščini na dnevni red ustrezna točka. Toda navzoči so se zaenkrat odločili, da teh sredstev tačas ne uporabijo.
STRU
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča
Na osnovi sklepa časopisno-radijškega sveta Vestnika in Radia Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, s sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
Pohujšanje v dolini radgonski
KAJ RES NI REŠITVE?
Razočarati moram avtorico pisma Pohujšanje v dolini Radgonski, Ireno Petek-Ferenc, objavljenega v Vestniku 8. septembra, ker njeni »zaupni viri« niso točni.
Namreč: občinski komite ni posvetil svoje seje oceni tv dokumentarca o Krambergerju, pravzaprav seje občinskega komiteja v tem času sploh ni bilo.
Škoda pa, da »zaupni viri« avtorice niso seznanili s sejo predsedstva ZK 25. 08. 1988, kjer smo zelo odgovorno obravnavali polletne rezultate gospodarjenja v občini Gornja Radgona, sprejeli obvezujoče sklepe, katere je
To je geslo ali zaščitni znak agencije Slovenijaturist. Vendar bo marsikateri od štirinajstih prevaranih potnikov dobro premislil, ali bo še kdaj šel z vami, spoštovani gostitelji Slo-venijaturista iz Murske Sobote.
V soboto, 10. 9. 1988, nas je svet za kulturo pri Občinskem sindikalnem svetu Sobota popeljal v Cankarjev dom v Ljubljani na ogled operne predstave Boris Godunov. Organizator prevoza je bil Slovenijaturist, ki je zagotovil poseben prevoz z vlakom. Ker se jim je zdelo zamalo, da bi ugotovili trajanje predstave, so kar na pamet določili vrnitev vlaka v Mursko Soboto ob 20.30. Predstava je trajala do 20.40. Ob izhodu iz Cankarjevega doma so nas obvestili, da je preložen odhod v Mursko Soboto
Ob razstavi ročnih del v Ljutomeru — Zakaj ogorčenost Turističnega društva Ljutomer
Ogorčenost TD Ljutomer ob razstavi ročnih del v Ljutomeru nas preseneča in hkrati žalosti. Gre za nevednost, zavist, ljubosumnost ali za namerno spodkopavanje pomena (OTZ) Občinske Turistične zveze? Lažje bi nam bilo komunicirati, če bi se pisec članka podpisal v imenu TD Ljutomer. Prepričani smo, da večina članov omenjenega društva ne misli tako, kot je napisano v članku: Zakaj je tako?
Razstava je že davno mimo in zdaj bi bil primernejši čas za to, da bi več razmišljali o vseh turističnih prireditvah, ki so bile v občini, jih dobronamerno kritizirali, ocenjevali, predlagali boljše in izvirne rešitve. Občinska turistična zveza (OTZ) ni nezmotljiva, zato so možne tudi napake. Povsod se kaj najde, kar ni dobro. Tudi prireditev Prleški sejem ni brez napak. Delo vsakega turističnega društva (TD), ki prizadevno izpolnjuje program svoje dejavnosti, visoko cenimo in se veselimo vsakega uspeha, ki ga na področju turizma dosega. Res pa je tudi, da se TD ne more zadovoljiti samo s tem, kar je lani delalo in prirejalo. Program dejavnosti se mora ocenjevati, dopolnjevati in interesno bogatiti. Tudi.na prireditvenem področju je tako.
Naloga OTZ ni omejena samo na povezovanje turističnih društev v občini, ima še vrsto drugih nalog. Ena pomembnih je tudi ta, da organizira ali sodeluje pri organizaciji vseh vrst kulturnih, zabavnih, družbenih in drugih prireditev ...
V turistično po'nudbo spadajo tudi prireditve in teh ni ravno dovolj na vrhuncu turistične sezone. Prav zaradi tega smo organizirali sklop turističnih priredi-
AMD Štefan Kovač Sobota objavlja
javno dražbo
prodajo voznega traktorja IMT 533.
Dražba bo v ponedeljek, 26. 9.1988, ob 12. uri na dvorišču AMD Sobota.
zbor združenega dela na 21. seji v celoti potrdil.
Prav tako je »zaupni viri« niso seznanili, da smo na seji želeli obravnavati aktualna družbenogospodarska vprašanja današnjega časa v Jugoslaviji skupaj s predstavniki pobratene občine Mladenovac iz SR Srbije, pa so ti zadnji hip svoj prihod iz opra-vičljivih(?) razlogov odpovedali.
Glede oddaje o Krambergerju pa osebno nisem presenečen ali ogorčen, ker ga kot takšnega že dalj časa poznam, menim pa, da oddaja ni bila primerna.
Sekretar P OK ZKS
Gornja Radgona: Branko Kurbus
»Hej, pojdite z nami!«
na 22. uro. Ko smo se nekateri (14 udeležencev) zbrali na navedenem peronu 15—20 minut pred določenim časom, smo bili nemalo presenečeni, ker ni bilo nikjer vlaka ne naših sopotnikov. Bili smo si že skoraj na jasnem, da je vlak že odpeljal. Kljub temu smo ga še vedno iskali po sosednjih peronih, ker nismo mogli verjeti, da je kaj takega mogoče. Železničar na postaji pa nam je potrdil že sluteno resnico, da je vlak že odpeljal. Po informaciji prometnika sem zvedela, da je bilo tudi na prometnem uradu sporočena spremenjena ura odhoda z 20.30 na 22.00. Ko se je ob 21.30 zbrala večina udeležencev, je vodič samovoljno ugotovil, da smo vsi navzoči in da vlak lahko odpelje ob 21.30, to je 30 minut pred dogovorjenim
ZAKAJ TAKO?
tev Turistični teden v Ljutomeru. Pozneje smo ta program razširili v turistične prireditve, ki jih prirejajo naša turistična društva. Prireditve, ki jih je predlagala in pozneje realizirala OTZ, so bile vključene v letni program. Program so sprejemali in potrdili delegati TD in drugih organizacij, torej tudi delegati TD Ljutomer. TD Ljutomer je imelo občni zbor veliko kasneje, kar ni bilo v skladu s poprejšnjim skupnim dogovorom in pomeni, da bi moralo prilagoditi ali vsaj upoštevati program OTZ pri sprejemanju svojega programa. Že veliko prej pa smo prireditve TD, ki so nam jih te posredovale, objavili v koledarju prireditev v Pomurju. Zato smo nenadoma odpovedano razstavo spominkov TD Ljutomer nadomestili z razstavo ročnih del. V tem primeru smo morali opraviti delo mi. Sprašujemo se, kdo je lahko ogorčen?
Z razstavo ročnih del nismo imeli namena, da bi ocenjevali tisto intimno ustvarjalnost naših ljudi v njihovem prostem času, marveč da to pokažemo zato, da se ti ustvarjalci seznanjajo, izmenjajo izkušnje, da bi k temu pritegnili še druge in navsezadnje, da se iz te množice eksponatov kaj novega in izvirnega izdvoji za spominkarsko razstavo ali kot spominek. Na takih razstavah je opaziti veliko elementov kulturne dediščine ... Vsak človek si čim lepša in obogati življenje in zakaj ne bi smel pokazati tega drugim? In na razstavi je vendarle bilo kaj videti. Pripravo in organizacijo razstave je vodila članica TD Ljutomer. Razstava je bila primerno obiskana. Res škoda, da niso prišli nanjo predstavniki TD Ljutomer ali vsaj komisija za spominkarstvo, si jo ogle-
To pisanje mi narekuje osebna prizadetost. ki ni le moja, ampak je prizadetost mnogih ljudi, starejših, mladine in otrok, obiskovalcev Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti.
Sem vneta bralka knjig in redna obiskovalka splošnoizobraževalnega oddelka knjižnice, kdaj pa kdaj tudi pionirskega oddelka, ki se nahajata v grajskem poslopju. Tedensko srečujem tam ljubitelje knjig. Kar lepo število jih je. Njim je knjiga dragocena nuja v življenju vsakdana. In prav je tako, duhovna hrana je kultiviranemu človeku, predvsem pa tistemu, ki se šele oblikuje v kultivirano osebnost, prav tako potrebna kot telesna. Rekla bi, da včasih še bolj.
Vem, da je nam ljubiteljem knjig pot v knjižnico prav tako potrebna kot pot v trgovino, kjer si kupujemo vsakdanji kruh. Kdor je zrasel s knjigo in ob knjigi, četudi je bilo včasih kruha premalo, se ne čuti siromaka. Notranje obogaten se tak človek lažje spoprijema s tegobami življenja, ki jih je dandanes žal več kot kdaj prej. Osiromašiti človeka v duhovnem smislu, s tem, da mu odvzameš knjigo, pomeni pahniti ga v praznino, v kateri se bo še bolj zavedal vsega hudega.
časom. Do tega sklepa je prišel brez kakršnega koli preštevanja. Dvomim, da je sploh vedel točno število ljudi, ki jih je peljal v treh vagonih, sicer bi ugotovil, da mu je »zmanjkalo« 14 ljudi.
Kako smo se znašli ponoči ob 22h v Ljubljani, brez kakršne koli možnosti vrnitve v Mursko Soboto, razen taksija, ne bom opisovala. Predlagam pa, da se v prihodnje držimo gesla Slovenijaturista: Premislite dvakrat, preden pojdete z nami! Upam, da poznajo v Slo-venijaturistu vsaj tisti del svojih obveznosti, ki jim v takih primerih nalaga povrniti nastale stroške prenočišča in prevo-
za.
G. Š.
P. s.: Moj naslov je na voljo v uredništvu časopisa
dali, ocenili in potem sodili. Razstava je bila ustrezno reklamirana. Odprta je bila sedem dni. Veliko mladih in manj mladih si jo je ogledalo, v glavnem vsi, ki so obiskovali kinopredstave. O skromnosti razstave je težko soditi, če si je sam nisi ogledal. — Predsednik TD Ljutomer ima navado reči, ko gre za vključitev v kaj konkretnega, da ne more sprejeti naloge, ker da ima v društvu same starejše ljudi. Prav vodstvo pa mora prisluhniti že-Ijam in interesom svojih članov, da bodo zadovoljni in ustvarjalni. Mar ni prav taka razstava izziv za te člane? In navsezadnje: razstava spominkov ni edina pot do dobrega spominka, so še druge metode in oblike in vsako, ki se pojavi, je treba dobronamerno sprejeti in ji dati možnost uveljavitve. Med ljudmi je več ustvarjalnega duha, kot si nekateri mislijo ...
V občinski turistični zvezi smo prepričani, da je potrebno poživiti že skoraj preživele oblike dela nekaterih kreatorjev turistične dejavnosti, ki še vedno želijo delovati po ustaljenih in ozkih pogledih, niso pa pripravljeni za dogovarjanje o širših skupnih interesih.
Zato so nam nerazumljiva nastopanja posameznikov v javnosti na način, ki razvrednosti širše družbene cilje, ki jih zastopa občinska turistična zveza.
Spoštovani člani TD Ljutomer, sami presodite o naših ravnanjih in dejanjih. Vse, kar smo delali med turistično sezono, je bilo namenjeno bogatitvi turistične ponudbe, oživitvi turističnega utripa Prlekije in predstavitvi prireditvene dejavnosti naših turističnih društev. Mislimo, da moramo še več delati na področju turizma, sicer slogan turizem nas bogati ne bo dobil željenega pomena. — Če pa menite, da smo vas vendarle nekoliko razjezili, nam to blagohotno oprostite. Prijateljstvo, tovarištvo in strpnost naj nas povezujejo v turizmu, nestrpnost in egocentrizem pa črtajmo iz naših odnosov.
Predsednik OTZ Ljutomer: Erih Mohorko
s čimer nas pesti naš čas. Ne bo sledila le resignacija.
Branje knjig ni le zabava za kratek čas, ni le nujni pripomoček za učenje, ampak je krepitev notranjih moči v širokem smislu besede. Zakaj to razpredanje, zakaj to pišem?
Delavci Pokrajinske in študijske knjižnice so se odločili zapreti vrata za svoje obiskovalce v grajskem poslopju. S prvim oktobrom, so rekli. Nič drugega jim ne preostaja. Njihovo delo, ki zahteva strogo sistematičnost, natančno urejenost, pregled nad knjigami, nemoteno zadovoljevanje ljubiteljev knjig z njihovimi željami in še kaj, je postalo onemogočeno. Iz prostorskih razlogov. Grajski prostori, ki so jim na razpolago, so postali v vsakem oziru pretesni za njihovo dejavnost. Že dalj časa so delavci knjižnice opozarjali na ta problem pristojne na občinskem vrhu, pa tudi v javnih občilih. Ničesar drugega ne žele kot to, da bi v sprejemljivih razmerah opravljali svoje delo. Veseli so vsakega obiskovalca, saj njihovo delo ni le zgolj izposojanje knjig. Je knjižnična vzgoja, je kulturno poslanstvo. Ih radi ga opravljajo, le da zadnje čase vse težje. Vse bolj postajajo nemočni ob željah bralcev.
Kako najti željeno knjigo po vseh
Odgovor RK SZDL in RS ZSS
Odgovor Mike Verbič na vprašanja, ki smo jih naslovili na Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in RK. SZDL je poln sprenevedanja, zato moramo neke stvari dodatno pojasniti. Predvsem želimo povedati, da nam že preseda stalno slepomišenje in izgovarjanje nižjih funkcionarjev na višje in višjih na nižje! (»Kako so uresničili določilo volilnega pravilnika ter sprejete usmeritve, pa je odgovoren IO OO ZSS« (Mika Verbič, Delo 27. 8. 1988). »RK ZSS je izdal navodilo . . .po katerem je lahko temeljna kandidacijska konferenca tudi zbor delavcev« (Stanko Klemen, sekretar zadruge Ljutomer— Križevci na sestanku mladinske organizacije v zadrugi .. .
Tako nam, brez njenega odgovora, kot Miki Verbič brez našega pisma, je bilo jasno, da 16. člen volilnega pravilnika DOLOČA sestavo TKK. V primeru ljutomerske zadruge pa na TKK ni bila povabljena mladinska organizacija, niti zadružni svet (ki ga sestavljajo kmetje, člani zadruge). Še pomembneje od tega pa je, da bi, upoštevaje določila statuta zadruge o dvetretjinski večini v vseh samoupravnih organih zadruge, na TKK MORALO BITI vsaj dvakrat toliko kmetov, kot je bilo tam zaposlenih, da bi zadevo sploh lahko šteli za TKK. Toda tam ni bilo niti enega kmeta, ker niso bili povabljeni. Ne-
Pojasnilo Angelci Fras
6.	9. 1988 smo dobili od Izvršnega sveta SO Ljutomer naslednje vprašanje, ki gaje na seji DPZ SO Ljutomer postavila Angelca Fras:
»Izjava začasnega vodstva OK ZSMS Ljutomer v sredstvih javnega obveščanja, kjer so z zvezi z aretacijo Janše, Borštnerja in Tasiča naši mladinci zahtevali od mednarodne javnosti, da vršijo pritiske na svoje vlade, da prenehajo z nadaljnjo finančno podporo režimu, ki vrši pritisk na priprte, nas je vznemirila. Ali je izjava bila podana na nesklepčni seji OK ZSMS Ljutomer, in če je — ali se lahko objavi v sredstvih javnega obveščanja?«
V zvezi z samim vprašanjem pojasnjujemo, da »izjava OK ZSMS Ljutomer v zvezi z aretacijo Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča« ni bila podana na nesklepčni seji OK ZSMS, pač pa v javnosti preko sredstev javnega obveščanja. Menimo, da smo s tem na vprašanje odgovorili, ugotavljamo pa še naslednje:
1.	Tovarišica Angelca Fras je nepravilno citirala del naše izjave, ki se v 3. točki pravilno glasi: »Mednarodno javnost pozivamo, naj vrši stalni pritisk na svoje vlade, da premislijo o nadaljni finančni podpori režimu, ki na tak način postopa z Janezom Janšo, Ivanom Borštnerjem in Davidom Tasičem. Pripravljeni smo prenašati revščino, tiranije pa ne.« S tem nepravilnim citiranjem je imenovana tovarišica zavedla delegate DPZ o bistvenem delu vsebine naše izjave.
2.	Če bi res šlo za izjavo začasnega vodstva O K ZSMS, kot v svojem vprašanju trdi Angelca Frasova, bi bilo nesmiselno vprašati, ali je ta izjava »bila podana na nesklepčni seji OK ZSMS«.
3.	Tako kot izvršni svet in SO Ljutomer, ima tudi OK ZSMS izvojene svoje organe. Tem organom je s strani OK ZSMS NALOŽENO, da v imenu OK ZSMS izvajajo program OK ZSMS Ljutomer. Kdo, kako in zakaj nastopa v javnosti z imenom OK ZSMS, pa je izključno stvar OK ZSMS.
4.	Glede trditev Angelce Fras: »Izjava začasnega vodstva OK ZSMS Ljutomer v sredstvih javnega obveščanja, kjer so v zvezi z aretacijo Janše, Borštnerja in Tasiča naši mladinci zahtevali od mednarodne javnosti, da vršijo pritiske na svoje vlade, da prenehajo z nadaljnjo finančno podporo režimu, ki vrši pritiske na priprte, nas je (Koga nas? Kdo je ta množina?) vznemirila. ..« pa tole: Tudi mi smo vznemirjeni, vznemirila nas je ugrabitev treh državljanov SR Slovenije. Vznemirilo nas je sojenje v tujem jeziku v središču Slovenije: Vznemirila nas je izključitev odvetnika, ki jo je odpravil delavec UNZ Drago Ismajlovič. Vznemirila nas je obtožba v imenu ljudstva, ki je po vsej Sloveniji ves čas neverjetno silovito protestiralo proti temu sojenju ... Vznemirja nas to, da SO Ljutomer ob vsem tem ni vznemirjena in prav posebej smo vznemirjeni, ker predsednico DPZ vznemirja naš protest zoper ta sramotni proces, ne pa sam proces in vse, kar je z njim povezano.
Za OK ZSMS Ljutomer predsednik: Roman Caf
kotih knjižničnih prostorov, predvsem pa v skladišču iz gore nagrmadenih knjig, ki jih ni mogoče sistematsko razvrstiti na police, kamor pravzaprav spadajo? Le izredni, dobri volji in domiselnosti knjižničarjev, predvsem pa njihovemu dobremu poznavanju knjižnega gradiva, gre zahvala, da smo bralci kljub nemogočim prostorskim razmeram v knjižnici kolikor toliko oskrbovani z zaželjeni-mi knjigami.
A polic ni, ni prostora, kamor bi knjižničarji knjige z ljubeznijo in skrbjo razpostavili, da bi jih s pomočjo kataloga ali pa tudi brez njega z lahkoto našli in ustregli vedoželjnemu bralcu v najkrajšem času. Predvsem pa, da bi se tudi bralec sam znašel sredi knjig. Prostore torej potrebujejo, da bi vse te nagrmadene kupe knjig sistematsko razporedili na knjižne police, kot to zahteva strokovnost knjižničarskega dela. Da to ni lahko delo, ve le tisti, ki vsaj pobliže pozna delo v knjižnicah. Laikom se zdi, da je kaj enostavno položiti knjigo na polico, a včasih se jim mora zdeti kar neverjetno in nedoumljivo, kako lahko knjižničar najde željeno knjigo med nekaj deset tisoč knjigami v nekaj minutah ali celo sekundah. Zato je potreben sistem, je potreben pro-
kaj drugega je pravica vsakogar, da zadevi prisostvuje, predlaga., o čemer piše tov. Verbičeva. Problem je v tem, da bi kmetje MORALI BITI OBVEŠČENI o TKK, biti morajo povabljeni in tja bi jih tudi MORALO priti vsaj dvakrat toliko, kot je bilo zaposlenih, če naj zadevo imenujemo TKK.
Kaj o tem misli občinska volilna komisija v Ljutomeru? In še enkrat: Kaj o tem misli RS ZSS? Kako z zadrugami v prihodnje? Bodo v imenu zadruge predlagali kandidate le zaposleni v zadrugi, ne pa tudi kmetje? In če bo tako, boste pač rekli, da je odgovoren predsednik sindikata v zadrugi ...
»V pravilniku piše, da je zbor delovnih ljudi lahko tudi TKK. Na posvetu s predsedniki osnovnih organizacij smo jim svetovali, da naj skličejo TKK ob obravnavi zaključnih računov . ..« (Marko Milič, sekretar občinskega sindikata, Vestnik 28. 4. 1988)
Marka Miliča prosimo, da javno pojasni, kateri člen katerega »pravilnika« določa, daje »zbor delovnih ljudi lahko tudi TKK!« Predvsem pa: kateri člen katerega pravilnika določa, da v primeru, ko je zbor delovnih ljudi TKK, na TKK v zadrugi ni potrebno povabiti niti zadružnega sveta, niti mladinske organizacije, niti kmetov?
Glede na pojasnilo Mike Ver-
stor. Če ga ni, se ta sistem poruši in knjižničar postane nemočen ob željah bralcev, Še sam se zgublja v kaosu knjig.
Kaj res ni rešitve? Kaj res mora priti do drastičnega ukrepa, ko bo Pokrajinska in študijska knjižnica zaprla grajska vrata za vse mnoge ljubitelje knjig iz Murske Sobote? In kaj bo z mladimi, ki vsak dan prihajajo v knjižnico, ker knjige nujno potrebujejo? S tistimi najmlajšimi, ki prihajajo po pravljice, in s tistimi večjimi, ki jim je knjiga nujno dopolnilo za učenje. ker je v šoli ne morejo dobiti? O nas odraslih mislim, da ne bomo nič manj prizadeti. Napisala sem zakaj.
Te dni se bo odločalo, ali bodo pristojni na občinskem vrhu našli rešitev za prostorsko stisko knjižnice v Murski Soboti. Morali bi jo najti. V imenu soboške kulture, o kateri občani pogosto tako omalovaževalno govore. Zaprtost knjižnice za soboške bralce — in teh je veliko, o tem govore knjižnične statistike — bo velik udarec ljubiteljem knjig, odraslim, mladini, otrokom, a tudi klofuta vsem tistim, ki poklicno skrbe za soboško kulturo na odgovornih mestih v občinskem vrhu.
Kaj res ni rešitve? Marija Horvat Sobota
bič, da RS ZSS NI IZDAL NAVODIL. .. predlagamo, da pristojni organi zadruge razpravljajo o osebni odgovornosti Stanka Klemna, sekretarja zadruge, ki je zavajal mladinsko organizacijo zadruge s trditvijo, da JE RS ZSS IZDAL navodilo .. .
Pa še o predlogih in utemeljitvah! Predvsem pa, da smo si na jasnem — ne gre za predloge, pač pa za evidentiranje. Kot zgled: V KS Butale I so sklicali TKK. Obravnavali so evidentirane možne kandidate. Ni bilo nobenih problemov. Podprli so Janeza Stanovnika, to zapisali, odposlali - BREZ OBRAZLOŽITVE — in odšli v miru božjem domov. Zadovoljni oni, zadovoljne višje oblasti.. .V KS Butale II so prav tako imeli TKK. Niso podprli Stanovnika, pač pa Mojco Drčar Murko, in ker je pač tudi to ime prišlo od zgoraj, je nekako šlo tudi brez obrazložitve. Toda krajani so ohrabreni z vsesplošno demokratizacijo, ki bo čez nekaj mesecev dosegla svoj vrh v tajnem vojaškem procesu, še dodatno evidentirali Vinka Vasleta. Ker imenovani tovariš ni prišel na listi od zgoraj, morajo to krajani razložiti. Zakaj? Po našem mnenju bi bilo potrebno podporo Stanovniku veliko bolj utemeljiti kot podporo Vasletu- Pa pustimo to! Gre za to, da volilci (če v našem sistemu sploh lahko govorimo o vo-lilcih) lahko do onemoglosti pritrjujejo predlogom od zgoraj, ne da bi to morali utemeljevati. Če pa si volilci »izmislijo« novo ime, morajo to utemeljiti. Zakaj neki? Kdo pravi, d^ so predlogi iz vrha a priori boljši. Te utemeljitve vendar pomenijo omejevanje pravice do evidentiranja, poleg tega so pa povsem irelevantne za odločanje v nadaljnih fazah. Irelevantno za volilce v KS Butale III je zakaj (obrazložitev) so volilci iz KS Butale II evidentirali Vasleta. Namesto tega pa je še kako relevantno, kakšen program ima Vasle, in če ga sploh ima.
Pravila O K ZSMS določajo, da predsedstvo mora VSE evidentirane za funkcijo v OK pozvati, naj napišejo program. Na predlog kandidatne liste je uvrščen vsak, ki je napisal program. Program vseh evidentiranih se pošlje v sestavne dele OK in na podlagi programov se tudi določajo kandidati ter opravijo volitve. Kaj imajo tu iskati nekakšne obrazložitve evidentiranja? Tovariši in tovarišice v RK SZDL, razmislite o tem!
Za konec pa vas na RK SZDL prosimo še dveh odgovorov:
L Ali ste od OK SZDL Ljutomer dobili obrazložitev za Vasleta? Če ste, potem vprašujemo OK SZDL, kako so morali napisati to obrazložitev, če pa po izjavah njihovega predsednika v KZ Ljutomer o Vasletu niso nič vedeli.
2.	Če obrazložitve ne bi dobili, ali bi tudi potem RKK sploh odločala o uvrstitvi Vasleta na kandidacijsko listo? Če bi (in k temu jo je po našem mnenju zavezovala odločitev OKK Ljutomer), zakaj potem obrazložitev?
V Ljutomeru, 6. 9. 1988 Za OK ZSMS Ljutomer sekretar:
Roman Plohl
STRAN 8
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
kulturna obzorja
TABOROV JUBILEJ
TABOROV POMEN
ODMEVA DO DANES
Kakšen je bil pravzaprav pomen prvega slovenskega tabora? Lahko ga ocenjujemo z dveh zornih kotov: njegova ocena v tistih časih in ocena z zgodovinsko odmaknjenostjo vse do danes. Poglejmo, kako so pomembnost tabora ocenjevali leta 1868; takrat so se namreč že dobro zavedali, da so prav oni (Ljutomerčani) začeli z množičnimi političnimi shodi. Pravi namen ljutomerskega tabora je bil v tem, da se je v prošnjo za dovolitev postavila kot prva točka »deželna skupina slovenska«, preveč jasno izrečen za graško namestništvo. V poročilih o ljutomerskem taboru, ki je »vreden popolnoma, da se zapiše z zlatimi črkami v slovensko zgodovino«, se želja po Zedinjeni Sloveniji ni niti prikrivala. Tako se je pisalo, da je bil 9. avgust »važen, zgodovinsko imeniten
Dr. Jakob Ploj, odvetnik, aktiven delavec na narodnem področju, eden pobudnikov ljutomerskega tabora
dan za štajerske Slovence v prvi vrsti. Ce pa pomislimo, da se je tu prvič javno in naravnost vrgla med narod velika, za nas edino rešilna misel zedinjenja slovenskih dežel; glede na to, da smo tu začeli politične moči iskati, kjer jo imamo, namreč v narodu; da smo važen korak storili na potu, po katerem nam je ljudstvo pripeljati do večje politične zrelosti in živejega udeleževanja pri splošnih, celoto zadevajočih reči; glede nato dalje, da bodo povsod, vzlasti tudi, kakor upamo, po Kranjskem, Slovenci posnemali izgled ljutomerskih domorodcev: važen je ta dan za vse Slovence«. Mladi so videli v »taborih neko prikrito manifestacijo proti Bleiweisovemu vodstvu in politiki njegovih pristašev, s katerimi so bili sila nezadovoljni.«
Za ljutomersko okolico je pomen prvega slovenskega tabora v krepitvi narodne zavesti pri ljudeh, ki jih je prepojila ideja vseslovenskega narodnopolitičnega programa. Slovenci so na ljutomerskem taboru premostili stoletne zapreke, ki so razdeljevale prebivalstvo levega in desnega brega Mure, pokazali pa so tudi pot proti narodnemu središču, proti Ljubljani.
Po ljutomerskem taboru je sledilo še 17 tovrstnih manifestacij, vse do zadnjega tabora, ki je bil v Zgornjih-Buhljah na Koroškem (sedaj avstrijska Koroška), točno tri leta pozneje, 6. avgusta 1871. In kakšna je današnja ocena tabora? Najlepše jo je izrazil dr. Edvard Kardelj, ki je ob proslavi 100. obletnice tabora povedal naslednje:
»Tu v Ljutomeru in prav na tem mestu je slovensko ljudstvo pred 100 leti oznanilo novo razdobje v razvoju slovenskega naroda v boju za svojo uveljavitev in osvoboditev. Kakor ob vseh prelomnih zgodovinskih trenutkih, kadar je šlo za usodo naroda, so se tudi tokrat na zgodovinskem prizorišču pojavile najširše ljudske množice s svojimi nacionalnimi in socialnimi težnjami, s svojim revolucionarnim in demokratičnim nemirom, s svojo neposredno politično akcijo, s svojim direktnim pritiskom na vladajoče in odločujoče kroge takratne avstro-ogrske družbe, pa tudi slovenske politike.
Ljutomerski tabor je bil prvi ter po vsej priliki tudi najradikalnejši v svojih zahtevah in v svoji kritiki obstoječega stanja v slovenski politiki, kajti slovensko kmečko ljudstvo na Štajerskem je bilo najbolj izpostavljeno raznarodovalnemu pritisku in je zaradi tega z dvojno težo občuti
lo breme gospodarskega in socialnega izkoriščanja.
Zato ni nič slučajnega, da so se prav na Štajerskem najhitreje politično radikalizirale ljudske, zlasti kmečke množice in da so prav tu dobili močno podporo demokratični in napredni ljudje v slovenskem narodnem gibanju, ki so pozivali Slovence v bolj pogumno in odločno borbo ne le za njihove narodne pravice, marveč tudi za gospodarske in socialne zahteve kmečkega ljudstva. To gibanje slovenskega kmečkega ljudstva in drugih ljudskih množic, zlasti mladine, potemtakem ni bilo samo narodnoosvobodilno, ampak tudi demokratično in socialno. Tabori — zlasti ljutomerski — niso oznanjali gesla enotnosti za vsako ceno. Nasprotno, dobršen del taborskih množic, zlasti pa najnaprednejši del demokratične mladine je bil pripravljen tudi na razkol, ki naj bi osvobodil slovenski narod pogubnega vodilnega vpliva konzervativnih in cesarju zvestih krogov v tedanjem slovenskem političnem vodstvu. Čeprav ne v popolnoma dognani obliki je taborsko gibanje izdelalo celovitejši demokratični koncept programa slovenskega narodnega boja, v njem obnovilo že skoraj pozabljeno zahtevo po zedinjeni Sloveniji.
Tabori so spontano razglasili, da je vir moči slovenskega naroda boj ljudskih množic in njihovo demokratično odločanje. Skoraj simbolično je, da so na taborih prvič po kmečkih puntih slovenske ljudske množice glasovale za predlagane programe in s tem zavestno prevzemale odgovornost za njih uresničevanje. Zato taborsko gibanje ni bilo samo narodnoosvobodilno, temveč tudi demokratično in socialno gibanje kmečkih in drugih osnovnih plasti slovenskega ljudstva.
Taborsko gibanje je prineslo slovenskemu narodu mnogo pomembnih uspehov. Predvsem je izbojevalo v okviru Avstro-ogrske monarhije veliko močnejšo politično pozicijo, saj je vrsta koncesij, ki jih je v naslednjih letih in desetletjih avstro-ogrski režim moral dali Slovencem in tako ustreči slovenskim narodnim zahtevam, nedvomno zlasti rezultat takih okreplje
Radoslav Razlag, aktivni udeleženec številnih taborov
nih pozicij slovenskega naroda. V hudo krizo je pognalo tudi tradicionalno konzervativno klerikalno politiko ter je njene vodilne kroge prisililo, da so delno spremenili to politiko in jo bolj prilagajali demokratičnemu gibanju množic. Še v večji meri pa velja to za politiko liberalnih meščanskih krogov v slovenskem narodnem gibanju. Tako je taborsko gibanje v precejšnji meri demokratiziralo in tako rekoč »moderniziralo« celoten politični ustroj slovenskega naroda.
Toda pot za uresničitev demokratičnega in narodnoosvobodilnega programa taborov je bila še dolga in težavna. Doba taborov je bila sicer izredno pomembna, toda kratka. Deloma zaradi reakcionarnega policijskega terorja, deloma zaradi strahopetnosti, oportunizma in odkrite izdaje odločilnih krogov meščanskega liberalizma, ki so se ustrašili tako dunajske vlade kakor radikalizma slovenskih kmečkih množic, je bilo slovensko taborsko gibanje poletu 1871 praktično zadušeno.«
Taborsko gibanje je prineslo politično in gospodarsko korist liberalnemu meščanstvu, ki pa ni bilo sposobno dati slovenskemu narodu tisto, kar bi moralo, saj ga ni znalo dosledno voditi po poti stalnega in množičnega boja za nacionalno osvoboditev. Šele organizirano v Osvobodilni fronti in s Komunistično partijo na čelu je slovensko ljudstvo končno uresničilo tudi tiste narodnoosvobodilne zahteve taborskega gibanja, ki jih je slovenska buržoazija mnogokrat izdala. Ustvarjena je zedinjena Slovenija in vzpostavljena je svobodna Socialistična republika Slovenija v enakopravni skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi.
(KONEC)
S SVOJE PERSPEKTIVE
Spoznala sta se v Pekingu, kjer je bila Sobočanka Jana Rošker na dveletnem izpopolnjevanju. Na Dunaju je študirala sinologijo, vedo o kitajski kulturi, in potem jo je odkrivala v živo, v daljni deželi, kjer je spoznala svojega moža Hua Quinga, ki je tačas na Centralni akademiji končeval študij umetnosti. Zdaj razstavlja v Ljubljanski — Temeljni pomurski banki v Murski Soboti in odprtje razstave je bilo priložnost za pogovor v troje. Zanimiv zaradi izjemne melodije in mehkobe nam tujega jezika, ki ga Jana tako z lahkoto govori in dokazuje, da se ga da naučiti obenem pa zbližati dve tako različni kulturi.
»Hua Quing slika v glavnem na tradicionalnem riževem papirju, ki se pri nas v Evropi praktično ne dobi, in sicer s kitajskim tušem. To je vrsta tuša, ki je narejen iz črnega kamna in je značilen le za Azijo, uporablja pa tudi kitajske in nekaj evropskih čopičev, ki se pri nas uporabljajo predvsem za oljno slikarstvo. Slike so podolgovate, kot je to kitajska tradicija, in so naslikane na riževem papirju, pravzaprav dveh, s tem, da je eden raven, drug pa zmečkan, na oba pa se potem izrisujejo različne oblike. Ta rižev papir, ki ima drugačne lastnosti kot evropski, se potem z naravnim lepilom nalepi na trdnejši, svilen papir in tradicionalnih kitajskih slik ni treba po navadi niti uokvirjati,« je Jana ljubeznivo prevedla odgovor svojega moža, ki smo ga spraševali o njegovi tehniki slikanja del, ki so od vrha pa do tal in razstavljena v sejni sobi in poslovnih prosto-
Hua Quing
Sodi k mlajši generaciji sodobnih kitajskih slikarjev. Rojen je bil 1. 10. 1962 v mestecu Huaibei, ki je eden pomembnejših krajev province Anhui, ki se razprostira v osrčju Kitajske. Po končani srednji šoli, katero je obiskoval v Hefeiu, glavnem mestu iste province, je v prvem roku napravil sprejemni izpit za Centralno akademijo uporabne umetnosti v Pekingu, kjer so med dva tisoč kandidati sprejeli samo dva. Po štirih letih študija na tej ustanovi je diplomiral (julij 1986). V zadnjih letih je širom po Kitajski sodeloval pri različnih razstavah, večjemu krogu poznavalcev umetnosti pa se je prvič predstavil s samostojno razstavo radi rank v Pekingu leta 1986.
V vseh delih mladega umetnika je zaslediti težnjo po sintezi tradicionalnega kitajskega slikarstva z elementi moderne umetnosti, ki je tudi v sodobni Kitajski pod močnim vplivom zahodnih stilističnih smernic. Pravilno ter zmerno sprejemanje teh smernic bi kulturno življenje starodavnega »Cesarstva sredine« zagotovo moglo v marsikaterem pogledu obogatiti, istočasno pa pomeni nepremišljena in modno pogojena uporaba teh smernic tudi nevarnost izgube »korenin« oziroma kulturne identitete.
ZA SLOVENSKO IDENTITETO
---Rado Bordon:-------------------------
TABORSKA PESEM
Mineva že stopetindvajset let, kar Besedo so v Ljutomeru imeli, na njej slovensko govorili, peli zavedni naši dedje, domoljubi, zagledani v prihodnost, v lepši svet. In da oteli narod bi pogubi, v septembru, pred stodvajsetimi leti, so tu. na Prvem taboru, se zbrali Slovenci v množici od vsepovsod, slovenskim taborom pot pokazali. Ta dan še danes nam. potomcem, sveti, njih zgled oplaja ves slovenski rod. S h valeč nosijo se spomnimo ljudi, ki v Ljutomeru dali so pobudo, da v boju združijo slovensko grudo za nove čase, za svobodne dni’ Povsod, kjer še slovenski človek biva, je misel njihova nenehno živa.
Ko v naših dneh obujamo spomine na Prvi tabor, nas enako druži ljubezen do slovenske domovine, ki naj ji vsak od nas pošteno služi, da hi nihče ne mogel je teptati, ko v zvezi, ki sklenili smo jo z brati, želimo si živeti po postavi.
v demokraciji in svobodi pravi, vseskozi zvesti materni besedi, ki zanjo so se bojevali dedi, šli zanjo v boj nekdanji partizani! Kdor danes, po stoletju, znova brani slovenstvo pred sovražnimi napadi, ko v bran ga jemljejo rodovi mladi, naj ve, da Prvi tabor govori, kako se narodna zavest budi!
Na kulturni prireditvi v Ljutomeru, v počastitev 120. obletnice Prvega slovenskega tabora, 13. septembra 1988, ob 11. uri dopoldne, prebral slovenski odrski umetnik BORIS KRALJ.
Torkov dopoldan je bil v Ljutomeru kulturni. Ker se je obetal dež, ni potekal na Miklošičevem trgu, ampak v Domu kulture, kjer je bila prireditvena dvorana skoraj pretesna za vse učence in njihove učitelje ter vabljene. Med njimi je bil pesnik Rado Bordon, ki je v počastitev I. slovenskega tabora v Ljutomeru napisal Taborsko pesem. Tako kot večino drugih jo je interpretiral igralec Boris Kralj, ki je že v uvodu prireditve navdušil s Prešernovo Zdravljico.
Na slovesnosti je zapel dekliški pevski zbor ljutomerske gimnazije, upravičen aplavz pa požel tudi nonet z Razkrižja s svojo nežno glasovno ubranostjo. Prav nič nežne, ampak zelo neposredne in politično obarvane pa so bile pesmi Rada Bordona, ki so bile predstavljene na primerno prepričljiv in duhovit način, lasten izkušenemu igralcu in avtorjevemu prijatelju, ki očitno dodobra pozna njihovo vsebino. Tudi Pesimistično diagnozo — pesem o položaju Slovencev in slabem gospodarskem stanju v Jugoslaviji, ki jo je avtor sam prebral, ves čas pa na odru z mimiko spremljal tudi druge pesmi in epigrame. Enega smo si posebej zapomnili: »Naša družba je preveč senilna, da bi lahko bila civilna!« saj ima v sebi veliko resnice.
Kulturni dopoldan je organizirala Občinska matična knjižnica Ljutomer, njena voditeljica Jelka Godec je v njem opozorila na tradicijo čitalnice in v krajšem kronološkem pregledu podala njeno zanimivo zgodovino, ki ima neposredno zvezo z jubilejem tabora, ob njem pa je pomembna pridobitev za to kulturno inštitucijo (ki razpolaga s knjižnim fondom 33.000 knjig) prenovljen pionirski oddelek. Lično urejen v belem in s policami, do katerih imajo dostop najmlajši med bralci, bo gotovo pritegnil marsikaterega obiskovalca in mu, tako kot je med drugim dejala Miša Sepe, predstavnica NUK-a (Narodne in univerzitetne knjižnice) iz Ljubljane, pripomogel, da bo preko knjig začel misliti s svojo glavo. Misel si kaže zapomniti in jo sprejeti predvsem tam, kjer neumnost prevladuje nad znanjem, tako kot si je vredno zapomniti ost Bordonovih pesmi, recitiranih ob pravem trenutku in na pravem mestu — v Ljutomeru ob 120. obletnici 1. slovenskega tabora — da Slovenci ne pozabimo na svojo identiteto.
Brigita Bavčar
Jana Rošker in Hua Quing pred razstavljenimi deli v sejni sobi Ljubljanske—Temeljne pomurske banke v Murski Soboti.
rih Ljubljanske — Temeljne pomurske banke.
Za posebno tehniko so seveda potrebni tudi posebni čopiči, bolj okrogli so kot evropski in zato dajejo (po slikarjevem občutku) več možnosti izražanja, predvsem pa nadrobnosti, oziroma je z njimi mogoče natančneje slikati. Ker je veliko primerjav, kadar gre za tako različni kulturi, kot sta evropska in kitajska, je bilo zanimivo prisluhniti, kakšno je njegovo gledanje na evropsko likovno umetnost oziroma njegovo doživljanje te umetnosti tukaj.
Na kitajskem se vsak umetnik, posebej pa vsak študent likovne
Slike Hua Quinga so vzdušje, hrepenenje po izrazu, po nečem, kar bi globoko vsebino moglo povezati z dovršeno obliko. Prav slikarska umetnost je tisti jezik, ki ga je mogoče razumeti v vseh kulturnih krogih po vseh deželah sveta. Hua Qing se je v svojih slikah ukvarjal s tematiko, ki je blizu vsem ljudem: gre za tiste posebne trenutke, za vzdušja in čustva, katerih odmev bo tudi v svoji lastni duši lahko zaznal vsak, ki resnično, se pravi s srcem, prisluhne govorici njegove umetnosti.
umetnosti mora srečati z evropsko umetnostjo, ker ima ta miselnost in kultura trenutno zelo velik vpliv na kitajsko stvarnost in se je ta vpliv, ki je tudi odvisen od ekonomije, začel že v dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja. Vmes je bil sicer prekinjen z zaporo Kitajske v času kulturne revolucije, zdaj pa se je ta vpliv ponovno okrepil. Tudi na Centralni akademiji v Pekingu se študentje morajo (če se hočejo ali ne) sproti seznanjati z evropsko umetnostjo in zato je veliko elementov evropskega tudi v njegovih slikah, čeprav ne bi mogel reči, da mu je prav vse všeč.«
Na otvoritvi, predvsem pa v nevezani besedi kasneje, je bilo slišati veliko zanimivega o izkušnjah obeh. Prav posebej pa je slikar na vprašanje o iskanju svoje perspektive omenil, da je to vprašanje objektivnosti in subjektivnosti. »Svojo perspektivo pa sem našel in zame ne velja, da mora biti drevo ali roža, ki je blizu, večja od tiste, ki je daleč ali vsaj dlje,« je moževe besede prevedla žena, oba pa sta si očitno blizu, ne le zato, ker je ona edina vez oziroma posrednik na tleh, kjer kitajščine skoraj nihče ne razume, zato pa vsak sprejme širok nasmeh in Hua Quing je nasmejan človek.
»Težko si predstavljam, da bi se lahko kdaj kregal in povzdignil svoj glas,« je pripomnil eden navzočih na otvoritvi, ki je bila neobičajno doživetje delčka kitajske kulture in stika, ki ga je vzpostavil umetnik preko naše rojakinje, ki je zdaj spet na daljnem Kitajskem, njene korenine pa jamstvo, da se bomo še kdaj srečali na domačih tleh. Čeprav je Kitajska zelo daleč, in Evropa v kitajčevih očeh tako drugačna.
Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov
.kulturni koledar
PETEK, 2. SEPTEMBRA
LJUTOMER — V Domu kulture bo ob 20.00 nastopila Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane.
razstave
SOBOTA - V galeriji kulturnega centra Miško Kranjec sta na ogled dve razstavi. V mali dvorani so razstavljene Kranjčeve knjižne izdaje in rokopisi v murskosoboški knjižnici, katere vodja Jože Vugrinec je v sredo, 21. in 28. septembra, med 17. in 18. uro na razpolago, da obiskovalce seznanja z razstavljenim. V veliki dvorani pa so zastavljena dela Ivane Kobilce in Ferda Vesela, ki jih posreduje Narodna galerija iz Ljubljane, vodeni ogled pa opravlja vodja soboške galerije Franc Obal.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin v Radencih razstavljajo svoje stvaritve člani društva likovnih ustvarjalcev Ll-KOS: Ernest Lulik, Ignac Meden, Adolf Pen, Jože Puhan, Pero Stojanovič, Lojze Veberič in Jože Vidonja.
Neodvisno gledališče Guliver predstavlja monodramo SLOVENAC; tekst: Feri Lainšček, režija in izvedba: Milivoj M. Roš, tehnika: Janko Lešnik. Predstavo sta omogočili Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev Guliver iz Murske Sobote in Opekarna Ptuj. Premiera bo 23. septembra v Kulturnem centru Delavski dom v Zagorju ob Savi ob 20. uri.
Pobuda
Novice o stečaju založbe Delavska enotnost, ene programsko najbolj pestrih in kakovostnih založniških hiš na Slovenskem, so nas seveda prizadele. Še posebno pa nas je razočaralo dejstvo, da zaradi napovedane likvidacije te založbe ne bo izšla že dolgo pri-pravljana in napovedana monografija našega rojaka, mojstra fotografije Jožeta Kološe. Kolikor smo namreč lahko uradni izvedeli pri založbi Delavska enotnost, je bila monografija tako rekoč pripravljena za natis, zdaj pa bo ves ta material najverjetneje obtičal v predalih.
Naj spomnimo: Jože Kolo-ša-Kološ se je rodil 1920, v Murski Soboti. S fotografijo se je začel ukvarjati že v rani mladosti; pomočniški izpit je opravil v Ljubljani, mojstrski izpit v Sopronu, kasneje je dobil status svobodnega umetnika. Pripravil je več kot štirideset samostojnih razstav fotografije, prejel številne nagrade in priznanja. A na tem mestu želimo posebej poudariti in predlagati: Jože Kološa-Koioš je s svojim fotografskim aparatom spreminjal Prekmurje vse od leta 1938 naprej. Z njim je iztrgal pozabi neštete utrinke in pejsaže iz tega okolja, ki bi bili sicer za zmeraj pozabljeni. Zato je verjetno povsem razumljiv poziv, da se prav Prekmurci pridružimo pobudi za natis njegove monografije,
V skladu z našim geslom Za domovino z razumom naprej dajemo torej pobudo za ustanovitev iniciativnega odbora, ki bi po svojih močeh prispeval k temu, da bi monografija Jožeta Kološa vendarle izšla, njemu in vsem nam v ponos.
Književna mladina Sobota
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Seulske olimpijske medalje
POVRATEK MEHOV ZA VINO?
Preden so ljudje izumili sode, so spravljali vino v mehove, ki so bili od znotraj zatesnjeni s smolo. Bili so lahki in trpežni. Edina po-
Na medalji piše: XXIV. Olimpiada, Seul 1988, na drugi strani pa je golob miru z olimpijskim emblemom. Spodaj je uradna spominska medalja.
manjkljivost je bila, da je njih vino spremenilo okus, iz usnjenih mehov pijejo španski kmetje.
V začetku sedemdesetih
bilo v Danes le še
let so
v Avstraliji pričeli izdelovati plastične mehove, znane kot »bag in box« (meh v škatli). V škatlah so bili mehovi po 5 ali 10 litrov. Opremljeni so bili tudi s pipami. Še vedno pa so proizvajalci imeli težave z okusom. Če pivci meha niso takoj izpraznili, je vanj prodrl zrak, ker pipa navadno ni dovolj tesnila in vino se je pokvarilo. Zato se plastični mehovi niso uveljavili. V njih so v trgovinah prodajali le manj kvalitetna francoska vina.
Dva nemška poslovneža sta med prvimi že leta 1977 spet pričela prodajati vino v mehovih. Potrošnike sta skušala pridobiti, da bi kupovali vino v mehovih po 10 litrov. Kljub vrsti neuspehov sta še vedno polna optimizma. Prepričana sta, da bo nov način polnjenja, vakuumsko pakiranje, plastičnim mehovom odprl tržišče. Kmalu naj bi bilo 50 do 60 odstotkov vina naprodaj v mehovih. Izdelani so iz nepredušne folije iz polietilena, ki ne ogroža okolja. Pipa bolje tesni. Vino v meh polnijo tako, da vanj ne prodira zrak, in ga tudi nepredušno zavarijo. Tudi če meh načnemo, vino še dolgo ohrani dober okus. Poleg tega ima meh to prednost, da je lažji od steklenic in tudi proizvodnja je mnogo cenejša.
MORIJA V SLONJIH REZERVATIH
Zoologi iz Zimbabveja so pred kratkim opozorili, da po najnovejših ocenah živi v Afriki le še približno milijon slonov in da se ta čreda letno zmanjša za okrog 70.000 živali. Število sivih velikanov tako močno upada predvsem iz dveh vzrokov. V Afriki se naglo množi prebivalstvo, zato morajjo vlade spričo vse večjih potreb po hrani vedno več površin usposobiti za kmetijstvo. Na ta način sloni izgubljajo življenjski prostor. Toda še bolj kot zaradi krčenja gozdov izginjajo veličastni debelokožci zavoljo lovcev, ki neusmiljeno pobijajo cele črede, da pridejo do dragocenih oklov. Tako je donosno trgovanje s slonovo kostjo že pripeljalo do tega, da so v nekaterih deželah črnega kontinenta sivi orjaki že povsem izginili.
Ker so taki podatki znani že daljši čas, so nekatere države že v preteklosti uredile posebne rezervate in narodne parke, v katerih so velikanski štirinožci varni pred roparskim dvonožcem človekom. Toda tako varovanje je pokazalo tudi slabo stran. V živalskih parkih v Zimbabveju so se namreč sloni tako razmnožili, da so že narušili naravno ravnotežje. Neka raziskava je pokazala, da je 270 živali enega gozdnega rezervata v enem samem letu popolnoma požrlo listje na 56.000 drevesih. Take pojedine so pripravile vlado, da v rezervatih določa od leta 1983 naprej 6.000 slonov letno za odstrel. Ljubitelji narave močno nasprotujejo ukrepu, saj zaradi njega cele črede postajajo žrtve surovega pobijanja, ki se zaključuje s tem, da živali odro ter njihovo meso in okle prodajo. Zaščitniki živali sicer soglašajo, da je pretirano razmnoževanje slonov potrebno omejevati. Hkrati opozarjajo, da bi bilo spričo stalnega zmanjševanja števila slonov gotovo smiselno, da bi odvečne živali polovili in jih spustili na tista območja, kjer so debelokožci že izumrli.
Prodajalca vina v mehovih sta odprla v Nemčiji sedem poskusnih trgovin z vinom. Ponujata 30 vin iz Francije, Italije, Španije, Avstrije in Nemčije. Poleg tega prodajata tudi naprave za točenje vina, ki so videti povsem »klasične«. Gostilničar iz pipe v sodu natoči vino in ga ponudi pivcu. Vendar je sod prazen, vanj so speljane cevke do pipe, črpalka pa iz mehov v hladni kleti črpa vino.
Izbirčni prijatelji vina novosti ne zaupajo. Mogoče zato, ker jih spominja na cenena vina, ki so jih prej prodajali v mehovih.
NAJVEČJI, NAJLEPŠI, NA ŽJI?
Tale 407,48-karatni brušeni diamant bo največji, kar so j'h prodali na newyorški znameniti dražbi pri Chri , naprodaj pa bo 19. oktobra, zato je cena še skrivnost.	'T
med dragimi kamni se ponaša s popolno čistoto in 65 izbrušenimi ploskvami, strokovno imenovanimi fasete, ter tehta 3 unče (93,30 g). »Pridobili« so ga leta 1984 in je ostal nerazrezan.
Tiibingenski nadomestni želodec
Japonska »papirna« baterija
i Aomori
Što se mene pa Joužija vijče, naj mastna svinjina se ne tijče. Zatou je praf ka pujcek gyej travo, ka louše mesou de šlo na zabavo.
Debelo nika gnes nej je v moudi, razkvašeni človik nikan ne soudi. Lepou vas prosin. furt menje gyejte. pa dobrin sousidon tou tiij povejte.
Tak mo kriija meli zadasta, cejna de njemi lejko prousta. Vdrvali nej, edno de konec, či duže de dole prazen želoudec.
Gnes je jesen, so krumpši pobrani, od pšenici dvakrat so drakši kak lani. Za kukorco — otroube se cejna ne vej. zatou svinja pšenico naj gyej.
Japonska firma Matsushita je v sodelovanju s podjetjem Synthetic Rubber iz Tokia izdelala zelo uporaben »papir«, ki deluje kot baterija, kar bo omogočilo elektronski industriji izdelovati še manjše in še lažje instrumente na baterijski pogon.
Vse znane baterije uporabljajo kovinske elektrode, ki jih loči elektrolit, skozi katerega prehajajo ioni in pri tem ustvarjajo električno napetost. Do zdaj so bili elektroliti tekočine ali želeji v tako imenovanih »suhih« celicah. Novi material je izolacijski polimer, prepojen s prevodnim prahom na osnovi bakra. Čeprav Matsushita še ni objavila vseh podrobnosti, je znano, da gre za postopek raztapljanja polimera v organskih topilih in dodajanja trdnega elektrolita v praškasti obliki. Naslednji korak je nanašanje te zmesi na tanko ploščo in sušenje.
Dve tanki plošči debeline le nekaj mikrometrov spojijo, vstavijo med dve kovinski elektrodi, ves sistem ovijejo s plastično fo-
lijo — in že imamo »papirno baterijo«.
Ker elektrolit ni tekoč, ni strahu pred razlitjem. Baterija se lahko poljubno oblikuje, vzdrževanje skoraj ni potrebno, brez težav pa delujejo pri temperaturah od minus 60 do plus 100 stopinj Celzija.
Matsushita vidi njihovo uporabnost zlasti v srčnih vzpodbu-jevalcih, v osebnih računalnikih in v raznih elektronskih zaslonih. Ker elektrolit ni občutljiv niti v vakuumu, bodo njihove baterije lahko uporabne tudi v vesolju.
Človek lahko živi tudi brez želodca. Toda kako bo živel naprej po izgubi tega pomembnega prebavnega organa, je odvisno predvsem od kirurgove spretnosti in njegove operacijske metode. Zdravniki na kirurški univerzitetni kliniki v Tiibingenu (Zahodna Nemčija) so pod vodstvom profesorja Lea Koslovvskega razvili metodo, ki je, kot pravijo, »gotovo optimalna«: tako imenovani tii-bingenski nadomestni želodec.
Višji zdravnik Giinther Kieninger pojasnjuje postopek: »Potem ko želodec popolnoma odstranimo, vstavimo med požiralnik in dvanajstnik nekakšno zavoro: za 30 centimetrov dolg kos, ki ga vzamemo iz tankega črevesa, vstavimo drug, 10 centimetrov dolg kos tankega črevesa — vendar obrnjen. Peristaltika tega dela črevesa dela torej v nasprotni smeri.«
Peristaltika, to je valovito gibanje vsega želodčnočrevesnega kanala, ki poteka vedno v eno smer. To gibanje spravi zaužito hrano počasi skozi želodec, dvanajstnik, tanko in debelo črevo, pri čemer se hrana, pomešana z želodčnim sokom, žolčem in encimi iz črevesa in trebušne slinavke razkroji in prebavi. Pri tem je presenetljivo, da deluje peristaltika samogibno, se pravi, da tudi v odrezanem delu črevesa deluje naprej v programirani smeri.
Narobe všiti, 10 centimetrov dolgi del tankega črevesa — bi-
stvo »tubingenskega nadomestnega želodca« tako poskrbi, da hrana ne zdrsne takoj gladko naprej. Črevo se razteza. Če se torej ta kratki del tankega črevesa napolni s kašo iz hrane, se skrči in vrže kašo nazaj v 30 centimetrov dolgi del tankega črevesa. To gre sem in tja, dokler daljši del črevesa zaradi svoje večje potisne moči ne potisne hrane skozi krajšo, samo 10 centimetrov dolgo oviro v priključeni del dvanajstnika.
Zakaj je to zaviralno delovanje tako pomembno? Profesor Kieninger: »Deloma nadomešča motorične funkcije želodca, se pravi skladiščenje, mešanje in postopno prehajanje hrane v dvanajstnik.«
Uspeh: iz nadomestnega želodca prihajajo v dvanajstnik vedno samo majhne porcije hrane, torej jih telo bolje izrabi in prebavi. Predvsem pa črevo ni prenatrpano z velikimi količinami nerazkrojene hrane — pro-
blem, ki pri številnih ljudeh, operiranih na želodcu, povzroča drisko, bolečine v trebuhu, znižani krvni pritisk in znatno izgubo teže.
Maščoba, največji vir energije v hrani, se v tiibingenskem nadomestnem želodcu veliko boljše prebavi kot pri bolnikih, ki so operirani po klasični, t. i. Longmire—Giitgemannovi metodi. Pri tem operacijskem postopku všijejo med požiralnik in dvanajstnik samo en ustrezno dolg kos tankega črevesa.
»Naši bolniki lahko jedo vse,« pravi profesor Kieninger, »vsak mora sam ugotoviti, kaj mu ne ustreza. Vsekakor pa morajo uživati hrano v manjših količinah, a večkrat; praviloma jedo šestkrat na dan.«
Doslej so operirali po novi metodi 65 bolnikov, večinoma ljudi z rakom na želodcu. Edina pomanjkljivost nove metode: operacija traja pol ure dlje kot običajna odstranitev želodca.
OKROGLA LEPOTA

Najdražje nalivno pero
V Parizu so nedavno razstavili najbolj ekskluzivno pero na svetu. Gre za edinstveni model, ki ga je izdelala znana francoska hiša Redain za naročnike z Japonskega. Precej pesniško se dali temu nalivnemu peresu ime »anemona« in bo prav gotovo prišlo v Guinnessovo knjigo rekordov: okrašeno je s 600 dragimi kamni, njegovo vrednost pa so ocenili na 342 milijonov dinarjev (seveda novih).
DEČEK IZ ČUDEŽNEGA SVETA
Učenjaki si že dolgo prizadevajo, da bi pojasnili parapsihološke pojave, ki jih »pravoverna« znanost še vedno ne priznava. Mnogi goljufi so krivi, da ljudje ne verjamejo kaj dosti v telepatijo, telekinezo, jasnovidnost, izvenčutna opažanja in podobno.
Trinajstletni Velibor Rabljenovič iz Sesvet prepriča tudi hude nasprotnike parapsihologije. Z zavezanimi očmi je prebral slučajno izbrano ime iz telefonskega imenika, serijsko številko bankovca za 5000 din. Še mnogo drugega pokaže gledalcem televizije, v glavnem v Zahodni Nemčiji. Lani je na nemškem drugem programu v oddaji »Kaj je to«, ki jo gleda 20 milijonov gledalcev, z zavezanimi očmi opisoval obleko in značaje enega od gledalcev v studiu in ilustracijo na ovitku knjige za otroke. Na satelitskem programu luksemburške televizije mu je bila lani posvečena cela oddaja iz serije »neverjetne zgodbe«. Pod strogim očesom dr. Elmarja Gruberja, parapsihologa s freiburške univerze in strokovnjaka za odkrivanje prevar, so mu oči prekrili z nekaj sloji papirja, selotejpa in temno obvezo. Velibor je kljub vsemu prebral vse, kar so voditelji in gosti v studiu pokazali ali napisali. Velibor je postal medijski zvezdnik. Lani so nemške revije o njem pisale kar osemnajstkrat. Preden pa so novinarji objavili kak članek, so ga dolgo preizkušali. Tako so mu novinarji revije Bunte pokazali sliko dveh izginulih deklic. Velibor je rekel, da ju je ubila lastna mati in da
bo obsojena na dosmrtno ječo. Mati deklic, Monica Weimar, je že bila v preiskavi, ki je kasneje potrdila Veliborjevo poved. Januarja letos je bila obsojena na dosmrtno ječo. Nekaj svojih sposobnosti je pokazal tudi reporterjem Arene.
Le negotovo lahko opiše, kaj se dogaja v njegovi glavi, ko aktivira šesti čut. Najprej se pojavi nekakšna megla, iz nje pa se pojavljajo črke, kot bi bile osvetljene in na ta način prebere besedilo. Kakšna moč je to in po kakšnih zakonih deluje, ne ve niti Kebir Ainul, ki je Veliborja odkril. Nastopal je kot hipnotizer. Pri nekem mediju je opazil parapsihični pojav in pričel se je zanimati za to področje. Velibor je njegovo prvo odkritje. Trenira ga po svoji metodi, ki jo skrbno prikriva. Pravi, da ima vsak človek šesti čut. Le redki, v glavnem otroci, ga lahko iztrgajo iz spon zavesti. Pred tremi leti je odkril tudi Anito Vincek, deklico iz Žabna pri Bjelovaru, ki je z močjo misli zvijala žico. Zdaj tega ne zmore več. Kebir pravi, da je odrasla, pa tudi vadila ni dovolj.
Po svetu vlagajo v parapsihološke raziskave kar precej denarja. V Jugoslaviji se z odkrivanjem talentov ukvarja le Jugoslovansko psiho-tronično društvo v Zagrebu. Nekaj zanimanja za odkrivanje nadarjenih otrok je pokazal komite za izobraževanje in kulturo SR Hrvatske. Vrhunskih strokovnjakov pa vse skupaj ne zanima.
Čeprav je vitka linija dandanes nadvse želena in mnogi pre-trpe precej muk, da jo obdržijo kljub sedečemu načinu življenja, v katerega nas sili sodobni utrip življenja, pa po svetu ne gledajo povsod z enakimi občutki na to. V polinezijski kraljevini Tonga, ki šteje okrog 200 otokov in ima nekaj manj kot 100 tisoč prebivalcev, so spoštovani in veljajo za lepe le zavaljeni ljudje, se pravi debeluhi.
Pred leti je raziskovalna skupina, ki se je mudila v tem delu sveta, zmerila in stehtala Tonga-žane ter ugotovila, da je povprečni Tongažan visok 165 centimetrov in da tehta 82 kilogramov.
medtem ko je nežnejši spol dosegal povprečno višino 160 centimetrov in za 8 kilogramov manjšo povprečno težo.
Lepotci pa so seveda precej bolj zavaljeni. Najbolj mogočen je bil kralj, ki je takrat tehtal 210 kilogramov in se je v slovito Guinnessovo knjigo rekordov uvrstil kot najtežji monarh sveta.
Tongažani ne verjamejo, da je debelost škodljiva zdravju. Debelemu človeku pravijo, da je zdravo poln. »»Nekaj čvrstega sala človek vendar mora imeti,« imajo navado reči. Ta nekaj pa je očitno za Tongažane kar precej več kot za ostale.
VESTNIK. 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 10
za vsakogar nekaj
NAŠI DOMAČI MILJENČKI
Morski prašiček potrebuje nežnost
Ni rad sam, srečen je, če ima družbo. V svoji pradomovini, Južni Ameriki, živijo morski prašički v celih kolonijah, od tam so jih najverjetneje v 16. stoletju prinesli španski osvajalci s seboj v Evropo. Pri nas so postali priljubljene domače živali zlasti v družinah z otroki. Pogosto imajo ljudje po enega morskega prašička, a le redki vedo, kako živalci godita nežnost in družba. Kdor bi rad gojil vsaj dva prašička, naj se odloči za samice. Te se mnogo bolje razumejo med seboj kot samci. Ti mali glodalci so skromni. Dobro se počutijo v kletki, katere vrhnji del naj bi se dal sneti, ohišje pa naj bi bilo iz rešetk. Velikost kletke naj bi bila najmanj 80 x 60 x 50 cm.
Morski prašiček je strog vegetarijanec. Rad ima trdo hrano, saj je glodalec. Rad gloda celo veje, sicer pa mu dajemo zrnje, trd kruh, ki pa ne sme biti plesniv, zelenjavo in sadje ter travo in seno. Smemo morskega prašička kopati? Vzemimo mehko gobo in mu rahlo zdrgnimo mehki kožušček. Nato živalco otrimo z mehko brisačo in jo odnesimo na toplo.
Gobarska sezona se je začela
Zastrupitve z gobami
Gobarska sezona se je začela, gobarji izkoristijo prosti čas za dolge sprehode po gozdu. Biti pravi gobar, pomeni,_poznati večino gob, še posebej pa strupene, ki se jih-je treba izogibati. Žal pa gobe iščejo tudi ljudje, ki jih ne poznajo, oziroma le nekatere, in zato prihaja do zastrupitev.
Zakaj se ljudje zastrupljajo z gobami? Vzrokov je vsekakor več. V starejših gobarskih knjigah lahko najdemo še stara pravila, kako je mogoče strupene gobe ločiti od učitnih. Teh pravil se ponekod še vedno držijo. Tako so po teh pravilih strupene gobe: če počrnijo srebrno žlico, če na prerezu pomodrijo ali kako drugače spremenijo barvo; če v ustih pečejo in grenijo; če so rdeče ali zelene. Strupenih gob se najbolje obvarujemo tako, da poznamo gobe in razločujemo strupene od nestrupenih.
Naše najbolj strupene gobe so tri vrste mušnic. Zelena, koničasta in pomladanska. Prav te gobe povzročajo pri nas največkrat smrtne zastrupitve. Tudi pomladanski in orjaški hrček sta zelo nevarni strupeni gobi. Na sliki zelena mušnica.
RADIO SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Sobota, ob petkih v oddaji 21 232.
I.	Fefka — Prerod
2.	Boy — Sabrina
3.	Nora noč — Brane Drvarič
4.	Mali bogovi — Martin Krpan
5.	Dirty Diana — Michael Jackson
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi ti videostudi-em<na Kidričevi 21, 69000 Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Sobota, Titova 29/1, 69000 Sobota, s pripisom : za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na. sporedu ob petkih od 18.00 do 19.00 na Radiu Sobota, UKV, 87, 6 MHz ali SV 648 kHz.
NASA RISBA
VAŠ PRIPIS
HO
I B

M
STARŠI IN OTROCI
Da moj otrok vsaj ne bi kadil!
Odrasli vedo, kako težko se je odvaditi kajenja, zato bi radi storili vse, kar je v njihovi moči, da otrok cigaret sploh ne bi okusil. Toda preprečiti, da ne bi poskusil prve cigarete, skoraj ni mogoče. Danes si otroci prvikrat prižgejo med devetim in dvanajstim letom starosti, včasih tudi nekaj let kasneje. Starši si morajo prizadevati, da njihov otrok takrat, ko bo star 15 do 17 let, ne bi sodil k 36 odstotkom mladih, ki so že ka-
dilci iz navade.
Pomembno je, da starši razumejo, zakaj otroci sežejo po cigaretah. Pri odraslih je poglaviten učinek nikotina, pri otrocih pa še ne gre za to. Otroci želijo dokazati, da so odrasli, da sami odločajo o sebi in svojih navadah. Predvsem pa je imenitno, če se kažeš s cigareto. Natanko vedo, da odraslim ni pogodu, če njihovi otroci kadijo, mnogi starši se celo razburjajo in otroke kaznujejo. Kaj je slajšega kot prepovedan sad? Kajenje je dobesedno igranje z ognjem. Radi bi se uveljavili v skupini. V vsaki skupini kdaj kadijo in skoraj vsak član
prej ali slej prižge prvo cigareto. Kateremu otroku ne bi bilo hudo, če bi ga vrstniki zasmehovali, češ kakšen dojenček je? Vsi ti razlogi učijo starše, česa ne bi smeli storiti. Ne bi smeli reči: »Za cigarete si še premlad!« Tudi kazni nič ne zaležejo. Nasprotno, bodo pač kadili skrivaj! Že zgodaj bi morali starši zavarovati otroke — jim vcepiti imunost pred cigaretami — s tem, da bi jim zbujali samozavest. Samozavesten otrok bo bržkone zavrnil drugo cigareto, ki mu jo bo kdo ponudil, ker bo manj odvisen od tega, kakšno mnenje ima o njem
r "Najnovejše o aidsu" "1
Hiter in preprost test aidsa, ki so ga razvili v ZDA, obeta Q pospešiti identifikacijo okužene krvi in bolje zavarovati trans-
I fuzije krvi v državah, kjer je bolezen najbolj razširjena. Krvna ■ testa, ki sta v ZDA tačas najbolj v rabi, ^ta znaria pod imenom I ELISA (enzymelinked imunosorbent assay). Uporabljena sku- | paj, dajeta zelo natančne dialoge, vendar zahtevata več ur dela in sta zelo draga. Vse, kar je potrebno pri novem testu, je ste-
I klena ploščica, medicinska kapalka, vzorec krvi in kapljice ■ ■ mlečka gumijevca, ki vsebuje antigen na virus aidsa. Kri nane- I ■ sejo na ploščice in dodajo kapljice mlečka. Zmes je treba me- B sati pet minut. Geje v njej virus aidsa, se bodo kapljice mlečka
I držale skupaj. Test je manj zanesljiv kot drugi, če ga ne opra- ■ vljajo zelo izurjeni tehniki. Na terenski preizkušnji v Afriki so H z njim identificirali le 71 odstotkov bolnikov, medtem ko ELI- I SA ugotavlja aids z 99-odstotno natančnostjo. Toda znanstve-
S niki sodijo, da ima novi test največjo vrednost tam, kjer sta ■ I najpomembnejši cenenost in hitrost.
ZA VAŠO MIZO
Narastek z gobami
L * A
1 . K
Čas gob je končno napočil. Gobarji s pridom nabirajo gobe, med katerimi je najbolj cenjen jurček. Pripravimo si torej okusno jed z gobami.
Za 4 osebe potrebujemo: 20 g suhih jurčkov, 150 g prekajene mesnate slanine, 250 g čebule, 500 g mlade govedine, 30 g maščobe, sol, poper, timijan, 750 g šampinjonov (v sezoni pa mešanih svežih gob), 750 g krompirja, 4 jajca.
Suhe jurčke namočimo v mlačni vodi. Slanino narežemo na kockice. Čebulo olupimo in sesekljamo. V kozici segrejemo mast in popečemo slanino. Ko je hrustljivo zapečena, jo s penavko poberemo iz maščobe in prihranimo. Tanko narezane rezine govedine po porcijah popečemo na vroči masti. Takoj, ko jih poberemo iz masti, jih solimo, popramo in potresemo s timijanom. V zmerno vročo mast damo sedaj nasekljano čebulo. Premešamo in pražimo 10 minut, da čebula postekleni. Dodamo očiščene in listasto narezane gobe. Premešamo in pražimo toliko časa, da povre vsa tekočina, ki jo gobe izpustijo. Dodamo tudi odcejene in sesekljane jurčke. Solimo in popramo. Krompir olupimo, operemo in skuhamo v osoljenem kropu do mehkega. Odcedimo ga in takoj pretlačimo. V krompirjev pire zamešamo kockice slanine, 2 žlici drobno sesekljanih gob in jajca. V model za narastke damo polovico prepraženih gob. Na vrh damo meso, pokrijemo pa spet z gobami. Po vrhu porazdelimo krompirjev pire. Pečemo v pečici pri 250 stopinjah 21 minut, da se na vrhu zapeče zlato rjava skorjica.
V Duhovite pripise k B novi risbi pošljite F najkasneje do četrt-’ ka, 29. septembra na i naslov: VESTNIK, k Titova 29/1, 69000 1 SOBO-■ TA. Objavljene pripi-■ se honoriramo.

M
— Ne vem, kaj je z menoj; zadnje čase vidim tisto, kar mislim ...
(JAZ)
— Končno nekdo, ki se je zamislil nad našimi cestnimi raz-
merami.
(Janez)
— Ponoči, ko lomastim po koruzi, se me bojijo lovci, ko pa
se sprehajam po cesti pa avtomobilisti.
(Štefan)
— Jaz bom pustil na cesti svojo kožo, a ti svoje ime!
(Tinč)
gradbena
skupina. Starši naj bi bili posebej skrbni med obdobjem pubertete, ko se odraščajoč otrok sprašuje o sebi, ko tolikokrat dvomi o sebi, ko je tako zelo dovzeten za posnemanje zgledov in za sprejemanje vplivov, žal tudi slabih. Otroku bo v pomoč, če mu bodo starši kazali, da so veseli njegovih dobrih lastnosti, hkrati pa ga opozarjali na pomanjkljivosti. Če bi mu oponašali samo napake, bi otrok zlahka odkril tolažbo v cigaretah. Samo ob sebi se razume, da bo pred cigaretami varnejši otrok, ki odrašča v nekadilski družini. Preudarni starši bodo kdaj pa kdaj tehtno spregovorili o nevarnostih kajenja in zasvojenosti z nikotinom.
Z laserjem proti kratkovidnosti
Očala in kontaktne leče bodo kmalu zastareli, če bodo raziskave dr. Herberta Kaufmana obrodile sadove. Oftalmolog z louisianske univerze tačas eksperimentira z metodo korekcije kratkovidnosti z laserjem. Čeprav so metodo preskusili le. ne eni osebi, gre za tehniko, ki sojo vpeljali že v Sovjetski zvezi in jo uporabljajo na moskovskem Centru za očesno kirurgijo. Tam operirajo po stopnjah, vsaka traja tri do pet minut in korigirajo tako kratkovidnost kod daljnovidnost. Toda pri ameriški metodi gre za laserski poseg, ki traja le 20 sekund, uporabljajo pa ga le pri kratkovidnosti.
Ker so zrkla pri kratkovidnih ljudeh pogosto raztegnjena, to povzroča, da je slika pred mrežnico, namesto na njej, in je zelo nejasna. Doslej je bila edina kirurška metoda za korekcijo kratkovidnosti radialna keratotomi-ja, dokaj tvegana operacija, kjer napravijo na očesu majhne reze, da bi naravnali ukrivljenost rože-nice. Roženica je prozorna in želatinasta membrana, ki prekriva zenico in usmerja svetlobo na mrežnico. Z zaporednimi bliski laserske ultraviolične svetlobe razkrojijo odvečno roženično tkivo na drobne delčke in tako korigirajo defektno žarišče mrežnice. Najnovejša iznajdba je zlasti privlačna zaradi varnosti. Laser je računalniško voden, njegova energija pa razkraja atome v ro-ženičnem tkivu brez vročine ali zgorevanja.
V žarišču skrbi biološke arhitekture je človek, njegovo zdravje in njegovo počutje, ne pa slepo izpolnjevanje tehničnih pravil gradnje. Škodljive vplive gradbenega okolja na človeku zmanjšamo s spoštovanjem naslednjih načel:
Mesto gradnje — upoštevati moramo obremenitev okolja s hrupom, škodljivimi snovmi in vidnimi vplivi ter mikrokilmatsko lego in pasivno izrabo energije. Z izbiro primerne lokacije moramo zagotoviti zdravo življenje in bivanje.
Gradiva in konstrukcija — gradbene materiale in njihovo povezavo v zgradbo je treba glede na njihove fizikalne in kemične lastnosti izbirati po naslednjih merilih: v gradivu ne sme biti škodljivih snovi ali virov nezaželenih sevanj. Gradivo naj bo obojestransko prepustno za pline in vodo, da se bo lahko vlažnost prostorov uravnavala sama po sebi in da se v njih ne bo zadrževat smrad. Gradbena biologija šteje zgradbo za tretjo človekovo kožo, in zato upošteva nujnost naravne klime v bivališču.
Način gradnje — gradnja z gradivom, ki je na voljo na samem mestu, ohranjanje tradicionalnih ročnih gradbenih tehnik in izbira tehnologije, ki je življenju prijazna, se morajo med seboj dopolnjevati v smiselno ekološko neoporečno in regionalno specifično stavbo.
Hišna tehnika — cilj hišne tehnike je naravno ugodje stanovalcev. Vplivi te tehnike na življenjske dejavnike, kot so svetloba, zrak, voda, toplota in magnetizem, morajo biti čim manjši.
Ekologija — gradnja je umeten poseg v okolje. V naravne tokove, mora biti vklopljena razumno. Gradbena dogajanja še morajo brez trenj prilagajati spremembam - in odmiranjem naravnega okolja. Gradnje, razsipne z energijo in gradivom, in nastajanje odstranljivih gradbenih ruševin so znak materialistične gradbeniške nekulture.
Oblika zgradbe — cilj gradbene biologije so človečne, umirjene in harmonične gradbene oblike ter prostori, ki jih dosegamo s preprostimi konstrukcijami. Odločilna je izbira prave oblike, brez gigan-tizma in načičkanosti.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ODLIČNI ŠPANSKI KOLESAR	ANGLEŠKI FIZIK NEWTON	NAGLASNO ZNAMENJE. OSTRIVEC	PASTIRJI BREZ STALNEGA BIVALIŠČA	REKA NA PELOPONEZU	NAČIN HITREGA PISANJA. TESNOPIS	PLANINA JUŽNO OD SKADRSKE-GA JEZERA
KLAVIRSKI VIRTUOZ							
STRAŽA, OBOROŽEN VOJAŠKO SPREMSTVC	0 1						
FRANCOSK SLIKAR. GRAFIK IN KIPAR							
OBROK. DELEŽ					NATRIJ IZREKI, AFORIZMI		
OLIVER CROMWELL			DROBOVJE SPREMLJEVALEC OGNJA				
AVTOMOBILSKA OZNAKA ZRN		MEHIŠKI SLIKAR RIVERA NAMERA					
NAJVEČJI ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN				SKALA, KAMEN MESTO V PORURJU			
KOVINSKI LISTIČ ALI JEZIČEK							DRŽAVNA BLAGAJNA
GABRIJEL KOLBIČ			BANČNI PREDAL GRŠKA ČRKA				
FRANCOSKC MESTO POD SEVENI					IRIDIJ LETALSKI KLUB		
KRMNA RASTLINA							
IZDELOVALEC OPANKOV							
							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: mušnica, avia-tik, nebnica, ora, Ned, NT, ere, luk, Rom, Erika, satirik, C, os, TO, Ail, Are, uvodnik, tavanje.
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 11
križem kražem po šolah
Spet v šoli
Počitnice so bile dolgočasne. Komaj sem čakala, da spet pridem skupaj s prijateljicami in prijatelji. Prvi dan šole smo si pripovedovali počitniške doživljaje. Naslednji dan pa je tovarišica preverila naše znanje. V ponedeljek smo že dobili domačo nalogo. Imamo dobro učiteljico. Rekla nam je tudi, naj prinesemo rože, da bo naš razred lepši.
Tekmujemo tudi za čiste in zdrave zobe. V šoli je res lepo.-
Sandra Pučko, 3. raz. OŠ Stročja vas
Pravkar smo pomalicali, ko so v kuhinjo stopili sorodniki. Med njimi sta bili sestrični Sandra in Melita ter bratranec Peter. Bila sem zelo presenečena in vesela obenem. Nekaj časa smo se le gledali, nato pa smo se začeli pogovarjati. Zmenili smo se, da se bomo skrivali. Šli smo k sosedu, kjer imajo veliko praznih prostorov. Ko sem odpirala hlevska
September
Mesec september imam rada, čeprav prinaša zelo veliko dela.
Največ skrbi prinese našim staršem, ker je treba pospraviti poljske pridelke. Tudi jaz jim pomagam in se skupaj z njimi veselim dobri letini.
Septembra se začnejo skrbi tudi za šolarje. Spet nas čakajo domače naloge, učenje ... Nič več ne moremo brezskrbno tekati po zelenih travnikih, lenariti ali pa ves dan postopati po vasi. Vendar pridni učenci imajo šolo tudi radi.
Tudi jaz se bom pridno učila, da bosta mama in oče zadovoljna.
Brigita Fran, 5. a OŠ Grad
Bilo je v počitnicah
vrata, so me opikale ose, ki so tam domovale. Vsi so se mi smejali, mene pa je noga zelo bolela in srbela. Vendar so me bolečine ob prijetni igri kmalu zapustile. Sestrična Sandra se je hotela skriti na podstrešju, kjer so nekoč hranili seno. Ampak smola! Zlomil se ji je klin in telebnila je na tla, kakor je bila dolga in široka. Sreča je bila ta, da je padla le
I INVALIDSKA DELAVNICA |
POČITNIŠKI DOŽIVLJAJI
Počitnice sem preživljala doma. Kadar so bili starši v službi, sem bila gospodinja. Nahranila sem prašiče, kure in zajčke, počistila sem po sobah in v kuhinji ter bratu pripravila zajtrk. Pripravljala sem tudi kumare za ozimnico. No. tudi za razvedrilo je bilo dovolj časa. Nekega dne sva z bratom privlekla s podstrešja stare plošče in jih dan za dnem poslušala. Najsrečnejša pa sem bila, ko je prišla k nam na obisk sestrična iz Osijeka. Veliko sva si pripovedovali in se igrali. Karmen Baumgartner. 5. raz.
Najraje se spominjam dveh počitniških dogodkov. Prvo je seveda morje. Čeprav ne znam dobro plavati, sem lahko bil tudi v globoki vodi, ker mi je oče kupil plavuti. To je bil zares lep občutek. Lepo je bilo tudi nekega dne, ko smo se zmenili, da bomo pekli koruzo. In res. Oče in sosed sta šla ponjo, drugi pa smo kurili, jo pekli in se zabavali.
Bernard Makovec, 5. raz.
OŠ Jože Hedžet, Šafarsko
@OLIDARNOST
BIL SEM SREČEN
Sreča je v človekovem življenju redka stvar. Če jo pa doživi, ostane neizbrisen spomin nanjo.
Od rojstva sem bil zmeraj zdrav in živahen otročiček. Ni
s tretjega klina, ki ni bil visoko. Najprej smo se prestrašili, ko pa se je Sandra začela smejati, se je tudi nas lotila dobra volja. Anita se je tako smejala, da je mimogrede zašla v koprive in se pošteno opekla. Ker jo je močno peklo, se ni več skrivala, ampak je sedela in nas opazovala. Kmalu smo se utrudili tudi mi. Posedli smo po travi in se pogovarjali o šoli in o počitnicah. Peter se je domislil svojega kolesa in je predlagal, da bi se šli vozit. Na plan smo prinesli vsa kolesa, med njimi tudi starinsko očetovo kolo. Začeli smo se voziti. Peter se je ozrl, da bi videl, kje smo ostali, a je nenadoma treščil v drevo. Smeha ni bilo konca in ne kraja. Vozili smo se po gozdnih poteh in iskali vedno novih. Tako so gozdna drevesa postala vratca za slalom na kolesih. V prijetnem igranju so ure hitro minile. Morali smo se posloviti in oditi domov. Bila sem zelo žalostna. Po njihovem odhodu sem o tem dnevu veliko razmišljala.
Anica Ficko, 7. b OŠ Grad
sem poznal bolezni in žalosti. Bil sem srečen in vesel v krogu svojih domačih. To veliko otroško veselje pa se je nenadoma spremenilo. Huda bolezen in velika bojazen, da nikoli več ne ozdra-
I p. o. - SOBOTA |
Na podlagi 151. člena Statuta Invalidske delavnice SOLIDARNOST in sklepa 17. seje delavskega sveta
razpisujemo dela in naloge za dobo 4 let
VODJA KOMERCIALE
Pogoji:
1.	šesta stopnja programa usmerjenega izobraževanja (ekonomist) in 3 leta delovnih izkušenj
2.	peta stopnja programa usmerjenega izobraževanja in 5 let delovnih izkušenj v komerciali
3.	moraino-politična neoporečnost
Pisne prošnje z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom sprejemamo 8 dni od dneva objave v časopisu na naslov: Invalidska delavnica SOLIDARNOST, Titova 5, M. Sobota.
Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbora v 8 dneh od izteka za prijavo.
vim, sta me pahnila v veliko žalost. Z mojega obraza je izginil nasmeh in otroške igrice so bile zame le še spomin. Edino, kar sem imel, je bilo veliko upanje, da se bom pozdravil.
Moje okrevanje je zmeraj šlo na boljše in po dolgem času sem se spet znašel med svojimi vrstniki, v šolskih klopeh z bogatim znanjem.
Sreča, katero sem takrat doživel, je bila brezmejna, saj sem spoznal, da je največje bogastvo zdravje. Zato naj ga vsak človek skrbno čuva, ker samo tako lahko srečno živi.
Jože KOCAN, 8. raz. OŠ BRATSTVO IN ENOT-
NOST
Prosenjakovci
NEZGODA
S prijateljem sva šla na igrišče. Darko se je peljal s kolesom, jaz pa peš. Med potjo me je Darko vzel na kolo. Peljala sva se h kolesarnici. Darko mi je dejal, da bo skočil s kolesom. Jaz mu tega nisem verjel in sem še kar naprej sedel na kolesu. In tedaj seje zgodilo. Darko je skočil in naenkrat sva se oba znašla v blatu. Za nama se je pripeljal Aleš in naju vprašal: »Kaj pa vidva trenirata?« Darko mu je jezno odgovoril: »Tiho bodi in se takoj poberi od tu!«
Janko Šobak, 5. raz.
OŠ Črenšovci
OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Trstenjakova 73, SOBOTA
obvešča starše, da bo
VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV
6., 7., 10., 11. in 12. oktobra 1988 od 8. do 14. ure za ves šolski okoliš na osnovni šoli DANE ŠUMENJAK (I. OŠ), razen za Krog, kjer bo vpis 13. oktobra 1988 od 8. do 12. ure.
Vpisujemo otroke, ki so rojeni leta 1982 ter januarja in februarja leta 1983, pogojno pa tudi otroke, rojene do 31. avgusta 1983. Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali.
PETROL
DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA n. sol. O.
LJUBLJANA, TITOVA 66
PETROL — DO TRGOVINA LJUBLJANA
TOE SOBOTA
Cankarjeva ulica 4
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1. prodajalca II na bencinskem servisu v Ljutomeru
POGOJ:
KV trgovski delavec
1 leto delovne prakse
odslužen vojaški rok
poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
PRIČEVANJE NAŠIH MISIJONARJEV - JOŽE MLINARIČ
Vošči srečo svojemu bližnjemu, da jo ujameš tudi zase.
(Afriški rek)
V spopadih na severu dežele je precej mrtvih Burundijcev, Reka Akanyaru nenehno naplavlja trupla Tutsijev — taki in podobni naslovi so pred mesecem polnili časopisne stolpce tudi pri nas. V srednjeafriški državi Burundi sta se namreč spopadla manjšinsko ljudstvo Tutsijev in večinskj narod Hutujcev; medplemenski pokoli so terjali več tisoč življenj, Že lani pa so s tega silno nemirnega območja — bilo je to avgusta ali septembra, v času še enega državnega udara — pregnali vse tujce, med njimi tudi pomisijonarja Jožeta Mlinariča iz Bratonec in Avgusta Horvata iz Lipovec.
»Predsednik je hotel cerkev povsem uničiti, ne samo katoliško, ampak tudi protestantsko, in odstraniti vse priseljence iz dežele. Nekateri so naju sicer tolažili, češ vaju že ne bodo izgnali, saj prihajata iz neuvrščene (tak status ima tudi Burundi), prijateljske, socialistične države. Toda nič ni pomagalo. Seveda pregon ni bil nasilen ali policijsko nadzorovan. Preprosto nama niso hoteli podaljšati vize, marveč ukazali, da odideva. Storila sva tako in se med zadnjimi umaknila iz Burundija, osebne in druge stvari pa spravila čez mejo v sosednjo Ruando, kamor se te dni vračava,« pojasnjujeta Mlinarič in Horvat.
ČAS, KO ZORIJO BANANE
Pionirski podvigi ob ekvatorju
Že 17 let opravlja bratonski rojak misijonarsko poslanstvo v osrčju črne celine; tam, kjer se tri stopinje južno od ekvatorja razliva slikovito jezero Tanganjika, vzpenja pogorje Kilimandža-ra in je najjužnejši izvir reke Nil. Župnija Rukago, kjer službujeta pomisijonarja, leži na visoki planoti (okrog 1800 metrov nadmorske višine) in verjetno sodi med najgosteje naseljena in najrodovitnejša območja v Afriki; na kvadratni kilometer pride od 350 do 400 prebivalcev, uspeva pa tako rekoč vse, kar posejejo ali posadijo.
Voda za gradnjo večnamenske dvorane v kraju Jimbi
»Po prihodu leta 1971 sem bil najprej na večmesečnem tečaju z drugimi misijonarji, nekaj pa je bilo še drugih, civilnih delavcev — menda več kot 12 različnih narodnosti — in lepo smo se razumeli, izmenjavali izkušnje, se bogatili. Na omenjeni misijonarski podružnici sem našel Belgijce in italijanskega župnika, ki je dobro obvladal jezik. Pomagal sem, kjer sem le mogel, največ pri gradnji, saj ni bilo ničesar trdnega, pokritega. Tako smo zgradili več cerkva, kapel, šol, celo zadružno trgovino za odkup kave in prodajo. Pomagali so nam naša mednarodna socialna ustano
va Caritas, zahodnonemški Mi-seror, protestantski Adveniat in druge organizacije ter posamezniki — tudi domačini. Ti so bili še posebej zadovoljni, saj poslej trgovci niso imeli več tolikšnih možnosti, da bi jih varali.« Mlinarič se spominja pripetljaja z gradnje cest, ko jih je na udarniškem delu obiskal guverner. Ravnokar so se ukvarjali z mostom.
Vprašal jih je, od kod jim 15 centimetrov dolgi žeblji, fantje in možje so odvrnili, da je to prispevek župnika. »Kdo pa je dal denar?« ga je zanimalo. Oni pa, da tudi on. Pa se je čudil: »A,
Portret bratonskega misijonarja Jožeta Mlinariča
dobro, dobro, pomaga vam!« Za vsa ta in podobna opravila so imeli na voljo — kar je razumljivo — zelo preprosta, primitivna sredstva, orodja, naprave. »Sodelovali so recimo tesarji, zidarji in drugi. Moral sem biti z njimi, kajti skrbeti je bilo treba za material, organizacijo dela, natančnost opravljenega. Tako recimo starejši zidarji še vedno ne znajo potegniti ravne črte ali izmeriti pravega kota. Značilno je, da domači delavci kaj dosti ne predvidevajo. Ko zmanjka materiala, pridejo in pravijo: zdaj pa nima
mo več. Sedijo in čakajo,« pripoveduje Jože v našem uredništvu.
Globoka srčna kultura t. i. »divjakov«
Oba naša misijonarska rojaka sta do lanskega izgona iz države skušala dati Burundijcem kar največ za dvig kulturne, duhovne in gmotne, življenjske ravni. Bili so — kot pravita — dojemljivi in hvaležni. Mlinarič: »Inkulturaci-ja je pojem, ki se povsod zelo poudarja. Ko so semkaj prihajali kolonizatorji in prvi misijonarji, so računali, da bo lažje zbrisati njihovo kulturo in jim dati našo, evropsko. Imeli so se za večvredne, kulturnejše, domačine pa jemali kot divjake. To seveda sploh ni res. Ti ljudje imajo globoko srčno kulturo, kar se vidi v njihovih odnosih. Treba jih je spoznati, se jim približati, si pridobiti njihovo zaupanje, obvladati njihov jezik. V začetku ni bilo lahko. Rad bi kaj povedal, pa ne gre. Gledajo te z napetim pričakovanjem, in če izrečeš vsaj dve, tri njihove besede, se odzovejo: a, ta pa zna. Radi dajejo korajžo s pregovorom: Banane zorijo počasi. To pomeni, da je potreben daljši čas, da se naučiš jezik. Ko vidijo, da napreduješ, čeprav počasi, so veseli. Nekaj naših predhodnikov je bilo med njimi več let in domačini so na njihove začetniške napake porekli: ta nas pa nima rad, ker ne obvlada našega jezika.«
Jože in Avgust sta tudi sila posrečeno poskrbela za športno-razvedrilno življenje svojih žu-pljanov. Predvajala sta jim vsakovrstne dokumentarne Filme, ki sta si jih sposodila na kitajski, ruski ali nemški ambasadi, organizirala kolesarske dirke, jih naučila igrati nogomet in košarko .. . Vse so sprejemali z »otroško dušo«, veliko radovednostjo, pristnim uživanjem. Zanima nas, kako sta se ujela s Pigmejci.
Mlinarič: »Veseli so, odprti. Skušali smo jih zaposlovati, jih vabili v šolo, jim dali nekaj obleke, hodili k njim domov. Resda
Urugo — tradicija bivanja v Burundiju in Ruandi
niso stanovitni (ukvarjajo se predvsem z lovom in ribolovom), toda nekaj jih je le končalo našo dopolnilno šolo; tudi kristjani so. med njimi.« Pripoveduje, kako so ga nekoč ponoči porivali s pokvarjenim terenskim vozilom kakih osem kilometrov do misijonske postaje, vso pot prepevali in vriskali; seveda za to niso terjali plačila.
Kaj je urugo?
Gre za svojevrsten način bivanja (na sliki), značilen samo za Burundi in Ruando. Drugje v Afriki tega ne poznajo. Vasi v klasičnem smislu sploh ni. Hiše, ograjene z okroglim plotom, so skrite med bananovci; očetova je največja, okrog nje pa so manjša bivališča sinov.
Ti se v skladu s tradicijo vsi po vrsti poročijo domov. Dekle se domov ne more poročiti in tudi fant ne, če ne postavi koče. »Gotovo imajo svoj prav,« razmišlja Jože, »in te njihove navade, uglašene z večstoletno življenjsko modrostjo, ne more nihče spremeniti. Vse se dogaja na dvorišču uruga. Prostor pred hišo se imenuje morugo, za njo kigo. Sem je dovol jen vstop le najbližjim, posebej povablje
PRIHODNJIČ: Pričevanje Avgusta Horvata, izgnanega iz Burundija.
nim. Sicer pa podeželskemu prebivalstvu hiše rabijo za zaklonišče — pred živalmi, mrazom, dežjem. Nimajo pohištva ali opreme, kvečjemu kakšen lesen pograd.« Nekaj več zvemo o bananah, ki so vsestransko uporabne. »Grozd banan je lahko težak tudi do 40 kilogramov. Ko dozorijo, ga odrežejo, prav tako odrežejo steblo, saj rodi le enkrat letno. Iz grma pa že poganjajo nove mladike, nove banane, ki jim pustijo nekaj vršičev. Tudi listje uporabljajo. Nekdaj so s suhim listjem banan pokrivali hiše. Za vsak suh list imajo na desetine imen, prav tako za steblo in druge dele drevesa. Pri nas gotovo nimamo toliko imen za nobeno rastlino, kar priča o njihovem bogatem besednem zakladu in izrazu.« Tudi pivo, ki ga množično uživajo, zlasti v času porok, je iz banan. Z zanimanjem sledimo pripovedi naših dveh intelektualcev v najboljšem pomenu besede, ko v jeziku domačinov pojasnjujeta njihove izreke — za debelo knjigo jih je in vsi so prevedeni v francoščino z dodatno razlago, kaj kateri pomeni — njihovo življenjsko filozofijo, običaje, tradicijo. Najbrž se ne motimo, če sklepamo, da sta v afriški deželi ob ekvatorju, ki sta jo morala zaradi spleta okoliščin na silo zapustiti, zasejala seme civilizacijskih nastavkov, ki bodo morda kdaj pognali uporabne sadove.
Branko ŽUNEC
STRAN 12
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
šport
SPIDVEJ ------------------
Artur Horvat drugi
*
Artur Horvat
V Ljubljanije bila zadnja letošnja dirka za državno prvenstvo v spidveju. Zmagal je Zvonko Pavlic (Krško), ki je tako drugič postal državni prvak. Lanskoletni državni prvak Lendavčan Artur Horvat je bi! tokrat drugi, pa tudi v končni uvrstitvi je drugi. Drugi Lendavčan Čaba Lazar je v zadnji dirki zasedel šesto mesto.
Končni vrstni red: L Pavlic (Krško) 110 točk. 2. Horvat (Lendava) 96. 3. Pintar 84. 4. Kalin 79. 5. Omrzel 78 in 6. Peterca (vsi Ljubljana) 76 točk.
NAMIZNI TENIS
KUZMA ODLIČEN DRUGI
Republiški kvalifikacijski turnir za člane, ki je bil v Ljubljani in je zbral vse najboljše slovenske igralce, je prinesel velik uspeh Sobočanu Ivanu Kuzmi, ki je z rezultatom 7:2 (zgubil je z zmagovalcem Grbičem ter četrtouvrščenim Pavičem) zasedel odlično drugo mesto in se tako še poleg Grbiča ter Zalaznika uvrstil na zvezni pozivni turnir, katerega ena skupina bo igrala v začetku decembra v Murski soboti. Izredno dobro peto mesto je pripadlo novi pridobitvi Sobočanov, prejšnjemu igralcu Olimpije, Gašiču, z rezultatom 5:4. Unger je po slabi ter nebojeviti igri z rezultatom 0:9 zasedel deseto mesto, slaba pa sta bila tudi v drugi skupini obetavna Rihtarič, ki je bil z rezultatom 3:6 sedmi, ter Ort, ki je z rezultatom 7:7 zasedel deveto mesto, oba pa sta prikazala slab odnos do igre in tekmovanja. Vsekakor bo moralo strokovno vodstvo te mlade igralce poučiti, da brez intenzivnega treninga in maksimalne bojevitosti na tekmovanjih ni boljših rezultatov, za kar jim je lahko Kuzma velik vzor.	M. U.
---HOKEJ NA TRAVI-----------------------
VODI ABC POMURKA
V Murski Soboti je bil drugi turnir za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi. Sodelovale so tri ekipe: ABC Pomurka, Li-. povci in Svoboda iz Ljubljane. Uspešni sta bili ekipi ABC Pomurke in Lipovec, ki sta premagali Svobodo s 4:0 (Fujs 2, Vu-čak in Kerman) in z 2:0 (M. Mesarič, Tivadar). Srečanje med ABC Pomurko in Lipovci pa seje končalo 1:1 (Črnko za ABC Pomurko in Tivadar za Lipovce). Po drugem turnirju vodi ABC Pomurka s 7 točkami pred Lipovci 5, Svobodo II, Mejnikom iz Gornje Radgone in PIC-om Mariborom brez točke. Tretji turnir bo v Mariboru, kjer bodo sodelovali tudi hokejisti ABC Pomurke in Mejnika iz Gornje Radgone.
L. Z.
STRELSTVO
Tekmovanje ob 30-letnici SD Grafičar
Strelska družina Grafičar iz Murske Sobote je v okviru praznovanja 30-Ietnice pripravila odprto tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 76 strelcev in strelk iz severovzhodne Slovenije. V ekipni konkurenci je zmagala SD Avgust Majerič iz Maribora s 1469 krogi pred Večerom Maribor, 1456, in Noršinci, 1449 krogov. Pri članih je zmagal Miran Krajnc (AM) s 372 krogi pred Jožetom Frange-šem (Večer), 371, in Brankom Bukovcem (Noršinci), 368 krogov. Pri pionirjih je bil najboljši Boris Škedelj s 346 kogi pred Tomom Trpla-nom (oba ABC), 332, in Igorjem Makarijem (SCT), 324 krogov. Pri ženskah je bila prva Cvetka Rengeo (SCT) s 363 krogi pred Sandro Grčar in Jožico Turner (obe Noršinci), po 328 krogov. A. K.
Sindikalne športne igre
V soboški občini je bilo končano tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v okviru sindikalnih športnih iger. Sodelovalo je 45 članov iz 15 ozdov in 16 članic in 6 ozdov. Pri članih je ekipno zmagala Mesna industrija Sobota z 242 krogi pred SCT, 239, in PM Sobota, 229 Krogov. Med posamezniki je bil najboljši Karel Turner (Pomurje) z 89 krogi pred Jankom Kuzmo (Liv), Tefanom Flisarjem (MI), po 86, Janezom Horvatom (Mura) in Borisom Kočišem (PM), po 85 krogov. Pri ženskah je bila UNZ Sobota z 236 krogi pred Mesno industrijo MS, 176, in Panonijo, 149 krogov. Posamezno je zmagala Dragica Vogrinčič (UNZ), ki je bia najboljša na tekmovanju z 92 krogi pred Cvetko Rengeo (Mura), 83, in Dragico Rumež (UNZ), 82 krogov.
A. K.
Tenis tudi v Stogovcih
Ljubitelji tenisa v Stogovcih so si uredili igrišče na asfaltni ploščadi in začeli igrati ta lepi beli šport. To igrišče sicer ni najboljše, vendar pa so zadovoljni s tem, kajti pričakovati redno teniško igrišče, je v sedanjih razmerah iluzija. Nekaj možnosti sicer imajo za igranje tenisa v Gornji Radgoni, kjer pa je potrebno po navadi čakati, da prideš na vrsto, tako da se tja ne splača voziti. V Stogovcih se za tenis predvsem navdušujejo otroci in mladina, saj si je večina v letošnjih počitnicah tudi kupila loparje. Pretekli mesec so tudi pripravili prvi turnir, ki so se ga udeležili otroci iz apaške in stogovske osnovne šole. Zmagala je Edita Dresler pred Mitjo Breznikom in Alešem Dresler-jem. To so le začetki, navdušenje mladih pa kaže, da se bo ta šport v apaški dolini tudi razvijal.
Bojan Macuh
---ŠPORT INVALIDOV---------------------
DRSI GOSTILO VASAKARAT SC
V Murski Soboti je bilo že 9. tradicionalno športno srečanje Društva za rekreacijo in šport invalidov Sobota in Vasa-karatta SC iz Szombathelya iz Madžarske. Pomerili so se v namiznem tenisu, sedeči odbojki, kegljanju in šahu. Gostje so bili boljši v sedeči odbojki, kjer so zmagali z 2:1 in v kegljanju za moške, kjer so zmagali z enakim rezultatom. Sobočani pa so bili boljši v kegljanju za ženske, srečanje seje končalo z 2:1, in v šahu, kjer so zmagali s 3:1. Tekma v namiznem tenisu pa seje končala neodločeno 1:1.
ATLETIKA
USPEL PRVI POMURSKI REKREACIJSKI TEK
Zveza za telesno kulturo občine Sobota in športno društvo v KS Tišina sta preteklo nedeljo pripravila prvi pomurski rekreacijski tek. Sodelovalo je 123 tekačev iz severovzhodne Slovenije. Tekli so v treh kategorijah: 3.000, 6.000 in 15.000 metrov. Organizator seje zelo potrudil in odlično pripravil tekmovanje, da so bili udeleženci zadovoljni.
Rezultati — moški — 3.000 m: L Robi Klemenčič (GR), 2. Miran Titan (Tišina), 3. Dejan Štelcer (Radenci): ženske: 1. Petra Klemenčič (GR), 2. Alenka Husar, 3. Darja Flisar (obe Krog). Moški 6.000 m: 1. Jože Partl (Borejci) 16,04, 2. Ivan Zupeč (Lenart) 16,10, 3. Zdravko Mauko (Radenci) 16,25; ženske: Simona Šomen (Bogojina) 21,50. Moški 15.00 m: L Geza Grabar (Pomurje) 42,31, 2. Milan Jankovič (Maribor) 43,08, 3. Ivan Golob (Ormož) 43,20; ženske: L Teja Rudolf (Ljutomer) 1:05,45, 2. Liljana Kovačec (MS) 1:12,44, 3. Renata Marič (Gostinska šola) 1:17,24.
---KOŠARKA--------------
I. MNL MS
Rezultati — 4. kolo
Šalovci:Puconci	2:3
Gančani :Ljutomer	1:3
Čarda.Tešanovci	2:2
Radgona :Rakičan	1:1
Ižakovci :Tromejnik	2:1
Rogašovci:Bratonci	3:0
Ižakovci 4
Rogašovci 4
Ljutomer 4
Puconci 4
Tromejnik 4
Bratonci 4
Rakičan 4
Tešanovci 4
Čarda 4
Gančani 4
Radgona 4
Šalovci 4
3	1	0	12:4	7
3	0	1	11:6	6
3	0	1	10:6	6
3	0	1	9:5	6
2	I	I	9:6	5.
2	1	I	5:4	5
1	I	2	8:11	3
I	1	2	8:11	3
0	3	I	4:7	3
1	0	3	6:11	2
0	1	3	4:9	1
0	0	4	6:16	0
II. MNL MS
Rezultati — 3. kolo
Bogojina:Vrelec	3:1
Hodoš:Križevci	3:0
Serdica:Apače	0:0
Selo:Pušča	3:2
Prosenjak.:Grad	4:1
Selo	3	3	0	0 11:5	6
Apače	3	2	1	0 4:0	5
Hodoš	3	2	0	1 10:4	4
Serdica	2	I	1	0 5:1	3
Prosenjak.	3	1	1	1 6:5	3
Križevci	3	1	1	1 5:6	3
Bogojina	3	1	0	2 5:6	2
Vrelec	3	0	2	1 3:5	2
Pušča	2	0	0	2 3:10	0
Grad	3	0	0	3 4:14	0
I. ONL Lendava
Rezultati — 3. kolo
Mostje:Odranci Panonija:Kobilje Bistrica :Nedelica Hotiza:Lakoš Petišovci:Nafta B
Lakoš Petišovci
Mostje Nedelica
Hotiza
Nafta B Bistrica
Kobilje Panonija Odranci
5:1 3:3 4:4 3:0 0:2
3	2	0	1	4:4	4
3	2	0	I	4:4	4
2	110	7:3	3
21	1	0	8:6	3
3	I	I	I	5:3	3
3	I	I	I	5:4	3
3	I.	I	1	8:8	3
2	0	2	0	5:5	2
3	0	I	2	5:9	I
2	0	0	2	2:7	0
II. ONL Lendava
Zmaga kadetov Pomurja
V nadaljevanju prvenstva v slovenskih ligah so kadeti Pomurja iz Mru-ske Sobote v gosteh premagali Ruše s 77:76 (Bohar in Sraka po 20, Bačvič 17, Žunec 15 in Gontr 5). Miklavž pa je premagal Pomurje z 79:65 (Bačvič 20, Sraka 19, Bohar 14, Šoštarič 10, Gonter .2). Mladinci Maribora pa so premagali Pomurje s 76:57 (Žitek 20, Banič 16, Bohar in Tušar po 7, Žekš 3, Gregor in Kos po 2).
---ATLETIKA
Števanečeva in Pergarjeva četrti
V Zagrebu je bilo tradicionalno tekmovanje za pokal republiških in pokrajinskih mladinskih reprezentant. V slovenski reprezentanci sta nastopili tudi članici AK Pomurje iz Murske Sobote Marija Števanec in Manuela Pergar in bili solidni. Števanečeva je v teku na 400 m s časom 58,6 zasedla četrto mesto. Isto uvrstitev pa je dosegla tudi Pergarjeva v teku na 1500 m s časom 4:53,4. Zmagala je reprezentanca Hrvaške, Slovenija pa je bila druga.
PNL
Rezultata — 3.
Olimpija : Zvezda Kapca : Žitkovci Graničar prosti
Žitkovci
Zvezda Graničar Kapca Olimpija
kolo
3:4
1:4
3-2	0	I	11:4	4
2	1	I	0	5:4	3
2	1	I	0	3:2	3
2	0	I	I	2:5	1
3	0	1	2	5:11	1
Rezultati — 4. kolo
Cankova : Beltinka	1:2
Polana : Dokležovje Bakovci : Dobrovnik Renkovci : Lipa Tišina : Črenšovci Turnišče : Mladost Beltinka	1:2 1:1 3:2 2:3 3:0 4 3 0 1 9:3 6
Dobrovnik	4 2 2 0 7:4 6
Renkovci	4 3 0 1 7:6 6
Tišina	4 2 1 1 7:6 5
Črenšovci	4 2 1 1 7:7 5
Dokležovje	4 2 1 1 6:8 5
Turnišče	4 2 0 2 12:7 4
Lipa	4 2 0 2 4:5 4
Mladost	4 1 1 2 6:7 3
Polana	4 1 0 3 9:8 2
Cankova	4 0 13 6:12 1
Bakovci	4 0 13 4:11 1
PRL — moški
Rezultati — 1. kolo
Polana: Mladinec	21:35
Videm : Bakovci	28:30
Bistrica : Polet	31:15
Krog: Razkrižje	36:35
Letošnja sezona je za strelce iz soboške občine zelo uspešna tako po množičnosti kot kakovosti. Na rekreacijskih srečanjih je v streljanju z zračno puško sodelovalo več kot tisoč strelcev in strelk, z malokalibrskim orožjem okrog 900 in z vojaško puško 182 tekmovalcev. Med pomembnejše tekmovalne dosežke sodi osvojitev republiške zlate puščice in drugega mesta v državi, ki ju je dosegel tekmovalec Tišine Drago Period. Janez Horvat (Noršinci) je zmagal na republiškem prvenstvu z novim rekordom. Sicer pa so v lasti soboških strelcev kar trije republiški rekordi. in to v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Nič manj pa niso pomembni tudi štirje novi občinski rekordi v streljanju z zračno puško, ki so jih dosegli: Melita Balek (Noršinci) s 3373 krogi, Aleš Števanec (Tišina), 558 in Janez Horvat (Noršinci), 383, ter SD Noršinci, 115 krogov. Tudi z malokalibrskim orožjem dosegajo lepe uspehe, saj so pionirji osvojili tretje in četrto mesto, mladinci četrto in peto ter člani šesto mesto. Na republiškem tekmovanju za pokal
ROKOMET
Zmaga Bakovec in poraz Polane
Začelo se je tekmovanje v republiški moški in ženski rokometni ligi. Rokometaši Bakovec so gostili novinca Fužinarja iz Raven na Koroškem in po pričakovanju zmagali z 31:26. Gole za Bakovce so dosegli: Koželj 12, Horvat 6, Žalodec 5, Katona 4, Smodiš in Š. Lovenjak po 2. V drugem kolu Bakovci gostujejo pri Jadranu.
Rokometašice Polane pa so gostovale v Šentjerneju in izgubile tekmo z Iskro s 13:35. Strelke za Polano: Vugrinčeva 10, Hozjanova 2 in Zoldoševa1 enega. V naslednjem kolu igra Polana doma z Novim mestom.
LE TOČKA KROGU
V drugem kolu tekmovanja v drugi republiški moški rokometni ligi so pomurske ekipe iztržile le eno točko. Krog je igral z Veliko Nedeljo 23:23. Najboljši strelci pri Krogu: Varga 8, Titan 4 in Benko 3. Radgona je nesrečno in po zaslugi sodnikov izgubila z mariborskim Branikom 23:24. Najboljši strelci pri Radgoni: Merčnik9, Srt in Grah 3. Toko pa je v Črenšovcih izgubil z Aerom Celje 20:30. Najboljši strelci pri Toku:
Šernek 8, Gerič 6, Švec 4.
Porabci v Beltincih
V Beltincih so preteklo nedeljo gostovali rokometaši in rokometašice iz Monoštra v Porabju na Madžarskem ter odigrali povratni tekmi z rokometaši Kroga in rokometašicami Beltinke. Krog je premagal Monošter z 32:24. Najboljši strelci: Titan 9, Kolmanko 8 in Meolic 5. Rokometašice Monoštra pa so bile boljše od Beltinke in zmagale s 27:13. Strelke za Beltinko: Puklavčeva 6, Kociprova 5 in Šbmnova 2.
---NOGOMET-----------------------------------
VISOKA ZMAGA VERŽEJA
Nogometaši Mure iz Murske Sobote so gostovali v Ljubljani in v prvenstveni tekmi slovenske lige igrali s Svobodo neodločeno 1:1. Gol za Muro je dosegel Mertuk iz enajstmetrovke dve minuti pred koncem tekme. Sodnik Čermelj iz Nove Gorice je izključil igralca Mure Kalamarja. V naslednjem kolu igra Mura doma s Pohorjem iz Ruš.
V četrtem kolu tekmovanja območne članske nogometne lige so prijetno presenetili nogometaši Veržeja, ki so z visokim rezultatom 4:0 premagali mariborskega Železničarja. Gole za Veržej sta dala: Belec in Osterc, vsak po dva. Šmartno pa je premagalo lendavsko Nafto s 4:2. Gola za Nafto sta dala Pal in Graj.
Odslej po pravilih NZS
Z letošnjo tekmovalno sezono so začele veljati za pomurske nogometne klube pravila Nogometne zveze Slovenije. Tako sc se dogovorili na konferenci klubov Medobčinske nogometne zveze Sobota, da v prihodnje ne bi prihajalo do različnih razlag, saj so doslej veljala za pomurske klube nekoliko drugačna pravila, kot jih je imela Nogometna zveza Slovenije. To pa velja tudi za medobčinsko ligo Sobota in občinsko ligo Lendava. Tako morajo imeti sedaj nogometni klubi, ki tekmujejo v pomurski ligi, poleg članskega še mladinsko, kadetsko in pionirsko moštvo. Klubi, katerih članske ekipe nastopajo v prvi medobčinski ligi, morajo imeti še mladinsko in pionirsko moštvo, klubi v drugi medobčinski ligi pa poleg članskega še mladinsko moštvo. Vsako moštvo pa bo v prihodnje moralo imeti tudi po dva igralca, ki bosta mlajša od 21 let, trenerji pa obvezno licenco in ustrezne strokovne nazive za posamezne lige.
.. F. M.
Nogometaši Ižakovec vodeča enajsterica v prvi medobčinski nogometni ligi Sobota. Stojijo od leve: Prša, M. Krapec, Režonja, Pozderec, Nedelko, Vučko, Maje, J. Sreš, S. Poredoš, Vereš, Godina. Čepijo: Jerič, A. Krapec, Kuzma, Žižek, Šebjan, A. Sreš, Virag, E. Poredoš, Balažič in Bico.	Foto: F. Maučec
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE
45 KOLESARJEV
Krajevna skupnost Park iz Murske Sobote je v okviru akcije Razgibajmo življenje organizirala kolesarjenje na 30 kilometrov dolgi progi. Udeležilo se jih je 45 kolesarjev vseh kategorij. Udeleženci so bili z akcijo zadovoljni.
■STRELSTVO----------------------
REKORDI SE VRSTIJO
maršala Tita, pa so bili člani drugi. Strelci iz soboške občine so tudi postavili v streljanju z malokalibrsko puško kar sedem novih občinskih rekordov: pionirja Boris Škedelj 218 in Robi Markoja 450 v tro-stavu, pionirska ekipa ABC Pomurke Mesna industrija Sobota 626 in 693, mladinci Tišine 646, Karel Turner v članski konkurenci 541 in SD Noršinci 2097 krogov. Poleg tega pa kar pet ekip iz soboške občine tekmuje v republiških strelskih ligah v streljanju z zračno puško, ekipa Noršinec pa tudi v streljanju z malokalibrsko puško. Z njihovimi uvrstitvami smo lahko več kot zadovoljni. Ti uspehi, ki so vsekakor zelo razveseljivi, pa so rezultat načrtnega dela v nekaterih strelskih družinah. Za še večjo uveljavitev strelskega športa pa tudi soboška občina kandidira za izvedbo polfinalnega in finalnega tekmovanja dopisne republiške lige za člane in članice, kjer se bodo tudi potegovali za najvišja mesta.
F. M.
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 13
Artemisia ima prihodnost
—VELIKA POLANA-----------
V ZNAMENJU ROJAKA
Med ljudmi je razširjeno mnenje, da je današnja mlada generacija razvajena in da ne ve preveč pametno izkoristiti svojega časa. Se ne uči, pohajkuje po gostilnah, se nespodobno obnaša in bogsigave kaj še. Seveda so tudi takšni mladeniči in mladenke, vendar pa lahko najdete med mladimi vendarle nekaj takšnih, ki usmerjajo svoje sile v kakšne pametnejše in koristnejše dejavnosti. Eden izmed njih je tudi Stanko Gomboc.
Polančani so letošnji krajevni praznik, tokrat že 35. po vrsti, praznovali v znamenju 80. obletnice rojstva pisatelja in domačina Miška Kranjca. Na prireditvenem prostoru pred osnovno šolo se je v nedeljo zbralo mnogo Veliko- in Malopolančanov ter Brezovičanov — občanov krajevne j skupnosti Polana — ki so s svojo navzočnostjo počastili spo-
Sicer pa ga ni tako lahko predstaviti. Ko sem se odpravljala k njemu na pogovor, da ga predstavim kot jnladega raziskovalca, ki je pred kratkim dokončal 250 strani obsežno raziskovalno nalogo, nisem imela niti popolnega pregleda nad vsem, kar roji temu mladcu po glavi. Ves čas svojega šolanja na srednji kmetijski šoli v Rakičanu, ki jo je letos tudi uspešno končal, je bil tudi družbenopolitično aktiven tako na šoli, v mladinski organizaciji kot v krajevni skupnosti. Zanimajo ga različna področja, od elektronike do arheologije, najbolj pa ga navdušuje zeliščarstvo in prav o tem je tekel najin pogovor.
Kako pa je sploh prišlo do tega, da se je začel ukvarjati z
potrebno opisati več dejavnikov, tako klimatskih, antropogenih, agronomskih in podobno. Potrebno je bilo določiti vse od analize tal, načina in časa setve do pikiranja. »Tista zelišča, ki so bila zasejana v tople grede, sem moral prepikirati. V tople grede pa sem jih sejal zato, da so bile potem ugodnejše razmere za ka-litev in zagotovljena hitrejša rast.«
Potem je bilo seveda potrebno pri vsaki rastlini spremljati vse od vznika pa do cvetenja oziroma tako daleč, da se je dalo ugotoviti, kako rastlino najbolje izkoristiti in pri tem uporabiti največ rastlinskih delov za izkoristek.
In do kakšnih ugotovitev je potem prišel? »Do zanimivih.
V Veliki Polani je bila v nedeljo slovesnost v počastitev krajevnega praznika in 80. obletnice rojstva Miška Kranjca	Foto š. Tibaut
min na velikega rojaka. Čeprav na proslavi ni bilo veliko govorov, ki bi poveličevali pisateljevo delo, je bil vendarle skozi vso slovesnost navzoč njegov lik. Za to so predvsem poskrbeli učenci polanske osnovne šole, ki so brali odlomke iz pisateljivih del, pa tudi pevski zbor, ki je ubrano pel prekmurske ljudske pesmi. Predsednik sveta krajevne skupnosti Polana Slavko Prša je v uvodnem nagovoru povedal, da ti kraji niso več svet v močvirju, in nanizal vrsto pridobitev, nato pa opozoril na nujnost nadaljnje sloge občanov pri novih snovanjih. Slavnostni govornik, sekretar občinske konference SZDL Lendava Tibor Frančič pa je predstavil poslovanje organizacij združenega dela in spomnil na sedanjo družbeno krizo. V nadaljevanju slovesnosti so podelili bronaste znake Osvobodilne fronte, ki so jih prejeli: Alojz Prša iz Brezovice, Ignac Raščan in Stefan Žalik iz Velike Polane ter Jože Hozjan in Drago Horvat iz Male Polane, in sicer za delo v društvih, organizacijah in krajevni samoupravi. Na slovesnosti v Veliki Polani so sodelovali tudi folkloristi Verige iz Lesc s spletom gorenjskih plesov, na koncu pa so si številni udeleženci ogledali še povorko kmetijskih strojev.
Š. Sobočan
Stanko v svojem laboratoriju v Gančanih nenehno raziskuje.
VIDEM OB ŠČAVNICI
Novi šolski prostori
V Vidmu ob Ščavnici so že več let čutili pomanjkanje šolskih prostorov za več kot 320 šolarjev, ki obiskujejo to šolo. Z letošnjim šolskim letom pa so učenci in učitelji, teh je dvajset, bogatejši za devet učilnic za kabinetni pouk. S tem je odpravljen tudi večizmen-ski pouk, ki je bil neprijeten zlasti za tiste šolarje, ki so oddaljeni od šole. Šolo bodo slovesno predali namenu ob praznovanju letošnjega občinskega praznika občine Gornja Radgona, ki ga praznujejo 15. oktobra.	L. K.
—MORAVSKE TOPLICE------
— NEGOVA-------------—---------------------------------
Začetek gradnje gasilskega doma
Gasilsko društvo Negova, ki šteje 48 aktivnih članov, ima pa tudi moške in žensko pionirsko desetino, je že več let načrtovalo zidavo novega gasilskega doma. Ta želja se jim bo uresničila v kratkem, saj so z gradnjo že začeli. Novi gasilski dom bo ob trgovini Kmetijske zadruge Radgona in bo po predračunu stal 120 milijonov dinarjev. V to vsoto so šteta tudi prostovoljna dela, ki jih bodo opravili gasilci in krajani, ki radi pomagajo ob gradnjah objektov, ki so za kraj splošnega pomena. Dom bi naj bil pod streho do 1. novembra, z deli pa naj bi nadaljevali v prihodnjem letu.	l K.
Obnova ulice Štefana Kovača
Zelo prometna vpadnica, ulica Štefana Kovača v Murski Soboti, je bila že nekaj časa precej načeta, zato so se v Tozdu za.zvdrževanje in varstvo cest mariborskega Cestnega podjetja odločili, da jo obnovijo. Delavci tega soboškega tozda so v začetku tedna izravnali vozišče v dolžini 750 metrov, na katerega so položili tudi 3-centimetrsko asfaltno prevleko. Vrednost del, katerih investitor je Skupnost za ceste SR Slovenije, je 80 milijonov dinarjev. Poleg investitorja je polovico denarja prispevala tudi občinska skupnost za ceste v Murski Soboti.
M. J.
TURISTIČNO DRUŠTVO LE NA PAPIRJU
zdravilnimi zelišči? »S tem sem se začel nekako resneje ukvarjati po končani osnovni šoli. Ideja pa je prišla kar iz literature, kjer so zelišča zelo dobro obdelana.
Vedno so se mi zdela zanimiva, saj delujejo na ves organizem.«
Tako je z leti izpopolnjeval svoje znanje ih začel tudi sam s praktičnimi poskusi gojenja, da bi obenem tudi dokazal, da je to lahko donosen posel. »Zdravilna zelišča so bila že od nekdaj zelo cenjena. Sedaj pa se jim ne posveča več takšne pozornosti, pa čeprav so manj škodljiva kot marsikatero kemijsko sredstvo, ki ga uporablja farmacija. Kaže, da se počasi spet začenjajo uveljavljati, saj postajajo tudi nekakšna nuja. Naš kmetijski kolobar postaja vse revnejši, zato sem se odločil, da ne bom uvrščal v ko-
“ ““‘H*
a « . < *
Veliko dela je potrebno, da nastane takšna zbirka.
lobarjenje le standardnih kultur, ampak bom vanj vključil tudi zdravilna zelišča in poskušal ugotoviti, kako bodo učinkovala na kolobar ter kako bi jih bilo možno izkoristiti.«
Vsega tega se je Stanko lotil vestno in na znanstveni podlagi.
V raziskavo je vključil 37 vrst zdravilnih zelišč in nastala je že omenjena raziskovalna naloga, v kateri so poleg zdravilnih zelišč obdelani tudi insekti v Pomurju.
»Na 1,75 ara površine sem posejal semena predvsem tistih zelišč, ki že uspevajo v tem pomurskem podnebju. V glavnem sem jih dobil iz Žalca, s tamkajšnjega Hmeljarskega inštituta, kar je nedvomno prispevalo k temu, da sem lahko normalno začel z delom.« Pri vsaki rastlini se je potem začel postopek, kjer je bilo
Pri vseh rastlinah sicer nisem dobil odkupnih cen, kot jih imajo organizacije, ki te suhe droge odkupujejo, ker sem vse ovrednotil po avgustovskih cenah. Dohodki pa so vendarle zelo zanimivi.
Lahko povem, da da Artemisia absinthium, se pravi pelin, v enem letu pridelovanja na I hektarju kar 500 milijonov dobička.
Podobno dobre rezultate dajejo tudi žajbelj, sivka in rman. Vse to kaže, da bi se dalo te rastline pridelovati že na manjših površinah. Primerne bi bile predvsem za tiste družine, ki imajo več delovnih rok in manj obdelovalnih površin.«
Kako pa kaj sam uporablja zdravilna zelišča? »Tega seveda ni v raziskavi, Vendarle pa za prijatelje in sorodnike pripravljam tudi različne zdravilne čaje, kozmetične pripravke in sirupe. Če sem sam bolan, si tudi naredim kakšno zdravilno mešanico in moram povedati, da mi velikokrat pomaga.«
Tudi področje insektov se zdi Stanku zelo zanimivo. Sicer tu še ne more govoriti o dokončnih rezultatih, ker je za to potrebnih vsaj deset let raziskovanja. »Naša pokrajina je zanimivo klimatsko območje, ki pa je še vedno premalo raziskano. Predvsem v toplih obdobjih se pojavlja veliko insektov. V zadnjem času sem se veliko ukvarjal z metulji, ki se mi zdijo tudi najbolj zanimivi.
Razburljivo je bilo predvsem lovljenje ponoči z napravo, ki oddaja ultravijolično svetlobo. Tako sem jih do sedaj nalovil približno 430 vrst.«
Čas je počasi tekel. Pogovarjala sva se še o marsičem. Moj zanimivi sogovornik je povedal, da naj ne pozabim omeniti tudi pomoč treh mentorjev: dr. Toneta Wagnerja, Adolfa Pena in dr. Boža Drovenika. O svoji prihodnosti pa razmišlja takole: »Sedaj me čaka najprej vojaška suknja, potem pa mislim študirati agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Seveda pa upam, da bom lahko s svojim raziskovalnim delom nadaljeval. Nekaj načrtov je že v glavi.«
Da bi bilo le več takšnih, potem nam ne bi šlo tako slabo!
Silva Ebry
Foto: Nataša Juhnov
Moravci so se v zelo kratkem času iz nepomembne prekmurske vasice razvili v turistični kraj. Nove hiše rastejo kot gobe po dežju, število prebivalstva se nezadržno povečuje. Novi krajani so zbrani z vseh vetrov in prav to je najbrž razlog, da med njimi še ni prave zavesti o pripadnosti
svojemu kraju. Zaradi tega obstaja turistično društvo v Moravskih Toplicah le na papirju, česar se zavedajo tudi vodilni možje v krajevni skupnosti, ki dodajajo, da zaenkrat še niso našli pravega predsednika. Sredstva iz turistične takse so porabili za asfaltiranje ceste in pločnikov v va-
si, ki tako šele sedaj dobiva podobo urejenega turističnega kraja. Istočasno urejajo telefonske priključke. Verjetno se bodo prebivalci ob teh skupnih delih bolj zbližali in povezali in bo zato tudi turistično društvo z novim predsednikom lahko zaživelo.
K. Ščavničar
LEPŠE ŽIDOVSKO POKOPALIŠČE
V dogovoru z židovsko cerkveno občino so v Murski Soboti vendarle uredili prej zanemarjeno židovsko pokopališče, ki ni bilo v ponos prebivalcem mesta. Stare spomenike so prodali, uredili pa nov spominski park, kjer je postavljen epitaf z napisom. Prav tako so uredili poti in postavili klopi. Jeseni nameravajo zasaditi okrasno drevje in grmičevje.	Foto: N. Juhnov.
—X. LETNE ŠPORTNE IGRE ABC POMURKE-
ČETRTA ZMAGA POTROŠNIKA
V Murski Soboti so bile 10. jubilejne letne športne igre delavcev ABC Pomurke. Gostitelj iger, ki so bile že tretjič v Murski soboti, je bila tokrat Mesna industrija Sobota. Na slavnostni otvoritvi, ki je bila pri Osnovni šoli Edvarda Kardelja, je blizu tisoč udeležencev iz vse Slovenije pozdravil predsednik organizacijskega odbora Dragan Salavec, igre je odprl predsednik KPO ABC Pomurke Gusti Grof, priložnostni kulturni program pa je pripravila ritmično-gimnastična skupina soboškega Partizana.
Največ uspeha med 26 ekipami, ki so tekmovale v sedmih zvrsteh, je imela ekipa Potrošnika iz Murske Sobote, ki je s 178 točkami zasedla prvo mesto pred Mesno industrijo Sobota, 167, KZ Pa-nonko Sobota, 132, TG Napredkom Domžale, 120, Vesno Ljutomer, 111 točk, itn. To je bila
že četrta zmaga Potrošnika, medtem ko je Mesna industrija iz Murske Sobote zmagala trikrat. Zmagovalci v posameznih zvrsteh pa so bili: mali nogomet — KZ Panonka; kegljanje moški — Potrošnik, posamično Majhenič (Kočna); ženske — Vesna, posamično Kardinar (MI); namizni tenis moški — Potrošnik, ženske — Napredek; vlečenje vrvi — Mesna industrija; streljanje — moški: Mesna industrija, posamično: Rojko (KK Radgona); ženske: Vesna, posamično: Šinko (KZ Panonka); košarka — Mesna industrija; odbojka — Mesna industrija, šah— Potrošnik; kros — moški do 35 let: Ljutomerčan, posamično: Balek (SS ZT); ženske — do 30 let: Potrošnik, posamično: Bore (Potrošnik), nad 30 let: Mesna industrija, posamično: Banfi (MI).
F. M.
ŠKODA
OCENJENA -
CESTA
ASFALTIRANA
Na izredni seji K K SZDL Bučkovci so obravnavali delo strokovne korpisije za ocenitev škode zaradi suše na območju krajevne skupnosti, sledila pa je obravnava kadrovskih problemov v KS.
Po temeljiti analizi dela ocenitvene komisije je bila sprejeta usmeritev, da se način konkretne oblike razdelitve sredstev prepusti v odločitev pristojni službi ljutomerske občine, s tem da se sredstva razdelijo takoj ter da se zagotovi javnost dela in delitve. Strokovna komisija za ocenitev škode po suši je delovala v okviru dogovora o ugotovitvi in cenitvi škode zaradi elementarnih nesreč kot tudi po navodilih o enotni metodologiji za ocenitev škode, ki so jo povzročile elementarne nesreče, ter dodatnih navodilih občinske komisije. V komisiji so bili predstavniki kmetov in KS.
V krajevni socialistični zvezi se že dlje časa ukvarjajo s kadrovskim problemom, saj organizacija nima predsednika. Toda to še zdaleč ne pomeni, kot zatrjuje tudi tajnica KS Marija Kern, da družbenopolitične organizacije kot tudi društva ter samoupravni organi v Bučkovcih ne delujejo. Nujno bo tudi izvesti kadrovske spremembe v mladinski organizaciji, med kmeti pa povprašati, če je zanimanje, da si formirajo svojo krajevno kmečko zvezo. O vseh teh zadevah bodo podrobneje spregovorili na naslednji seji. Sicer pa je dobila krajevna cesta tja proti Kur-šincem pred dnevi v skladu s programom krajevnega samoprispevka in še ob dodatnem vlaganju'tamkajšnih prebivalcev asfaltno prevleko. Pa tudi mrliška vežica bo kmalu dodatno urejena. Z veliko vnemo želijo urediti tudi telefonsko centralo. Že v bližnji prihodnosti bodo v Buč-kovce prišli tovariši iz ustreznih republiških inštitucij, saj se krajani ne dajo ter se želijo, pri tem pa imajo seveda številne upravičene argumente, lotiti zidave nove osnovne šole.
STRU
ŠE ENKRAT:
HUDA KRI ZARADI CESTE
Kot smo pričakovali, prispevek o zaselku Mali Šalovci, ki smo ga objavili v prejšnji številki Vestnika (stran 20), ni ostal brez odmeva. Predvsem so nam na Socialistični zvezi želeli pojasniti, zakaj so bili proti sestanku v zasebni hiši, kjer pa imajo sicer volitve in druge aktivnosti, ker v Malih Šalovcih pač drugega primernega prostora nimajo. Prvi razlog je bil ta, ker so ga menda preveč na hitro sklicali, poglavitni pa, ker so ugotovili, da ne bi bil dovolj uspešen, ker sklicatelj ni zagotovil udeležbe vseh ,prizadetih’. Odsotni bi bili predvsem tisti, za katere v Malih Šalovcih menijo, da so krivi, ker se ne dela tako, kot bi se moralo. Tako bi lahko poslušali le eno plat medalje. S tem pojasnilom se avtor zapisa strinja. Vprašanje pa je, ali bi .krivci’ prišli na sestanek v zadružni dom v Šalovcih, ker se ,osumljeni’ ne počutijo krive. Nekaj pa smo v omenjenem prispevku zapisali tudi narobe, in sicer tisti .sporni’ odsek ceste ne vodi proti hiši predsednika skupščine KS, temveč proti domačiji vaškega predsednika v Dolencih.
J. G.
STRAN 14
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
CBADNE OBJAVE
Leto XXIV	Sobota, dne 22. septembra 1988	Št.:25
Uradne objave OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN SOBOTA SKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
185.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občine Gornja Radgona
186.	Odlok o ureditvenem načrtu del za naselja Radenci »JELOVICA—MAJA«
187.	Odlok o zazidalnem načrtu »Gornja Radgona — Velclov vrt«
188.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Sp. Ivanjci, k, o. Gor. Ivanjci, k. o. Stavešinci, k. o. Ivanjševci in k. o. Radvenci
189.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v I. fazi celotnega kompleksa Sp. Ivanjci, Sp. Ščavnica, ki zajema: k.0.: Spodnji Ivanjci, k. o. Gornji Ivanjci, k. o. Stavešinci, k. .o. Ivanjševci in k. o. Radvenci
185
Na podlagi 6. in 11. člena Zakona o davku občanov (Ur. list SRS, št. 32/85) ter 206. člena Statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. 9. sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Gor.
Radgona
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 9/85, 31/85, 12/86, 2/87 in 1/88 se 8. člen spremeni tako, da se glasi:
»Davek iz kmetijstva — negozdnih površin se v letu 1988 zaradi katastrofalnih posledic suše odmerja od katastrskega dohodka po stopnji 6 %, v nadaljnjih letih pa po stopnji 9 %«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se pri odmeri davka iz kmetijstva za leto 1988.
Štev.: 42-1/85
Datum: 8/9-1988
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona Peter Fridau
186
Na podlagi 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 205. člena Statuta občine Gor. Radgona (uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. 9. 1988 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu za del naselja Radenci »Jelovica—Maja«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt »Radenci Jelovica — Maja«, ki gaje izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB Komunaprojekt Maribor pod št. 205/88.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	— grafične priloge
—	izrez iz prostorskega dela DP občine G. Radgona
za obdobje 1986—1990	M = 1:5000
—	geodetska podlaga obravnavanega območja M = 1:500
—	pregled obstoječih objektov in komunalnih naprav
M = 1:500
—	arhitektonske zazidave	M = 1:500
—	zazelenitev okolja	M = 1:500
—	komunalne naprave	M = 1:500
—	požarna varnost	M = 1:500
b)	obrazložitev in pogoji urejanja in pozidave
c)	soglasje pristojnih organov in organizacij
d)	pregled stroškov komunalnega opremljanja
e)	pregled prostih površin.
3.	člen
Območje pokrito z zazidalnim načrtom obsega površine znotraj naslednjih mej:
— magistralne ceste G. Radgona —Radenci; ulice Ljube Šercerja, Kerenčičeva in Lackove ulice, Titove ceste in ulice Slavka Osterca.
4.	člen
S srednjeročnim družbenim planom občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990 je določeno, da se območje Radenc urbanistično urejuje z zazidalnim oz. ureditvenim načrtom.
5.	člen
Območje »Jelovica —Maja« je predvideno za individualno stanovanjsko gradnjo.
Obrtne dejavnosti je možno organizirati le tiste, ki s svojim posegom v prostor ne onesnažujejo zraka in vode in katerih hrup ne presega v okolju 60 dB/A.
Zemljišče ob magistralni cesti je možno izrabiti za servisne dejavnosti (pralnico, vulkanizacije. ipd.).
6.	člen
Predel med magistralno cesto in stanovanjskimi objekti v okolici benzinske črpalke se kot naraven zaščitni protihrupni pas zaželeni z več vrst različno visokega drevja in grmičevja.
7.	člen
Stanovanjski objekti so tipske izvedbe, kot je to določeno v grafični prilogi za posamezno parcelo.
Odstopanje od tipa predvidenega na posamezni lokaciji ni dovoljena.
8.	člen
Servisna delavnica je pritličen objekt, nepodkleten, arhitekton sko vsklajen z objektom »benzinske črpalke«.
Velikost objekta je določena z grafično prilogo.
9.	člen
Vse novo zgrajene objekte je potrebno navezati na obstoječe komunalne naprave in to:
—	mestno ulico — v asfaltni izvedbi
—	kanalizacijo, ki je speljana po mestni ulici
—	.električnem n.n priključkom od priključne omarice
—	telefonski vod od razdelilne omarice
—	kabelski vod za televizijske programe na razvodno ulično omarico.
Priključke na obstoječe naprave sekundarnega voda mora opraviti investitor sam.
10.	člen
Pomožni prostori so zajeti v osnovnem projektu, gradnja pomožnih objektov kot samostojni objekt ali prizidek ni dovoljena.
11.	člen
Proste zemljiške površine okrog objektov je urediti kot zelene površine z okrasnimi gredicami, drevesci srednje in nizke rasti.
Ograja okrog zemljišča je lahko zelena, višine največ 0.6 m in odmaknjena od javnih površin najmanj 0.5 m.
12.	člen
Posebne odpadke pri objektih z obrtno dejavnostjo je potrebno zbirati ločeno od komunalnih odpadkov, ter zanje ob objektu določiti poseben prostor, dostopen za transportna sredstva.
13.	člen
Parkiranje avtomobilov na javnih prometnih površinah ni predvideno.
14.	člen
Med ulico Ljube Šercerja in magistralno cesto M 10-1 ob severnih delavnicah se določi rezervat širine 9 m za eventualno cestno povezavo, naselje »Jelovica« s križiščem magistralne ceste in javno potjo Radenci —Boračeva. (v grafičnem delu prikazan črtkano).
Do izgradnje te povezave se rezervirano zemljišče lahko uporablja le kot zelena površina.
Pred morebitno izgradnjo te povezave je izvesti posebej javno obravnavo.
15.	člen
Eventualne arheološke najdbe je prijaviti Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru.
16.	člen
Do pričetka izvajanja posameznih faz priprave in opremljanja zemljišč s komunalnimi napravami se zemljišče znotraj opisanih mej uporablja za obstoječe namene ne glede na lastništvo.
17.	člen
Zazidalni načrt Radenci »Jelovica —Maja« je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela, drugim organom in organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora.
18.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja »Uprava inšpekcijskih služb« za občine G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Mur. Sobota.
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha za to območje veljati odlok o ■ zazidalnem načrtu Radenci-sever (Ur. objave, št. 6/72).
20.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-2/88-10
Datum: 8/9-1988
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
187
Na podlagi 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine Gor. Radgona na seji zbora Združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. 9. 1988 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu »Gornja Radgona — Velclov vrt«
I.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt »Gor. Radgona — Velclov vrt«, ki ga je izdelal SGP Konstruktor — TOZD PTB Komunal projekt Maribor pod štev. 205/37
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	grafične priloge
izrez iz prostorskih sestavin Družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986-1990.
—	geodetska podlaga obravnavanega območja
pregled obstoječih objektov in komunalnih naprav — ream-bulacije
—	arhitektonska zazidava
—	zakoličbena situacija
—	komunalne naprave
—	požarna varnost
—	gabarit — idejne zasnove objektov
—	pregled faznosti izgradnje
b)	obrazložitev k ureditvi
c)	soglasje pristojnih organov in organizacij
č) pregled stroškov in površin.
3.	člen
Območje, pokrito z zazidalnim načrtom obsega površino znotraj naslednjih prometnic in mej:
Apaška cesta - Partizanska cesta- Pokopališka ulica, meja s k. o. Hercegovščak in Rozmanove ulice.
4.	člen
Območje »Velclov vrt« je predvideno za individualno stanovanjsko gradnjo in se lahko komunalno izgrajuje v fazah, ki so zaključne celote, razen dela ob Apaški cesti, kjer je možna gradnja za servisno obrtno dejavnost.
5.	člen
Arhitektonska obdelava objektov in velikost objektov je enotna za celotno območje — tipski projekti v katerem je določena tudi oblika in vrsta ureditvi funkcionalnega zemljišča skupaj z ograjami.
6.	člen
Zeleni ločilni pas med pokopališčem in novim naseljem je na severni strani zasaditi s 7 m širokim zelenim pasom iz nizko, srednje in visokorastočih dreves.
Ob Pokopališki cesti je urediti parkirišče, vmesni del širine cca 18—23 m pa se uporablja kot vrtnarska površina.
7.	člen
Najvišja točka objekta — sleme sme segati največ do kote 249. 50 m nadmorske višine v koridorju PTT Repatitorja v smeri Murske Sobote.
8.	člen
Odstopanje od predvidenih tipov objektov ter velikosti ni dovoljeno, razen že v projektu predvidena odstopanja.
9.	člen
Pomožni prostori so zajeti v osnovnem projektu, gradnja pomožnih objektov kot samostojni objekt ali prizidek ni dovoljena.
10.	člen
Navezava objektov na javno kanalizacijo, do izgradnje čistilne naprave je možna le preko troprekatne pretočne greznice. Po izgradnji čistilne naprave je kanalizacijo navezati direktno in greznico izločiti. Oskrba z vodo posameznega objekta se izvede s priključkom na javni vodovod, ki je položen skupa j s hidrantno mrežo v javnih površinah.	11. člen
Širina utrjenega pasu ulic je najmanj 5.5 m, z obeh strani prometnega utrjenega pasu je zelena površina širine po 1.5 m, ki lahko služi, tudi za peš pot.
Slepa ulica se na koncu razširi na najmanj 10.0 m, kar služi na obračalno površino.
12.	člen
Za parkiranje avtomobilov je ob posamezni ulici predviden posebej razširjen del prometnice, ki se urejuje enako kot sama prometnica in označi s prometno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
13.	člen
Posebne odpadke pri objektih z obrtno dejavnostjo je potrebno zbirati ločeno od komunalnih odpadkov in jih nato deponirati na zanje določenih odlagališčih.
14.	člen
Obrtne dejavnosti je možno organizirati le tiste, ki s svojim posegom v prostor ne onesnažujejo zraka in vode in katerih hrup ne presega v okolju 60dB/A.
15.	člen
Eventuelne arheološke najdbe je prijaviti Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru.
16.	člen
Faznost pridobivanja, priprave in urejanje stavbnih zemljišč znotraj meja ZN v 3. členu tega odloka je prikazana v posebni grafični prilogi.
Do pričetka izvajanja posameznih faz, priprave in opremljanja s komunalnimi napravami se zemljišče znotraj opisanih meja uporablja za obstoječo dejavnost glede na lastništvo.
17.	člen
Zazidalni načrt »Gor. Radgona — Velcov vrt« je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora.
18.	člen
Nadzor med izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb za občine Gor. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota.
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha za to območje veljati odlok o zazidalnem načrtu »Gor. Radgona — sever« (Ur. objave, št. 12/72).
20.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 350-7/85
Datum: 8/9-1988
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
188
Na podlagi 105. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) in 206. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona, dne 8. 9. 1988 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Sp. Ivanjci, k.o. Gornji Ivanjci, k.o. Stavešinci, k.o. Ivanjševci in k.o. Radvenci
L člen
Uvede se melioracijski postopek na zemljiščih v delu k.o.- Sp.
Ivanjci, k.o. G..Ivanjci, k.o. Stavešinci, k.o. Ivanjševci, k.o. Radvenci po projektih, št. 21/5 — 87 mapa 1 VGP Maribor, TOZDA Hidrograd-nja Inženiring.
Melioracijsko območje je določeno z naslednjo mejo:
k.o. Radvenci: Severno od vasi Radvenci na tromeji pot pare. št. 709 in pare. št. 619 in 688 proti jugovzhodu po severovzhodni meji poti pare. št. 709 do kat. obč. k.o. Ivanjševci. V k.o. Ivanjševci po severni meji poti pare. št. 1210 preseka potok pare. št. 1216 se nadaljuje proti vzhodu po severni meji poti pare. št. 1196 in 1183 pri par. št. 205/1 jo seka in nadaljuje proti vzhodu po isti poti in dalje po poti pare. št. 1186 do pare. št. 510 tu se meja obrne proti jugozahodu po jugovzhodni meji pare. št. 246/2 in pare. št. 244/4 od tu nadaljuje v smeri jugovzhod po severovzhodni meji pare. št. 247, 250 in 252 do poti pare. št. 1185 po njeni severovzhodni meji do kat. občine, k.o. Stavešinci. V k.o. Stavešinci po severnih mejah pare/štev. 719/1, 670, 669, 668 in 667 približno 10 m in tu se obrne proti severu in prečka pare. št. 576 in 712, dalje zopet proti vzhodu po severnih mejah pare, št. 712, 666, 661 in 680/2 v podaljšku preseka pot pare. št. 719/2 po zahodni in južni meji pare. št. 655, po severni meji pare. št. 652, v podaljšku preseka pare. št. 649, 647/1, 645/1 in 645/2, po severni meji-poti pare. št. 715 do pare. št. 643 tu seka pot pare. št. 715, dalje po južnih mejah pare. št. 255/1, 254, 255/2, 253, 255/4, 241/4 in 241/3, tu se meja obrne proti jugozahodu po zahodni in južni meji pare. štev. 205 po zahodni meji pare. št. 204, po severni meji poti pare. št. 719/1 do tromeje pare. št. 715, 168 in 719/1 tu se obrne proti jugu, seka pot pare. št. 719/1, po zahodni meji poti pare. št. 707 do tromeje pare. št. 57, 63 in 707, tu seka pot pare. št.'7O7 in gre proti vzhodu po južni meji poti pare. št. 706 tu se obrne proti jugozahodu po severozahodni meji poti pare. št. 705 do kat. meje z k.o. Sp. Ivanjci.
V k.o. Sp. Ivanjci, po zahodni meji pare. št. 660/1, seka potok pare. št. 672 po vzhodni in južni meji pare. št. 46/2, po vzhodni meji pare., št. 47/3 v podaljšku seka pot pare. št. 657/2, po severni meji pare. št. 49, zajema skrajni severovzhodni po zahodni in južni meji pare. štev. 72/1, po vzhodnih mejah pare. št. 74/2, 74/3 in 72/2, po severni meji pare. št. 82/1 po severni in vzhodni meji pare. št. 37/1 na tromeji pare. št. 37/1 in 37/3 jo seka, seka tudi pare. št. 38 in 83/1, po severovzhodni meji pare. št. 78/2 po jugovzhodni meji pare. št. 83/3 in 93, seka pot pare. št. 658, po severni meji pare. št. 395/1, po severni in vzhodni meji pare. št. 394/1, po severni in vzhodni meji pare. št. 393, po vzhodnih mejah pare. št. 380/1 in 391, po južni meji pare. št. 380/1, po zahodnih mejah pare. št. 380/2 in 383/1 v podaljšku seka pot pare. štev. 658, se obrne proti severu, po zahodni meji pare. št. 103/4, po južni in zahodni meji pare. št. 103/3, po južni meji pare. št. 112/2, po južni in zahodni meji pare. št. 127/1, po vzhodni meji gozdne pare. št. 134 in 135, prečka pot pare. št. 51/3 po vzhodni meji pare, št. 136 do kat. meje z k.o. G. Ivanjci.
Po katastrski meji do pare. št. 247/1, po njeni južni meji, po vzhodni meji gozda pare. št. 249/2, po vzhodni meji pare. št. 216/2 in 216/1 tu se meja obrne proti vzhodu po južni meji pare. št. 217/1, po zahodni in južni meji pare. št. 222/4, po južni meji pare. št. 228/2 in 229 se obrne proti severu približno 20 m po vzhodni meji pare. št. 229 jo seka v smeri tromeje pare. št. 229, 228/1 in 228/2, po južni meji pare. št. 228/1, po južni in zahodni meji pare. št. 222/3, po južni in zahodni meji pare. 222/13, po južni meji pare. št. 198/2, po južni in zahodni meji pare. št. 200, po zahodni meji pare. št. 201, po južni in zahodni meji pare. št. 205/2, po zahodni meji pare. štev. 205/1,204 in 203, do poti parci št. 326, se nadaljuje proti zahodu, po južni meji poti pare. št. 326, do križišča s potjo pare. št. 323 tu pot pare. št. 326 preseka in se nadaljuje proti severu po zahodni meji poti pare. št. 323 do pare. št. 303, tu se meja obrne proti zahodu, po severnih mejah pare, št. 301, 302, 296 in 293 do tromeje s pare. št. 4 se obrne proti severu, po zahodnih mejah pare. št. 4 in 2, seka pot pare. št. 324, po zahodnih mejah pare. št. 109/1, 109/2, 108, 107, 105, 103/2, 127/1 in 126, v podaljšku seka pare. št. 127/4 do poti, ob poti cca 30 m, seka pot pare, št. 330, po zahodni meji pare. št. 330/3 in 129/3 po jugovzhodnih mejah pare. št. 130/2 in 132 po zahodni meji pare. štev. 102/2 in 138, obkroži sadovnjak pare. št. 139 po južni in zahodni meji pare. št. 83/2, po južni meji pare. št. 77 v podaljšku preseka pare. št. 69/1 se obrne proti jugu po vzhodni in južni meji pare. št. 70, po severni meji pare, št. 65, v podaljšku jo preseka in teče dalje po njeni zahodni meji cca 70 m tu se obrne in seka pare. št. 61/1, v podaljšku severne meje pare, št. 63/1 se nadaljuje po severni in zahodni meji pare. št. 63/1, po zahodni meji pare. št. 62, po jugozahodni meji pare. št. 58/3, po jugozahodni meji poti št. 56/2 do kat. meje med k.o. Ivanjševci in k.o. Radvenci, po kat. meji. V k.o. Radvenci v podaljšku kat. meje seka pare, št. 97/4, po južnih mejah pare. št. 97/3. 100/3, 101/2, seka pot pare, št. 722, po južni meji pare. št. 96/2 po vzhodnih mejah pare. št. 95/2, 95/4 in 95/1 v podaljšku seka pot pare. št. 721, po južni meji te poti do pare. štev. 124/3 po vzhodni in južni ter cca 20 m po zahodni meji poti pare. št. 124/3, seka pare. št. 127/1, po južnih mejah pare. št. 128/3, 135/1 in 136, se obrne proti severu cca 30 m in seka pare. št. 141/2 in 153/2, na ovinku poti se priključi na pot pare. št. 720, se nadaljuje po njeni južni meji do pare. št. 202/1 tu se obrne proti severu preseka pot pare. št. 720, po zahodni meji pare. št. 200/2, preseka pare. št. 203, po južni meji parcele štev. 204, 214, 225 v podaljšku preseka pare. št. 224/2 po južni meji pare. št. 227/2, v podaljšku preseka pare. št. 248 in 247, po severni meji pare. št. 249, po zahodni in severni meji pare. št. 254 in 262 v podaljšku preseka pare. št. 261/3, 266/1 in 275 po južni meji pare. št. 271/1, ponovno prečka pare. št. 275/1,
obkroži gozd pare. št. 279, do poti pare. št. 720, po severni meji poti, do potoka pare. št. 713/1, po zahodni meji pare. št. 285 po meji urbanega območja seka, pare. št. 285 po severni meji pare. št. 284/2, po zahodni meji pare. št. 290/1, 291, 292 in 289/2 v podaljšku seka pot pare. št. 712, po severni meji te poti do križišča s potjo pare. št. 713/2, po zahodni meji te poti do pare. št. 709 jo preseka in se nadaljuje do tromeje pare. št. 619, 688 in 709 kjer smo z opisom pričeli.
2.	člen
Investitor del iz 1. člena tega odloka je Melioracijska skupnost Sp. Ivanjci, Sp. Ščavnica, ki ima sedež pri KZ G. Radgona TZO Videm — Ivanjci in ima zagotovljena finančna sredstva pri HKS KZ Gornja Radgona.
3.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioriranem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju.
Med vzdrževalna dela spada zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave v jarkih, — čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivk v melioracijske jarke .	— čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju.
4.	člen
V kolikor kmetijska inšpekcija ugotovi, da melioracijskih objekti niso ustrezno vzdrževani, skupščina občine sprejme na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti odlok o uvedbi prispevka za vzdrževanje melioracijskih sistemov in določi nosilca vzdrževalnih del.
5.	člen
Po končanih hidromelioracijskih delih bo opravljena agromelioracija zemljišč, ki obsega globoko oranje, založno gnojenje in apne-nje.
6.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju plačujejo 10% prispevek od celotnega zneska izvedbe melioracij za skupne melioracijske naprave in objekte.
7.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju morajo zemljišče izkoristiti na kar najbolj intenziven način.
8.	člen
Melioracijska dela bodo predvidoma končana do 30. 4. 1989.
9.	člen
Ta odlok začne v.eljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 462—2/88—H
Datum: 8/9-1988
Predsednik Skupščine občine Gor. Radgona Peter Fridau
189
Skupščina občine Gornja Radgona izdaja na podlagi 206. člena Statuta občine Gornja Radgona, 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) in na podlagi Navodila o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 29/86) ter 202 in 206. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) in na predlog KZ G. Radgona, ki je bila sprejeta na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. 9. 1988 sprejela naslednjo
ODLOČBO
I.	Uvede se komasacijski postopek v L fazi celotnega kompleksa Sp. Ivanjci, Sp. Ščavnica, ki zajema: k. o. Spodnji Ivanjci, k. o. Gornji Ivanjci, k. o. Stavešinci, k. o. Ivanjševci in k. o. Radvenci
K. o. Radvenci: Severno od vasi Radvenci na tromeji pot pare, št. 709 in pare. št. 619 in 688 proti jugovzhodu po severovzhodni meji poti pare. št. 709 do kat. ob k. o. Ivanjševci. V k. o. Ivanjševci po severni meji poti pare. št. 1210 preseka potok pare. št. 1216 se nadaljuje proti vzhodu po severni meji poti pare. št. 1196, in 1183 pri pare. št. 205/1 jo seka in nadaljuje proti vzhodu po isti poti in dalje po poti pare. št. 1186 do pare. št. 510 tu se meja obrne proti jugozahodu po jugovzhodni meji pare. št. 246/2 in pare. št. 244/4 od tu nadaljuje v smeri jugovzhod po severovzhodni meji pare. št. 247, 250 in 252 do poti pare. št. 1185 po njeni severovzhodni meji do kat. občine k. o. Stavešinci. V. k. o. Stavešinci po severnih mejah pare. št. 719/1, 670, 669, 668 in 667 približno 10 in tu se obrne proti severu in prečka pare, št. 576 in 712, dalje zopet proti vzhodu po severnih mejah pare. št. 712, 666, 661 in 680/2 v podaljšku preseka pot pare. št. 719/2 po zahodni in južni meji pare. št. 655, po severni meji pare. št. 652, v podaljšku seka pare. št. 648, 647/1, 645/1 in 645/2, po severni meji poti pare. št. 715 do parcele št. 643 tu seka kot pare. št. 715, dalje po južnih mejah pare. št. 255/1, 254, 255/2, 253, 255/4, 241/4 in 241/3, tu se
meja obrne proti jugozahodu po zahodni in južni meji pare. št. 205 po zahodni meji pare. št. 204, po severni meji poti pare. št. 719/1 do tromeje pare. št. 715, 168 in 719/1 tu se obrne proti jugu, seka pot pare, št. 719/1, po zahodni meji poti pare. št. 707 do tromeje pare. št. 57, 63 in 707, tu seka pot pare. št. 707 in gre proti vzhodu po južni meji poti pare. št. 706 tu se obrne proti jugozahodu po severozahodni meji poti pare. št. 705 do kat. meje z. k. o. Sp. Ivanjci. V k. o. Sp. Ivanjci, po zahodni meji pare. št. 660/1, seka potok pare. št. 672 po vzhodni in južni meji pare. št. 46/2, po vzhodni meji pare. št. 47/3 v podaljšku seka pot pare, št. 657/2, po severni meji pare. št. 49, zajema skrajni severovzhodni po zahodni in južni meji pare. štev. 72/1, po vzhodnih mejah pare. št. 74/2, 74/3 in 72/2, po severni meji pare. št. 82/1 po severni in vzhodni meji pare. št. 37/1 na tromeji pare. št. 37/1 in 37/3 jo seka, seka tudi pare. št. 38 in 83/1, po severovzhodni meji pare. št. 78/2 po jugovzhodni meji pare. št. 83/3 in 93, seka pot pare. št. 658, po severni meji pare. št. 395/1, po severni in vzhodni meji pare. št. 394/1 po severni in vzhodni meji pare. št. 393, po vzhodnih mejah pare. št. 380/1 in 391, po južni meji pare. št. 380/1, po zahodnih mejah pare. št. 380/2 in 383/1 v podaljšku seka pot pare. štev. 658, se obrne proti severu, po zahodni meji pare. št. 103/4, po južni in zahodni meji pare. št. 103/3, po južni meji pare. št. 112/2, po južni in zahodni meji pare. št. 127/1, po vzhodni meji gozdne pare. št. 134 in 135, prečka pot pare. št. 51/3 po vzhodni meji pare. št. 136 do kat. meje z k. o. G. Ivanjci. Po katastrski meji do pare. št. 247/1, po njeni južni meji, po vzhodni meji gozda pare. št. 249/2, po vzhodni meji pare. štev. 216/2 in 216/1 tu se meja obrne proti vzhodu po južni meji pare. št. 217/1, po zahodni in južni meji pare. št. 222/4, po južni meji pare. št. 228/2 in 229 se obrne proti severu približno 20 m po vzhodni meji pare. št. 229 je seka v smeri tromeje pare. št. 229, 228/1 in 228/2, po južni meji pare. št. 228/1, po južni in zahodni meji pare. št. 222/3, po južni in zahodni meji pare. 222/13, po južni meji pare. št. 198/2, po južni in zahodni meji pare. št. 200, po zahodni meji pare. št. 201, po južni in zahodni meji pare. št. 205/2, po zahodni meji pare. štev. 205 I, 204 in 203, do poti pare. št. 326, se nadaljuje proti zahodu, po južni meji poti part. št. 326, do križišča s potjo pare. št. 323 tu pot pare. št. 326 preseka in se nadaljuje proti severu po zahodni meji poti pare. št. 323 do pare. št. 303, tu se meja obrne proti zahodu, po severnih mejah pare. št. 301,302, 296 in 293 do tromeje s pare. št. 4 se obrne proti severu, po zahodnih mejah pare. št. 4 in 2, seka pot pare. št. 324, po zahodnih mejah pare. št. 109/1, 109/2, 108, 107, 105, 103/2, 127/1 in 126, v podaljšku seka pare. št. 127/4 do poti, ob poti cca 30 m, seka pot pare. št. 330, po zahodni meji pare. št. 330/3 in 129/3 po jugovzhodnih mejah pare. št. 130/2 in 132 po zahodni meji pare, štev. 102/2 in 138, obkroži sadovnjak pare: št. 139 po južni in zahodni meji pare. št. 83/2, po južni meji pare. št. 77 v podaljšku preseka pare, št. 69/1 se obrne proti jugu po vzhodni in južni meji pare. št. 70, po severni meji pare. št. 65, v podaljšku jo preseka in teče dalje po njeni zahodni meji cca 70 m tu se obrne in seka pare. št. 61/1, v podaljšku severne meje pare. št. 63/1 se nadaljuje po severni in zahodni meji pare. št. 63/1, po zahodni meji paro. št. 62, po jugozahodni meji pare, št. 58/3, po jugozahodni meji poti št. 56/2 do kat. meje med k. o. Ivanjševci in k. o. Radvenci. po kat. meji. V. k. o. Radvenci v podaljšku kat. meje seka pare. št. 97/4, po južnih mejah pare. št. 97/3, 100/3, 101/2, seka pot pare, št. 722, po južni meji pare. št. 96/2 po vzhodnih mejah pare. št. 95/2, 95/4 in 95/1 v podaljšku seka pot pare. št. 721, po južni meji te poti do pare. štev. 124/3 po vzhodni in južni ter cca 20 m po zahodni meji poti št. 124/3 po vzhodni in južni ter cca 20 m po zahodni meji poti pare. št. 124/3, seka pare. št. 127/1, po južnih mejah pare. št. 128/3, 135/1 in 136, se obrne proti severu cca 30 m in seka pare. št. 141/2 in 153/2, na ovinku poti se priključi na pot pare. št. 720, se nadaljuje po njeni južni meji do pare. št. 202/1 tu se obrne proti severu preseka pot pare. št. 720, po zahodni meji pare. št. 200/2, preseka pare. št. 203, po južni meji pare. št. 204, 214, 225 v podaljšku preseka pare. št. 224/2 po južni meji pare. št. 227/2, v podaljšku preseka pare. št. 248 in 247, po severni meji pare. št. 249, po zahodni in severni meji pare. št. 254 in 262 v podaljšku preseka parp. št. 261/3, 266/1 in 275 po južni meji pare. št. 271/1, ponovno prečka pare. št. 275/1, obkroži gozd pare. št. 279, do poti pare. št. 720, po severni meji poti, do potoka pare. št. 713/1, po zahodni meji pare, št. 285 po meji urbanega območja seka, pare. št. 285 po severni meji pare. št. 284/2, po zahodni meji pare. št. 290/1, 291, 292 in 289/2 v podaljšku seka pot pare. št. 712, po severni meji te poti do križišča s potjo pare. št. 713/2, po zahodni meji te poti do poti pare. št. 709 jo preseka in se nadaljuje do tromeje pare. št. 619, 688 in 709 kjer smo z opisom pričeli.
Iz komasacije so izvzete zazidalne površine na katerih bo narejena izmera
k.	o. Radvenci
+ 8, + 9.6, +10/1, +26, + 28. +29, +31, +35, +39/1, +40, del 78, 79/1, 79/2, 80/1, 80/2, 80/3, 81, 86, del 92/2, del 240/1, 240/2, 242, 243, del 244, 245, del 285, 312, 312, 313, 317, 317, del 321, 322/1, 322/2, 323
k.	o. Sp. Ivanjci
+ 17, + 35/3, +35/4, 51/1, 51/6, 52/2, +72, +76, + 102/1
k.	o. gornji Ivanjci *'
+ 29/2, +29/3, +29/4, +30, J 57,'158/3, 160, 181
k.	o. Ivanjševci
+ 3/1, +3/2, +4, +5/1, +5/2, +6/1, +7, +89, +92, +93, + 95, del 127/2, del 127/3, del 130/1. del 139/2, 135/3, 144/2, 144/3, 144/4, 144/5. del 149, 153, 154, 155, 156/1, 157, del 158/1
k.	o. Stavešinci
+ 1/1, +1/2, +4,+ 5, +9, del 9/2, 10/2, +11, 11/1, 11/2, +12, 12, +14, 14, 16/1, del 16/2, +17/1, +17/2, +18, +21,+ 23, 31, 56, + 98, del 168, del 169/3, 196, del 673/3, 692/1, 692/2, 693, 694, 695, del 696
2.	Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, seznam katerih bo razgrnjen na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka in drugim zainteresiranim na Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Gor. Radgona na Krajevnem uradu Negova v času od 15. 9. 1988 do 15. 10. 1988.
3.	Nasad, gozdovi dvorišča in hiše se izključijo iz komasacijskega . sklada in se obravnavajo po določilih Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74).
4.	U uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev, sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla, za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
5.	Komite določi rok in način razgrnitve idejne zasnove. Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen zakon odprt pravni interes, da podajo pisne pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve, katere obravnava komisija. Komite lahko v upravnem postopku odloča o manjših spremembah meje komasacijskega območja, če gre za povečanje ali zmanjšanje površine komasacijskega območja do 5 %.
6.	Komite določi rok in način razgrnitev obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. Zoper razgrnjene podatke teh dveh elaboratov lahko komasacijski udeleženci podajo pisne ugovore, ki jih komisija obravnava v komasacijskem postopku. O njih se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
7.	Komite določi rok in način razgrnitve elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. Stranke v postopku imajo možnost podati pripombe in predloge na ta elaborat v času razgrnitve. Komisija obravnava pisne pripombe in predloge v komasacijskem postopku in predlaga spremembe elaborata. O spremembah elaborata se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
8.	Če se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti, melioracijskih jarkov in drugih objektov se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišča.
9.	Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada se bodo poleg določil 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih za območja, za katera je več oziroma ni interesentov upoštevala naslednja načela:
—	na zemljiščih ob gospodarskih objektih imajo prednost lastniki gospodarskih objektov
—	v posamezni tabli ima prednost tisti lastnik — uporabnik, ki je imel v tej tabli pred komasacijo v posesti večji del zemljišča
—	za komasacijske udeležence, ki prejmejo zemljišče v določeni tabli se upošteva vrstni red lastnikov v tej tabli pred uvedbo komasacijskega postopka
—	v komasacijskem postopku se bodo upoštevala načela po takem vrstnem redu, kot so navedena v tej odločbi, če to ni v nasprotju z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja in proizvodnim programom.
10.	Mejnih znamenj (mejnikov), ki so postavljeni v mejnem ugotovitvenem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati kot to določa 12. člen Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS. št. 16-142/74).
11.	Skupščina občine Gornja Radgona pooblašča Geodetski zavod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju in seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi.
12.	Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka se objavi v uradnih objavah Pomurskih občin. Celotna odločba je na vpogled pri Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten je upravni spor v 30. dneh od dneva vročitve odločbe pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani.
Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži ali da ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču ali pri katerem drugem rednem sodišču.
Štev.: 462/2/88-11/K
Datum: 8/9-1988
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter Fridau
PETEK
Radijski in televizijski spored od 23. do 29. septembra
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO
SOBOTA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Lepo je v naši domovini biti mlad, reklame in glasba), 18.00 21 232.
TV LJUBLJANA
9.15—0.55 Teletekst RTV I Ljubljana. 9.45 Mozaik. E 9.45 Tednik. 10.45 Doku- P mentarec meseca: Montaža ekstaze. 11.45 OI Seul: Studio. Plavanje, dnevni pregled, atletika, gimnastika, studio. 17.45 Spored za otroke in mlade. Oliver Twist, angleška nadaljevanka 10/12. 18.15 Dediščina Evrope, dokumentarna serija 3/4. 18.45 Risanka. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.25 J. Barthel: Smrt v Kaliforniji, ameriška nadaljevanka 2/4. 21.15 OI Seul: Dnevni pregled. 22.45 Tv dnevnik. 23.00 Sodobni španski film: Gary Cooper, ki si v nebesih. 0.45 Video strani.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, strokovnjak odgovarja — o vinogradništvu, reklame in glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
RADIO
SOBOTA
RADIO
SOBOTA
RADIO
RADIO
SOBOTA! SOBOTA
RADIO
SOBOTA
Program: Lj 2
17.20 Tednik, ponovitev. 18.20 To je moja prva knjiga — Ivan Kramberger od Negove. 19.00 Videomeh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dubrovnik — mesto festival, posnetek skupne oddaje Tv Zagreb in Tv Stuttgart. 23.10 Minuli dnevi, španski film.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kriminalistične zgodbe, 21.00 Zabavna oddaja, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Program plus.
8.40-1.05 Teletekst RTV Ljubljana. Opomba: OI Seul: Košarka — YU:Portori-co. 8.55 Video strani. 9.10 Ponovitve otroških oddaj. 9.30 Predigra življenja, poljska nadalj. 6/6. 10.00 Periskop-Poksirep: Oddaja o oddaji. 10.30 Dinar, ponovitev. 11.10 OI Seul: Studio, veslanje, plavanje, atletika, dnevni pregled, gimnastika, dviganje uteži, studio. 17.30 Ko je kraljevala komedija, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.25 Žrebanje 3x3. 20.35 S. Alexander: Hrestač, ameriška nadalj. 21.25 OI Seul: Dnevni pregled. 22.55 Tv dnevnik. 21.10 Morilec policajev, italijanski film.
Program: Lj 2
Opomba: 00.30 Športna sobota. 00.40 Kronika Bi-tef-a (do 01.40). 17.20 G. Stefanovski: Let na mestu, drama Tv Skopje. 18.55 Slovenska pesem v zamejstvu: Žoldni časi. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Koncert slovenske baročne glasbe. 21.00 Amonijeva šansa, češkoslovaški film (do 22.15).
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, minuta za varstvo okolja, novice, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo od 9.00 do 13.00).’
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, kronika, glasba, reklame), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozd ravi.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, glasba, reklame), 18.00 Sotočje.
! TV LJUBLJANA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarska tema, glasba in reklame), 18.00 Vprašanja—odgovori, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, prispevki iz kulturnega življenja, pogovor z misionar-jem, reklame, glasba), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.30-11.35
in
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
7.45—23.10 Teletekst RTV Ljubjana. Opomba: 1.40 OI Seul: košarka (ž) YU:ČSSR. 3.30 01 Seul:
Atletika, dnevni pregled.
8.15 Živ žav. 8.55
Twist, angleška nad. ponovitev. 9.25 OI Studio, konjeništvo, nje, boks, dviganje
Oliver 10/12, Seul: plava-uteži,
veslanje, atletika, gimnastika, košarka YU —ČSSR. 18.50 Risanka. 19.00 Vreme. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 J. Tihec: Vrtnice in kaktusi, tv nadalj. 3/7. 20.45 OI Seul: Dnevni pregled. 22.05 Izrael, dokumentarna serija 2/3.
9.20-23.40 Teletekst RTV Ljubljana. 3.25 OI Seul: atletika (do 8.15). 9.50 Mozaik. 10.20 Viharni vrh, ponovitev ameriškega filma 12.00 OI Seul: studio, dnevni pregled. Kolesarstvo, vaterpolo YU: E, rokomet atletika, judo, dnevni pregled, boks, dviganje uteži. 18.45 Risanka. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 D. Dunne: Dve gospe Grenvillovi ameriška nadaljevanka 1/4. 21.05 OI Seul dnevni pregled. 22.35 Aktualno ali dinar. 23.15 Tv dnevnik.
12.25-22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik: šolska TV: Novo o starih planetih 4-Mars, Travniški svet. Obnašanje v prometu IV., Risanka. 11.00 Angleščina 48. lekcija. 12.55 OI Seul: studio, dnevni pregled, konjeništvo, boks, skoki, kolesarstvo, dnevni pregled, dviganje uteži. 17.25 Spored za otroke in mlade. 18.45 Risanka. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Osmi dan. 20.55 OI Seul: Dnevni pregled. 22.25 Tv dnevnik.
TV LJUBLJANA
7.30-10.30
in
I TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.30 Po- j novitve, 16.30 Otroški in | mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vroča zgodba (film), 21.35 Moda, 22.20 Will Penny (film). 0.10 Na majavih tleh (film).
Drugi program
3.30 OI Seul, 16.00 Glasbene želje, 16.45 Rosowski, 17.30 Iz človeške roke,
9.00 Tv v šoli, 15.00 Svet tišine, 15.40 Kako biti skupaj, 16.10 Narodna glasba, 16.40 Kritična točka, 17.25 Tv koledar, 17.40 Dallas, 18.30 Teleobjektiv, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ledeni dvor (film), 22.05 Dnevnik, 22.20 Program ob koncu tedna.
11.40 Cagney in Lacey, ponovitev ameriške nanizanke — 9/12. 12.25 Domači ansambli: ansambel Slovenija. 12.55 Kmetijska oddaja TV Novi Sad. 13.55 G. Zapolska: Leta in dnevi tečejo poljska nadaljevanka 3/8. 15.15 Estoril: Formula 1 za VN Portugalske, prenos (do 17.00/10). 17.15 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 17.55 Krištof Kolumb, angleški film. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gostje M MS 88, zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Viva Marija, franc, film (do 22.20).
Program: LJ 2
18.20 Spored za otroke in mlade. Radovedni taček. 18.35 Makedonske narodne pripovedke, 15. del. 18.55 Da ne bi bolelo: Družina kronično in pogosto bolnega otroka. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Umetniški večer. Shakespeare na Tv — Antonij in Kleopatra (do 22.50).
Program: LJ 2
18.35 Angleščina, 48. lekcija. 19.00 Rezerviran čas. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Arhitektura slovenskih pokrajin: Dimnica 4/8. 20.25 Žrebanje lota. 20.30 Balerina, angleška serija o baletu 4/4. 21.30 Delphi: Gala spektakel ob evropskem letu filma in tv, prenos do 23.10/15.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.10 Strahote vojne (nadaljevanka), 22.00 Dnevnik, 22.20 Program plus.
9.00 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 21.30 Prenos ob Evropskem letu filma, 23.20 Kri in orhideje, 0.10 Program plus.
12.45—23.45 Teletekst RTV Ljubljana. 2.25 OI Seul: atletika (do 6.05/6.30). 7.45 Video strani. 8.00 OI Seul: tenis, polfinale (M). 9.35 Osmi dan, oddaja o kulturi. 13.15 OI Seul: studio, 13.20 Kanu Ž 500 m ; 13.30 Dnevni pregled; 14.05 konj, park. 14.25 Boks; 14.45 Atletika; 15.30 Dnevni pregled. 17.10 Angleščina, 48. lekcija. 17.30 Spored za otroke in mlade: Kapa ne-vidnica. 17.45 Anton Ingolič: Mladost na stopnicah 4/6. 18.15 Izgubljena govorica, dokumentarna serija TV Sarajevo, 4/7. 18.45 Risanka. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 Spreminjanja, dokumentarna oddaja. 20.55 OI Seul: dnevni pregled. 22.25 Tv dnevnik. 22.40 Zabavno glasbena oddaja.
Program: LJ 2
Opomba kvalifikacije za SP v nogometu — Francija: Norveška. 18.45 Video godba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet na zaslonu. 20.40 Film tedna: Lepotica in zver, francoski film. 22.20 Prvi plesalec (do 23.05).
17.10—24.00 Teletekst RTV Ljubljana. 2.50 OI Seul: Košarka; atletika; tenis; boks; 11.00 Dnevni pregled; rokomet; odbojka; uteži; rokoborba; košarka ž; rokomet; judo; atletika. 17.25 Video strani. 17.40 Majhen je poper, madžarska serija za otroke 1/3. 18.15 Naša pesem, zborovodje L 18.45 Risanka. 19.00 Vreme. 19.01 Tv obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 01 Seul: dnevni pregled. 22.40 Tv dnevnik. 22.55 Uspešnice s pop delavnice 88 — 2. del.
Program: LJ 2
10.00 Šolska tv: Slovar slikarstva 4. odd. tv Bgd 30 min. slov, ljudska glasbila in godci 4. cimbalist 21.30. 10.50 Beg iz Alcatraza, ameriški film (do 12.25). 18.30 Šolska tv — ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zadnja arija, španska nadaljevanka 4/5. 20.50 Novi rock 88, ponovitev. 21.35 Mozaik kratkega filma do 22.20.
| TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
8.25 Tv v šoli, 15.25 Po-
TVAVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.25 Otroški in mladinski spored, 18.00 Filmske novitete, 19.00 Sobotni večer, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 22.05 Šport, 22.40 Zlati časi, 23.30 Jazz. Drugi program
3.30 OI Seul, 16.15 Narodna glasba, 17.15 Kdo me
/O ljubljanska banka
10.30 Otroško dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalni spored, 14.00 Sanje o zahodu (film), 14.50 40 let novosadske opere, 15.35 Dok. mozaik, 17.20 Požar (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrtnice in kaktusi (nadaljevanka), 20.40 Prijateljsko prepričevanje, 22.50 Dnevnik, 23.10 Program plus.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Stavisky (film), 23.50 Munsterjevi.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz 21, 21.07 Dallas, 21.55 Pat in Mike (film), 23.30 Glasbeno turistična oddaja.
9.00 Tv v šoli, 14.35 Ponovitve, 17.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Brez konca (film), 21.50 Potopis, 22.05 Dnevnik, 22.25 Program plus.
TV AVSTRIJA
18.00
18.30
Pobanka Sobota |
Tedenski tv spored.
____ Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 OI
Seul, 21.20 Iz filmskega sveta, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Nogomet, 23.35 Umetnine.
TV MADŽARSKA
3.25 Seul ’88, prenos. 8.15 Delta, pon. 8.45 Po sledeh ljubezni, TV film. 10.30 Seul ’88, prenos. 14.05 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 4 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, gala. 21.25 Parabola. 22.10 Dekleta v uniformi, z. nemški film iz leta 1958. 23.40 TV dnevnik.
TV AVSTRIJA
hoče?, 17.30 OI Seul, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Topovnjača na reki Jangee Kiang, 23.25 Po sledi morilca (film).
TV MADŽARSKA
3.30 Seul 88, prenos.
8.30 Naš ekran. 9.05 Tretji • kanal. 9.50 Risanka. 10.10 Kviz za otroke. 10.15 Risanka. 10.50 Sosedje, 37. del, pon. 11.20 Donavska floti-Ija. 12.00 Vroči veter, pon.
14.40 Risanka. 14.55 Budimpeštanski velesejem.
15.35 Domoznanstvo. 15.50 Barkochba. 16.30 Z orožjem v miru, vmes Dnevnik.
19.30 TV dnevnik. 20.05 Junak dneva, TV film. 21.25 Narodne. 21.35 Obisk, z. nemški film. 23.15 TV dnevnik.
SOBOTA, 24. september
TV 23.05
MORILEC POLICAJEV, italijanski barvni film, 1982 (Copkiller)
Ameriška kinematografija je s svojo proizvodnjo in distribucijo, pa tudi kakovostjo v tolikšni prednosti, da si brez nje celo pri nas ne moremo zamisliti reproduktivne kinematografije. Verjetno je tu vzrok za željo posameznih evropskih producentov, da bi posneli ameriški film. MORILEC POLICAJEV je takšen ameriški film italijanske proizvodnje. Čeprav je težnja producentov pri teh filmih predvsem želja po čim večjem zaslužku, to ni le ena od številnih kriminalk. Zaplet ne obeta več kot napeto akcijo: v New Yorku so zaporedoma ubili šest policistov, ki so delali v brigadi za narkotike. Komu so bili napoti, komu so prišli na sled? Štiri osebe se bodo na koncu srečale: dva policista, ki nimata prav čistih rok, francoski novinar in neuravnovešeni Leo, dedič velikega bogastva, ki se je zaradi stalnega občutka krivde razglasil za morilca.
REZIJA: Roberto Faenza, igrajo: Harvey Keitel, Nicole Garcia, Leonard Mann
Prvi program
9.00 Ponovitve, Operna matineja,
15.00
16.15
Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avgust Strindberg (film), 22.20 OI Seul.
Drugi program
4.00 OI Seul, 14.15 Glasba, 15.00 Športno popoldne, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Katja (film), 21.55 Ljubim te Alice B. (film), 23.25 Kojak (film).
novitve, mladinski Dnevnik, magazin, glasbena Dnevnik, plus.
17.10 Otroški in spored, 19.30 20.00 Politični
21.05 Zabavno-oddaja, 21.50 22.10 Program
TV AVSTRIJA
Drugi program
4.00 OI Seul, 16.00 Glasbene želje, 17.30 Dok. film, 18.00 lipova cesta, 18.30 lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Hotel, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 OI Seul, 23.00 čarovniška blaznost (dok. oddaja).
Drugi program
3.00 OI Seul, 16.00 Glasbene želje, 17.00 TV v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Super fliper, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 OI Seul, 22.00 Čas v sliki, 22.25 OI Seul, 22.55 klub 2.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.30 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.05 Poroka po Italijansko (film), 21.55 Primer Deruga (film), 23.35 Kobra, prevzemite (nadaljevanka).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spo-
red, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki.
20.15
Zgodbe o Jakobu in Adeli, 21.55 Ko se vihar začne (film), 23.30 Osamljena srca (nadaljevanka).
TV MADŽARSKA
11.55 Seul ’88, prenos, 16.55 Poročila. 17.00 Maurice Chevalier, francoski film (ob njegovi 100. obletnici rojstva). 18.00 Seul ’88, prenos. 19.05 TV telovadba. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Studio mladih umetnikov; Vrteče se slike o Bartoku, č/b. 20.25 Seul '88, pregled dogodkov dneva. 23.40 TV dnevnik.
/O ljubljanska banka
Pobanka Sobota
TV MADŽARSKA
8.45 Spored za otroke. 10.10 Gospodinjimo! 10.25 Za najstnike. 11.10 Tukaj je hodil kralj Matjaž, spevoigra. 14.40 Thonet, zgodba nekega izuma. 15.20 Bagdadski tatič, amer. film. 17.05 Delta. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Madžarska stoletja. 20.25 Preganjavica, kriminalka. 21.50 Moj rojstni kraj. 22.50 Poročila.
OGLAŠUJTE
VESTNIKU
TV MADŽARSKA
9.40 Tretji kanal, 4. Raziskovanje vesolja. 10.35 Gospodinjimo! 11.00 Seul ’88, prenos. 14.05 Telovadba za invalide. 17.50 TV spored za 3 dni. 17.55 Magazin Al-pe-Jadran. 18.40 Nils Hol-gersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.25 Reke tečejo naprej, 7. del avstralske serije. 21.15 Studio ’88, kulturni TV tednik. 22.05 Dokumentarni film. 22.45 Verdi: Aida — Radamesova romanca. 22.50 TV dnevnik.
Nedelja, 25. sept.
TV 20.30
VIVA MARIA — francoski barvni film, 1965
Louis Malle je ugleden režiser, ki je s svojim prvim celovečernim filmom Dvigalo za morišče (1957) vzbudil veliko pozornost. Njegovi filmski začetki se ujemajo z nastankom in razcvetom tako imenovanega »novega vala«. Filma Ljubimca ter Cica v metroju, ki sta sledila temu uspešnemu debutu, sta utrdila njegov sloves.
Film VIVA MARIA je povsem drugačen. Tokrat seje Malle odločil za širokopotezno produkcijo, ki naj s svojo razposajeno igrivostjo in duhovito parodijo srednjeameriških revolucij ali kontrarevolucij pritegne čim več gledalcev. Angažiral je dve tedaj najbolj znani zvezdnici francoske kinematografije in svoji priljubljeni igralki ter ju predstavil kot potujoči pevki, ki zabavata ljudi in se mimogrede ukvarjata še z revolucionarno dejavnostjo.
Režija: Louis Malle, igrajo: Brigitte Bardot, Jeanne Moreau, George Hamilton, Gregor von Rezzori, Paulette Dubost
Drugi program
3.30 OI Seul, 16.00 Glasbene želje, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Dogodki in posebnosti, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 OI Seul, 22.00 čas v sliki, 22.20 Spomini, 23.20 Nočni studio.
Drugi program
3.30 OI Seul, 16.00 Glasbene želje, 17.15 Svet živali, 18.00 šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 čas v sliki, 20.15 OI Seul, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.25 OI Seul, 23.00 Jour Fixe, 0.00'Masada (film), 1.55 01 Seul.
TV_MADŽARSKA	j yy MADŽARSKA
8.30 Po sledeh ljubezni, 2. del. 10.20 Seul ’88, prenos. 17.05 Poročila. 17.15 Fronta brez milosti, vzh. nemška serija, 13. del: Obračun. 18.30 Cim cim, literarne uganke za otroke, Endre Ady-Frigyes Karin-thy. 19.10 Samo za besedo, za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.35 Seul ’88, pregled dogodkov. 21.45 Budimpeštanski umetniški tedni; Ljubiteljski jahalec, TV film. 22.55 TV dnevnik.
10.10 TV doktor, odgovori na pisma. 10.20 Zgodovina madžarskega slikarstva, pon. 11.00 Seul ’88, prenos. 16.30 Poročila. 16.35 Poulični plesalci. 16.55 Dokumentarni film. 17.40 Tretji kanal. 18.25 Ne! O kajenju. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kraj zločina, kriminalka. 21.45 I. svetovna vojna, ameriška č/b serija. 22.30 Umetnina tedna. 22.35 TV dnevnik.
Sreda, 28. sept.
IJ 2
TV 20.40
FILM TEDNA:
LEPOTICA IN ZVER, francoski čmo-beli film, 1945 (LA BELLE ET LA BETE)
Pravljica madame Leprince de Beaumont iz 17. stoletja je slavospev pravi ljubezni. Govori o lepi in dobri Žaliki in njenih gizdalinskih sestrah. Zver zaloti očeta, ko je utrgal vrtnico za Zaliko. Hčerka se brez obžalovanja ponudi, da se bo žrtvovala zveri v zameno za njegovo življenje. Toda glej, še tako grda stvar se proti Žaliki izkaže za povsem humano, celo kavalirsko bitje...
Iz te pravljice je Jean Cocteau z domiselno dramaturgijo ustvaril film brez komentarja in dolgoveznih izpovedi. Režiser računa na gledalčevo otroško dušo, od njega zahteva, da verjame, in ne da občuduje.
Scenarij in režija: Jean Cocteau, fotografija: Henri Alekan, glasba: Georges Auric, igrajo: Jean Marais, Josette Day, Mila Parely, Nane Germon, Marcel Andre, Michel Auclair.
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 17
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK SOBOTA od 23. do 29. septembra 1988
23.	sept, ob 18. uri amer, film OREL PRAVICE ROBERT REDFORD PO »MOJI AFRIKI« SPET V ODLIČNI VLOGI OB DEBRI WINGER!
23.	sept, ob 20. uri amer. erot. film ZAČIMBA IZ MIAMIJA - trda erotika Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma! ■
25.	sept, ob 16. in 18. uri amer, film OREL PRAVICE
25.	sept, ob 20. uri amer. erot. film ZAČIMBA IZ MIAMIJA
26.	sept, ob 18. in 20. uri amer,—argent. triler POVRAČILO ZA POSILSTVO Otrokom odsvetujemo ogled filma!
Tl. sept, ob 20. uri it,—nem. drama BERLINSKA AFERA. V FILMU LILIANE CAVANNI (NOČNI PORTIR, KOŽA!) LJUBEZENSKA STRAST PRERASTE V VRSTO POLITIČNIH IN SOCIALNIH OMEJITEV. SOOČATA SE PRIVATNO ŽIVLJENJE IN JAVNA MORALA. Otrokom odsvetujemo ogled filma!
28.	sept, ob 18. in 20. uri it,—nem drama BERLINSKA AFERA
29.	sept, ob 18. uri amer, komedija nazaj v Solo
OB STALNIH KONFLIKTIH BOGATEGA, A NEIZOBRAŽENEGA OČETA TER NJEGOVEGA DELOMRZNEGA SINA O »NUJ-NOST!-NEPOTREBNOSTI«IZO-BRAZBE TER MNOGIH KOMIČNIH SITUACIJAH FILM LAHKOTNO, NEPRISILJENO, A NEIZMERNO ZABAVA!
Prodam
LESENO STISKALNICO (s »pre-španom«) prodam. Martin Srša, Ve-ščica 19, telefon: 89 002. IN-16880 GRELEC ZA PEČ CENTRALNEGA OGREVANJA prodam. Dolinšek, Razkrižje 6 A. IN-16881
DELE ZA ZASTAVO 101 (poceni) in ETAŽNO PEČ za centralno ogrevanje (25 SM) prodam. Ivan Mihorič, Plešivica 26, 62259 Ivanjkovci. IN-16883
DIANO, letnik 1977, prodam. Jože Ciglarič, Godemarci 7, Bučkovci, telefon: (069) 87 273. IN-16885
HIŠO V ROGOZNICI PRI PTUJU, dograjeno do četrte faze, prodam. Telefon: (069) 81 871. (IN-16886 TRAKTOR DEUTZ, 62 KS. prodam ali zamenjam za manjšega (od 30 do 40 KS). Anton Kocuvan. Precetinci 39, p. Bučkovci. IN-16887
ZASTAVO 128, letnik I982, moped avtomatic A 3 ME in trosilnik za umetno gnojilo prodam. Alojz Pintarič, Zbigovci 76, p. Gornja Radgona. GR-18577
STANOVANJSKO HIŠO z delavnico prodam. Telefon: 74 759. GR-18578
Kam na kozarček in pico? Na Hotizo v Osmico
RAZNOVRSTNE REZERVNE DELE ZA AVTOMOBILE, nove, prodam. Telefon: 74-759. GR-18579 FORD ESCORD, starejši letnik, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-6785
KORUZO (500 kg) prodam ali zamenjam za pšenico in ječmen, Bence, Turnišče, Stefana Kovača 19, telefon v večernih urah: 72-080. M-6786 ČZ ENDURO 250 prodam. Telefon: 26 786. M-6788
MLIN DROBILEC SIP za siliranje koruze, tip MD 51, prodam. Telefon: 46 004. M-6792
OPEL REKORD 1900, letnik 1973, in R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Marjan Koler, Cankova 17. M-6793 RENAULT 4, letnik 1978, obnovljen, prodam. Irena Santro, Lendavska 19 a. Sobota, telefon: 25 098. M-6794
KORUZO Z NJIVE, I ha, prodam. Veržej, Mladinska 23 ali telefon v večernih urah: (069) 87 144. M-6796 OTROŠKO POSTELJICO z vzmetnico jogi prodam. Črenšovci 141. M-6798
STREŠNO OKNO, 1,7 m' ŽAGANEGA BORA, akvarij, 1060 I, električno kitaro in dirkalno kolo personal prodam. Telefon: 73 324. M-6799 KOSILNICO LAVERDA, na petro-lin. generalno obnovljeno, nahrbtno motorno škropilnico panonija, moped tomos, vozen z izpitom, in mlatilnico prodam. Telefon: 78 274. M-6800
GLISER ELAN T 400, TOMOS 18, in prikolico z naletnimi zavorami prodam. Krajnčan, Ljutomer, Kidričeva 12. M-6802
DIATONIČNO HARMONIKO B-ES-AS, novo, več čebeljih družin v AŽ panjih na 10 satov in med (akacija in kostanj) prodam. Telefon zvečer: 46 144. M-6803
VESTNIK
VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparmk, Fen Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 383,21 232; direktorica m glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.	, ,	,	, . , .
Tekoči račun pri SDK Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
MOTOR ENDURO 175 ccm prodam. Ernest Toth, Sobota, Zorana Velnarja 33. M-6804
WARTBURG KARAVAN, letnik 1976, registritan, prodam. Kozic, Stanjevci 103. M-6806
PLUG IMT, 2 x 12-colski, zamenjam za 2 x 14-colskega. Bolehnečici 21, P- Videm ob Ščavnici. M-6807 TRAKTOR IMT 577 ali 560 s kopačem km RIKO RN 3 A z odrivnopla-nirno desko, enoosno prikolico, 3 t. in motorno kosilnico prodam. Gerlin-ci 40. M-6808
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Trubarjeva 59. M-6809.
LADO 1200 prodam. Sebeborci 125. M-6797
ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do 4. marca 1989. prodam. Odranci 329. M-6810
MOTOR ZA ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Telefon: 74-472. M-6812
DVE BREJI SVINJI (nad dva meseca) prodam. Telefon: 76-146. M-6813. PRIKOLICO VIŠEVICA, 2-osno, 7 t. ugodno prodam. Satahovci 57, Sobota. M-6814
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in plastične zaščitnike za prednje blatnike za zastavo 101 ter dve gumi (175 x 70), rabljeno, prodam. Brezovci 37. M-6815
GOSTILNA VERES, pri mejnem prehodu v Gederov-cih, vabi v petek in soboto, 23. in 24. septembra na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO
VABLJENI!
NAHRBTNO ŠKROPILNICO TO-MOS prodam. Hodoš 67. M-6816 GROZDJE (žlahtne sorte) prodam. Tešanovci 38 a. M-6817
ISETO BMV 250 in AVTOMATIC 3 prodam. Sobota, Trstenjakova 9. M-6818
RENAULT 4 letnik 1978, prodam. Radišič, Sobota, Staneta Rozmana 7. M-6819
PARCELO NA KUKEČU 36, 91,68 ara, stara hiša, elektrika, gradbeno dovoljenje, AVTO 126 P in OPEL ASCONO 16 ter prenosni videorekorder prodam. Telefon: 21-907. M-6822 TROSILNIK ZA GNOJ in KOSILNICO BCS prodam. Jože Raduha, Gaberje 97. M-6824
OSEBNI AVTO VW 1200 in MOTORNA ŽAGA HUSQUARNA naprodaj. Pavel Šipoš, Mačkovci 52. M-6827
GROZDJE ALI MOŠT prodam. Marta Gornjec, Radenci, Cvetlična L M-6828
PARCELO GOZDA V MURSKI SOBOTI PRI GOSTILNI GAJ (aka cija), 18 arov, prodam. Sobota, Matija Gubca 30. M-6830
KRAVE PO IZBIRI prodam. Andrejci 54. M-6831
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, mahagonij, kompletno, starejše, ugodno prodam. Hari, Sobota, Daneta Šumenjaka 13. M-6832 BOROV-BUKOV GOZD V GORNJIH PETROVCIH, 30 arov, poceni prodam. Kerčmar, Polana 32. M-6719 KONTRABAS, brezhiben, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon: 23-239. M-6833
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin elektrika), brezhiben, in mizo s štirimi stoli poceni prodam. Telefon: 23-239. M-6833
MOPED BT 50, star šest mesecev, prodam. Mladenovič, Tišina 4 a, telefon: 46-018. M-6834
SUHE DESKE, hrastove, različne debeline, prodam. Rudi Domanjko, Hrastje-Mota 32. Radenci. M-6835

GOSPODINJE!
če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak.
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
OSEBNI AVTO ZAPOROŽEC IN KOMBAJN za krompir po ugodni ceni prodam. Horvat, Gančani 23. M-6836
KOMBAJN ZMAJ 780, v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za rabljen traktor. Beno Rakar, Segovci 18, p. Apače, telefon: 69-190. M-6838 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam. Srednja Bistrica 12. M-6839 FREZO ZA TRAKTOR TOMO VIN-KOVIČ in štedilnik na trda goriva, kupers-busch, prodam. Jambor, telefon: 23-014, 24-014. M-6840
4 "k <> '4- '-v i	>	£
Gostilna Zadravec iz Bre-~ zovec vabi v petek 23., soboto 24. in v nedeljo 25. septembra na
DOMAČE KOLINE Z BLJTO REPO.
Za obisk se priporočajo.
CREŠNJEVA DRVA, 10 nr. prodam. Telefon: 77-037. M-6841
JABOLKA ZA JABOLČNIK in jesenove hlode prodam. Rankovci 8. M-6843
POHIŠTVO ZA SPALNICO in sede-žno garnituro, dobro ohranjeno, prodam. Tanšek, Sobota, Borisa Ziherla 21. M-6844
GRADBENO PARCELO, 2 km od Radenec, ugodno prodam. Anžel, Apače 122, 69253. M-6845
OSEBNI AVTO MAZDA 929, letnik 1977, motor potreben popravila, in kasetni digitralni radio z zvočniki naprodaj. Vprašati: BIFE Ložič, Hotiza. M-6846
ZASTAVO 101 prodam. Cena 250 SM. Čakova 5, Videm ob Ščavnici. M-6847
DVOBRAZDNI PLUG (2 x 30) pro dam. Flegar, Lomanoše 34, Gornja Radgona. M-6849
ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 220 I, prodam. Pečarovci 76. M-6850
AVTOMOBIL GOLF, letnik 1982, prodam. Informacije po telefonu: 75-626. LE-19153
OPEL KADETT B prodam ali zamenjam za FIAT 126. Telefon od 19. do 22. ure: 75-884. LE-19158
GS PALAS, december 1976, delno popravljen, ugodno prodam. Informacije: telefon (069) 75-043. LE-19158
RENAULT 4 TL, starejši letnik, dobro ohranjen, registriran, prodam. Rudi Janža, Puconci 19. M-6851 KRAVO, brejo osem mesecev, staro štiri leta, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-6852
SEJALNICO OLT, 18-vrstno, skoraj novo, ugodno prodam. Križevci 24, v Prekmurju. M-6853
GROZDJE Z BRAJD in sode prodam. Sobota, Mikloš Kuzmiča 45. M-6854
DVOJNO VZMETNICO JOGI, do bro ohranjeno, 180 x 180, prodam. Kuršinci 49 C. M-6856
POPRAVLJAMO BARVNE IN ČRNO-BELE TV SPREJEMNIKE, tudi tuje. Za vsa popravila dajemo jamstvo. Med olimpijskimi igrami ekspresna popravila od 7. do 17. ure. Priporoča se: RTV SERVIS, MARJAN ZEMLJIČ, Ljutomer, Glavni trg I, telefon: (069) 81 580.
TRAKTORSKE GUME 11-28, ugodno prodam. Gornja Bistrica 23 ali telefon: 70-287. M-6858
RENAULT 4, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon: 87-178. M-6858 BMW 316, letnik 1976, ugodno prodam. Telefon: 22-371. M-6859 STROJ ZA LIČKANJU KORUZE prodam. Vadarci 34. M-6860
MAČEHE, velikocvetne, že prodajamo po konkurenčni ceni. Vrtnarstvo Gybrfi, nasproti avtobusne postaje. M-6862
RABLJENE STREŠNIKE (dvojni za-reznik), 300 kosov, prodam. Telefon: 21-607. M-6863
ŠKODO 120 L, letnik 1978, vozno, registrirano, ugodno prodam. Dobrovnik 295. M-6864
PSA (mladiča) prodam. Vanča vas 44, telefon: 46-307. M-6866
MALOKALIBRSKO PUŠKO, mad žarski tip, prodam. Naslov v upravi lista. M-6867
KUHINJSKE ELEMENTE S HLADILNIKOM in štedilnikom ter jedilni kotiček prodam (tudi posamezno). Telefon: 24-066. M-6870
MOPED AVTOMATIK z garancijo, ugodno prodam. Alojz Antolin, Do-kležovje 27. M-6871
VOLKSWAGEN SC1ROCCO, letnik 1975, v dobrem stanju, športno opremljen, in kombi zastavo 850 (zaprt), letnik 1982, prodam. Telefon: 042 830-184. M-6873
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Lovenjak, Vidonci 95. M-6874
KORUZO Z NJIVE ZA SILAŽO ALI ZRNJE V BEZNOVCIH, 3 ha, prodam. Telefon: 77-614. M-6875 BETONSKI MEŠALEC, malo rabljen, prodam. Škerlak, Černelavci, Liškova 33. M-6877
AVTOMATIK nujno prodam. Dokle-žovje 68. M-6879
BETONSKO STREŠNO OPEKO, (NOVO MESTO), 2200 kosov, prodam. Marina Gomboc, Dolnji Slaveči 21. M-6879
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Kapca 76. LE-19161
STAREJŠO HIŠO in gospodarsko .. poslopje,_ ž vodo, elektriko, . 2,50 ha zemlje prodam (delno na obroke). Alojz Ekart, Zavita 3, Sp. Duplek ali tel.: 062 21 537 — dopoldan. IN-16899
MOPED BT 50, pluge IMT (12 col), visokoklinaste, in puhalnik tajfun prodam. Cezanjevci 17 a, Ljutomer. IN-16900
ZASTAVO 126 P, letnik 1978, prodam za 130 SM. Bojan, Podgradje 27, Ljutomer. IN-16801
KORUZO prodam, Simonič, Radoslave! 38, Bučkovci. IN-16822 RENAULT 4, letnik 1978, prodam za 250 SM. IN-16897
JAWO 350 TWIN, registrirano, rdeče barve, zelo malo voženo (8500 km), december 1986, športno preurejeno, nujno, zelo ugodno, poceni prodam. Ogled vsak dan, ob delavnikih popoldan: Filip Špur. Banovci 28, Veržej. IN-16898
PRALNI STROJ ter kuhinjske elemente s pomivalnim koritom, oboje staro dve leti, prodam. Cilika Srša. Banovci I, Veržej. IN-16896
5 VRTNIH GARNITUR prodam. Dušan Horvat, Stari trg 10, Ljutomer ali tel.: 82 109. IN-16895
ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE prodam. Mirko Kosi, Krapje 30, Veržej. IN-16894 ČRNO-BEL1 TV in TRAJNO GOREČO PEČ, oboje skoraj novo, prodam. Mirko Kern, Šafarsko 9, Ljutomer. IN-16893
RDEČE GROZDJE prodam. Pristava 19, ali tel.: 82 397. IN-I689I ZASTAVO 1300, I. 1978, na novo registrirano, ugodno prodam. Tel.: 81 882 — Smiljan. I N-16890 LIČKALNIK ZA KORUZO, malo rabljen, prodam. Ernest Bohar, Ratkov-ci I. M-6939
3 HA KORUZE V KOMPLEKSU prodam v Križevcih pri Ljutomeru. Telefon: (069) 87 385. IN-16804 GRAMOFON NORDMENDE, tip 1263, avtomatski, skoraj nov, prodam. Telefon: 77 749. M-MM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, uvožen, ugodno prodam. Telefon: Tl 749. M-MM
RENAULT 4, letnik 1986, prodam. Telefon: 77 749. M-MM
GOLF JGL, dizel. 1985. ugodno prodam. Telefon: 21 691. M-MM
ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), kuhinjsko mizo in otroški voziček prodam. Telefon ob vsakem času: (069) 23 103. M-6901
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, ekran 64 cm, ugodno prodam. Sobota, Štefana Kovača 17, telefon: 24 584. M-6902
BARVNI TELEVIZOR SIEMENS, 51 cm, star tri leta, ugodno prodam. Telefon: 73 272..M-6905
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FERROTERM, 35.000 kal, gorilnik olimp in rezervoar za olje, 1600-li-trski, prodam. Franc Košar, Hrastje-Mota 16 a. M-6894
Z 101, letnik 1981, karambolirano, prodam. Ozmec, Ilovci 6, ali tel.: 062 716 161. M-6896
Z 101, starejši letnik, ugodno prodam. Prodajalna Borovo, dopoldne. M-6897
ŽITNI KOMBAJN CLAS, širina kose 2,6 m, cena 300 SM prodam. Milan Ketiš, Zg. Ščavnica 123, 62233 Zg. Ščavnica. M-6900
LADO KARAVAN, letnik 1986, november, prodam 30% ceneje. Tel.: 23 111 ali. 24 955. M-6906
OJAČEVALEC 2 x 100 W, zvočnika 200 W ter snop luči in kroglo za disco prodam. Tel.: 71 052. M-6880 JUGO 45, I. 1984, prevoženih 32.000 km, prodam. Bakovci, Poljska 14. M-6881
SOBNO TRIM KOLO (iz uvoza) prodam. Tel.: 71 646. M-6882
OPEL MANTO 1.9 GTE in OPEL REKORD 20 S prodam. Rankovci 19, Tišina. M-6883
FENDER RHODES 73, 3 profesionalne mikrofone SHURE 565 SD, PE 86 L, PE 66 L, AKG D 202, studijski, moped na 3 prestave za 20 SM prodam. Novak, Lendavska 59, M. Sobota ali tel.: 23 994. M-6884
KORUZO za siliranje ali zrnje, 40 arov, prodam. Krnci 20 ali tel.: 48 007. M-6885
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. 4 KW, skoraj novo, ugodno prodam. Tel.: 23 885. M-6886
GOLF JGL super, letnik 1983, višnjeve barve, dobro ohranjen, ter tri telice, breje 9 mesecev, prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-6887
7 m' mešanih trdih drv prodam. Kuzmič, Šalamenci 54. M-6888
PRALNI STROJ GORENJE in štedilnik na trda goriva kiipersbusch prodam. Silva Virag, Jezera 55, Rakičan. M-6889
R 4, registriran do julija 1989, delno karamboliran, ugodno prodam. Mo-tovilci 5 ali tel.: 77 760. M-6890
PREDSETVENIK. širina 180, prodam. Tel.: 23 653. M-6891 ZASTAVO 750, letnik 1984, december, ugodno prodam. Moščanci 10. M-6892
PLUG IMT, tribrazdni, dvobrazdni plug, drobilnik za koruzo SIP in traktorsko koso IMT prodam. Noršinci 62. M-6893
LADO 1200 S, letnik december 1984, dodatno opremljeno prodam. Telefon: T 198. M-6907
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-6908
VINSKI SOD, otroško posteljo, kombinirani štedilnik in peč na olje z možnostjo kuhanja, prodam, Sobota, Tomšičeva 18 — popoldne. M-6909
PRI ZAHVALI ZA POK.
JOŽEFOM ANTOLINOM iz Gaberja 158 je prišlo do napake v tisku in se pravilno glasi: V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil...
OBVESTILO!
Naprošamo stranke, da dvignejo svoje blago v krojaški delavnici BOHAR, Sobota, Titova 9, vsako sredo in petek, od 17. do 18. ure, do konca tega
meseca.
VINO, 1501, prodam. Dobrovnik 146. M-6914
DERBI VOLSWAGEN LS, letnik 1978, garažiran, odlično ohranjen, prevoženih 43.000 km, prodam. Sobota, Trstenjakova 47, telefon: 24 951. M-6911
Sobe
MLADA ZAKONCA iščeta stanovanje s posebnim vhodom v Murski Soboti ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod NUJNO. M-6777 STANOVANJE ALI SOBO v Murski Soboti išče mlada družina. Telefon: 73-324. M-6799
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI išče dijakinja. Nasa Novak, Stano-vna 8, 62259 Ivanjkovci. M-6872 TRIČLANSKA DRUŽINA VZAME V NAJEM STANOVANJE ALI HIŠO V GORNJI RADGONI ali Murski Soboti za eno leto. Telefon Jugobanka: 21-833. M-6868
Kupim
BLATNIKE ZA FIAT 125 P in pred nje steklo kupim. Telefon: 74-576. M-6895
JABOLKA ZA OZIMNICO,. različnih priznanih sort, naprodaj od 23. septembra.
Sindikalne podružnice oziroma kupci večjih količin dobijo 10-do 15-odstotni popust.
OGLASITE SE PRI LOVRECU, Rjavci 35, pri Vito-marcih, telefon: (062) 797-028.
V SPOMIN
24. septembra mineva žalostno leto, odkar ni več med nami naše drage mame, babice, prababice in sestre
Karoline Kozic iz Markišavec
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
VSI NJENI
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in b<jdo drugič umrli ž nami in v nas.
(T. Pavček)
V SPOMIN
Jožetu Šenčurju
22. septembra mineva žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož, oči, brat in stric.
V naših srcih pa boš vedno živel.
Žena Helena, hčerka Darja in drugi sorodniki
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Helena Pentek
roj. Horvat iz Polane
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej hvala tudi č. g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem ter govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI NAJDRAŽJI
Zaposlitve
ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU (kuhanje in pranje) iščem. Rudi Lutar, Sobota, Razlagova 9. M-6795
ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU sprejmem. Hrana in stanovanje zagotovljena. Kličite po telefonu 74-413. GM-I858I
NUJNO IŠČEMO ŽENSKO ZA VARSTVO OTROKA na domu v Adrijancih. Stanovanje in hrana v hi-š’, drugo po dogovoru. Bočkorec, Adrijanci 52. M-6855
ŠOFERJA S PRAKSO, KATEGORIJE C, zaposlim. Telefon: 87-054. M-6769
Razno
SERVIS ZA MONTAŽO ROLET VAM DOBAVI ROLETE VSEH VRST IN STROKOVNO MONTIRA. Dušan Golubič, telefon: 062 26-103. M-6609
MOŠKI, star 38 let, razvezan, z dvema otrokoma, stara od 12 do 14 let, želi spoznati žensko, staro do 40 let, za skupno življenje. Če si osamljena se oglasi pod šifro: OTROK NI OVIRA. M-6752
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost lista od prodaje pšenice za vpis v hranilno knjižico št. 29684—8, izdano pri HKS KZ Pa-nonka M. Sobota. Stefan Ferencek, Vučja Gomila 24, p. Fokovci. M-6791 IZGUBLJENO!
II. septembra smo izgubili od Murske Sobote do Bakovec košarici otroškega vozička za dvojčka. Najditelja prosim, da ju vrne za nagrado. Štefan Titan, Bakovci, Vrtna 19. M-6805 VDOVEC, star 55 let, samski, brez obveznosti, zaposlen, s hišo, išče sebi primerno žensko, lahko zaposleno, en otrok hi ovira, staro od 40 do 50 let. Ponudbo pošljite na upravo lista. M-6811
DELAVNICO ZA POPOLDANSKO OBRT V MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Informacije: 21-550, interna 37. M-6869
NOVO, NOVO, NOVO!
ZASTEKLJEVANJE OKEN IN VRAT Z RAZNOVRSTNIM STEKLOM, tudina domu. Priporoča še: Steklarstvo Zelko, za gasilskim domom v Ljutomeru, telefon: (069) 82-089. IN-16803
VESTNIK. 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 18
V SPOMIN
24. septembra bo minilo peto žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Ludvik Poredoš
iz Brezovec
V naših srcih pa živiš in boš živel do konca naših dni.
VSI TVOJI
Dom je prazen, dom je tih.
ker tebe dragi mož. oče in stari oče ni. da bi skupaj še bili.
V SPOMIN
22. septembra bo minilo 8 žalostnih let, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in stari oče
Štefan Vogrinčič
iz Topolovec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate sveče.
GLOBOKO ŽALUJOČI: žena Marija, hčerka Marija z družino iz Nemčije, sin Jože z družino iz Kanade in hčerka Verica z družino
V SPOMIN
2. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Kristina Sukič
roj. Stertak
iz Gornjih Slaveč
Za teboj so ostali sledovi tvojih skrbnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš nikoli več.
Hvala vsem, ki se je še spominjate in ustavite ob njenem grobu.
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je tragično zapustila naša draga sestra in teta
Regina Štertak
iz Gor. Slaveč
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Krpiču za izrečene besede slovesa in vsem tistim, ki ste nam na kakršenkoli način priskočili na pomoč.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
G. Slaveči, 3. septembra 1988
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro. v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric
Jože Denša
iz Nedelice
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo Vsem sosedom, sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, vence in prispevke za sv. maše, nam izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala duhovnikom, g. župniku, kaplanu, g. Zveru in g. Gjuranu za pogrebni obred, članom cerkvenega odbora, pevcem in oktetu za odpete žalostinke ter obema govornikoma za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Štefan in hčerka Marija z družinama, brat Štefan z družino in drugo sorodstvo
Ko sem še živela, ljubila sem vas vse. sedaj, ko me več med vami ni. ljubite me v spominu vi! Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, bila je prej tako prijazna, zdaj pusta, tuja se nam zdi.
V SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 17. september, ko je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša žena, mama in stara mama
Emilija Horvat
roj. Solar
iz Šalovec 143
Mariji Žibrat roj. Balažič iz Dolnje Bistrice
22. septembra mineva pet let neizmerne žalosti in bolečine, odkar smo nenadoma izgubili ljubljeno hčerko in sestro.
Zelo te pogrešamo. Tvoja dobrota in ljubezen, ki si ju razdajala med nas, bosta večen spomin nate.
Prisrčna hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo ohranili v lepem spominu, nam pa pomagate pri težkem delu.
OČE, MAMA IN SESTRI Z DRUŽINAMA
V SPOMIN
ŽALUJOČI: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
Minilo žalostno je leto dni, zapustil svoje drage si.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
N SPOMIN
17.	septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, stric in brat
Koloman Bertalanič
Odšla si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine. Za teboj ostaja praznina, v našem domu in srcih so ostali le sledovi tvojih pridnih rok.
Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Oh kelih našega življenja, je kelih žrtev in trpljenja, bridkosti poln je čez in čez, sladkost kaplja le redko vmes.
(Gregorčič)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 59. letu starosti zapustil naš nepozabni mož, oče, brat, dedek, tast in zet
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
Janezu Rothu
gostilničar iz Beznovec 36
Težko je življenje brez tebe in vsak korak, kamor koli nas vodi, je en sam spomin nate. Naš dom, ki si ga imel tako rad, za katerega si se tako trudil, je ostal prazen.
Ostala je praznina, a v naših srcih bo ostal spomin nate do konca dni.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Ludvik Vučak
iz Strukovec
Ob boleči izgubi našega dragega Lajčeka izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne vence in šopke, sosedom, posebej Irmi za izkazano pomoč, g. duhovniku, pevcem žalostink, govornici KS, gasilcem, dr. Peričevi za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo, DO Mura, tozd Ženski plašči ter vsem, ki ste se še zadnjič poklonili dragemu pokojniku.
VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI
Mineva deseto leto praznine, odkar te ni.
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
TVOJI: MAMA, BRATJE IN SESTRE Z DRUŽINAMI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je po daljši in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Karel Barabaš
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga obiskovali in tolažili med boleznijo. Posebna hvala dr. Nadi ŠaveLŠvagelj za njeno požrtvovalnost in vsem patronažnim sestram, ki so mu med boleznijo lajšale bolečine.
Posebna hvala dobri botrini in vsem drugim, ki ste nam pomagali pri izvedbi žalne slovesnosti, darovali vence in cvetje, ustno ali pisno izrekli sožalje ter darovali za maše in v druge namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, vsem pevcem iz Murske in Markovec, tov. Zorki iz KS Markovci za ganljivo slovo in godbi na pihala.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne vgasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Vsem, ki ste z globokim spoštovanjem počastili našo oskrbovanko
Terezijo Benko
iz Bakovec
ji poklonili vence in cvetje, se od nje poslovili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS za ganljive besede ob grobu ter GD Bakovci za pomoč pri pogrebni svečanosti.
ŽALUJOČA DRUŽINA MESARIČ
VESTNIK, 22. SEPTEMBER 1988
STRAN 19
v besedi in sliki
Radenci ’88
Konec tega tedna bodo Radenci v znamenju Komorne glasbe XX. stoletja — prireditve, ki ima v tem_zdraviliškem kraju tradicijo. Že šestindvajset let namreč bogati zakladnico glasbene kulture s komornimi stvaritvami.
Lani, ob jubileju, je predsednik republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič dejal: »Radenske prireditve so v četrt stoletja zrasle, dozorele in se uveljavile po starem, dobrem pravilu »non muha sed multum« v prireditev ne velikih mer, a dobrega glasu, v prireditev, ki je v prid in čast naši glasbeni misli, ustvarjalnosti in želji po glasbi; prireditev, ki je okence z razgledom v svet, skozi katero svet gleda k nam.«
V svoji programski zasnovi je letošnji festival skromnejši po obsegu — traja le dva dni, ne pa tudi po vsebini. Tako bo v soboto dopoldne ob 11. kolokvij: Godalni kvartet v slovenski glasbeni literaturi z referentom dr. Ivanom Klemenčičem iz Ljubljane, popoldne in zvečer pa dva koncerta. Prvi bo ob 17. koncert klarinetista Alojza Zupana, ki ga bo za klavirjem spremljal Hinko j Haas, na programu pa bodo | Ostrčeva, Sivičeva, Štuhčeva, VVeinerjeva, Bergova, Suter-meistrova in dela Lutosavske-ga. Na večernem koncertu v kongresni dvorani hotela Radin, v katerem bo prireditev potekala, pa bosta ob 20. nastopila kitarist in violončeiist-ka Andrej in Jelka Grafenauer iz Ljubljane. Izvajala bosta dela Ville-Lobosa, Henzeja, Ukmarja, Ramovša, Dogstona in Bogdanoviča. Posebej slovesno bo na obeh koncertih, saj praznuje skladatelj Pavie Ši-vic 80-letnico, pri Ramovšu pa gre za krstno izvedbo. V nedelja, 25. septembra, ob 11. bo nastopil godalni kvartet Pa-nocha iz Češkoslovaške, ki se bo predstavil s Šostakovičevi-mi, Martinujevimi in Janačko-vimi skladbami.	bb
Po programu usposabljanja v občinskem štabu teritorialne obrambe v Lendavi se je te dni končala tridnevna vaja enot in štaba na območju Čentibe in Petišo-vec. Po prvih ocenah je bilo letošnje usposabljanje članov in enot teritorialne obrambe uspešno. Vaje so bile dobro organizirane, na njih se ni zgodila večja nesreča, pa tudi sodelovanje s krajani v vaseh, kjer so potekale vaje, je bilo vzorno. Pridobljeno znanje bo še bolj okrepilo varnost v občini.
STVARITVE ZA MLADE
V Puconcih na tamkajšnji osnovni šoli je konec prejšnjega tedna potekala zanimiva prireditev. Člani likovnega in dramskega krožka so pod vodstvom tov. Jožeta Gutmana organizirali likovno razstavo ter jo poživili z modno revijo, katere voditeljica je bila modna oblikovalka Štefka Varga. Mladi manekeni so brez treme in z mladostno razigranostjo dokazali, da je obleka resnično odsev kulture človeka, pokazali pa tudi različnost in funkcionalnost otroških oblačil, od črt, pik, geometrije v črno-beli barvi, usnja, volanov in čipk, pa vse do vedno aktualnega džinsa.
Razstava z naslovom Od Egipta do baroka spremlja razvoj čevlja v tem obdobju, saj je že od vsega začetka veljal za nepogrešljivega, to pa je tudi pripeljalo do čevlja, kakršnega imamo danes. Na fotografiji modeli za mlade, ki se radi oblečejo drugače — kreatorke Štefke Varga. Nataša Praprotnik
Termotiskani jeans, mladinski program, drugi športni izdelki.
BUTIK K —
XMltiqilC KONFEKCIJA KISILAK - SERDICA
KOSOVSKE RAZGLEDNICE — V nekaj naslednjih številkah našega tednika bomo objavili več prispevkov z nedavnega obiska slovenske odprave sedme sile na Kosovu. Pokrajina, kjer že od leta 1981 plamti kontrarevolucija, je tačas pred usodnimi preizkušnjami in nekatere od teh bomo skušali približati tudi našemu bralstvu. Za pokušino pa vsakdanji prizor iz strogega mestnega središča Prištine. B. Ž.
Trdkova
■v
Vaški vodovod predali namenu
Preteklo nedeljo je bilo v obmejni vasici Trdkova na Goričkem nadvse slovesno. Ob navzočnosti številnih krajanov, pripadnikov JLA in gostov so predali namenu vaški vodovod, ki je menda največji na Goričkem. Udeležence slovesnosti je najprej pozdravil Janez Sukič, član sveta KS Kuzma, slavnostni govornik je bil predsednik soboškega izvršnega sveta Janez Stoti, v imenu krajevne skupnosti Kuzma pa je govoril predsednik sveta Vili Hajdinjak. V kulturnem programu so sodelovali soboška godba na pihala, učenci Osnovne šole Kuzma in graničarji. Vodovod je predal namenu Štefan Fartek z Območne vodne skupnosti Mura Sobota.
Vaški vodovod, ki bo s Srebrnega brega oskrboval krajane Trdkove in širše okolice z zdravo pitno vodo, so začeli napeljevati lani, načrtovan pa je bil v tem srednjeročnem obdobju. Zahtevne naloge so se je pridni občani
tega dela Goričkega lotili z veliko vneme in volje, pri čemer pa niso bili osamljeni. Poleg njihovega deleža, porabniki so v objekt vložili po milijon dinarjev in opravili po 80 delovnih ur, so jim pomagali graničarji, ki so opravili čez tisoč delovnih ur v dežju in mrazu. Tega objekta pa verjetno vseeno ne bi bilo, če jih v njihovih prizadevanjih ne bi finančno podprle organizacije in skupnosti, ki so prispevale 113 milijonov dinarjev, od tega Območna vodna skupnost Mura Sobota 70 milijonov, Komunalna stanovanjska skupnost Sobota 40 milijonov, Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari Sobota 2,5 milijona dinarjev in KZ Panonka — TZO Cankova 500 tisoč dinarjev. Vaški vodovod, katerega predračunska vrednost je 300 milijonov dinarjev, pa poleg zdrave pitne vode zagotavlja tudi požarno vodo za deset hidrantov, kar je prav tako izredno velikega pomena. Vaški vodovod na Trdkovi je pomembna pridobitev in delovna zmaga, ki pa, kot je dejal slavnostni govornik Janez Stoti, gotovo ni zadnja in bodo pridni občani še marsikaj postorili za hitrejši razvoj kraja.
Feri Maučec
KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL . . .
Pa so le šli, naši fantje! Kot že mnogi pred njimi. Nekateri nasmejani drugi s solznimi očmi in kančkom žalosti.
Saj ne greš vsak dan k vojakom!
Velika množica se je zbrala na železniški postaji, med njimi starši prijatelji, sošolci; mnogi so žalostno gledali v vlak, ki bo kmalu odpeljal s soboške postaje. Bo mar hitro naokrog to leto, ko se bodo vrnili? Dovolj bo časa za premislek, dovolj, da fantje zrastejo v može!
N.Juhnov
---Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
KRAVA UBILA GOSPODARJA
Jesen je tu, začelo se je spravilo kmetijskih pridelkov. Ceste so ponekod polne blata, ki ga nanje nanašajo traktorji. Vozniki motornih vozil morajo upoštevati to nevarnost, sicer lahko zabredejo v hude težave. V minulem tednu je bilo veliko prometnih nesreč, na srečo ni bilo najhujših, ki bi terjale človeška življenja.
Izsilil prednost
12. septembra se je zgodila prometna nezgoda pri Trimlinih. Voznik osebnega avtomobila Vladimir Kontrec iz Žabnika (SO Čakovec) se je peljal po lokalni proti magistralni cesti. Ni upošteval prometnega znaka STOP, zapeljal je na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej peljal z osebnim avtomobilom Mijo Frančič iz Ankarana. Kontrec je trčil v priklopnik, ki ga je odbilo v desno, kjer se je peljal kolesar Jože Bencik iz M. Središča. Bencik se je poškodoval.
V ovinku ga je zaneslo
12. septembra se je zgodila prometna nezgoda v Dobrovniku. Voznik osebnega avtomobila Ciril Gyerek iz Bukovnice se je peljal iz Strehovec proti Lendavi. V Dobrovniku zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti ni uspel izpeljati ovinka, zaneslo ga je v desno, kjer je trčil v kolesarja Avgusta Mesariča iz Filovec. Kolesar se je hudo poškodoval.
Lendavčani znova v NDR Potem ko se je morala skupina delavcev lendavskega Gorenja IMO vrniti iz Nemške demokratične republike, ker so jim zaradi prekinitve dela uničili vizume, so se ohladili tudi poslovni odnosi z zagrebškim podjetjem Monting, ki je nosilec posla. Te dni pa je vendarle zmagal razum: poslovni stiki so znova zaživeli, saj je v torek odpotovala v Nemško demokratično republiko skupina desetih delavcev, ki bodo opravljali izolaterska dela. Tam bodo ostali 3. mesece.	g. s.
Zanimivo za goste, ne za domačine
Praznik grozdja in mošta v Radencih je bil sicer organiziran nekoliko prezgodaj (17. septembra), saj se prava trgatev še ni začela, kljub temu pa je bila prireditev zanimiva za mnoge goste zdravilišča v Radencih. Nekoliko slabše je bilo z obiskom domačinov, ki se še vedno niso ogreli za prireditve, ki jih organizira domače turistično društvo. Tudi članov društva je bilo bore malo.
Kljub temu lahko rečemo, da je prireditev dosegla svoj namen, čeprav ni bila množično obiskana. Velika zasluga za to gre pridnim ženskam iz Aktiva kmečkih žena in deklet Videm ob Ščavnici, ki so prikazale stiskanje grozdja na stari način. Mlada dekleta so si spodvihala krila in stiskala grozdje v kadi kar z nogami. Precejanega skozi doma narejene košare so mošt ponudili gostom — spili so vsega in dejali, da tako sladkega še niso pili. Svoje je prispeval tudi humorist Lojze s Ptuja. Ene iz Vidma pa so se odrezale tudi v peki domačih dobrot. Prodajale so kvasenice, gibanice in potice, vsi navzoči pa so lahko zastonj poskusili kruh z zaseko.
V prihodnje bi lahko več pozornosti namenili razstavi, saj se na njej najde le malo doma izdelanih spominkov.
Bernarda Peček
Zapeljal pred avtomobil
12. septembra se je zgodila prometna nezgoda pri Crenšov-cih. Voznik osebnega avtomobila Zi ctko Mujkič iz Zasadbrega (SO Čakovec) seje peljal proti S. Bistrici. Zunaj Črenšovec je s kolovoza zapeljal na cesto kolesar Ivan Rajtar iz Črenšovec. Mujkič je zaviral, vendar ni mogel preprečiti trčenja, pri katerem se je kolesar hudo poškodoval.
Gledal nazaj
14. septembra se je zgodila prometna nezgoda v Lemerju. Voznik osebnega avtomobila Silvo Pugelj iz Korovec se je peljal proti Cankovi. Na ravnem delu ceste je začel prehitevati drugo motorno vozilo. Po prehitevanju je pogledal nazaj in zapeljal na bankino ter v jarek. Voznik in njegova sopotnica Silvija Pugelj sta se poškodovala.
Vozil domnevno vinjen
16. septembra se je zgodila prometna nezgoda v Vanči vasi. Voznik osebnega avtomobila Boris Lončar iz Černelavec seje pe-
Zasedanje zborov SO Ljutomer
Vabilo mladih je sramotilno
Čeprav naj bi največ pozornosti na seji vseh treh zborov občinske skupščine v Ljutomeru namenili prav težavnemu položaju gospodarstva in s tem povezanemu nizkemu socialnemu položaju delavcev, pa seje seja obrnila vse drugače. Na zboru združenega dela sta mlada delegata — Roman Plohl (sekretar OK ZSMS) in Rudi Stegmuller (KZ Ljutomer—Križevci) — in mladinec Milan Rus, ki seje na sejo ZZD povabil kar sam (tudi svoji delegatski bazi ne zaupa), dobre pol ure tiranizirali delegate tega zbora z vprašanji in ugotovitvami, ki na to sejo sploh niso sodili (tudi med delegatske pobude ne t— informacija o delegatskem vprašanju in odgovoru na družbenopolitičnem zboru in odpoklicu mladinskih delegatov v tem zb^ru, vprašanja nadomestil ocenjevalcem škode .. .), mimogrede mladinci sploh niso vedeli, da delegat Jagarinec ni njihov delegat v DPZ (marveč delegat občinskega sveta ZS), in tako vsiljevali razpravo.
Kljub temu bodo na vsa vprašanja dobili odgovore na naslednji seji.
Na družbenopolitičnem zboru pa so delegati najprej obravnavali vabilo, ki gaje sekretar OK ZSMS Roman Plohl poslal osnovnim organizacijam ZSMS v imenu OK ZSMS in v katerem pravi, naj mladinci sami dobro premislijo, če se bodo udeležili proslave obletnice tabora v Ljutomeru ali ne. In da pričakujejo, da bo Janez Stanovnik povedal kaj konkretnejšega o procesu v Ljubljani.
Delegati so bili ogorčeni nad tonom vabila in njegovo vsebino in so ga označili kot sramotilnega za predsednika predsedstva SRS Janeza Stanovnika, obenem pa posegajo v delovno področje očeta naroda. Sestavili so tudi pobudo, ki naj bi jo podprle tudi preostala dva zbora in s kateo naj bi to vabilo in njegove avtorje tudi obsodili. Zbor združenega delaje to moralno obsodbo tudi podprl, zbor krajevnih skupnosti pa je sejo končal prej, o pobudi pa bodo glasovali pozneje, na naslednji seji. Na seji tega zbora so govorili tudi o nedavnih volitvah v OK ZSMS, o vprašanju denarja, ki ga dobijo mladinci, in zahtevali ■mnenje, ali je njihovo delo resnično toliko vredno za vse mlade v občini Ljutomer, kolikor dobijo denarja.
Skratka — mladinska problematika je bila tokrat v ospredju zasedanja zborov skupščine občine Ljutomer.
Dušan Loparnik
Borci podpirajo slovensko vodstvo
Vodstvo soboške občinske borčevske organizacije, ki se je sestalo v Domu borcev in mladine na Vaneči, je izrazilo zaskrbljenost zaradi spopadov in nepravilnosti v naši družbi, še zlasti na Kosovu. O tem in drugih aktualnih družbenopolitičnih razmerah jim je govoril sekretar MS ZKS za Pomurje Bela Banfi. Po njegovem mnenju so konference ZK poudarile enotnost kot poglavitni pogoj za premagovanje krize, vendar se po njih vrstijo dogodki, ki so izraz neenotnosti ter poslabšujejo družbene, pa tudi političnovarnostne razmere pri nas. Protestni zbori in mitingi niso najprimernejša rešitev, saj jih mnogokje zlorabljajo v druge namene. Govoril je tudi o nujnosti preustroja in razbremenjevanje gospodarstva, kar jasno izhaja iz zaključkov 21. seje CK ZKS: Dotaknil se je tudi reorga-
Ijal po Vanči vasi proti Tišini. V blagem levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti zaneslo, zapeljal je na bankino in trčil v betonski prepust. Voznik Lončar se je hudo poškodoval, sopotnik Jože Hajdinjak pa lažje.
Trčil v nasip
18.	septembra se je zgodila prometna nezgoda v Kraščih. Voznik osebnega avtomobila Anton Flisar iz Ropoče se je peljal iz Rogaševec proti Cankovi. V Kraščih ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino in obcestni nasip. Voznik se je poškodoval, škode pa je za 3 milijone dinarjev.
Ubila ga je krava
16. septembra se je v hlevu Stefana Makarija iz Bodonec odvezala krava. Lastnik jo je hotel privezati. Stopil je pred jasli, kra- . va pa gaje zbila v jasli in stisnila k zidu. Zaradi hudih poškodb je Makari še isti dan v bolnici umrl.
J. D.
nizacije v družbenih dejavnostih in drugih aktualnih vprašanj sedanjega trenutka.
Soboški borci so ob tej priložnosti odločno podprli sklepe 16. seje CK ZKJ kot izhodišče za uveljavitev enotnosti na demokratičnih osnovah. Ob zaskrbljenosti za sedanje stanje so se zavzeli za budno spremljanje vseh dogajanj in hitrejše reševanje vseh problemov. Tako so podprli prizadevanja slovenskega vodstva za ustavne spremembe ter stališča do odbora za varstvo človekovih pravic in odnosov z JLA. Borci pa vidijo težave tudi v soboški občini, zato podpirajo prizadevanja družbenopolitičnih organizacij za odpravo zaostrenih gospodarskih razmer in dosledno spoštovanje zakonitosti pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. Med drugim so se zavzeli za odločno reševanje razmer na srednješolskem centru, ker jim ni vseeno, kako se bo vzgajala mlada generacija. Na razširjeni seji občinske borčevske organizacije pa so govorili tudi o uresničevanju lastnih sklepov, kot je financiranje priključitve telefona v Domu borcev in mladine na Vaneči, urejanje premoženjskih zadev in nov seznam članstva ZB zaradi zdravstvenega varstva. Dogovorili so se, da bodo o vseh teh vprašanjih do konca novembra razpravljali tudi- v 13 krajevnih organizacijah zveze borcev v soboški občini.
Milan Jerše
zuje možnosti, da bi se položaj delovne organizacije izboljšal. Posebna komisija, ki jo je imenoval izvršni svet in ki naj bi pomagala pri urejevanju razmer, do danes ni zadovoljivo opravila svojega dela. Zato so člani izvršnega sveta predlagali, naj se ta komisija razširi z nekaterimi drugimi člani in naj do prihodnje seje ugotovi, ali so razmere v tem 90-članskem kolektivu zrele za uvedbo ukrepa družbenega varstva. Po mnenju nekaterih je že skoraj prepozno, drži pa, da brez zunanje pomoči ne bo šlo.
D. L.