Žiri - Prebivalci krajevne skupnosti Žiri bodo jutri praznovali. Ob krajevnem prazniku bodov kraju svečano odprli novo vzgojno varstveno ustanovo. V njej bo lahko našlo prostor 141 malč kov. - Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 83 V8tanovitelji: občinske konference SZDL .zenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka 'n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Uredrtik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 22. 10. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Blegoš '76 OBISK KOMANDANTA Novinarji, ki smo poročali ž zdru-taktične vojaške vaje »Blegoš "<(. smo imeli vsako popoldne tudi Posebne tiskovne konference. Na nJln nas je vodstvo vaje vsakokrat ^nanilo z dotedanjim delom in mo-,e°itnimi premiki branilca in napajata ter nasimj nalogami za prihod-j^1. dan. Še posebno veseli pa smo v našem novinarskem centru v Ponedeljek pozno popoldne obiska *0tnandanta ljubljanskega armad-peRa področja generalpolkovnika "Jzncii Tavčarja-Roka. Kljub izredni praktično niti en vojak ali sta-8o n' s',a' P0*' šotorom. Ponekod Pori ačmi ^ar tekmovali, kdo 00 hji sv<>jo streho sprejel več »bra-"cev«. tJ KuPmica novinarjev nas je v tatov \ ZKO(*nJin jutranjih urah odpo-sPo na eno (M* mest "^ločilnega ci ^a med branilcem in napadalci \° več deset kilometrov dolgi r, .nJi sm0 ugotovili, da bi morali ^ J ti kaj »za pod zob«. Ustavili smo IrjV.n°telu Bor na Črnem vrhu nad z j1J°- Tu smo se izdatno »podprli« »m p 0 in piJačo- 1,1 kar Prav sm<) viial ^aJtJ na mestu, kjer se je od-kruh borba, ne bi dobil niti skorjice *au i•*• ljudje 80 bili tu skrajno ne-^upljivi. In kdor ni imel oznake nilca, mu je presneto trda predla. PREIMENOVANJE VASI vQPrehival ci na področju, kjer se je % zvijala, so vajo vzeli neverjet- !)HkZHL.es' Vse kra'e 80 oblePilJ 1 s(J so pozivali k uporu, obrnili" vH.si°metne znake> ponoči zatemnili Spj. ' na. tablah ob vhodu v vasi pa ^ tinjali imena krajev. Tako smo na')0r°Čevalci z vaje kar naenkrat l^ik esto v Hotedrščici znašli v — *ttTRO POSPRAVLJENA OTAVA kal« ' eneKa («1 krajev je prikora-^av enota vojakov. Na bližnjem lwniku sta pospravljala otavo sta-let'j Hožak in ženica, ki ju je teža No - možno utrudila. Kljub nujni v0: p enote je komandir enemu od tu. IKov ukazal, naj kmetici in kme-kJ^V^oči na pomoč. »Razumem!« ljt, mlad fant, prijel v roke grab-tiiaj?1' °tava je bila pospravljena naj-J Uro prej kot bi bila sicer. NIC »ZA POD ZOB« Prizorišče vaje je opiskal tudi predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Enote civilne zaščite so po letalskem napadu uspešno posredovale - Foto Sergej Kraigher - Foto: J. Bitenc J- Govekar Uspešen zaključek vojaške vaje »Blegoš 76< V torek, 19. oktobra, se je v osrednji Sloveniji, na širšem področju Polhograjskih dolomitov, uspešno končala združena taktična vojaška vaja »Blegoš 76«, ki se je začela pretekli petek. Včerajšnji zaključek vaje v osrčju Polhograjskih dolomitov, oster spopad med napadalci in branilci so spremljali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja naše republike: Sergej Kraigher, Mara Žlebnik, Janez Vipotnik, Vlado Janžič, Janez Barborič, dr. Marijan Orožen in drugi. Vaja »Blegoš 76« je bila rutinska vaja. Sodila je v redni načrt, ki ga predvideva srednjeročni program urjenja enot JLA, teritorialne obrambe in drugih obrambnih komponent. Zanimivo je predvsem, da so na strani napadalcev in branilcev v glavnem sodelovale enote teritorialne obrambe. Pripadniki teh enot so v vseh dneh vaje pokazali veliko odgovornost in visoko moralno zavest . Čeprav je bilo v vseh dneh vaje izredno slabo vreme, je le-ta že po prvih ocenah odlično uspela. Že v Podpiramo boj koroških Slovencev Predsedstvo RK ZSMS je na svoji 16. seji obravnavalo položaj Slovencev in Hrvatov v Avstriji in ob tem sprejelo naslednjo izjavo: »Sklepi avstrijske vlade in parlamenta o preštevanju manjšin ter drugi sprejeti ukrepi, ki bodo še bolj okrnili manjšinske pravice, ravnanje v parlamentu zastopanih avstrijskih strank, jasno kažejo, da so avstrijske oblasti in politične stranke klonile pred pritiski nacionalističnih, ve-likonemških šovinističnih in protimanjšinjskih sil in, da zavestno zavračajo takojšnjo in brezpogojno izpolnitev državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. S tem, ko skušajo enostransko spremeniti to pogodbo, kršijo načela helsinške konference in mednarodno sprejeta načela manj-šinjskega varstva. V takšnem ozračju raste aktivnost neofašističnih sil, zlasti koroškega Heimatdiensta, rastejo spomeniki nacističnim veljakom, šovinistične sile pa vse bolj dvigajo glave.« Predsedstvo republiške konference zato ostro protestira proti omenjenemu ravnanju in odločno podpira boj slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji. J. Govekar Tovariško srečanje v Robežu pri Apačah Zveza koroških partizanov bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 13. uri organizirala v Robežu pri Apačah tretje tovariško srečanje. Nanj vabijo vse nekdanje partizane in aktiviste in vse borce protifašiste. Na srečanju bodo na kraju, kjer je bila prva bitka slovenskih partizanov z nemškimi nacističnimi enotami, ponovno odkrili spomenik, ki je bil že enkrat postavljen 2. septembra 1973, čez dobrih štirinajst dni pa so ga koroškim partizanom sovražni zlikovci razstrelili. Pot v Robež je mogoča s treh strani: skozi Borovlje —Šmarjeto v Rožu (pred.Apačami) v Robež; čez Pliberk —Miklavčevo — Galicijo— Apače v Robež; čez Železno Kaplo — Miklavčevo — Galicijo — Apače v Robež. Na srečanju in pri odkritju spomenika bo sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Vabljeni! ponedeljek popoldne so bili po občinah in krajevnih skupnosti, na katerih področju je vaja potekala, sestanki, na katerih je bil podrobno razčlenjen potek vaje. Ugotovljeno je bilo predvsem, da naši ljudje vse bolj dojemajo koncept našega splošnega ljudskega odpora. Istočasno pa je bilo mogoče tudi ugotoviti, da DO marsikateri vojni načrt občine ali krajevne skupnosti v prihodnje še potrebno dopolnit i. »Tudi ta vaja je potrdila velike vrednote našega človeka,« je ob zaključku vaje dejal komandant ljubljanskega armadnega področja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. »Udeleženci vaje, vojaki in starešine, so pokazali visoko borbeno moralo, politično zavest, vzdržljivost, požrtvovalnost ter usposobljenost za izvrševanje najzahtevnejših borbenih nalog v zelo neugodnih vremenskih razmerah.« »Med pripravami na vajo in v enaki meri tudi med samo dinamiko borbe,« je dejal generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, »je bila še posebno izražena trdna enotnost in usklajeno delovanje vseh sestavin splošnega ljudskega odpora. Družbenopolitične organizacije in skupnosti so nam nudile vso pomoč, prav tako pa nas je povsod izredno toplo in prisrčno sprejelo tudi prebivalstvo ter nam nesebično pomagalo pri izpolnjevanju naših skupnih nalog. To je potrditev, da je zasnova koncepcije našega splošnega ljudskega odpora pravilna, obenem pa so za nas pomembne tudi mnoge izkušnje s te vaje.« Kram- Tavčar-Rok je v nadaljevanju poudaril, da so k Uspešni izvedbi vaje mnogo pripomogli organizacije zveze komunistov, zveze socialistične mladine, vojaški kolektivi ter mnogi osebni vzgledi prizadevnih starešin in vojakov. »Doseženi uspehi pri vojaškem izobraževanju v letošnjem letu, še zlasti pa na tej združeni taktični vaji, so najboljši prispevek k svečanemu praznovanju 35-let-nice naše socialistične revolucije in nastanka JLA,« je v izjavi za tisk nazadnje dejal komandant ljubljanskega armadnega območja gene-ralpolkovnik Prane Tavčar-Rok. Tudi član izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije Peter Bekeš je ob zaključku združene taktične vojaške vaje »Blegoš 76« poudaril, da so vse družbenopolitične organizacije, vse organizirane socialistične sile, na vaji delovale kot enotna fronta. Prav tako so v nekaterih krajevnih skupnostih že uspešno delovale enote narodne zaščite, vse bolj pa se v praksi uveljavljajo tudi načela družbene samozaščite J. Govekar iubi le j na. m e š anica Naročnik: r Obletnica osvoboditve Beograda V okviru proslav in prireditev ob 32-letnici osvoboditve našega glavnega mesta so v Beogradu zabeležili več pomembnih dogodkov. V pionirskem mestu na Košutnjaku je predsednik mestne skupščine Živorad Kovačevič predal pionirjem Beograda ključe centralnega objekta novega pionirskega doma. S tem so zaključili prvo fazo rekonstrukcije tega priljubljenega shajališa najmlajših. Pri medicinski fakulteti pa so slovesno proslavili začetek gradnje novega kliničnega centra te visokošolske ustanove. Do septembra 1979 V ponedeljek so stekla dela na novem odseku avtomobilske ceste Ljubljana — Vrhnika. Predvidevajo, da bo zaradi izredno težkega terena cesta odprta septembra 1979. Nova cesta bo potekala južno od sedanje, imela bo štiri vozne pasove z dvema odstavnima, v sredini pa bo ločena z zelenim pasom. Izvajalec del je GAST, veljala pa bo po sedanjih izračunih 880 milijonov dinarjev. 35 let Borbe Dnevnik Borba je proslavil 35-letnico izhajanja. Na slavnostni seji izdajateljskega sveta in delavskega sveta te časopisne hiše, ki je bila v Titovem Užicu, kjer je izšla prva številka tega glasila komunistične partije Jugoslavije, so spregovorili o njenem pomenu in razvoju. Na tej seji so ustanovili tudi nagrado Zlata značka Borbe, ki so jo kot prvemu podelili predsedniku Titu. Tito je namreč napisal uvodnik za prvo številko medvojne Borbe in v njem orisal vlogo in naloge tega časopisa. Levstikove nagrade Kot spodbudo in oddolžitev avtorjem, ustvarjalcem književnih in likovnih del za mladino, so pretekli teden podelili tradicionalne Levstikove nagrade. Prejeli so jih Svetlana Makarovič za svoje pravljice iz živalskega sveta, dr. Kazimir Tarman za poljudno znanstveno delo Zakaj zato v ekologiji ter Milan Bizovičar za ilustracije mladinske pesniške zbirke Daneta Zajca Abecedarija. Obenem so Branka Jurca, Anton Ingolič in Ivo Zor man prejeli priznanja zlata knjiga, kijih podeljujejo mladi bralci v okviru tekmovanja za bralno značko. Golf v prodaji V teh dneh so začeli sprejemati vplačila za novo vozdo VW golf, ki ga bodo novembra začeli izdelovati v Sarajevu. Cena je 92.630 din — skupaj z vsemi davčnimi dajatvami, brez dajatev pa stane 68.690 din. To je model golf IlOOccm, ki ima 50 KS, trojna vrata ter dodatno opremo, kot je greto zadnje steklo vgrajeni varnostni pasovi in še nekateri drugi dodatki. Prve avtomobile pričakujejo v decembru, januarja pa bo dobava redno stekla. Poprečni OD Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so znašali septembra v Sloveniji poprečni osebni dohodki 4056 dinarjev in so bili za 15 odstotkov višji kot septembra lani. Realni osebni dohodki pa 80 bili letos septembra za 5 odstotkov višji kot v enakem času lani. Pred dnevi se je v zgornjem delu Gorenjske začela večja vojaška vaja ene od enot teritorialne obrambe s tega področja. Na vaji so se zbrali pripadniki enote tovariša Stanka Habjana. Vaja sodi v program rednega urjenja in vzgoje teritorialcev. Treba pa je povedati, da so se v akcijo odlično vključile tudi krajevne skupnosti, na katerih področju vaja poteka. Eno od uspešnih akcij so si ogledali tudi komandant glavnega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije generalpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, komandant pokrajinskega štaba teritorialnih enot za Gorenjsko polkovnik Ljubo Kržišnik, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar, predsedniki gorenjskih občinskih skupščin, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij s področja Gorenjske ter drugi (slika zgoraj). Na vaji pa so sodelovale tudi enote milice (Slika spodaj). Pripadniki enote tovariša Stanka Habjana so na vaji pokazali veliko znanja. Zato je vaja že po prvih ocenah odlično uspela. (J. Govekar) — Foto: F. Perdan Jesenice V soboto, 23. oktobra, bo v prostorih Kazine na Jesenicah seminar za mladinske aktiviste osnovnih organizacij ZSMS Železarne. Udeležencem bodo jeseniSki družbenopolitični delavci govorili o vlogi in organiziranosti zveze socialistične mladine ter o dohodkovnih odnosih v osnutku zakona o združenem delu, ob koncu seminarja pa bodo mladi železarji sprejeli tudi delovni dogovor o bodočih nalogah. Seminar organizira komisija za idejnopolitično delo pri koordinacijskem svetu ZSMS Železarne. J. R.. Na zadnji seji predsedstva osnovne organizacije ZSMS Centra srednjih šol na Jesenicah so obravnavali sodelovanje mladih v delovnih akcijah, o vključevanju mladih v samoupravljanje na šoli, o tesnejšem povezovanju z graničarji in mladimi iz pobratene občine Valjevo ter o organizaciji javnih razprav o zakonu o združenem delu ter o idejnopolitičnem usposabljanju članstva. Mladi so se domenili, da bodo pripravili svoj program dela. M. A. V torek, 19. oktobra, je bila redna seja občinske organizacije ZKS, na kateri so kritično spregovorili o delovanju osnovnih organizacij ZK, o organiziranosti ZK ter o članstvu ZK v občini, razpravljali o delu občinske konference ZK Jesenice in njenih organov v letošnjem letu ter o programu dela občinske organizacije ZKS, konference, komiteja in njunih organov v naslednjem enoletnem obdobju. D. S. Kranj Pri skupščini občine Kranj se je v ponedeljek, 18. oktobra, sestala delovna skupina za družbeno ekonomski sistem. Delovna skupina je razpravljala o prvih osnutkih gradiva za spremembe statuta občine. Skupina deluje v okviru komisije za pripravo sprememb občinskega statuta. V torek, 19. oktobra, pa se je v Kranju sestal koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini. Obravnavali so predloge srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje do 1980. leta. V torek pa se je sestala tudi komisija za družbeni nadzor skupščine občine Kranj in med drugim razpravljala o analizi dela organov samoupravne delavske kontrole in o delovnem programu komisije. A. Ž. Radovljica Pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze v Radovljici se je včeraj, 21. oktobra, dopoldne sestal koordinacijski odbor za planiranje. Obravnavali in sprejeli so akcijski program za usklajevanje in spremljanje srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji v torek, 19. oktobra, razpravljal o izgradnji smučarskega središča Kobla v Bohinjski Bistrici. Glede na to, da manjka še sedem •garancijskih deležev za koriščenje kreditov, izvršni svet priporoča tudi drugim delovnim organizacijam, s katerimi se o izgradnji Koble pogovarja delovna organizacija Turist progres engi-neering, da se s svojimi deleži oziroma garancijskimi izjavami vključijo v izgradnjo Koble. A. Ž. Tržič V tržiški občini se sestajajo osnovne organizacije Zveze komunistov in razpravljajo o gradivu za bližnjo občinsko konferenco ZKS. Osnovne organizacije obravnavajo oceno izobraževanja komunistov v pretekli izobraževalni sezoni in razpravljajo o programu za prihodnje. Komunisti razpravljajo na sestankih tudi o programu komiteja občinske konference ZKS Tržič. Na zadnji razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Tržič so kritično obravnavali dosedanje priprave na referendum v tržiški občini. Menili so, da priprave niso bile vedno dovolj usklajene, da bi kazalo jasneje spregovoriti o objektih, ki se nameravajo zgraditi s pomočjo samoprispevka, da je treba dati čim prej gradivo v krajevne skupnosti in omogočiti, da se bodo delovni ljudje in občani sami odločili o višini predlaganega samoprispevka. Danes in jutri bo na tržiški Delavski univerzi uvajalni seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov, na katerega je komite povabil 45 kandidatov. Seminaristi se bodo dva dni seznanjali s statutom in programom ZKS in ZKJ ter odnosom Zveze komunistov do religije. Predavali bodo člani tržiškega aktiva predavateljev. -jk 24. oktober dan Organizacije združenih narodov Zgodovinska naloga svetovne organizacije Jugoslavija je bila med prvimi petdesetimi podpisnicami ustanovne listine Organizacije združenih narodov in statuta novega mednarodnega sodišča Zvezni sekretar za zunanje zadeve in podpredsednik zveznega izvršnega sveta ter vodja naše delegacije na letošnjem 31. zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov Miloš Minič je v govoru na sedežu svetovne organizacije vsestransko orisal svetovni položaj in ocenil vlogo univerzalne Organizacije združenih narodov. Med drugim je dejal, da sedanja Organizacija združenih narodov deluje v prelomnem obdobju in sredi nezadržnega vala demokratizacije mednarodnih odnosov. Noben narod ni več voljan, da bi drugemu prepuščal odločanje o svoji usodi. Narodi, je dejal Miloš Minič, niso več zadovoljni le z ugotavljanjem problemov, ampak terjajo njihovo razreševanje. t^ Tu je bistvo zgodovinske naloge Organizacije združenih nT rodov, ki je že dosegla pomembne uspehe pri utrjevanju miru in varnosti v sVetu, pri odpravljanju kolonializma in ustvarjanju pogojev ter možnosti za enakopravno mednarodno sodelovanje. Vendar nekatere sile še vedno blokirajo dejavnost svetovne organizacije in to najpogosteje s pomočjo pravice veta. Uporabljajo jo, čeprav meni večina svetovne javnosti drugače. Zato bi kazalo razpravljati o odstranitvi pravice velesil do veta. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je delegacije v palači narodov v New Yorku spomnil na besede, ki so jih na V. konferenci v Colombu izrekli o Organizaciji združenih narodov. Dejali so, da mora preiti k neposrednim in konkretnim akcijam. Kljub resolucijam je premalo tega in to je zgodovinska vloga in naloga svetovne organizacije. Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena 24. oktobra leta 1945, kmalu po zaključku II. svetovne vojne in atomski tragediji v Hirošimi in Nagasakiju, ki sta dokončno uničili militaristično Japonsko. Želja po ustanovitvi mednarodne organizacije držav za ohranitev miru na svetu in za miroljubno sodelovanje med narodi, katere obletnico ustanovitve slavimo v nedeljo, je tlela že prva leta II. svetovne vojne. Med temelje Organizacije združenih narodov in njene ustanovne listine štejemo Londonsko deklaracijo iz leta 1941, atlantsko ustanovno listino iz istega leta, deklaracijo Združenih narodov, sprejeto leta 1942 in izjave, ki so jih voditelji zavezniških držav sprejeli na moskovski in teheranski konferenci. Prvi osnutek Organizacije združenih narodov je bil oblikovan na konferenci v Dumbarton-Oaksu v VVa-shingtonu, ki je bila med 21. avgustom in 7. oktobrom leta 1944 in na kateri so sodelovali zastopniki Kitajske, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Rojstni kraj Organizacije združenih narodov pa je San Francisco, kjer se je januarja leta 1945 končala konferenca, na kateri je 50 držav, med katerimi je bila tudi Jugoslavija, podpisalo ustanovno listino.Združenih narodov in statut novega mednarodnega sodišča. Ustanovna listina pa je začela veljati 24. oktobra istega leta, ko je večina držav predložila ratifikacijske listine. Ta dan je ustanovni dan Organizacije združenih narodov! Vsebinsko bogate in plemenite besede vsebuje ustanovna listina svetovne organizacije, ki združuje od letošnjega 31. zasedanja generalne skupščine dalje 145 članic. Zadnji so bili sprejeti Sejšelski otoki. Zal se nekateri, med drugim tudi članice OZN, ne drže načel ustanovne listine. V prid svojim interesom jih spodbijajo in netijo prav tisto, proti čemur se mora boriti OZN. Jugoslavija je med tistimi članicami, ki zagovarjajo, da takšna stališča do svetovnih dogajanj ne sodijo v Organizacijo združenih narodov. Zato vztraja, da se OZN še okrepi in učinkoviteje poseže v svetovna dogajanja ter doseže načelo univerzalnosti. V Organizacijo Združenih narodov sodi vsak, ki so mu pri srcu mir, pravičnost, enakopravnost in svoboda. Tudi Veitnam in Angola, svobodni in neodvisni deželi, ki so jima vrata v OZN za zdaj še zaprta. Vendar jih bosta demokratizacija mednarodnih odnosov in prodor napredne misli v OZN odprla ... J. Košnjek Pomoč Posočju Učenci osnovne šole heroja Franca Bukovca iz Preske pri Medvodah so v drugi akciji zbiranja pomoči za Posočje zbrali 15.000 dinarjev. To je več kot 20 dinarjev na učenca. Učenci omenjene šole so se dobro odrezali že v prvi zbiralni akciji za Posočje, ko so zbrali več kot 10.000 dinarjev. -fr Škofja Loka — 50 dijakov poklicne lesne šole za lesarstvo iz Škofje Loke se je odločilo za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Posočju. Di- jaki pod vodstvom svojih učitelj.^ montaži hiš, ki Jw pomagajo pri postavlja organizacija Jelovica D. S- Po poteh borcev V Kamniku bo letošnji tradicionalni pohod po poteh druge grupe odredov jutri, 23-oktobra, s Trga prijateljstva ob 8. uri. Lanski pohod je lep0 uspel in brez dvoma bo tudi to pot. -a Škofja Loka Q V ponedeljek, 25. oktobra, bo seja občinske konference ZKS Škofja na kateri bodo razpravljali o poročilu o aktivnosti ZK v občini, o program3 usmeritvi občinske konference ZK Škofja Loka v naslednjem enoleti^L obdobju, o ustanovitvi novih osnovnih organizacij ZK in o nekaterih drug vprašanjih. Seja bo v sejni dvorani skupščine občine. D. S- Srečanje izgnancev v Goričanah V nedeljo, 24. oktobra, ob 10.30 bo na gradu Goričane Pr* Medvodah srečanje izgnancev gorenjske in zasavske regije. Srečanje o združeno z odkritjem spominske plošče izgnancem. Vzidana bo nekdanjem nemškem preselitvenem taborišču na gradu Goričane. Proslavo pripravljajo družbenopolitične organizacije Ljubljana -~ Šiška in krajevna skupnost Medvode. Slavnostni govornik ° dr. Avguštin Lah. V kulturnem programu pod naslovom Na nribu^0Jn taborišče bodo sodelovali DPD Svoboda, godba na pihala, KUD O to Župančič, moški pevski zbor, pionirski in mladinski pevski io osnovne šole Franca Bukovca. Vsi nastopajoči bodo iz medvos* krajevne skupnosti. . Grad Goričane je bil v letih 1942 do 1945 nemško taborišče »^JSl cev z Gorenjske in Zasavja. V njem je bilo v teh letih nad & zapornikov, predvsem žena in otrok, družin partizanov in talcev, o pomike so potem prepeljali v razna taborišča v Nemčiji. Glas — 3. stran Problematični osebni dohodki tržiških učiteljev Materialno in tudi moralno zapostavljanje Člani osnovnih organizacij sindikata in Zveze komunistov osnovnih šol tržiške občine so s posebnim pismom opozorili pristojne v občini in rePubliki na nevzdržne razmere v tržiškem šol-stvu, še posebej pa na zaostajanje pri rasti osebnih dohodkov Tržič - »Razpoloženje delav-®v na osnovnih šolah v tržiški slu' P°8taJa xz dneva v dan ftbše. Delovni programi so zah-eynejši, osebni dohodki pa ostalo nespremenjeni. Že lani smo posvetni delavci sklicali se-8 anek, na katerem smo razložili °je zahteve, vendar izobraže- alna skupnost ni mogla uresni-* }} naše prošnje,« poudarjajo iski učitelji v pismu, ki so ga 8i°!v ' občinskemu svetu Zveze ndikatov, komiteju Občinske kon- S2n!Ce ZKS' občinski konferenci „_ UL _ koordinacijskemu odboru . razporejanje dohodka v občini, ?lndikatu delavcev v izobraževanju l!) Vzgoji občine in republike ter ^kuPni komisiji udeležencev samoupravnega sporazumevanja za osnovne šole v Ljubljani in prek njih tržiški in tudi drugi javnosti. . Tržiški prosvetni delavci poudarki0, da so bili prikrajšani že leta j*'4, ko je vrednost točke dosegla le 1.16 dinarja. Za kalkulacijo osebnih phodkov po novi, višji vrednosti ^čke ni bilo denarja. Leta 1975 se je psern ponovila. V primerjavi z 1 kbm 1974 bi se osebni dohodki ,anko povišali za 24 odstotkov, kar J! vrednost točke ustalilo na i:*,84 lnarja. Kljub naprezanju ta vred -ost v tržiški občini ni bila dosežena ln Je obtičala na 13,26 dinarja. Enaki °sebni prejemki veljajo še danes, čeprav je bila obljubljena valori- j"e8a časa dalje precej dvignili. Za Posvetne delavce pa je še posebej ?ac»ja in so se življenjski stroški od goleče, ker so se med tem osebni drej4kmki v gospodarstvu in tudi v ryžbenih dejavnostih poviševali, n»n pa družba kljub večjim ob-eznostim tako pičlo reže kruh. Januarja letos je začel veljati nov £ravilnik o delitvi osebnih dohod-°V' ki na osnovi enakih finančnih ^°*nosti notranje drugače razpo-v Ja višino dohodka. Desetmesečna .reanost točke je za zdaj 10 dinar-• .• Osebni dohodki učiteljev zaostalu*0 Za niožnostmi novega samo* korr?V-nega sP°razoma in dosegajo ne tJ ^ odstotkov dovoljene viši-trž'5L^° zna^aJ° osebni dohodki na osnovnih šolah za učitelja jevZ str°kovnega izpita 3310 dinarja ' za učitelja s strokovnim izpitom ^Prakso do petih let 3640 dinarjev, ko Predmetnega učitelja brez stro-.'jgg^ega izpita in višjo izobrazbo Peti C*in' s strokovnim izpitom in sor °. Prakso 4240 din, za profe-ko\!a Visoka izobrazba) brez stro-nil*n^ga izpita 4420 din, s strokoven ,zP'tom in petletno prakso pa ^ga n' P° ananti^ni ()ceni delov-Psih0 vi^arJ.ev, za socialnega delavca z h '■'0 izohravK/* l««n sinovim, narjev. Z leti se za vse kategorije osnovne postavke zvišujejo, vendar le-te ne morejo odtehtati slabega osnovnega nagrajevanja. Učitelji v pismu tudi navajajo podatke o osebnih dohodkih tajnikov, ki znašajo upoštevajoč službena leta od 3450 do 3860 dinarjev, računovodij (od 3750 do 4200 dinarjev), glavnih kuharic (od 3250 do 3640 dinarjev), kuharic (od 2900 do 3250 dinarjev), hišnikov (od 2950 do 3300 dinarjev) in snažilk, katerih osebni dohodek začenja pri 2000 dinarjih in se ustavi pri 2240 dinarjih. ZA REGRESE, JUBILEJNE NAGRADE IN IZOBRAŽEVANJE NI DENARJA! Člani sindikalne organizacije in komunisti tržiških osnovnih šol opozarjajo tudi na pičlo odmerjena sredstva za osebne dohodke vodilnega administrativnega in tehničnega kadra (VAT). 20-odstotni delež za te namene je prenizek najmanj za 7 ali 8 odstotkov. Ne samo v Tržiču, ampak tudi drugje so že vprašali, če < ravnatelj kot pedagoški vodja sploh sodi v to skupino? Nadalje v Tržiču ni denarja za izobraževanje, ki bi moral dosegati 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov, za regres za prehrano, ki bi moral znašati 250 dinarjev, v Tržiču pa znaša le 150 dinarjev, in za jubilejne nagrade. Kritično je tudi pri denarju za materialne izdatke in za revalorizacijo amortizacije. Prosvetni delavci pozivajo občinsko in tudi republiško družbenopolitično skupnost, naj jim prisluhne in skuša prispevati k enakopravnejšem položaju delavcev v vzgoji in izobraževanju. Za marsikoga od teh je takšen odnos vzrok za malodušje, za vse pa materialna in tudi moralna klofuta, kar ni v skladu z besedami, ki smo jih o vzgoji in izobraževanju na najrazličnejših ravneh že izrekli in zapisali. Malodušje in apatičnost utegneta imeti dolgoročne posledice in teh se moramo zavedati že danes. Čutile jih bodo predvsem generacije, ki prihajajo,.. J. Košnjek Popravek V oglasu Ljubljanske banke, enote Radovljica, objavljene v Glasu št. 82 dne 19. oktobra, kjer objavljajo prosto delovno mesto blagajnika dinarsko valutne blagajne, je pomotoma izpadlo, da je delovno mesto blagajnika v Bohinjski Bistrici. Nastop dela 1. decembra 1976. Predložiti je potrebno potrdilo o nekaznovanju. mesta je startna osnova za 5ihol.oga z visoko izobrazbo 4800 vj§jarJev, za socialnega delavca z r«vn !Z?brazl>o 3860 dinarjev in za ,atelja z nad 30 let dela 6720 di- DOGOVORIMO SE PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Škofja Loka — V sredo, 27. oktobra, bo skupna seja zbora združe-r ^a dela in zbora krajevnih skupnosti, pred sejo pa sestanek, na kateri n:l.bodo delegati zborov spregovorili o položaju slovenske manjšine . Koroškem ter se z žalno svečanostjo poklonili spominu pokojnemu Panu pobratene občine Sele na Koroškem, Velik Hermanu, tih • SeJ' b°do razpravljali o predlogu odloka o minimalnih tehnie- n in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih °storov v stanovanjskih hišah, o predlogu odloka o spremembi in v Polnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stano-Cii L* ° Dredlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o amortiza-dc i dobi stanovanjskih hiš in o predlogu odloka o spremembi in j: Polnitvi zazidalnega načrta za mestni center v Škofjl Loki. V nada-Hr< anJu seJe bodo delegati obravnavali še predlog odloka o spremembi n oanističnega načrta mesta Škofja Loka in potrditvi zazidalnega <-'rta Stare Loke — Center slepih in slabovidnih, s poročilom o pri-lo V na gradnjo Splošnega socialnega zavoda v Skofji Loki, o pred-1977 Pro£rama dela občinske skupščine za obdobje julij 1976 do junija j ■ '.o poročilu odbora za izvedbo tekmovanj Po stezah partizanske °vice ter o predlogu sklepa o potrditvi poroštva za najeto posojilo. D. S. AMORTIZACIJSKA DOBA STANOVANJSKIH HIS Škofja Loka — Na osnovi zakona o stanarinah predpiše t^°rt'zacijsko dobo za stanovanjske hiše občinska skupščina in pri be uPošteva poprečno dobo trajanja hiše glede na konstrukcijo stav le' , kovost materiala in vgrajenih elementov. Doslej je bila enotna, *0()f e na konstrukcijo stavbe in kakovost materiala in je trajala Pij-u posamezne vrste objektov je zdaj predpisana različna amortiza-aHi doba: za zidane zgradbe 100 let, za montažne HO oziroma 50 let, °r\'Zac'Jska stopnja pa je en odstotek, 1,25 odstotka in 2 odstotka. vd nova za določitev amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj ^ r,JŽbeni lastnini je enaka osnovi za izračun stanarine. D. S. Najboljši ponudnik za komunalno ureditev /. oktobra letos je bil v Glasu objavljen javni natečaj podjetja Domplan Kranj o oddaji dveh stavbnih parcel za gradnjo dveh vikend hišic na Možjanci. V razpisu javnega natečaja je rečeno, da je izklicna cena za komunalno ureditev vsake stavbne parcele 26.100 dinarjev. Poleg tega pa je treba plačati še odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 dinarjev za kvadratni meter. Najboljša ponudnika pa da sta tista, ki ponudita najvišjo ceno za komunalno ureditev parcele. Na pogled je razpis razumljiv in jasen. Javni natečaj namreč predvideva oziroma določa izklicno ceno in tudi to, da uspe na takšnem natečaju tisti, ki je najboljši ponudnik. Manj razumljivo pa je v tem razpisu določilo, ki pravi, da je najboljši ponudnik tisti, ki ponudi najvišjo ceno za komunalno ureditev parcele. Znano je namreč, da že nekaj časa občinske skupščine, ki sprejemajo odloke o zazidalnih načrtih kot sestavni del zazidalnih načrtov, obravnavajo in sprejemajo tudi pravilnike o izvajanju le-teh. Takšni pravilniki pa določajo z eno besedo vse tehnične normative, kako je po zazidalnem načrtu treba urediti komunalne naprave, kakšna naj bo zunanja ureditev in drugo. Skratka, takšen pravilnik je opisni del zazidalnega načrta. Prav tu pa je nejasnost z omenjenim razpisanim javnim natečajem za dve vikend hišici na Možjanci. Če je komunalna ureditev predpisana za to območje oziroma predpisana in določena za oba vikenda, potem je najbrž jasno, da mora biti komunalna ureditev takšna in prav nič drugačna kot je določena in da zato tudi toliko in toliko stane. Iz razpisa pa je moč razumeti, da h<> tisti, ki bo ponudil največ od izklicne cene, imel tudi boljšo komunalno ureditev od do(očene. Ker so v omenjenem razpisu tovrstna določila o najboljšem ponudniku svojevrstna novost (saj smo bi/i pri nas nasploh zdaj vajeni, da podobni razpisi o javnih natečajih določajo kot izklicno ceno le en znesek predračuna na kvadratni meter zemljišča; kakrš no koli drugačno licitiranje je menda tudi nepravilno), bi bilo morda prav, da bi podjetje Domplan Kranj pojasnilo, kaj pomeni dejansko boljša ponudba oziroma najvišja od izklicne cene za komunalno ureditev stavbne parcele. A. Z. jugobanKa kreditna banka koper kreditna banka maribor ljubljanska banka v oktobru sije sonce, ki greje pozimi .... Odbor za kadrovske zadeve Tekstilni center Kranj TOZD Tekstilna tovarna Zvezda objavlja prosti delovni mesti 1. obratnega ključavničarja 2. čistilca strojev Pogoji: . , pod 1.: poklicna šola - kovinarske smeri z 1-letno prakso. Poskusno delo traja 2 meseca; pod 2.: osemletka s 6-mesečno prakso. Poskusno delo traja 1 mesec. Prošnje z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: TC Kranj, TOZD Tekstilna tovarna Zvezda, splošni sektor, Kranj, Savska c. 46. Na podlagi pristojnih organov TOZD gradbena enota Tržič pri SGP Projekt Kranj razglaša prosto delovno mesto: skladiščnika TOZD Pogoji: K V in 3 leta delovnih izkušenj ali osemletka in 5 let delovnih izkušenj, poznavanje materialov, znanje vodenja kartoteke in zdravstvena sposobnost. Razpis velja 8 dni po objavi. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1. Splošno gradbeno podjetje Tržič nudi kupcem stanovanja v Bistrici pri Tržiču, in sicer trosobna v izmeri 78 kv. m in enosobna v izmeri 40 kv. m. Stanovanja so zgrajena v neposredni bližini osnovne šole, otroškega vrtca, treh samopostrežnih trgovin in avtobusne postaje, od koder so zelo ugodne avtobusne zveze (lokalni in medkrajevni promet). Stanovanja bodo vseljiva do 31. 12. 1976. Podrobnejše informacije dobite na upravi podjetja ali po telefonu 50-288. iz glasil delovnih organizacij GLASNIK GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA BOLJŠE DRUGO POLLETJE Letošnje prvo polletje je bilo za kolektiv Gorenjske predilnice iz Škofje Loke dokaj »neobetavno«. Izračuni so namreč pokazali, da je prva polovica leta škofjeloškim predilničarjem prinesla precejšnjo izgubo. Toda rezultati ob koncu avgusta so že povsem drugačni. Škofjetočani so namreč prodajni plan za prvih osem mesecev letošnjega leta že za malenkost prekoračili. Predvsem so prodali veliko jerseva in ročnega prediva. IZLET ZA UPOKOJENCE Gorenjska predilnica iz Škofje Loke je tudi letos povabila na izlet svoje upokojence. Letošnji izlet je bil že sesti po vrsti. Tokrat so upokojenci iz Gorenjske predilnice obiskali slovensko Koroško, nekateri pa so se podali tudi na ono stran meje — v Avstrijo. NAGRADE ZA ZVESTOBO Ob dnevu kolektiva so v Gorenjski predilnici nagradili tudi najzvestejse« člane delovne organizacije. Za 25-letnico dela v Gorenjski predilnici so prejeli priznanja: Kristina Blažir, Mihaela Omahen, Monika Bertoncelj, Dora Karuzo, Marija Tvrdy, Jožefa Avguštin, Ivanka Porenta, Gabrijela Boncelj, Angela Gaber, Amalija Simčič in Stanislava Curk. Za 15-letno delo pa je prejelo priznanje 10 članov kolektiva. ZELEZOR USPEH VARILCEV IZ ŽELEZARNE Jesenice — Pod pokroviteljstvom delovne organizacije Gorenje-Varstroj je bilo letos v I^endavi republiško tekmovanje varilcev, ki so se ga udeležili tudi delavci jeseniške Železarne. Jeseni.ški varilci so v posameznih postopkih varjenja dosegli od lične rezultate, tako da se jih bo kar pet udeležilo zveznega tekmovanja v Novem Sadu, kjer bo pokrovitelj predsednik republike tovari.š Tito. V republiški reprezentanci bodo tako Angel Znidaršič, Jernej Markež, Dušan Škrjanc, Edvard Tišov in Franc Peternel. PROBLEMI DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK Jesenice — V jeseniški Železarni so pripravili na pobudo raziskovalnega centra za samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije pogovor z delavci iz drugih republik. Samo v Jeseniški Železarni je od ti'Miti zaposlenih delavcev kar 1596 delavcev iz drugih republik in pokrajin. Na pogovoru so spregovorili o stanovanjski problematiki, o izobraževanju ter o aktivnostih v prostem času. slovenske železarne tovarna vijakov plamen kropa PROIZVODNJA IN PRODAJA V Tovarni vijakov Plamen v Kropi so avgusta izdelali 720.964 kilogramov raznih izdelkov in tako presegli operativni plan za 3 odstotke. V primerjavi z lanskim avgustom pa se je proizvodnja zmanjšala za 3 odstotke ob 2-odstotnem /.manjšanju zaposlenih. Sicer pa so v letošnjih osmih mesecih izdelali 6,203.340 kilogramov raznih izdelkov in tako presegli plan za 4,3 odstotka. V primerjavi z istim obdobjem lani pa so povečali količinsko proizvodnjo za 8,7 odstotka ob 0,4-odstotnem zmanjšanju zaposlenih. Avgusta letos so prodali 715.781 kilogramov izdelkov. Od tega so izvozili 464.713 kilogramov. V letošnjih osmih mesecih pa je znašala prodaja 6,311.037 kilogramov izdelkov. Izvozili so 4,359.391 kilogramov. Tako se je prodaja v primerjavi z lanskimi osmimi meseci v kilogramih povečala za 17 odstotkov, po vrednosti pa za 15 odstotkov. Izvoz se je v primerjavi z lanskim osemmesečnim obdobjem povečal za 36 odstotkov, po vrednosti pa za 34 odstotkov. POSOJILO ZA CESTE V Plamenu je do srede minulega meseca od 520 zaposlenih vpisalo posojilo za ceste 454 delavcev. Vpisali so 902.180 dinarjev. Tako je do takrat 87 odstotkov vseh zaposlenih izpolnilo 92 odstotkov predvidene vsote. Podjetje kot pravna oseba (ki sodi v tako imenovano skupino C) bo odločalo o vpisu posojila ta mesec. Delavski svet bo preučil tudi možnost namenskega vplačila za obnovo ceste Podnart - Lipnica. V občini je namreč obvezni del posojila že vpisan, z viski pa občina razpolaga sama. Obnova ceste do Podnarta je problem, ki bi ga bilo treba čimprej resiti. alpin« /// IZVOZ PO PREDVIDEVANJIH V tovarni obutve Alpina v Zireh pričakujejo, da bodo do konca leta izpolnili izvozni načrt za letošnje leto. IMan trenutno še ni dosežen To pa je treba pripisati predvsem kasnim naročilom, kratkim dobavnim rokom, in ne nazadnje tudi dejstvu, da je mogoče v ZDA in Kanado pošiljati izdelke s kontejnerji le do konca avgusta, vse nadaljnje »odpreme« pa so vezane na letalski prevoz. Kljub vsem prizadevanjem kolektiva se namreč doslej letalskim prevozom še ni bilo mogoče izogniti. Tako so iz Alpine v septembru in deloma tudi v oktobru »izvozili« z letali okrog 47(X) parov smučarskih in približno 15.000 parov tekaških čevljev. Stisko v zvezi s prevozi na »bližja« tržišča - v Švico, ZR Nemčijo in Avstrijo - pa Zirovci »rešujejo« s svojimi kamioni. Ko konca avgusta so v Alpini izvozili .129.255 parov obutve v skupni vrednosti 3,900.000 dolarjev S tem je je bil načrt izvoza na zahodna tržišča v celoti izpolnjen, nekoliko pod predvidevanji pa je bil izvoz na vzhod. ODPRAVITI NADURNO DELO Nekateri oddelki v tovarni obutve Alpina v Zireh so zaradi bližajoče se zimske sezone v zadnjem času izredno obremenjeni. Inozemski kupci namreč trdno vztrajajo pri postavljenih rokih za dobavo smučarskih čevljev in druge zimske obutve. V nekaterih oddelkih Alpine zato v zadnjem času močno primanjkuje delavcev. Spričo tega morajo mnogi zaposleni v Alpini opravljati tudi nadurno delo. Nadurno delo je vsekakor posledica neusklajenosti med prodajnimi in proizvodnimi zmogljivostmi. V Alpini ugotavljajo, da je delo po rednem delovnem času dokaj »neprimerno« da se ne dosegajo zaželeni delovni učinki, zato ga bode skušali čimprej odpraviti. Nove cene nekaterih živil Zaščita delovnih ljudi z najnižjimi osebnimi dohodki Zvezni izvršni sVet je v ponedeljek v dogovoru z republikami in pokrajinama sprejel sklep o popravku cen pšenice, moke, kruha, peciva, jedilnega olja, sladkorne pese, neluščenega riža, odkupnih cen svinj in svežega svinjskega mesa. V zveznem komiteju za informacije so povedali, da so spremembe cen nujne zaradi nadaljnje rasti proizvodnje in rednega oskrbovanja. Zvezni izvršni svet se je dogovoril z republikami in pokrajinama, da ne bo več kompenziral cen pšenice, temveč se bodo povečale cene moke. Zvišanje cen moke pa terja tudi podražitev kruha. Prav tako je bilo sklenjeno, da se poveča proizvodna cena olja za 2,40 dinarja pri kilo- gramu. Še naprej pa bo priznana kompenzacija v znesku 2,40 dinarja za kilogram. Prodajna cena sladkorja se ne bo spremenila. Prav tako ne bo prišlo do povišanja maloprodajnih cen riža. Poveča pa se odkupna cena svinj od 16,94 na 19,50 dinarja za kilogram. S tem pa se poveča poprečna maloprodajna cena svinjskega mesa od 35 na 40,90 dinarja za kilogram. Vse te spremembe bodo kot ocenjujejo obremenile življenjske stroške za približno tri odstotke. Kot meni zvezni izvršni svet, na tem področju do konca leta ni pričakovati novih podražitev, ker bi to lahko ogrozilo dosedanje napore in uspehe pri stabilizaciji cen in življenjskih stroškov. Naložbe v kmetijstvo Občinska konferenca SZDL Jesenice organizira javno razpravo o kmetijstvu in njegovih problemih v jeseniški občini — V prihodnjih letih izdatne naložbe Jesenice — V jeseniški občini je skupaj 37.400 hektarov skupnih kmetijskih površin, od tega 21.4(X) v družbeni lasti. S kmetijstvom se ukvarja 10 odstotkov prebivalcev občine, izključno pa od kmetijstva živi le 2,5 odstotkov prebivalcev ali 624 ljudi. Jeseniška občina ima tako izrazito industrijski značaj, obenem pa zelo malo kmetijskega prostora. Zato mora občina še posebno pozornost posvetiti ohranitvi in smotrnemu izkoriščanju tega prostora. V občini ni nobene kmetijske organizacije združenega dela, kmetje so vključeni v kmetijsko-živilski kombinat Kranj, temeljno organizacijo Kooperacijo Radovljica. Za jeseniško občino so značilne tudi majhne in razdrobljene kmetije, ki pa nimajo veliko tržnih viškov; razdrobljenost tako kultur kot razmestitve zemljišč pa dodatno vplivata na donos kmetijstva. Njive in vrtovi predstavljajo le 666 hektarov površine, ki je skoraj vsa v zasebni lasti. Posebnega razmaha poljedelstva in tudi sadjarstva, ki je na 175 hektarih površine, ne pričakujejo. Več kot 3000 hektarov je travnikov in skoraj 4000 hektarov pašnikov. Zato je smiselno nadaljevati s preusmerjanjem kmetijstva v živinorejo, proizvodnjo mesa in mleka. 2e danes je v občini 48 kmetij, ki so se preusmerile v živinorejo in ki dajejo tržne viške mleka, mesa in plemenske živine, 42 pa se jih bo preusmerilo v naslednjih letih. V naslednjem obdobju predvidevajo v jeseniški občini 4 milijone naložb v kmetijstvo. Naložbe bodo večinoma za modernizacijo hlevov, obnovo gospodarskih poslopij, za gradnjo silosov za seno in za krmo, za nabavo kmetijskih strojev ter za opremo mlekarn. Razen kmeta bodo NA DELOVNEM MESTU »Najprej sem delala v gostinstvu,« mi je pripovedovala Francka Lavtar iz Stra-hinja pri Naklem »Potlej nekaj let nisem bila zaposlena. Veste, poročila sem se, nato smo gradili hišo, dobili smo naraščaj v družini... Otroka z možem nisva imela kam dati v varstvo. Zato sem bila nekaj časa doma. Pred dvema letoma pa sem se ponovno zaposlila.« Francka je zdaj zaposlena pri podjetju »Tobak« iz Ljubljane. Na kranjski avtobusni postaji, v njeni neposredni bližini, prodaja časopise, cigarete, srečke jugoslovanske loterije, galanterijske predmete .. »Zakaj sem se odločila za ta poklic? Mislim, da predvsem zato, ker sem blizu doma, ker imam odlične avtobus- financirali še kreditno-hranilna služba pri zadrugi ali pri GG Bled. V jeseniški občini so kreditni pogoji ugodnejši kot sicer, saj razliko med plačanimi in dejanskimi obrestmi krijeta občina in deloma republiški sklad. Ugodnejši kreditni pogoji pa lahko bistveno vplivajo na investicije in modernizacijo kmetij. V jeseniški občini je deset pašnih skupnosti, ki sodelujejo s TOZD Kooperacija Radovljica. Tudi za ureditev pašnikov so predvidena izdatna sredstva in računajo, da se bo število glav živine povečalo na pašnikih za 10 odstotkov. Tudi za razvoj kmečkega turizma naj bi v prihodnje poskrbeli, saj predstavlja dodaten vir dohodka, obenem pa zahteva urejene kmetije in razvito kmečko okolje. Vsem tem vprašanjem bodo posvetili javno razpravo o kmetijstvu, ki jo po krajevnih konferencah SZDL organizira občinska konferenca SZDL Jesenice v teh mesecih. Pripombe in priporočila javne razprave bodo nedvomno velik prispevek k ureditvi še tistih perečih vprašanj, s katerim se srečuje kmetijstvo v občini, ki je izrazito industrijska, a mora zato toliko bolje poskrbeti za skladen razvoj kmetijstva. j-j g Rekordni izvoz V tovarni barv in lakov Color Medvode so v mesecu septembru dosegli rekordni izvoz, saj so na tuja tržišča prodali 800 ton izdelkov v vrednosti 1,2 milijona dolarjev. V 9 mesecih letos so tako uspeli prodati že za nad 5 milijonov dolarjev avto-emajlov, ladijskih in fasadnih barv ter umetnih smol, predvsem v Sovjetsko zvezo. -fr ne zveze, ker imam z avtobusne postaje do delovnega mesta vsega dvajset metrov.« Francka pravi, da je s službo zadovoljna. Njen delovni dan je dolg sedem ur. »Če začnem delati ob pol šestih, sem prosta ob pol enih popoldne, če pa začnem delati ob pol enih, sem prosta ob pol osmih,« pravi Francka, ki je sicer rojena na Dolenjskem, a se zdaj prišteva že za pravo Gorenjko. Tu namreč živi že kar nekaj let. »Od časopisov mi gredo .najbolje v promet' revija Jana, Antena in Avto,« mi je dejala prijazna prodajalka v kiosku na kranjski avtobusni postaji, »pa tudi Glasa prodam kar precej. Po petinšestdeset izvodov ga prejmem in le redkokdaj mi ostane kak primerek. Med dnevnimi časopisi pa je seveda zanimanje za oba ljubljanska dnevnika — Delo in Dnevnik.« In kako je s prodajo srečk jugoslovanske loterije? »Kar dobro gredo v promet,« pravi Francka. »Pa tudi precej srečnežev je že bilo med kupci srečk v mojem kiosku. Dobitki po 100 ali 200 starih tisočakov v preteklih dveh letih sploh niso bili redki, nek možak pa je ,zadel' kar stari milijon din.« Kiosk »Tobaka« na kranjski avtobusni postaji je brez dvoma meti najbolj »prometnimi« v gorenjski metropoli. Zato je bilo tudi pogovor treba večkrat prekiniti. »Problemov praktično ni,« je dejala Francka. »Edino v .prometnih konicah', to pa je pred šesto uro zjutraj in po drugi uri popoldne, je treba izredno hitro streči. Stranke imajo do mene v glavnem dokaj kulturen odnos. No, včasih se resda najde tudi kak ,naka-jen* možak, ki zahteva vse mogoče. Toda z lepo besedo je mogoče tudi take .primerke' na hitro odpraviti.« Fa želje za prihodnje? »Službe ne nameravam menjati,« pravi Francka. »Le to bi si želela, da bi bile plače nekoliko boljše. Resda smo plačani po prometu, toda na mesec zaslužim komaj po 300 starih tisočakov. Toda, veste, dela je tu veliko. Smo pač na prometnem kraju, na mestu, mimo katerega gre vsak dan na stotine ljudi.« J. Govekar V Sloveniji se bodo dolgoročno lotili urejanja cen ene vrste kruha, in sicer tistega, katerega potrošnja je največja. Pri tej vrsti bodo vodili politiko zaščite potrošnika. Soglasje k novim cenam kruha so v začetku tedna dali tudi izvršni sveti občinskih skupščin na Gorenjskem. Nova cena črnega kruha je 4,50 dinarja za kilogram, polčrnega 5 dinarjev, polbelega 5,80 in belega 6,80 dinarja za kilogram. Nove cene veljajo na Gorenjskem od srede, 20. oktobra. Pri specialnih vrstah kruha pa se povečajo cene za 0,15 dinarja za kilogram. Poleg povečane maloprodajne cene svinjskega mesa se za 10,1 odstotka povečajo tudi cene mesnih izdelkov. Živinorejska poslovna skupnost pa je dala zahtevek Zavodu SRS za cene, da se povečajo odkupne cene mlademu pitanemu govedu za 1,50 dinarja za kilogram žive teže zaradi ukinitve republiške premije. Za zaščito standarda delovnih ljudi z najnižjimi osebnimi dohodki je izvršni svet SR Slovenije sprejel predlog naslednjih ukrepov. Vsem upokojencem se bodo na račun redne uskladitve pokojnin na podlagi porasta nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji v letu 1976 v primerjavi z letom 1975 zagotovile večje akontacije, ki bodo upoštevane pri izplačilu povečane pokojnine za januar. Upokojenci, ki dobivajo varstveni dodatek, dobo novembra in decembra dobili enkratno pomoč v obliki posebnega dodatka. Dodatna sredstva družbene denarne pomoči naj bi znašala 30 do 40 dinarjev na mesec na osebo. S prvim novembrom pa naj bi se povečali tudi otroški dodatki in druge denarne pomoči. Zakaj v Kranju ni industrijske prodajalne Iskre? Kranj — To vprašanje je bilo brez odgovora zastavljeno na torkovem zasedanju izvršnega sveta občinske skupščine, ko je obravnaval trenutno stanje in srednjeročne programe trgovine v kranjski občini. Kranjska industrija ima vet ali manj že svoje specializirane trgovine: Sava, Tekstilindus, Planika, medtem ko naš jugoslovanski industrijski velikan niti v Kranju, ki je zibelka Iskre, niti na Gorenjskem nima nobene svoje trgovine. Da. o servisu niti ne govorimo, naj mi prizadevni delavci servisa ne zamerijo, imena servis skoraj ne zasluži. Neugledni prostori in neprimerni delovni pogoji za delavce servisa to je bežna ocena. In pri tem Iskra prav letos proslavlja kar 30-letnico obstoja! Ugled in reklama ter ime nekega kolektiva se ne ustvarja samo z reklamo pred TVi temveč s svojo aktivno prisotnostjo med svojimi potrošniki številnih kvalitetnih izdelkov! In lahko rečemo, da je le-teh na Gorenjskem zadosti, pa še več jih bi bilo, če bi bili ostvarjeni še drugi »pogoji«, o katerih je govora prav v tem članku. I. S. Novo v kamniških trgovinah Ta mesec je prenehala nedeljska dežurna služba v kamniških trg°" vinah z živili. Obeta pa se tudi sprememba v sobotah. Zdaj so vse trgovine z živili odprte v sobotah do 19. ure, vendar pa razmišljajo, da bi jih zapirali že opoldne kot trgovine s konfekcijo in tehničnim materialom-Za potrebe kupcev pa bi bili ob 3o-botah tudi popoldne odprti dve trgovini, tako da bi se vse trgovin« zvrstile v enem mesecu. -a DO Varnost Ljubljana TOZD Varovanje premoženja Kranj Koroška 17 objavlja prosti delovni mesti dveh obhodnih varnostnikov za področje Kranja Pogoji: 1. Poklicna ali vsaj popolna osnovna šola 2. Pozitivno opravljen preizkus znanja 3. Odslužen vojaški rok 4. Moralno in politično neoporečen 5. da sme nositi orožje 6. da ima šoferski izpit A in B kategorije in lastno prevozno sredstvo Interesenti naj pošljejo prošnje v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov. Merkur veleželeznina Kranj TOZD Prodaja na debelo Odbor za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu razglaša prosta delovna mesta več skladiščnih delavcev s stanovanjem v bližnji okolici Kranja Prošnje z opisom dosedanjih službovanj naslovite na naslov Merkur veleželeznina Kranj, Koroška 1, Kadrovska služba v 15 dneh po objavi. Slovenske železarne Tovarna verig Lesce n. sol. o. TOZD — Orodjarna, Lesce Alpska cesta 43, Lesce objavlja po sklepu komisije za urejanje MRD TOZD - Orodjarna razpis 5 prostih delovnih mest »rezkalec« Pogoji: — K V rezkalec — 1 leto prakse v poklicu Po sklepu komisije se na razpisana mesta lahko javijo tudi kandidati s kvalifikacijo »strugar« ali »orodjar«. Prednost pri izbiri bodo imeli po vrstnem redu kandidati s kvalifikacijo rezkalec, strugar, orodjar. Prijave z vsemi razpisanimi dokazili je treba vložiti na kadrovskem oddelku Tovarne verig Lesce najkasneje do vključno 29. 10. 1976. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v 15 dneh po poteku objavljenega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Petek, 22. oktobra 1976 Glas 5. stran Številne prireditve ob prazniku 2iri — Prebivalci krajevne skupnosti Žiri pričakujejo letošnji krajevni praznik, 23. oktober, na ta dan Pred triintridesetimi leti so namreč enote XXXI. divizije, v neposredni bližini Zirov pa sta se takrat zadrževali tudi Vojkova in Prešernova brigada, osvobodile kraj, v Zireh je °il takrat ustanovljen tudi prvi narodnoosvobodilni odbor na Gorenjskem, z velikimi delovnimi uspehi- Zirovci bodo dobili že dolgo težko Pričakovano vzgojno varstveno ustanovo, novo moderno telovad-nico, trim stezo, v prihodnjih dneh Pa bo dobil asfaltno prevleko tudi Poldrug kilometer dolg cestni odsek Proti Račevi. »Vrtec smo začeli graditi s skoraj dveletno zamudo,« mi je £ejal ravnatelj šole Padlih prvo-oorcev iz Zirov Slobodan Poljanšek. »Razmere za delo v stari vzgoj-novarstveni ustanovi pa so bile *e zdavnaj izredno slabe. Zdaj 8mo zadovoljni. Z veliko požrtvovalnostjo domačinov, ob po-**j°či občinske skupnosti za otroško varstvo ter ob pomoči še Jjekaterih drugih bomo dobili sodobno urejene prostore za varstvo naših najmlajših. Novi vrtec ,° lahko sprejel 141 malčkov. V Jaslih bo med drugim, denimo, ,ahk0 našlo varstvo tudi šest-J?aJ8t otrok, ki so stari manj kot c*v© leti ter osemnajst otrok v starosti od dveh do treh let. V Prostorih vrtca je urejena tudi kuhinja, ki bo lahko popolnoma »Pokrila' potrebe celodnevne so-let» ki jo nameravamo uvesti. V nJeJ bo namreč mogoče pripraviti dnevno nekaj več kot sedemsto obrokov hrane. Približno toliko pa imamo trenutno tudi Učencev. Novi vrtec naj bi pokril Potrebe kraja za približno pol-Grugo desetletje.« Seveda pa je treba povedati, da so v vrtcu najsodobneje opremljeni uoi vsi drugi prostori, ki so potrebni 2a nemoteno delo. Med drugim je v nJern moderno urejena pralnica. . Nova telovadnica je dolga štiriintrideset in široka šestnajst metrov, *}atribunah pa je prostora za nekaj Vec kot štiristo gledalcev. Razpisna komisija Servisnega podjetja Kranj, Tavčarjeva 45 razpisuje delovno mesto skladiščnega delavca Poleg splošnih pogojev, mora °iti fizično sposoben opravljati težaška dela in imeti odslužen vojaški rok. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. »To je brez dvoma eden najmodernejših tovrstnih objektov pri nas,« pravi Slobodan Poljanšek. »Pričakujemo, da bomo že v najkrajšem času v naši »športni dvorani' lahko gledali tudi kvalitetna športna tekmovanja, tekme naše zvezne lige, tu mislim predvsem na košarko, ter morda tudi razna mednarodna tekmovanja. Lahko pa povem, da je trenutno za nami šele prva etapa gradnje. Projektant inž. arhitekt Dušan Moškon pa je ,rešil' že drugo etapo. Zgraditi nameravamo namreč še deset učilnic za kabinetni pouk, knjižnico, predavalnico, večnamenski prostor ter garderobe, ki jih nam tokrat še ni uspelo urediti. Pri gradnji nam je izdatno pomagal izvajalec del SGP Tehnik iz Škofje Loke s premostitvenim kreditom, republiška ter občinska telesno kulturna skupnost. Šestin-štirideset odstotkov za kritje stroškov gradnje je gotovinskih sredstev, ostalo pa so krediti. To pomeni, da so obveznosti ži-rovske krajevne skupnosti tudi v prihodnje velike. Pred nami je namreč še druga etapa gradnje. Skoda bi bilo, da bi začeto delo prekinili. Zato že zdaj menim, da bo potrebno samoprispevek podaljšati. In mislim, da bodo krajani, ki so že doslej odstopili marsikateri dinar za napredek kraja tudi tokrat ,za'.« Celotna investicija — gradnja vzgojno varstvene ustanove in telovadnice znaša približno 15 milijonov din. Vrtec z opremo bo veljal približno 7,9 milijona din, telovadnica pa 7,2 milijona din. Zirovci so že pred časom začeli obnavljati tudi nekaj več kot dva kilometra dolg cestni odsek iz Zirov proti Račevi. Nekaj kilometrov »prometne žile« skozi Novo vas so asfaltirali že pred časom, zdaj pa je na vrsti polaganje asfaltne prevleke, asfaltni trak bo širok kar pet metrov, naprej po cesti, ki pelje proti Smrečju ter dalje proti Notranjski in Primorski. Vsa dela, izvajajo jih delavci Cestnega podjetja iz Kranja, doslej pa so cestno traso že razširili in utrdili, bodo veljala približno 2,7 milijona din. Tudi trim steza ob vznožju Žirov-skega vrha je za žirovske športnike nedvomno velika pridobitev. Dolga je dva in pol kilometra, na njej je dvajset postaj, gradnja pa je veljala približno 50.000 din. Kajpak so Zirovci pri gradnji prispevali tudi veliko število prostovoljnih delovnih ur. Treba je omeniti, da so prebivalci Zirov v letošnjem letu dobili še več pomembnih pridobitev. Tovarna obutve Alpina je začela graditi novo proizvodno skladiščno dvorano, prav tako pa je treba povedati, da bo nove proizvodno-poslovne prostore začel graditi Kladivar, da je bil zgrajen nov televizijski pretvornik, da so prizadevni prebivalci kraja zgradili športno-rekreacijski center »Jezera«, da je nove prostore dobil radio- tri£^*u* In Prizadevni žirovski telesnokulturni delavci so v kraju uredili tudi m stezo. Dolga je 2500 metrov in ima 20 postaj. - Foto: F. Perdan Smetišče pri Kovorju urejajo Tj-j*^ ~~ Komunalno podjetje os ^ Je pred leti uredilo pri Kovorju K0 ^e tržiško odlagališče smeti. vas^0rJani in prebivalci okoliških Ko! S° se nad smetiščem hudovali in OrJiJ1 Un.alnemu podjetju očitali, da rja 8&Ušče smeti ni dobro urejeno in ojj 2ažiganje smeti ter odpadkov gmažuje okolico. Uj.ej0rnu-nalno podjetje se je lotilo lo ye^anJe smetišča in nanj napelja-ojen °- Posebna naprava nepreki-tetr, ° P°nva odpadke z vodo in s nja ^rePrečuje vžig. Dnevna potroš-rr,e.trV0de doseže tudi 100 kubičnih ie n°v- S tem urejevanje smetišča Var:' sključeno. Podjetje se dogo-go2(j s samoupravno skupnostjo za o in Gozdnim gospodarjih, , ^ranj o odstopu bližnjega bo Komunalno poditi ii- postopoma uporabljalo za zasipavanje smeti po principu »sendviča«: plast smeti, plast zemlje, plast smeti itd. Takšno zasipavanje najučinkoviteje preprečuje vžige, hkrati pa omogoča ponovno zasaditev gozdne površine. Komunalno podjetje bo v Kovorju namestilo čuvaja, ki bo skrbel za red na smetišču, in poskrbelo za stroj za zasipavanje. Zal nekaterim sedanji red na smetišču ni všeč. Ni še dolgo tega, ko je neznanec (ali neznanci) razmetal napravo za škropljenje in zažgal smeti. Zato poziva Komunalno podjetje vse. naj pomagajo pri preprečevanju takšnih dejanj in storilce prijavijo. Zadnji namerni požig smeti raziskujejo tudi delavci Postaje milice Ti / ič. - jk klub, da je v teku urejanje kanalizacije . . . Tudi za prihodnje leto so načrti dokaj smeli. Žirovci nameravajo namreč rešiti problem pitne vode, nadaljevati z urejanjem kanalizacije, urediti pokopališče, parkirišča ob njem, na novo elektrificirati vasi Brekovice, Podklanec, Izgorje in Jarčjo dolino, komunalno urediti nekatera zemljišča, obnoviti cesto in most, ki pelje v vas Ledinico, izvesti melioracijo Sore in njenih pritokov, predviden pa je tudi začetek gradnje nove PTT postaje, novega trgovskega središča ter nove lekarniške postaje. To je le kratek zapis o dosežkih prebivalcev krajevne skupnosti Žiri ter o njihovih načrtih za prihodnje. Kratek, a vendar je lahko že po tem kratkem zapisu jasno, da Zirovci ne »lenarijo«. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Slovesno praznovanje krajevnega praznika Žiri — Prebivalci krajevne skupnosti Žiri bodo tako kot vsako leto tudi letos svečano proslavili krajevni praznik. Spomnili se bodo dogodkov pred triintridesetimi leti, ko so enote XXXI. divizije, takrat sta se v neposredni okolici kraja zadrževali tudi Vojkova in Prešernova brigada, osvobodile kraj in iz Žirov izgnale sovražnika. Takoj nato pa je bil v Zireh ustanovljen tudi prvi narodnoosvobodilni odbor na Gorenjskem. Na praznični dan, v soboto, 23. oktobra, ob pol deveti uri bo v dvorani delavsko prosvetnega društva »Svoboda« slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in zbora delegatov. Poldrugo uro kasneje pa bo svečana otvoritev nove vzgojno varstvene ustanove v kraju in otvoritev nove telovadnice. V popoldanskih urah pa bodo Žirovci v neposredni bližini Zirov, pod pobočji Zirovskega vrha, odprli še novo trim stezo. Prebivalci krajevne skupnosti Žiri bodo praznovanje krajevnega praznika končali v nedeljo popoldne, ko bodo odprli na novo asfaltirano nekaj več kot dva kilometra dolgo račevsko cesto. Torej bodo Žirovci ob svojem krajevnem prazniku dobili več izredno pomembnih pridobitev, -jg Dolgoletna želja prebivalcev Žirov, še posebno pa žirovskih športnikov, je uresničena. Jutri b<*do v kraju odprli novo moderno telovadnico. — Foto: F. Perdan Izobraževanje kmetov Delavska univerza Škofja Loka bo uresničevala akcijski program izobraževanja kmetov — O njem se bodo odločali podpisniki družbenega dogovora o uresničevanju družbenega plana razvoja občine, predvsem pa družbenopolitične organizacije, skupščina občine in zemljiška skupnost, kije pobudnik za izdelavo »zelenega programa« Škofja Loka — Delavska univerza Škofja Loka je pripravila akcijski program izobraževanja kmetov. Program obsega izobraževalno obdobje v naslednjih štirih letih, o njem pa se bodo odločali podpisniki družbenega dogovora o uresničevanju družbenega plana razvoja občine, predvsem pa družbenopolitične organizacije, skupščina občine ter zemljiška skupnost, ki je bila eden izmed pobudnikov za izdelavo zelenega programa. Delavska univerza Škofja Loka vključuje v svoj program poklicno kmetijsko šolo, seminarske oblike izobraževanja, predavanja, gospodinjske tečaje, izobraževanje s področja turizma na kmetih ter predavanja o varstvu okolja. Poklicna kmetijska šola bo po programu dveletna in jo bodo organi- MOJ VRT - MOJE VESELJE Lani smo začeli pripravljati novo zbirko naše založbe, ki smo ji dali naslov MOJ VRT MOJE VESELJE. Doslej se je v tej zbirki nabralo že nekaj knjig, še več jih bo v prihodnjih letih na razpolago zlasti za vrtič-karje, sadjarje, vinogradnike, ljubitelje cvetlic in rejce malih živali. Predstavljamo vam knjige, ki so že izšle: MOJ VRT MOJE VESELJE, 1. del - UREDITEV VRTA MOJ VRT MOJE VESELJE, 2. del - VINOGRADNIŠTVO NAŠE SADJE MALO KLETARSTVO - VINSKI SVETOVALEC GOJITEV RIB MOJ VRT MOJE VESELJE, 3. del -ZELENJADARSTVO POČITNICE NA KMETIH POMAGAMO VAM VRTNARITI Pripravljamo še knjigo: - MOJ VRT - MOJE VESELJE, 4. del. SADJARSTVO Z NASLOVOM: V SADNEM VRTU KNJIGA BO IZŠLA LETOŠNJO JESEN. KNJIGA ZNATNO CENEJŠA PREDNAROČILA ŽE SPREJEMAMO. 120 din 120 din 130 din 90 din 50 din 150 din 50 din 280 din V PREDNAROČILU BO KNJIGE V ZBIRKI MOJ VRT MOJE VESELJE so bogato opremljene s črno-belimi in barvnimi slikami ter so izredno koristni priročniki za vsakogar, ki se želi izkazati na vrtu, v sadovnjaku, vinogradu . . . NAROČILNICA Ime in priimek: Natančen naslov: Naročam knjige: Podpis: SiJ^H'!1"U;° i/l),'ll">^ izrežite m jo pošljite na naslov: ČZ KMEČKI GLAS, Miklošičeva 4. '61000 Ljubljana). Knjigo bom plači t w i i t j * i / < . r i i i po povzetju. zirali v sklopu kmetijske šole Grm pri Novem mestu. Učni program oddelka za odrasle bodo pripravili v Škof ji Loki, in sicer v zimski sezoni. Poklicna kmetijska šola je namenjena vsem kmetovalcem in delavcem na kmetijah oziroma na kmetijskih posestvih. Seminarske oblike obsegajo predvsem predavanja in poučne ekskurzije, na predavanjih pa bodo obravnavali posamezne teme s področja kmetijstva. Gospodinjski tečaji bod« krojno šiviljski, kuharski in pletilski. namenjeni ženam tudi v bolj oddaljenih krajih. V okviru izobraževanja s področja turizma bodo pripravili uvodna predavanja, turistično gospodinjske tečaje za kmečke gospodinje ter tečaje za pridobitev znanja in sposobnosti za vodenje turistične dokumentacije. Predavanja o varstvu okolja bodo namenjena vsemu prebivalstvu v občini, še posebno pa seveda kmetom. Delavska univerza Škofja Loka st je s tem akcijskim programom izobraževanja kmetov vključila v uresničevanje družbenega plana razvoja občine Škofja Loka, zavedajoč se, da bo s takšnim izobraževanjem lahko znatno prispevala h gospodarskemu razvoju, ob seveda morahu in materialni podpori vseh, ki se zavedajo pomembnosti družbenega izobraževanja in osveščanja. I). S. Uredili so klub Bled — V Glasu smo pred nedavnim že pisali, da blejski mladinci urejajo klubski prostor. Z deli so končali konec septembra in urejen klubski prostor odprli 2. oktobra. Hkrati so izdelali tudi delovni program različnih akcij. Del programa sestavlja tudi živahnejša zabavna dejavnost. Tako šo K), oktobra že pripravili glasbeno prireditev (interna pop lestvica), 14. oktobra pa koncert mladega kitarista in pevca Braneta Ermana. V nedeljo, 17. oktobra, pa so organizirali ples. Igral je mlad in še neznan ansambel Filo-mena. AK Ugodna prodaja V Tekstilni tovarni Medvode so v devetih mesecih letos prodali za 78 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za 36 odstotkov več kot lani v istem času. K povečani prodaji je predvsem pripomogla proizvodnja v novi predilnici, imeli pa so precej težav s prehodom na plačano realizacijo. Izvozna prizadevanja so že pokazala prvi rezultat, saj bodo kupcu v Zahodni Namčiji dobavili do konca leta 60 ton česane volnene preje v vrednosti H,5 milijona dinarjev. V prvih devetih mesecih je bil ostanek dohodka manjši, zato so v stabilizacijskem programu začrtali občutno zmanjšanje stroškov. Obenem načrtujejo povečanje proizvodnje tehničnih tkanin, vse večjo pozornost pa posvečajo izobraževanju ob delu ter štipendiranju novih kadrov. -fr Nagrade za izredne dosežke pri vzgoji in izobraževanju Kranjski Šolniki letos že drugo leto niso praznovali dneva prosvetnih delavcev. Lani so se praznovanju odpovedali zaradi stabilizacije in zato, da bi čimveč sredstev prihranili za redno dejavnost, letos pa so ta denar namenjen za praznovanje in izlet podarili za obnovo porušenega Posočja. Zato so tako kot lani, tudi letos vsakoletne nagrade najboljšim Šolnikom za izredne dosežke pri vzgoji in izobraževanju otrok in za življenjsko delo, podelili kar na malo bolj slavnostni seji skupSčine izobraževalne skupnosti. »Po sklepu izvršnega odbora so podelili nagrade prosvetnim delavcem, ki s svojim znanjem, z veliko osebno odgovornostjo in prepričljivostjo oblikujejo nove generacije za delo in življenje v naši socialistični samoupravni družbi. Priznanja so jim izrekli ne le za njihovo delo z mladino, ampak tudi za njihovo obsežno mentorsko delo v izobraževalnih organizacijah in za njihovo širše strokovno in družbenopolitično delovanje,« je v uvodu dejala predsednica komisije za podeljevanje priznanj in nagrad Anka Zevnikova. Cveto Habjan, predmetni učitelj zgodovine na osnovni šoli Lucijan Seljak, je že dolgo izstopal s svojim pedagoškim delom. Začel je uvajati skupinski pouk, ga bogatil s teoretičnimi napotki in dal pomemben prispevek pri preučevanju sodobnejših in boljših oblik dela, ki so bistveno pripomogle k aktiviranju učencev v učni proces. Svoja praktična in teoretična znanja je posredoval z vzornimi učnimi nastopi številnim učiteljem Gorenjske. Vendar nagrade ni dobil le zaradi V sredo so na slavnostni seji skupščine izobraževalne skupnosti v Kranju podelili nagrade in priznanja šolnikom za izredne uspehe pri vzgoji in izobraževanju mladine. Na sliki Anka Zevnikova, kije prejela priznanje za izredne uspehe pri delu in vodenju Posebne osnovne šole v Kranju. (Ib) - Foto: F. Perdan -——-1-\ Za kulturno dejavnost Jesenice - V obdobju od leta 1976 do leta 1980 bodo znašala sredstva za kulturo skupaj 40 milijonov 761.790 dinarjev, od tega bodo namenili za dejavnost občinske kulturne skupnosti skupaj 20 milijonov 994.844 dinarjev. V okviru tega denarja bodo porabili za naložbe 2 milijona 200.000 dinarjev in za kulturno skupnost Slovenije 19 milijonov 761.000 dinarjev. Stopnja rasti družbenega proizvoda znaša 10,6 odstotka, enaka rast velja tudi za porast višine sredstev za kulturo. V naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevajo predvsem naslednje naložbe: obnovo kulturnega doma, likovne galerije v Kosovi graščini, muzeja za delavsko gibanje Gorenjske, obnovo kulturnega doma na Breznici, ureditev knjižnice na Blejski Dobravi ter v Kranjski gori, obnovo Liznekove domačije v Kranjski gori ter obnovo cerkve sv. Tomaža v Ratečah. Naložbe vsebujejo deloma lastna sredstva, sredstva slovenske kulturne skupnosti ter sredstva, zbrana po posebnem sporazumu. D. S. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V stebriščni dvorani, prav tako v Mestni hiši, je odprta razstava Zasilna bivališča na Tolminskem in Goriškem po potresu 1976, ki jo je pripravil in posredoval Goriški muzej v Novi Gorici, v 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v gornjesavski dolini. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava slikarskih del Igorja Dolenca. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava Franca Pibernika in Nejča Slaparja Grafični prostor poezije. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava Fotografija gradbincev. Razstavne zbirke oziroma razstave so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. V Stari Fužini je stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Zbirka je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Gorenjski literati v Gradišču V začetku oktobra je bila v Gradišču v Slovenskih goricah prva slovenska literarna kolonija, ki je bila organizirana v okviru 4. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Od dvajsetih avtorjev, ki so se na letošnjem srečanju februarja v Gradišču uvrstili med najboljše, se je literarne kolonije udelčžilo dvanajst pesnikov in pisateljev, in sicer se jih je z Gorenjske udeležilo kolonije kar pet avtorjev. Če pa h Gorenjski prištejemo še Šiško pri Ljubljani, pa je s tega konca Slovenije kar sedem avtorjev. Na literarni koloniji so se mladi avtorji kritično pogovarjali o svojih napisanih delih in dobili tudi kratke napotke, kako lahko svoje napake odpravijo in se tako v pisan in izpo- polnijo. V literarnem kažipotu sta sodelovala tudi kritik in pisatelj Peter Božič in sekretar ZKPO Slovenije Doro Hvalica. Avtorji so se v Gradišču predstavili tudi v literarnem večeru. Domačini so vse avtorje in goste lepo sprejeli in jim pripravili tudi pravo štajersko trgatev s »prešanjem« grozdja. Na splošno so bili avtorji z literarno kolonijo zadovoljni in bi si podobnih delavnih kolonij še želeli. Z Gorenjske so sodelovali naslednji literati: Damjan Jensterle iz Zasipa pri Bledu, Helena Giacomelli iz Domžal ter kar trije Šenčurjani: Štefan Remic, Viljem Kavčnik in Čipsi. F. Erzin dela v razredu. Dolga leta je na šoli vodil krožek mladih zgodovinarjev, bil je honorarni svetovalec za pouk zgodovine pri Zavodu za šolstvo, prirejal je razstave, bil je pobudnik samoupravnih odnosov na šoli, aktivno se je vključeval tudi v družbenopolitično življenje izvan šole, tako v občini kot v krajevni skupnosti. Nagrajenka Ivanka Odar poučuje kot razredna učiteljica že 30 let, zadnjih 15 let pa 2. razred na osnovni šoli Dr. France Prešeren. Ob svoji predanosti vzgojno-izobraževalnemu delu in ob izredni natančnosti je postala vzor učiteljice. Njene učne ure, priprave, obogatene z metodiko in didaktičnim materialom niso osnova le za njeno delo, ampak tudi zanesljiv pripomoček pri uvajanju v učiteljski poklic študentom pedagoške akademije, ki se pri njej učijo vsako leto. Ves čas, ko opravlja učiteljski poklic z veliko ljubeznijo do otrok, se aktivno vključuje tudi v družbenopolitično delo, kjer se aktivno ukvarja predvsem z mladino. Mgr. politologije Janez Sušnik je prejel priznanje za izredno bogato in obsežno delo na pedagoškem področju in v organizaciji kranjskega šolstva sploh. Kot dolgoletni sodelavec Tekstilnega centra, kjer je začel kot profesor zemljepisa in kjer je sedaj direktor TOZD v kateri so združene štiri šole, je s svojim delovanjem veliko pripomogel k modernizaciji pouka in dosegel pomembne uspehe tudi pri odstranjevanju zastarele učne snovi in uvajanju drugih novitet. Napisal je učbenik Gospodarstvo Jugoslavije, sodeloval na zveznih seminarjih s svojimi referati in ob vsem tem delu še izredno študiral. Tudi družbenopolitično življenje Janeza Sušnika je bilo vseskozi zelo razgibano. Med drugim naj omenimo le to, da je bil predsednik koordinacijskega odbora za akcije v KS, vodil je odbor za izgradnjo OŠ France Prešeren, VVZ Janina in Doma upokojencev in bil zelo aktiven pri izvajanju programa izgradnje šol in vrtcev v kranjski občini. Vsi našteti in še mnogi drugi uspehi pa pomenijo že življenjsko delo.« Četrti nagrajenec je Valentin Trilar, ravnatelj Šolskega centra za blagovni promet v Kranju. Vedno si je prizadeval, da bi vzgajal učence v zavestne samo-upravljavce in nositelje samoupravnega razvoja v blagovnem prometu. Z veliko vnemo se je lotil tudi preučevanja pouka na trgovskih šolah. Njegove razprave in študije, ki so bile objavljene v strokovnih revijah, so pomemben prispevek razvoju pouka. Napisal je tudi učbenik za učence šol v blagovnem prometu Gospodarska geografija sveta in Jugoslavije. Vseskozi je tudi zelo aktiven družbenopolitičen delavec. Prof. Marija Žagar poučuje na kranjski gimnaziji že od leta 1952. dalje. Pri njenem delu jo odlikuje izredna natančnost, sposobnost prilagajanja nastalim spremembam v programih, do izredno poglobljenega idejnega in umetniškega obravnavanja literarnih tokov in del. Izdelala je učni načrt za svoje predmetno področje in prav ta kvaliteta jo je pripeljala v komisijo za sestavo učnega programa slovenskega jezika na gimnazijah. Na predlog družbenopolitičnih organizacij kranjske občine pa so letoSnjo nagrado in priznanje podelili tudi ravnateljici Posebne šole v Kranju Anki Zevnikovi. Čeprav je bila že večkrat predlagana za priznanje, ga je vseskozi kot predsednica komisije za nagrade odklanjala in zato je IO IS posebej sklenil, da ji letos priznanje podeli. Anka Zevnikova že več kot deset let posveča vse svoje delo in skoraj bi lahko rekli življenje, prizadetim otrokom. V tem času je uspela Posebno Solo organizirati in razviti v eno najboljših sodobnih ustanov na področju vzgoje duSevno prizadetih otrok. Uspela je vzgojiti tudi izredno dober učiteljski kolektiv, ki iz leta v leto doživlja večje uspehe. Največji med njimi pa je prav gotovo ta, da se absolventi Posebne Sole uspešno vključujejo v združeno delo, enakovredno s svojimi tovariSi, ki so končali redno osnovno Šolanje, le da imajo izredno razvite delovne navade in sposobnosti. Tudi notranja organizacija dela na Soli sloni predvsem na humanosti in tovarištvu in na zavesti o koristnosti dela, ki ga opravljajo. L. B. Razpisna komisija za imenovanje direktorja Kovinskega podjetja Kranj razpisuje po 85. členu statuta podjetja delovno mesto direktorja Kandidati za to delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ali — višja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah, — da ni bil obsojen za kazniva dejanja našteta v 134. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, — da mu ni bila s sodno odločbo izrečena prepoved opravljati dolžnost direktorja, — da ima moralnopolitične kvalitete, ki omogočajo izvrševanje njegovih funkcij — da izpolnjuje pogoje družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike občine Kranj. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, dosedanjem delu, nekazne>vanju ter dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev pošljite na naslov: Razpisna komisija, Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27. Rok prijave na razpis je 15 dni po objavi. Arheologi na Ajdni nad Potoki Odkrili so starinske predmete v kasnoantični nd' selbini iz 5. oziroma 6. stoletja našega štetji »Nevihta mi je preprečila, da bi videl to izredno zanimivo drevno zatočišče prebivalcev tega kraja,« je zapisal kronist Valvasor. Tudi arheologom Gorenjskega muzeja, ki so te dni raziskovali na Ajdni, vreme ni bilo naklonjeno. Povrhu tega je bil vsakodnevni dostop težaven in do naselbine vodi pot po strmem grebenu; vse naokrog pod njo pa so neprehodni skalnati prepadi. Arheološko najdišče, za katerega so sicer ljudje že od nekdaj vedeli, je na nadmorski višini 1048 m. Prav zaradi nevarnega in težkega dostopa so za pomoč pri delu izbrali študente, športnike in planince. V naselbini — pribežališču so odkrili zid višine do 1,5 metra, ki je zelo dobro ohranjen in ima omet. Kaže, da so zidali dobri zidarji. Zid mnogih stavb se sledi tudi na površini. Pri odkrivanju se je našlo: zbiralnik za vodo, žrmljo za mletje zrna, majhen zakrivljen železen nož, keramiko in kosti gozdnih živali, s katerimi so se hranili. Iz naselbine so imeli izredno dober razgled proti Radovljici, Bohinju in Zgornje savski dolini. Sicer pa so bili na tako skritem in težko dostopnem vrhu le zaradi varnosti pred sovražnikom. Treba je reči, da so letos arheologi opravili temeljne sonde in meritve naselbine. Bile so v okviru osnovni raziskav za slovensko arheološko topografijo, katere nosilec razisk?' valne teme je Inštitut za arheologi}0 pri Slovenski akademiji znanosti ,n umetnosti v Ljubljani. Dela je ^' vajal Gorenjski muzej pod vodstvof1 arheologov Andreja Valiča ,n dr. Franca Lebena. V prihodnjih letih se bodo lotil' sistematičnega raziskovanja ostan* kov naselbine in bodo do tja uredi" zanimivo zgodovinsko, kulturnO; arheološko pot in jo speljali napr^J do Valvasorjeve koče. Pot bi vodil8 tudi mimo pomembnih spomeniki NOB. Izhodišče bi bilo v zgornje"1 delu vasi Potoki, kjer je CimpkpV* domačija, v kateri so našli zatočišč jeseniški okrožni komite in vojn« revolucionarni komite, ki ga je vod" narodni heroj Jože Gregorčič. I® metrov od Cimpkove hiše je naravn* odprtina pod pečino, v kateri so bi" člani teh komitejev, prvih tukaj«' njih partizanov, vse zveze pa so SJ* prek Cimpkovih. Više v gozdu, tijj pod arheološkim najdiščem, je 0,1 1943. leta okrožni komite KPS Jesf: niče. Pot do drevne naselbine jji torej vodila tudi mimo znameniti" pomnikov iz naše zgodovine NO**" J. Vidic Likovna razstava v Bohinju Razstava likovnih umetnikov, ki živijo na področju radovljiške občine in ki so jo v preteklih dneh odprli v avli osnovne šole v Bohinjski Bistrici, se počasi spreminja v zanimiv vsakoletni prikaz iskanj in prizadevanj skupine likovnikov, ki si je nadela ime Alpalik. V letošnjem oktobru so se predstavili bohinjskemu občinstvu akademska slikarja Albin Polajnar in Janez Ravnik ter Metka Vovk, slikarka in diplomantka VPŠ v Ljubljani. Albin Polajnar je razgrnil pred nas pisan izbor novejših pa tudi starejših olj, ki dobro dokumentirajo slikarjevo izredno raznoliko likovno usmerjenost. Pričel je z realizmom in dosegel svoj vrh v fauvističnih krajinah. Z vnašanjem figure v fauvistično slikarsko zasnovo, je ta počasi začela dobivati močan surre-alistični karakter. V zadnjem času se slikarjevo zanimanje obrača tudi k folklornim elementom, ki po svojem značaju ustrezajo slikovitemu razpoloženju Polajnarjevega slikarstva, še posebej, če se pri tem razumevajoče odrekajo svojim dekorativnim sestavinam. »Svet plastičnih oblik« slikarja Janeza Ravnika se pojavlja pred gledalčevimi očmi v barvno nasičenih variacijah. Ta barvna polnost se z upodobljenih predmetov prenaša tudi na obdajajoči ambient, v katerem živijo in se gibljejo ti nemirni trakasto, svedrasto oziroma polža-sto oblikovani likovni elementi. Od daleč in v sklenjenem redu delujejo Ravnikarjeva akrilna platna kot razgibana in privlačna stenska slikarija. Zanimivo bi bilo videti slikar-jeva dela v nekem večjem in enotno zasnovanem aranžmaju, kjer bi nje- gova, včasih kar napadalna barvi' tost šele dobila pravi okvir in man) omejene možnosti učinkovanja. Letos se v Bohinjski Bistrici prv1' krat srečujemo z novim članom skU' pine, likovnim pedagogom slikar«' Metko Vovk. Njen prispevek prin*V ša v gorenjsko likovno življenje PrJ jetno svežost. Preproste, realisti*11 obarvane, vendar doživete in slika.r sko dognane stvaritve v akvarelu 1 temperi kot so Tihožitje s čebul j Dvorišče, Motiv s Stenjaka a Mrtva priroda so sadovi neutrudne ga in zavzetega opazovanja in de'' ki se daleč ogiba vsakršni narejen.-sti in nedoslednosti. Novo, b°A razgibano in v igri s čopičem }>cQ odločno, v barvi pa bolj aktiv" smer zastopa slikark in Motiv iz T*, gira. V njem opažamo enega prV $ poskusov slikarkinega poseganj* " novo stilno področje. j. Razstava bo odprta do konca ten na, kasneje pa bo tako kot lan*"1 leto, prenesena na Bled. dr. Cene Avguštin « Dvoizmensk1 pouk Osnovno šolo heroja ^T*%\- Bukovca v Preski pri Medvodah 0 ^ skuje v tem šolskem letu . v učencev, od tega 375 v nižji ter 3y. v višji stopnji. Učenci so razdeljen ^ 26 oddelkov, pouk pa imajo v d četrte* izmenah. Za učence do razreda imajo urejeno P0.^ bivanje. V petih oddelkih Je učencev. -fr Glas jeseni v nedeljo v Radovljici in na Jesenicah r Letošnja največja glasbena prireditev na Gorenjskem Glas jeseni 76 "o stekla v soboto, 23. oktobra, ob 19. uri v domu kulture v Šenčurju. Organizator te že druge gorenjske 8»asbene karavane amaterskih pevcev je RTV Šenčur (DPD Svoboda Šenčur). Od 26 pevcev, ki so se prijavili na razpis, bo v karavani sodelovalo 18 r^vcev s cele Gorenjske, Ljubljane ln celo iz Rogaške Slatine. Nekateri P^ci bodo tokrat prvič stopili pred ^ikrofon in bo to tudi njihov prvi J*yni nastop. Za najboljši GLAS JESENI po Gorenjski se bodo borili: Oarko Kržišnik, Lado Brnot, Milka j^neževič, Boric Kopitar, Slavka p?nJak, Tanja Cop, Jožica Režonja, ^»anni Živec Zdravko, Ivanka Kletne, Franc Pirš, Frenk Čebulj, »Gorenjci« in folklorna skupina Verige v Posočju Radovljica — V dogovoru s tolminskim št;11 om za odpravo posledic Potresa v Posočju bosta narodno-^abavni ansambel »Gorenjci« iz Rakijice in folklorna skupina »Ve-f/Sa« iz Le8C priredila v nedeljo, ^- oktobra, na Tolminskem brezr P'ačni koncert na prostem. Ansambl »Gorenjci« s pevcema Majdo J^unčič in Francem Korenom, folklorna skupina »Veriga« in povezovalec programa Franc Cerne, ki ga je ar|8ažirala ZKPO iz Radovljice, se °dpovedujejo honorarju, razen tega £a bodo tudi stroške potovanja v Posočje krili sami. »Gorenjci« bodo P° koncertu igrali tudi za ples. -jk *ku ^davnem gostovanju cirkuške . Pine Kellner na Jesenicah pod-zQni organizatorji niso izbirali mest #£ reklamo svojih umetnikov. Pri hicSanu<(' na delu jeseniške obvoz-nae> >s'o lepak preprosto obesili kar lj. Pametni znak, ki kaže smer za ni, v°«o. Mar niso vedeli, da so Zq rn*tni znaki namenjeni izključno vedeležence v prometu za varno re(njo> navsezadnje pa lahko še nih*710' da niso preveč vešči reklam-no PjJte2, saj je s slike lepo razvid-*a ^mernik prometnega znaka lj f 'da skupina Kellner nastopa v da .ni W ne na Jesenicah. Mor-tud^e,^a Pripomniti, da je bil lepak £j ' ?ePa reklama za »cirkuška do-o0 /a*> ki jih na jeseniških ob- gicah še vedno ne zmanjka, (jr) tot»:J.Rabič Izlet na Pokljuko Čeprav se z zoprnim in vlažnim razom v teh dneh skorajda že ^onuja sneg, najbrž lahko še ved-8j.,uPamo na nekaj lepih jesen-L,,r> dni. Takrat pa se morda la-qJ° Podate na izlet na Pokljuko. ^ eta v jesenske barve je ta pla-p0ta nad Bohinjem in Bledom še Oof/ •0 'ePa- ^e 8e Doste podali z ^ Vanjske smeri potem že pred H0 jnJsk.o Bistrico zavijete des-^.j.l^shko pa se odločite za sicer Po a .Prav ta,to PriJetno Put 8jc 2gornji bohinjski dolini in va5r °d Bohinjskega jezera skozi 6«* ^tara Fužina, Srednja vas, ^,nJica in Jereka. zer Uristično društvo Bohinj-je- V0° .tudi sporoča, da gondola na deige' zaradi rednih vzdrževalnih HeKna napravah do 25. novembra 00 obratovala A. Z. Skupina Dar iz Šenčurja bo spremljala vse nastopajoče perce Damjana Brejc, Vesna Vidmar, Stane Marn, Nevenka Šfiligoj, Jelka Draksler, Vida Sitar in Ljuba Prača. Karavana Glas jeseni 76 bo sestavljena iz desetih tekmovalnih koncertov, ki bodo v večjih gorenjskih krajih: Šenčurju, Radovljici, Jesenicah, Tržiču, Medvodah, Cerkljah, Kamniku, Domžalah, Škofji Loki in Železnikih. Poleg koncerta, ki bo v soboto v Šenčurju, se bo karavana takoj naslednjega dne, nedeljo, 24. oktobra, ustavila v Radovljici (Kino ob 15.30) in na Jesenicah (Gledališče »Tone Cufar« ob 19.30)^ Finalna prireditev bo v drugi polovici novembra v Kranju. Vse pevce bo na vseh desetih koncertih ocenjevala žirija občinstva, ki jo bodo sestavljali vsi obiskovalci v dvorani, finalno prireditev pa bo ocenjevala strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali: Nino Robič (RTV Ljubljana), Mitja Volčič (revija Stop) in Peter Hudobivnik (revija Antena). Vsak koncert gorenjske glasbene karavane amaterskih pevcev Glas jeseni 76 bo sestavljen iz dveh delov in sicer iz tekmovalnega dela in zabavnega dela. V tem drugem zabavnem delu želijo "člani organizacijskega odbora RTV Šenčur gorenjskemu občinstvu predstaviti program, kakršnega že nekaj Časa uspešno pripravljajo za oddaje RTV Šenčur. V zabavnem programu bo sodelovala skupina Dar, ki bo vse pevce spremljala tudi v prvem delu. V drugem delu bo predstavila nekaj svojih lastnih skladb, ki jih je napisal komponist in vodja skupine Kazimir Mohar. Za poezijo in ljubezensko zgodbo bo poskrbel literat Štefan Remic, za humoristične točke pa humorist Cipsi. Kkipa RTV Šenčur že dalj časa namesto scene uporablja filmsko platno na katerega predvaja diapozitive. Za takšne in podobne scenske in svetlobne efekte bo skrbel Viljem Kavčnik. Napovedovala in povezovala program bosta Slavica Celjer in Miro Erzin. Za sobotno oddajo v Šenčurju bodo pripravili tudi kratka poročila, kot gost oddaje pa bo sodeloval Nino Robič. F. Erzin Zlata poroka Jesenice — Minulo soboto sta praznovala 50-letnico skupnega življenja zakonca Ana in Franc Lipovec iz Fužinske 7 na Jesenicah. Še krepka in zdrava sta praznovala v krogu svoje družine, prijateljev in znancev, veselo razpoložena in zadovoljna. Ana se je rodila leta 1902 v Zvir-čah pri Tržiču, doma so imeli veliko kmetijo, zato je do svojega šestindvajsetega leta delala doma. Na svoja otroška leta ima Ana Lipovec izredno lepe spomine. Franc Lipovec se je rodil let«. 1990 na Jesenicah kot edini sin v delavski družini. Ze s svojimi štirinajstimi leti se je zaposlil v Železarni, kjer je v martinarni delal do svoje upokojitve. Sodeloval je v NOB, v Prešernovi in v Vojkovi brigadi, takoj po vojni pa so mu kot zavednemu Slovencu zaupali pomembne naloge in zadolžitve. Franc je pred vojno kar 25 let sodeloval pri pevskem društvu Sava ter pri jeseniški Svobodi. Zakonca, Ki sta dočakala tako lep jubilej, sta se poročila na Jesenicah in na svojo prvo poroko imata lepe spomine, saj so jima napravili resnično praznični svatbeni dan prijatelji pri godbi na pihala ter pevci pevskega zbora. Ana je v Podmežak-li po vojni delala v krajevni skupnosti, bila pri Društvu prijateljev mladine ter pri krajevni konferenci SZDL. D. S. Zanimanje za šport Šport je postal značilen pojav dobe. Vse več ljudi se zanima za razna tekmovanja. Mnoge je pritegnil utrip časa, ko postaja gledališki šport, ali šport namenjen gledalcem, način doživljanja prostega časa, izliv nejevolje ali pa razvedrilo. Šport tudi vzgaja, izobražuje in je most med narodi. Lahko bi rekli, da se veča zanimanje za šport, vendar to ne pomeni, da ie vse več aktivnih športnikov, temveč je več ljubiteljev športa, ki se imajo za športnike, a so le njegovi pasivni privrženci. Zanimanje za šport ali interes je pomembni dejavnik pri vadbi, treningu in rekreaciji. Če vadeče ne znamo spodbuditi ali zainteresirati za vaje ali športne panoge, ki jih vadimo, če so vadbeno mlačni ali ne kažejo zanimanja, so zaman vsi ostali učni ukrepi. To so pravilni postopki, pestra izbira vaj in dobra metoda. Interesi vzbujajo ugodno vadbeno ozračje, spodbujajo splošne gibalne in športne sposobnosti in boljšajo vadbeno počutje. Športni interesi naj se oblikujejo v zavesti mladih. Začetne težave je včasih težko premagovati posebno pri zahtevnih panogah. Manj je težav pri igrah, saj so te bolj mikavne in privlačne. Aktivni interesi se krepe hkrati z uspehom. Ko so mimo začetne težave, ko je čutiti nekaj ustvarjalnega zadoščenja, je več zanimanja za vse novosti v tehniki in treningu priljubljene panoge. Kdo danes vzbuja aktivne športne interese? Poleg sredstev javnega obveščanja, med katerimi je vodilna televizija, ki v besedi in posebno v sliki prikazuje številne športe, vzbujajo zanimanje za šport sami športniki, trenerji, športni pedagogi in vse oblike športno propagandne dejavnosti. Večja tekmovanja, ki so bila pri nas, trenutno navdušijo mladino, toda malo je takih, ki prebrodijo pot od želja do aktivne vadbe. Vadbene ali športne interese pa je moč tudi zavirati ali hromiti. To se kaže pri vadbeni enoličnosti, naveličanosti in dolgočasju. Na šolah je za vadbo na voljo premalo časa, vadbene skupine so številne, učencev je preveč, da bi jih učitelji kaj prida mogli ogreti za šport. Učitelji ostalih strok so do športa bolj mlačni, se ne poglabljajo preveč v njegov smisel in menijo, da je to področje učiteljev telesne vzgoje. Športna vzgoja lahko navdušuje sposobne učence, težave pa so z manj sposobnimi in gibalno manj izurjenimi. Vsekakor jih je za šport lažje ogreti, kot za kakšno suhoparno učno-vzgojno dolgovezje. Vsi bi morali na primeren in učinkovit način razvijati predvsem aktivna športna nagnjenja, pa naj gre za vsakodnevno gimnastiko, za razvedrilni ali tekmovalni šport. Interesi so del osebnosti. Ti naj bodo vsebinsko bogati, trajni in vsestranski. Predvsem je dobro razvijati življenjsko koristne interese, ki oživljajo aktivnost, saj pomeni vzbujati interese netiti ogenj, ki nas ogreva skozi vse življenje. Jože Ažman Zlata košuta tudi za Peko Ko so pred kratkim na sejmu mode v Beogradu delili priznanja, je bil med najuspešnejšimi razstavljavci tudi tržiški PEKO. Najvišje priznanje, zlato košuto, so dobili za moški čevelj RIHARD in posebno priznanje za otroški čevelj LEŠI. Nagrade potrošnikov pa je bil deležen moški čevelj MITO. Vse to je še eno pomembno priznanje prizadevnim PEKOVIM modelarjem. dd VSAK PETEK NA 4 STRANEH Kranj CENTER 22. oktobra angl. barv. glasb. TOMM Y ob 16., 1H. in 20. uri 23. oktobra angl. barv. glasb. TOMMY ob 16., 18. m 20, uri, premiera amer. barv. filma Z DRUGE STKANI PLANINE ob 22. uri 24. oktobra amer. barv. risani TOM IN JERRY ob KI. uri, angl. barv. glasb. TOMMV ob 18., 17. in 19, uri, premiera ital. barv komed TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 21. uri 25. oktobra amer. barv. Z DRUGE STRANI PLANINE ob Iti., 18. in 20. uri 26. oktobra amer. barv. Z DRUGE STRANI PLANINE ob iti. m is. uri, premiera nem. barv. glasb, komed. VESELI GANGSTER.il ob 20. uri 27 oktobra nem. barv. glasb komed. VESELI GANGSTERJl ob 16.. 18. ,„ 20. uri 28. oktobra ital. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 22.oktobra franc. barv. erot. SEX SHol' (ni primeren /a otroke) ob Ki, 18 in 20. uri 2J. oktobra ital. barv. pust. MEO ZA BRAN-DOA ob 16. uri, amer. barv. vestem HARRY-JEVA TOLPA oh 18. in 20 uri 24. oktobra (rane. barv. GOVORI MI O IJU-BEZNI ob 16. uri, amer. barv vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 18. uri, premiera lovjet. barv. ljub. ROMANCA O ZALJUBLJENCIH ob 20.15 25. oktobra sovjet, barv. ljub. ROMANCA O ZALJUBLJENCIH ob 16., 18. in 20. uri 26. oktobra sovjet barv ljub. ROMANCA O ZALJUBLJENCIH ob Ki., 18. in 20. uri 27. oktobra ital. barv pust MEO ZA BRAN-DOA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 22. oktobra amer barv. krim. INŠPEKTOR BRANNfGAN ob IH. in 20. uri 2,1. oktobra amer. barv. risani POPA.I IN NJEGOVA DRUŽINA ob Ki uri, amer barv. vestem ZLATO IN WHISKY ob 18. in 20. uri 24. oktobra amer. barv. vestem H\KKY-JEVA TOLPA ob 16. uri, amer. barv. krim. SUPER POLICAJ ob 17 in 1«). uri 25. oktobra amer. barv. krim. SUPER POLICAJ ob 18. uri 26. Oktobn amer. barv. vestem ZLATO IN WHISKY ob 18. in 20. uri 28. oktobra ital. barv pust. MEO ZA BRANIK) A ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. oktobra amer. barv. komed. KAJ TE MOZ PUŠČA SAMO ob 18. in 20. uri 23. oktobra amer. barv. risani TOM IN JERRV - VELIKA PARADA ob 16. uri, amer. barv. vestem INŠPEKTOR BRANNIGAN ob 18. in 20, uri 24. oktobra ital. barv pust. MEO ZA BRAN DOA ob iS. uri, amer. barv. krim. INŠPEKTOR BRANNIGAN ob 17. in 19. uri 25. oktobra ital. barv. pust. MEO ZA BRAN DOA ob 18. in 20. uri 26 oktobra amer. barv. pilit, GOSPODAH OTOKA ob 18. in 20. uri 27. oktobra amer. barv. pust; GOSPODAR OTOKA ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer. barv. krim. SUPER POLICAJ ob 20. uri Železniki OBZORJE 22. oktobra amer. barv. drama BOTER 2. del ob 20. uri 2.i oktobra (rane. barv. drama SKRIVNOST ob 20 uri 24. oktobra amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 17. in 20. uri 27. oktobra ital. barv. pust. IZZIV BELE ŠAPE ob 20. uri Škofja Loka SOKA 22. oktobra amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV oh 18. in 20 uri 2.1. oktobra amer. barv. drama BOTER 2. del ob 17.JO in 20. uri 24. oktobra amer. barv drama BOTER 2. del ob 17.30 in 20. uri 26. oktobra iug. barv. vojni MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 20. uri 27. oktobra iug. barv. vojni MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer. barv. krim. AKCIJA ZA ATENTAT ob 20. uri Bled 22. oktobra angl. barv. komed GROM V AVTOBUSU oh 20. uri 2.1. oktobra amer. barv ODREŠITEV oh 18. in 20. uri 24. oktobra angl. barv. komed GROM V AVTOBUSU oh 16 uri. amer. barv. pust. YAKUZA ob 18. uri, span.-angl. barv VIVA PANOHO VILA ob 20. uri 25. oktobra amer. barv. ODREŠITEV ob 20. uri 26. oktobra amer. barv. POROOlLO O UMORU ob 20. uri 27. oktobra amer. I.arv. POROOlLO O UMORU ob 20. uri 28. oktobra jug. barv. vojni OKOVANI ŠOFERJI oh 20. uri Radovljica 22. oktobra amer. barv. krim. POROOlLO O UMORU ob 20. uri 2.1 oktobra span. angl. barv. VIVA PAN-CHO VILA ob 18. uri, amer. barv krim POROOlLO O UMORU ob 20. uri 24. oktobra angl. barv. komed. GROM V AVTOBUSU ob 10. uri. amer. barv. krim. POROČILO 0 UMORU ob 18 uri, amer barv ODREŠITEV ob 20 uri 25. Oktobra jug. barv. vojni OKOVANI ŠOFERJI ob 20. uri 26. oktobra amer. barv. ODREŠITEV ob 20. uri 27. oktobra amer barv. SHAKTOV VELIKI PODVIG ob 20. uri 28. oktobra "amer ,arv SHAKTOV VELIKI PODVIG ob 20 uri Sarajevski atentat film Veljka Bulajiča Film ni ogrel občinstva niti v svečanem vzduftju Puljskega festivala, k dobri volji maloštevilnih gledalcev iz kine Center pa se je vprašljivo odprlo vprašanje, če res in kako Bulajicevl filmi v resnici predstavljajo v svetu našo kinematografijo. Zavzetost in Odprtost gledalcev do domačega filma že dokazuje filmsko osveščenost ter zahtevnost. In četudi delo obravnava dogodke iz nase zgodovine, pravzaprav zgodovinsko dejanje, ki je posredno sprožilo prvo svetovno vojno, je način, kakor je zaobjet, toliko problematičen — filmsko, pa sociološko in zgodovinsko — in nesprejemljivo prirejen za komercialne vzgibe in namene, da bi bilo že zares skrajni čas raziskati, komu naši filmi sploh služijo, bolj konkretno: Bula-jičevi filmi? Tesno sodelovanje z nekdaj bolj priznano češkoslovaško filmsko industrijo tokrat niti ni toliko grandomansko dejanje, čeprav je povsem jasno, da bi podobne kreacije, plskifi klopi. Učiteljica je med uro zgodavihe vprašala učenca, kaj se je zgodim s sinovi Karla Velikega. Učenec je odgovoril: »Kolikor je meni znano, 80 vsi — pomrli!« Med uro telesne vzgoje je Učitelj naročil učencem, naj se uležejb' h\i hrbet in z nogami krožijo tako kot,bi vozili kolo. Vsi so ga ubogali, te\ Marko je ležal negibni) na tleh. , 1 *, »Kaj je s teboj? Zakaj ne vozi§'%\>-lesa,« vprašuje Marka učitelj. ( 1 »Mi ni potrebno. Vozim po br^gu navzdol, pa gre kolo kar sam'ri'o'tf sebe.« odgovarja Marko. Mlajši Tržičan je imel popravni izpit iz matematike. Oče ga vprašuje, kaj se uči. »Iščem najmanjši skupni imetio valeč« odgovarja sin. »Hudirja,« zarohni oče. »Ze mi smo ga iskali, pa ga Se do danes niso našli. . .« Toliko za danes. Lepo vas po-zdravlja vaš Tržičan! Gobe z jogurtom Potrebujemo: 8 dkg prekajene slanine, 1 do 2 čebuli, pol kg lisičk ali drugih gob, sol, poper, malo timijana, 2 jajci, lonček jogurta, 1 žlico moke, 1 šopek peteršilja. Slanino narežemo na kocke in razpustimo v ponvi. Dodamo drobno narezano čebulo in dušimo. Gobe očistimo, poparimo in dodamo čebuli in slanini. Začinimo in ponev pokrijemo ter dušimo dobrih 5 minut. Jajca prežvrkljamo z jogurtom in moko, solimo, popramo ter zlijemo v ponev, na gobe. Previdno pomešamo in počakamo, da jed zakrkne. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo k rižu. J/ Koža potrebuje vlago (2) Kako vlažimo globji sloj kože? To ni enostavno, saj je ta plast zavarovana z vrhnjim slojem in tako vlage, če jo koži manjka, ne moremo nanašati kar s površine. Koža z leti izgublja vlago, zato je problem vlaženja tudi problem boja proti staranju. Da bi kožno tkivo ostalo naprej napeto, bi morali nanj vplivati od znotraj. To dosežemo s posebno hormonsko nego pri 40—50 letih. Določeni hormoni imajo namreč to lastnost, da zadržujejo vlago v telesu. Koža zato ostane napeta. Kreme, ki zadržujejo proces dehidracije v globjem kožnem sloju, delujejo tako, da vzpodbujajo vitalnosta kožnega tkiva. Tako se koža naprej obnavlja. To so placentni, embrionalni in hormonski izvlečki, med novejšimi sredstvi pa je kolagen (beljakovinska sestavina veznega tkiva). Ta sredstva spet počasi ovlažijo kožo. Poznamo tudi preprostejša sredstva kot so vazelin, parafinsko olje, silikone, čebelji vosek, kitovo mast, ki zaprejo povrhnjico in s tem preprečijo izparevanje vlage iz globjega dela kože. Potem imamo še lanolin, glicerin, sorbitol, ki vlago zbirajo tako na povrhnjici kot v globjem delu kože. Udobna in topla je takale jopa s kapuco, ki se zavezuje s pasom in jo navadno oblečemo čez hlače. Podloge ni, ob rokavih in drugih robovih pa je mehko in debelo blago obšito kot pri odeji. Če tem spredstvom dodamo še hi-dratante, se v koži zadrži relativno dovolj vlage. Hidratanti kože ne varujejo, temveč ji samo pomagajo, če je preveč suha. Ko ne gre več niti za zavarovanje niti za ponovno vzpostavitev ravnotežja vlage v koži, temveč za zaustavitev naravnega procesa, uporabljamo sredstva, ki vplivajo na samo tkivo oziroma njegovo obnavljanje in s tem tudi na hidracijo. Nasveti Brisače zelo rade drsijo s kovinskih držal. Pomagamo si tako, da konce držala ovijemo z navadno elastiko. Lepe roke so navadno negovane roke. Ker je v gospodinjstvu veliko opraviti z vodo in tudi umazanimi deli, ima gospodinja neprestano mokre roke. Voda pa spira s kože zaščitno maščobo, ki jo izloča koža sama. Zato so roke gospodinj suhe, raskave, koža je zgubana. Če ne morete pri delu vedno uporabljati gumijastih rokavic, pa je obvezen lonček s kremo v ko-kopalnici ali pri koritu za pomivanje posode, da si takoj, ko mokre roke zbrišemo, nanesemo na roke malce zaščite. Kopalno kad bo veliko laže očistiti, če vodi za kopanje dodamo malo sredstva za penečo kopel. V peskovniku se kaj hitro zgodi, da otrok pogoltne kamen. Ne prestrašimo se, kamen bo prišel na dan spet po naravni poti. Otroku pa morda pomagamo, če mu takoj damo jesti nekaj kruhove sredice. Pomoč pri migreni Pri posebno hudih napadih migrene, ki včasih trajajo po več dni, je treba po pomoč k zdravniku. Pri lažjih napadih pa zadostuje že daljši počitek v zatemnjeni sobi daleč od hrupa. Včasih pomaga že skodelica močne prave kave. Naravna metoda zdravljenja migrene je namakanje nog do sredine meč v vročo vodo. Ce pa bolnik leži, mu dajemo na noge vroče obkladke. Migreno zdravijo tudi z akupunkturo. Sredstvo proti migreni, ki ga je zapisal zdravnik, naj ima bolnik vedno pri sebi. Će samo iščemo najprimernejše sredstvo proti bolečinam v glavi, je včasih nevarno daljše jemanje tablet proti bolečinam, ki ne le da zamegli pravo podobo bolezni, pač pa kvarno vpliva na ledvice. Včasih sproži glavobol tudi čezmerno jemanje tablet proti bolečinam. Pregreto olje Olje je ena tistih maščob, ki ni ravno poceni, uporabljamo pa ga v vsakdanji prehrani. Ker ga pri cvrenju jedi porabimo veliko, bi ga verjetno zelo radi še enkrat ali celo večkrat uporabili. Vendar pa je pri olju tako: v pregretem olju se sproščajo snovi, ki so strupene, na primer akrolin, ki se veže neposredno na jetra, razeri tega pa škoduje vsemu prebavnemu traktu. Najhuje pa je, da te snovi ne izločimo, temveč se nabirajo v telesu in tako pripomorejo h gastritisu, obolenju jeter ali še kaj drugega. Jedi na večkrat uporabljenem olju si ne bi smeli privoščiti ljudje z obolelim želodcem ali jetri. Akrolin je snov, ki na srečo izhla-peva, vendar ga še vedno nekaj ostane v olju ali v živilu, ki ga cvremo. Če olje uporabimo le enkrat, ^potem količino te snovi lahko povsem zanemarimo. Če pa olje uporabimo še enkrat ali večkrat, je akrolina razumljivo več v olju in tako tudi v hrani, ki jo pripravljamo na njem. marta odgovarja Majda V. iz Kranja - Kupila bi volnen jersev, iz katerega bi rada imela moderen kostim, vendar bi ga rada nosila vsak dan — tudi za službo. Stara sem 31 let, visoka 169 cm, tehtam pa 62 kg. Kamen v ustih Marta — Jopica kostima je daljša, ravno krojena in se zapenja na gumbe. Rokava so vstavljena raglan in se nekoliko proti robu širijo. Krilo je ozko z razporkom ob strani ter zadrgo v stranskem šivu. Dolžina pokriva koleno. Pas je iz enakega blaga, lahko pa je tudi usnjen. Zdravje mu je vzela tujina Počitniško potepanje »Eh, ja. Tujina je stroga mačeha,« je vzdihnil stric s Štajerskega, ko sva sedela v kuhinji pri štedilniku. »Petindvajset let mi je bilo, ko mi je umrl oče. V družini nas je bilo sedem, štirje fantje in tri dekleta. Starejši brat je dobil kmetijo, drugim pa je moral izplačati vsoto, ki jo je določil oče v testamentu. V tistem času pa so precej govorili o Ameriki in o njenem rajskem življenju. Ker pa sem imel ravno denar, sem jo mahnil čez lužo .. . ,Tam bom zaslužil dolarje, pravo bogastvo na lahek način in hitro. Nato si bom postavil lepo hišo, se oženil in živel srečno ter zadovoljno,' sem si mislil, ko sem se izkrcal z ladje. Pa sem se zelo uštel. Ze takoj na začetku je bilo vprašanje, kje službo sploh dobiti. Hodil sem od *tovarne do tovarne in spraševal, če nbi se lahko zaposlil. ,No,' se je glasil odgovor. Druga ovira pa se je začela pri jeziku, ker sem znal le malo angleško, toliko, kolikor sem se naučil na ladji. Končno sem delo dobil v premogovniku. Prvi dan mi je postalo v jami zelo slabo, ker nisem bil navajen tolikega prahu in tako slabega zraka. Polagoma pa sem se privadil. Ves nestrpen sem čakal konec meseca, plačilnega dne. Toda, kako sem bil razočaran, ko sem v pisarni pogledal v »kuverto«. V njej je ležalo le nekaj dolarjev. Tako se je ponavljalo mesec za mesecem, leto za letom. Ravno ko sem bil tam dvanajst let, je prispela od domačih brzojavka, ki mi je sporočila žalostno vest; umrl mi je namreč brat. Ko sem prihranil že kar precejšnjo vsotico, sem se odpravil domov. Najprej 80 mi pokazali bratov grob. Nato pa so mi povedali, da je posestvo prepisal name. Ne garam, ne lenarim, mizo imam vedno pogrnjeno trikrat na dan, imam ženo, otroke, zadovoljen sem, le zdrav nisem. Zdravje mi je vzela tujina. Hrbet mi je upognjen kot osemdesetletnemu starčku, pa jih imam komaj petdeset. Kar poglej me, kako sem suh! Vsaka kost se vidi, kako sili na prosto. Pred odhodom na tuje sem bil pa zdrav, močan fant,« je končal stric in se žalostno zazrl skozi okno. Ciril Zabret, 8. b r, osn. šole Komenda — Moste Pot v Lom V torek, pred dnevom pionirjev, je v šoli po zvočniku tovariš ravnatelj obvestil, da bomo 29. 9. imeli pohod. Vsi učenci 6. in 7. razreda bomo šli v Lom in okolico. Ko sem prišla iz šole, sem za sestrico in zame pripravila hrano in pijačo, da bi jo odnesli s seboj. Napisali sva domačo nalogo. Nato sva se vozili s kolesom. Kmalu sem odšla domov. Pogledala sem TV spored in videla, da bo na televiziji serijski barvni film, ki sem ga nato gledala. A žal — kmalu je bilo filma konec. Zmračilo se je. Sestrica je prišla domov. Povečerjali sva in odšli spat. Ob šesti uri sva se prebudili. Oblekli sva se. Nekdo je pozvonil. Odprla sem vrata in zagledala prijateljice. Hitro sem vzela vrečko, v kateri je bila malica. Odšle smo. Hodile smo hitro, zato smo bile kmalu na avtobusni postaji v Tržiču, kjer smo se zbirali. Kolona otrok se je počasi začela pomikati naprej. Hodili smo dolgo, preden smo prišli do prvega korita, ki je bil napolnjen z vodo. Učenci so se kar usuli nanj. Nekateri so odšli naprej. Nekaj časa smo hodili po cesti navzgor, drugič navzdol in tretjič po ravnem, tako da smo bili vsi izčrpani. Prijateljica Irena je hodila hitreje kot jaz, zato sva se izgubili. Med potjo smo tudi počivali. Končno smo prišli na travnik, kjer smo sedli in jedli. Nekateri fantje so igrali nogomet. Žoga jim je večkrat padla v potok, ki je bil čisto blizu, namesto v gol. Nekateri so se jeaili, drugi pa veselili in smejali. Prvi so kmalu odšli domov s tovarišico Dežmanovo, nato počasi še drugi, me smo odšle pri zadnjih; le neka> jih je bilo še zadaj. Med potjo nismo počivale. Hodile smo počasi, zato smo pozno prišle domov. Doma sem napisala še slovensko nalogo. Zdenka Cinč, 6: c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek S prijatelji in prijateljicami smo se zmenili, da se ob štirih popoldne zberemo pod sosedovo hruško; seveda vsak s svojo košaro za gobe. S sestro Martino sva doma komaj dobili »dopust«, vendar nama je končno le uspelo. Še mamin klic: »Da se ne vrneta prepozno,« in že sva odšli na dogovorjeno mesto. Doma seveda nikjer niso vedeli, kam smo namenjeni, kajti zmenili smo se, da jih zvečer presenetimo z gobami. Protestno pismo Koliko milijonov človeških življenj je bilo darovanih za pravico?! Vso zgodovino je tekla kri zanjo. Samo v zadnji vojni je padlo milijone nedolžnih žrtev. Mladi poznamo preteklost, zato toliko bolj boleče spremljamo dogodke v Avstriji. Vemo, da hočete naše Slovence in Gradiščanske Hrvate preštevati zato, da bi jih našteli čim manj. Nacizem, ki se v Avstriji oživlja, želi počasi iztrebiti naše brate na Koroškem in Gradiščanskem. Povsod bomo povedali, kako hinavske so vaše izjave o vaši demokraciji in dobrih odnosih z Jugoslavijo. Pionirji osnovne šole »Davorin Jenko« iz Cerkelj na Gorenjskem pozivamo voditelje strank v Avstriji, da z dejanji humanizma pokažejo, da hoče biti Avstrija drugačna. Krivično bi bilo, da bi obsojali ves avstrijski narod. Obračamo se na pravične Avstrijce, da podprejo naši manjšini v boju za vse tiste pravice, ki so zapisane v avstrijski državni pogodbi. Pionirski odred Edvard Kardelj, osn. šola Davorin Jenko, Cerklje Pod sosedovo hruško je že stalo nekaj lovcev na gobe. Ko so prišli še zadnji, smo odšli. Med potjo smo si pripovedovali šale in razne domislice. Proti koncu poti pa se oglasi Tone: »Kaj, ko bi stavili, kdo bo dobil največ gob? Predlagam, da tistemu, ki mu uspe najti največ, damo vsak po eno lisičko.« Vsi smo odobravajoče prikimali, kajti vsak je bil prepričan, da se bo na koncu število gob v njegovi košari povečalo. Pred nami se odpre pogled na naše lovišče — gobarsko. Porazgubili smo se po gozdu in začeli iskati. Komaj se dobro zavem, že zagledam po štorom družinico lisičk. Tiho jih poberem in jih položim v košaro, pri tem pa sem tudi opazila, da so skoraj vsi, razen Martine, odšli navzgor po hribu. »Le naj,« si mislim. »Bova pa midve na poti in spodaj pobirali.« In res sva. Najini košari sta se hitro polnili in preden se dobro zavem, sem že imela polno košaro — prav tako Martina. Začeli sva iskati druge in jih nekaj tudi našli. Naenkrat vsi obstanemo kot vkopani — kajti zagledamo Toneta s-skoraj prazno košaro gob. Vsi se začnemo nasmihati, saj je prav on predlagal stavo. Ničkaj veselo se ni ozrl Tone takrat po naših košarah. Plaho se je sklonil in z levico vzel iz košare najlepšo lisičko, rekoč: »Kdor ima največ, naj vzame.« Nihče ni rekel: »Jaz imam največ, meni jo daj!« Vsem je bilo nerodno, zato smo bili tiho kot miši. Po kratkem premoru se oglasi Martina: »Je kdo za to, da damo vsak po eno lisičko Tonetu? Saj vidite, kako malo jih ima?!« Vsi smo glasno pritrdili in Tonetova košara se je hitro napolnila. Vsem se je zahvalil in vsi zadovoljni smo se odpravili domov, da pokažemo svoj bogati »ulov«. Jana Bertoncelj, 8. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Spoznaval sem lepote naše domovine Ne samo Sava, Drava in Soča, tudi Nadiža najbolj na zahodu tf> Raba najbolj na vzhodu in & druge, razpredene so vse počez P° naši zemlji. Rada bi slišala skriV' nosti njihovega šepeta, povest davnine. Ob njih so se začele prYe naselitve, boji za zemljo, kruh "J življenje, rojstva, svobode te smrti, deževja in suše, nevihte te strele, pomladni cvetovi, žetve' žalosti in veselje. ' Iz dneva v dan, iz leta v leto,1 stoletja v stoletje, niso usahnile te naše reke. Zato tudi ni usahni1 naš rod. Premalo poznamo t naše reke, mesta in vasi. Zato D rada potovala od Nadiže d Rabe, od Kolpe do Žile. Vendar reke niso od nikogar in mi smo v eno. i Kljub zapiranju slovenskih »° in tečajev, kljub kriku in vzkliKu' smo bili in bomo vsi isto, toda j če bomo držali skupaj. ■ Zato se moramo obiskovat-Zato naj bi pešačili od izvira ° izliva, skupno reševali skrbi 1 načrte. Zato bi tudi peli naše venske pesmi, kot so jih peli na-dedje in babice, od Žile do K^P*' od Nadiže do Rabe. ~ Zazrla bi se v čiste vode, 1 katere so se borili naši rojaki, <*9 ne bi več trpeli. t. Rož, Podjuna, Žila, venec tre' dolin, za katere ljudstvo še trpi- Petra Oblak, 6. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Mucek in ptiček V tmaste veje se mucek zapleta. A ptiček se smeje, nad glavo mu leta ... Karmen Erzetič, 5. c r. osn. Simona Jenka, K ranj, iz glasila Vaje Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI 1 3 4 5 5 7 8 9 10 1 2 13 14 15 16 17 ■ 9 ■ 20 21 22 ■ 23 J ■ 25 26 27 ■ ■ 30 31 1 33 34 35' 36 37 38 39 ■ 40 41 42 43 44 45 ■ 46 47 ■ 48 49 bO 51 ■ 53 ■ 55 56 57 58 59 60 Rešitev nagradne križanke z dne 15. oktobra: 1. Kepina, 7. Szeged, 13. kalumet, 14. kastrat, 16 I-L-B, 17. edinost, 19. Ani, 20. Kurt, 22. akant, 23. Otta, 24. spurt, 26. avto 27. soor, 25. snob, 30. Zoran, 32. Na 33. ok, 36. Ozark, 37. Ilok, 39. krov, 41. Nara, 43. avans, 46. topo, 47. Izida, 49. Aven, 50. ena, 51. karželj, 53. ide, 54. torture, 56. leopard, 58. Str-nad, 59. Aškerc. Izžrebani reševalci: prejeli smo 71 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Stane Polak, 64220 Škofja Loka, Mestni trg 22; 2. nagrado (40 din) Vlasta Traven, 64000 Kranj, Valjavee-va 6; 3. nagrado (30 din) Raj ko Nadižar, 64000 Kranj, C. talcev 13. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka. 26. oktobra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din odoravno: 1. odstranjevanje nezanesljivih ljudi iz stranke ali s službenega Položaja, 7. hči Herodiade, ki je za svoj ples pred Herodom terjala glavo Jane-• a Krstnika, 13. izrek sodbe na sodišču, rezultat obsojanja, 15. prekletstvo, zobčejije, zlasti cerkveno, 17. Lojze Spacal, 18. delavec v voskarstvu, 20. r j?umansko sveto pismo, 21. skrb, strežba, negovanje, 23. kemični element, eaka kovina, imenovana po nahajališču Ytterby pri Stockholmu, 25. iz treh . 1 več pramenov spleteni lasje; močno tkivo, ki veže mišice na kost, 26. kar se j5 sz.Mnjenjem spravilo kam, 28. Adam Bohorič, 30. veliki stadion v Budim-P*sti, 31. obnovljen grad z muzejskimi zbirkami pri Vrhniki, 32. oslon, opor-J*' 34. oblika ženskega imena Stanislava, 36. adresa, 39. himalajska koza, 40. v rajpi konec polotoka, 42. tesen, ozka in globoka dolina, ki jo je voda izdelala trdih kamninah, kanjon, 44. »zlati« japonski telovadec, Jukio, 46. dolgorepa P sana tropska papiga, 48. zelenica v puščavi, 50. mirno, zadovoljno življenje, J- vezano z naravo, 52. ime zagrebške balerine Turine, 54. pijača starih Slova-in V' • nenem^' Človek, 57. steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali rastlin, 59. zlobna, hudobna, groba ženska, v starogrški mitologiji ime ene °u treh erinij, boginj maščevanja, 60. »črna« celina. vpično: 1. manjše odprto vodno vozilo, 2. norveški pesnik in dramatik, pira* ore<<- Henrik, 3. Stane Sever, 4. naša nagovorna beseda, 5. zaimek, ki izza vprašanje po neznani osebi, 6. pelinkovec, močna žgana pijača iz pelina " Janeža, 7. vrhnje žensko oblačilo v Indiji, 8. Alfred Nobel, 9. loščilo, 10. kop-le ' ODdano z vodo, 11. merino ovca, ki daje izvrstno volno, 12. neprofesiona-Uf-' igralec, 16. klimatsko zdravilišče, mesto in pristanišče v Crnomorskem J;lm°rju, 19. pritok Misisipija in zvezna država v južnem delu ZDA, 22. fran-sk *n an£le§ko ime za gabarden, tkanino za površnike in uniforme, 24. ljud-2g3 Pritrdilnica, 27. desni pritok Donave na Bavarskem, izvira na Tirolskem, Do ?vensk' politik in gospodarstvenik, spomeničar 1941, Tone, 33. prodajalec šk,Sl° amer^ka pisateljica, ki je delovala v Parizu, Gertrude, tudi ameri- Vn v°k?m'k, nobelovec 1972, VVilliam, 35. večsedežni bicikel; voz z zaporedno Žt> e?en*ma konjema, 37. žila odvodnica, glavna telesna utriRalnica, 38. stara „ru ..a' 41. kazalni zaimek, 43. najstarejša doba v geološki zgodovini Zemlje, naik, 45. kijevski veliki knez, ki je ustanovil kijevsko državo, 47. obvodna gern&pa ^'Vad, domača daje meso, perje in jajca, 49. ime slovenske igralke Tka-Iv e>Mednarodne avtomobilske oznake za Avstrijo, Malto in Španijo, 53. zar»:- ; Filipović, 56. znak za kemično prvino erbij, 58. avtomobilska oznaka ftijeko. ŠAHOVSKI KROŽEK 2gode in nezgode polja f2 (f7) ljiv ?**etni poziciji je ob kralju najobčut-tarcJ to*ka p0ije f2 (f7), ki je pogosto Vgajj otv°ritvenih napadov. Vendar pa leDo ,naPad na to točko ni smrtonosen, kar a°kazuje naslednja partija. H°?fman _ Janska igra \ £2-e4 e7-e5 hal^*n, ~ Petrov (Varšava 1844) _— ^ 3- f^-tt Sb8-c6 4;Ln-.c4 Lf8_c5 6 ZTM e5 x d4 7" p-e5 Sf8-e4 • ^c4 - d5 Se4 X f2 (?) 6rni*ev korektna. Boljši načrt je imel °ceni» ®\ •■•d7 —d5. Toda igro moramo ' vati v luči šahovske romantike. 13. Sf7 x d8 Lc5-f2 + 14. Kg3-h3 d7-d6 + 15. e5-e6 Sd5 - f4 + 16. Kh3 - g4 Sfl x e6 17. g2-g3 Se6 X d8 + 18. Kg4-g5 Tf8-f5 + 19. Kg5-g4 Tf5-f8 + 20. Kg4-h4 Tf8-f4 + 21. Kh4-g5 Sd8-e6 + 22. Kg5-h5 g7-g6 + 23. Khf>-hH Tf4-h4 + ! 24. g3 x h4 Lf2-e3 mat dr. S. Bavdek potrebno. Vsekakor je boljše 9. Kf2 - ti. 10* V ' c3 X b2 U" sn Xb2 S«6-e7 . odw?rg5? »»koristi napaka' k° J° crni briljantno 12* o ' Se7 X d5 *• »g6 x f7 0-0!! ŠAHOVSKI PROBLEM Pravilna rešitev problema S. Mitrinovi-ča (Beograd, 1952) je 1. Lg8 —e4! z matiranjem v naslednji potezi. Na 1. d4 — d5? igra črni Sg4 — f2! Možna je tudi vzporedna rešitev 1. Sd6 — b5! Problem so pravilno rešili in prejmejo nagrado Boris Prosen, Ljubljana, Majaronova 8, Marjan Štempi-har, Kranj, C. l.maja 12, Zmago Mavric, Kranj, Stritarjeva 2. Nagrado bodo po pošti prejeli na dom. Razpisujemo nagrado za pravilno rešitev naslednjega problema. —— § & ti i L". ■ ■ ■ i ■ ■ -A A ■ i-Mmar H -----------— : " I i ■ s _ ■ L" *■ . L ■J °*iciiaPol2 C 0-0!! be^*' žrtvuje damo za obetaven prepih k*le£a 'traUa. S to potezo tudi ovrže poskus **. ki ga je zastavil zli. Sf3 - g5?. S. Levman (1932) Beli igra in matira v drugi potezi Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri in jih nagradili s po din 50. Rešitve pošljite do 8. novembra na naslov GLAS (šahovski problem), Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. (^[ vsepovsod Napak sta se razumela ulog^eJ*ki italijanski režiser Federico Fellini je iskal primerno igralko za PqSq debelušne, a še vendar privlačne ženske v svojem najnovejšem filmu o fefo/^ Vlogo je ponudil znani igralki A niti Ekberg, ki je kljub svojim 54 ^°nUdh dokaj mladostna, le precej kilogramov ima preveč. Ekbergova je JU, veJ*? sPrejela kot žalitev in je odgovorila, da se bo že oglasila pri Fellini-le toliko, da mu bo spraskala oči. izbrali smo za vas Dan mrtvih bo vsak čas tu in treba bo pohiteti z nakupom sveč. Veliko izbiro enostavnih pa tudi posebno oblikovanih sveč dobite te dni na Kokrinem oddelku spominkov v GLOBUSU. Cena: od 5,90 do 111,10 din Pri MURKINI MODI v Radovljici smo posneli tole črtasto krilo in brezrokavnik. Imajo številke od 38 do 44, barva je pa temno modra in črna. Cena: 690 din Pri ALMIRI so za to jesen spletli ta čudoviti komplet v enobarvni in črtasti kombinaciji. Predstavljamo vam polobleko in puli, model KAMELIJA. Krilo je ravno in ima pri strani razporek. Žepi so v stranskem šivu. V velikostih od 36 do 42, v opečnati, temno lila, temno rjavi, malinski, zeleni in sivi barvi se dobe tudi v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici. Cena: 837 din » Ce iščete jersev za eno- ali dvodelno obleko, poglejte še v TEKSTIL-INDUSOV informativno prodajni center v Hotelu CREINA v Kranju, kjer imajo odlična tovrstna blaga iz 100-odstotnega poliestra. Mirne duše tako obleko lahko peremo v stroju, pa ne bo spremenila oblike. Dobi se vzorčast ali enobarven v vseh jesenskih barvah. Cena: od 63,75 do 73,60 din za meter (20. zapis) Tabor nad Podbrezjami je prav gotovo eden od najlepših krajevnih biserov Gorenjske. Le da je sodobnim motoriziranim popotnikom, ki drve kar mimo, skoro neznan. Cerkvica na gričku pač, kot jih je toliko po Slovenskem . . . OBRAMBA PRED TURKI Bila so to obzidja okrog cerkva na vzpetinah, redkeje pri onih na ravnicah, v katerih okrilja so se zatekali naši predniki v času turških vpadov. Tako so tudi na Gorenjsko pridrli divji osmanski konjeniki kar dvakrat: oktobra 1. 1476 in majnika 1. 1477. Tedaj so Turki drli celo do Trbiža. Ker cesarju usoda zvestih podanikov ni bila kaj dosti mar, fevdalni gospodi pa tudi ni prišlo na misel, da bi branili življenja svojih ubogih tla-čanov — zato so se ljudje pač sami zaščitili kot so vedeli in znali. Naj-češče so si zgradili tabore okrog kake samotne cerkvice. ECCLESIA HAEC SERVITO CHRISTO DIVOO.UE PATRIAR-CHAE BENEDICTO PENITUS RENOVATA. Zbrati je torej treba vse črke, ki so hkrati tudi rimske številke (t.j. CCLICVICIDIVVICDIIVV), jih sešteti in tako dobimo letnico obnove 1682! V slovenščini je napis pomenjal: Cerkev, popolno obnovljena, naj služi Kristu iq svetemu očaku Benediktu. Kako, Benediktu? Saj je cerkvica na Taboru posvečena vendar Žalostni materi božji — Materi sedmih žalosti! Kot v realnem življenju drug drugega kdaj zamenjamo, odstopimo s svojega položaja. Utrujeni, naveličani ali razočarani. — Tako se je tudi v cerkvah kdajpakdaj zgodilo, da je prvotnega patrona zamenjal kdo drugi, po mnenju nekaterih bolj imeniten. — Tako je bilo tudi v Spodnjih Dupljah, kjer se je usmiljeni vojščak sv. Martin moral umakniti mučencu sv. Vidu. Kalvarija na Taboru pri Podbrezjah Tako je nastal tudi naš Tabor pri Podbrezjah. Zidovje, za katerim so stali kmečki bramhovci, še vztraja. V cerkvici, ki je tedaj najbrž že stala — četudi njen obstoj prvič omenja šele listina iz 1. 1502 — so se ob tedanjem zavetniku svetem očaku Benediktu v dneh turške nevarnosti gnetli starci, ženske in otroci. Možje in fantje so odbijali navale izvedenih vojščakov, največkrat janičarjev, z orodjem in z orožjem, kakršnega so pač kmetje tedaj lahko imeli. Zidovje okrog našega Tabora se je na treh straneh nadaljevalo v pre-padno steno, le vhod je moral biti zavarovan s težkimi železnimi vrati. Menda je stal tam tudi manjši dvižni most. Danes teh vrat seve ni več, le nagnjena travnata planota pred cerkvijo je še ograjena z nizkim zidom. Vanj so vzgrajene kapelice križevega pota. V nišah teh znamenj so bile še pred nekaj desetletji vdelane oljne podobe, delo Leopolda Laverja, slovitega kranjskega slikarja iz začetka 19. stoletja. Zdaj so v nišah manj izrazite podobe pred . leti umrle slikarke Katarine Sraj. Kje pa je sedaj nekdanji Laverjev križev pot s Tabora? No, še mimogrede: pišem dosledno Tabor, Podtabor, s Tabora, iz Pod-tabora. Čeprav domačini in okoličani drugi oziroma tretji samoglasnik »požro« in govore le: s Tabra, iz Podtabra. Z -koi CERKEV NA TABORU gradba z lično, gotsko zasnovano zunanjostjo, nad katero dominira vitki, visoki zvonik — kot igla kipi iz okolnih drevesnih krošenj! (Poglej sliko v 16. zapisu!) Notranjščina pa je bila v teku mnogih »izboljšav« kar precej barokizi-rana. Tudi glavni oltar. Vse to najbrž ne v prid pobožni zbranosti. Bolj bahariji! Leta 1682 je vikar Aleksander Bobek cerkev popolnoma prenovil — za celih prihodnjih tristo let! Vsaj v osnovi. Kajti še pred leti so tam nekaj popravljali, posebno pri pročelju. »Zal, je postal žrtev teh »popravil«, tudi zanimiv kronogram, vklesan nad portal, ki ga zaradi iskanja letnice podajam v izvirni cerkveni latinščini: Tako so napravili tudi na Taboru: častitljivi patriarh Benedikt je svoj prostor v glavnem oltarju odstopil Materi sedmih žalosti. To se je zgodilo v začetku 18. stoletja, okrog 1. 1730. — Majhen kipec sv. Benedikta — da ne bo prevelike zamere! — so le vkomponirali v vrhnjo nišo nad glavno oltarno podobo. Vsekakor pa se je šele s posvetitvijo cerkve Žalostni materi božji pričela na Taboru slovita božja pot. Romarji so prihajali od vsepovsod, množile so se tudi bogato plačane ustanovne maše. Na seznamu, ki ga imajo vokvirjenega v »žagradu«, preberem, da je celo rokovnjač — štekljačar Jurij Kosem, naročil in plačal kar enajst ustanovnih maš! Morda je nesrečnemu možu to pomagalo pri predsmrtnem obračunu .. . t SKRITA LEPOTA Vcerkvi sami sta zdaj postavljeni (bolj prav: deponirani) dve veliki, visoki oljni podobi: Ivane Kobilčeve Madona in Leopolda Laverja sv. Frančišek Ksaverij. Sliki sta bili preneseni tu sem iz pod-breške farne cerkve, ker sta se tam v rabi in na vlagi kvarili. Obe sliki sta zdaj neokvirjeni. Posebno za prelepo podobo naše prve slikarke Kobilčeve je škoda, da je ne restavriramo in primerno vokvirjeno priznamo za dragoceno slovensko umetnino. Ob sliki Kalvarije in venca kapelic v obzidju cerkvice na Taboru, mi prihaja v pero pikra anekdota iz življenja našega Prešerna. V poštnih kočijah je bilo le malo mest za popotnike. Treba si je bilo prostor zagotoviti tudi do več tednov vnaprej. Prešernu, kranjskemu advokatu, se je mudilo na Savo pri Jesenicah, kamor ga je klical fužinar Ruard, klient pesnikove advokatske pisarnice. Mudilo se je, Prešeren pa ni utegnil čakati. In tako se je v kočijo kar vrinil in malo odrinil dva vzvišena duhovna popotnika. Tadva pa jezno vanj, ali ne ve, kdo sta? Da sta iz Jezusove družbe (t.j. jezuita)! Prešeren pa nazaj: ali iz prve ali iz zadnje? Prva Jezusova družba sta bila v hlevcu voliček in osliček; zadnja Jezusova družba pa sta bila dva razbojnika, skupno z njim križana. — Jezuita naj si zdaj kar izbereta, prvo ali zadnjo družbo . r. C.Z. 10. stran — Glas RADIO 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12 30 Kmetijski nasveti. Pridelovanje lesa izven gozda 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje ' 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta 19.30 Lahko noč, otroci 19.45 Minute/. ansamblom Mladi levi 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 1.03 Zvoki iz naših krajev 2.0.'! Glasbena akrinja 3.03 Sani ob radiu 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 13.00 13.33 J 4.00 14.20 14.33 16.00 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 18.55 Sobota na valu 202 Iz partit ur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Odrasli tako, kako pa mi Glasbeni drobiž od od tu in tam Z vami in za vas Naš pod listek — C. Mansfield: Veter veje Majhni zabavni ansambli Glasbeni casino S pevcem Jankom Ropretom Svet in mi Vročih sto kilovatov Partiture lahke glasbe Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Z letošnjih slavnostnih iger v Bayreuthu — R. VVagner: Siegfried 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 23.55 lz slovenske poezije 24 5.00 8.07 8.43 9.05 10.05 11.00 11.15 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 21.(K) 22.20 23.05 23.15 0.05 NEDELJA Dobro jutro Radijska igra za otroke — J. Lukež: Otroci, otroci vsega sveta Skladbe za mladino Še pomnite, tovariši Prvi aplavz Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Obisk pri orkestru in zboru Henry Mancinni Nedeljsko popoldne Radijska igra — M. Ashe: Strah ob zori Lahko noč, otroci Glasbene razglednice Slavnostni koncert ob dnevu združenih narodov V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokturno: Visoka pesem Plesna glasba za vas Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 lz r Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Lirična glasba za pozno uro 23.55 lz slovenske poezije 25 PONEDELJEK 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 1103 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Kokošja tuberkuloza in njeno zatiranje 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Iz tuje folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno — M. Bor: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.36 Ponedeljkov križemkraž 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših študijev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Kaj in kako pojo zbori po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 P. I. Čajkovski: »Prancesca da Rimini« — simfonična fantazija po Danteju, op. 32 21.00 Literarni večer: Stari Bližnji vzhod 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lojze Lebič 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Jože Lacko 9.30 Iz glasbenih šol: Ribnica 10 15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.42 19.35 19.45 20.00 20.30 21.08 22.20 23.0B 23.15 0.05 Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Kakšen pomen ima svetloba za perutnino Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Svet tehnike: Novejša dognanja v akustiki Vrtiljak Studio ob 17.00 Obisk naših solistov: Marcel Ostaševski, bariton W. A. Mozart: I hvertimento v Es-duru za dve oboi, dva fagota in dva rogova, K. 289 Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Milana Ferleža Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — G.Strniša: Driada III. Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe: Glasba za godala 1 .itcrarni nokturno — S. GrochoNviak: Pesmi Popevke se vrstijo Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Slogovne novosti v prozi Ivana Cankarja 14.33 Z vami in za vas 10,(M) Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.40 Z ansamblom Latinos 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Predstavljamo vam nov posnetek opere Madame Butterflv, G. Puccinija 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 J. S. Bach: Sonata .. prva za violino solo v g-molu 21.00 Deseta muza 21.20 Salzburški festival 1976 22.50 Nočni divertimento 23.55 Iz slovenske poezije 27 5.00 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 21.00 22.20 23.05 23.15 0.05 Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovbri Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Kako napreduje akcija za dograditev biotehniške fakultete Igrajo slovenske pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — J. Jurčič: Jesenska noč med polharji Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Iz zborovske popotne torbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Francija Puharja Koncert iz našega studia Glasbena kulturna panorama S festivalov jazza Literarni nokturno — G.Trakl: Pesmi Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli J RT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Jože Lacko 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Slovenski zborovski skladatelji: skladbe Jakoba Ježa 19.30 Marijan Kozina: Baletna suita iz baleta »Bajke o Gorjancih« 20.00 20.15 20.35 21.30 21.50 22.55 23.55 28 5.00 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 Zunanji politični feljton Iz opusa Albina VVeingerla Iz manj znane operne literature Sodobni literarni portret: Nada Kraigher Razgledi po sodobni glasbi Iz ansambelske glasbe Maxa Regerja Iz slovenske poezije ČETRTEK Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Slogovne novosti v prozi Ivana Cankarja Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih izvedbah Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Izvoz kmetijskih pridelkov Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Bojana Adamiča Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer — R.Šeligo - P. Vetrih: Šarada Lepe melodije Novi posnetki ansambla Slavka Osterca Literarni nokturno — E. Pound: Pesmi Popevke in ritmi Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 lz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom KTV Ljubljana TELEVIZIJA 23 10.00 1 1.05 12.05 14.25 17.40 . J 8.05 18 25 19.15 19.30 19.50 20.00 20.40 20.50 22.20 22.40 SOBOTA TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor (Bg) TV v šoli: Vzgojna posvetovalnica, TV galerija (Zg) TV v šoli: Splošni ljudski odpor, Skupnost narodov in narodnosti BiH (Sa) Nogomet Partizan : Željezničar — prenos (Bg) Egipt 75, B Obzornik T. Hughes: Šola Toma Rrovvna — nadaljevanka, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Ljubezen, B Moda za vas, B Deseta žrtev — italijanski film, B TV dnevnik 625 Odajniki II.TV mreže 18.30 T V novice 18 45 Sedem dni 19.05 Zvezdne steze — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Nekaj četrtega TV Zagreb — I. program 14.25 Nogomet Partizan : Željezničar 16.20 Poljudno znanstveni film 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.50 Salaš v Malem Ritu 18.45 Vzpon in padec Zike Proje 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas ansambel Smak 21.05 Spomin iz Gibraltarja — celovečerni film 22.35 TV dnevnik 24 NEDELJA 8.10 Poročila 8.15 Za nedeljsko dobro jutro: Srečanje v S-II - 2. del.B 8.40 625 9.20 A. Diklič: Salaš v Malem Ritu — nadaljevanka, B i 10.20 Otroška matineja: I Polcilinder in gomoljast nos, B; Beli delfin. B j 11.30 Ljudje in zemlja j 12.30 Poročila 14.15 Morda vas zanima: Slovenci v Avstriji j 14.55 Festival glasbe podonavskih dežel ; 16.10 Okrogli svet 16.25 16.30 18.15 18.25 19.15 19.30 19.50 21.05 21.30 21.45 22.00 Poročila Košarka Radnički : Bosna — prenos (Bg) M oda za vas, B W. Holtbv: Siva obala — nadaljevanka, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar S. Matavulj: Beograjske povesti, B Svet Unesca, B TV dnevnik Jazz na ekranu: Kvintet Clark Terrv-Ernie VVilkins, B Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Ann Margaret 21.00 24 ur 21.20 Portret Akire Kurosave in film Krvavi prestol TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Disnevev svet 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.05 Otlličnjaki 21.05 Dokumentarna oddaja 21.40 TV dnevnik 22.00 Športni pregled PONEDELJEK 8.10 TV v šoli: Pravljica, Življenje R. Boškoviča, Nevidne vezi (Zg) 9.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Naš planet (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.10 Kmetijska oddaja TV Zagreb 17.10 B.Cosič: Nori besednjak, B 17.25 Žuželke - serijski film, B 17.50 Obzornik 18.05 Nega bolnika 18.35 Odločamo 18.45 Mladi za mlade, B 19.15 Risanka, B 19.30 T V dnevnik 20.00 Ruzzante: Fiorina — predstava ansambla italijanske drame reškega gledališča »Ivan Zaje« 21.10 Kult urne diagonale ta teden na TV Sobota Šest sobotnih večerov zapored bodo mladi pa tudi nekoliko starejši gledalci lahko sledili angleški mladinski nadaljevanki ŠOLA TOMA BROWNA oziroma o glavnem junaku Tomu Brownu in vseh njegovih težavah, s katerimi se srečuje med svojim šolanjem. Zgodba se dogaja v 19. stoletju ter kaže na težke razmere, v katerih so posamezniki skušali doseči prepotrebno reformo šolstva. Srečanje z nekaj več kot deset let starini filmom DESETA ŽRTEV Elia Petrija bo brez dvoma več kot zanimivo. Predvsem velja poudariti njegovo drzno vizijo prihodnosti 21. stoletja, ki pa je seveda že po skromnih desetih letih, kolikor nas loči od nastanka filma, v marsičem zastarela, predvsem kar.se tiče politične ureditve sveta. Bistvo filma pa vendarle ostaja razmisleka vredno. Gre za prikaz družbe, ki jo vodi računalniška tehnika. Le-ta tudi usmerja človekove uničevalne nagone oziroma nasilje. Zdaj ni vojn, ki bi bile za vse človeštvo usodne, pač pa le lov na ljudi. Računalnik izbere lovca in žrtev .. . 19.30 T V dnevnik 20.00 M.R. Nikolič: Opravičujemo se — TV drama 21.10 Kultura danes 21.55 Crne rute — dokum. film 22.10 TV dnevnik 8.00 10.00 14.(M) 16.05 17.05 17.30 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 20.55 21.50 T V v šoli: 11. stol. na naši obali, Varstvo okolja, Geometrija, Nemščina, TV vrtec, Delo R. Boškoviča (Zg) TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk (Bg) TV v šoli -— ponovitev (Zg) Šolska TV: Koroška v NOB Zapojte z nami: Bach in predklasiki Pavel v akciji -serijski film, B Obzornik Ne prezrite Slovenski ljudski plesi: Bela krajina — 2. del, B Risanka, B TV dnevnik Aktualna oddaja Grimmelshaussen: Pustolovski Simplieissimus, B TV dnevnik Sreda Iz egipčanskega filma Mumija Chadi Abdel Salam je eden redkih filmskih ustvarjalcev v Egiptu, ki dosledno zavrača vpliv zahodne kinematografije in se hkrati obrača na domačo publiko, da bi jo osvestil. Prav to je tudi glavna tema filma MUMIJA, ki je namenjen egipčanskim gledalcem, govori pa o zgodovini te dežele, ki je povsem odrezana od egipčanske vsakdanjosti. Pri tem se je režiser spretno izognil vzgojno poučne oblike, vse skupaj je zavil v napeto zgodbo o grobnici, v kateri so spravljene mumije cele dinastije vladarjev, pa o tem nihče ne ve, razen nekega plemena, ki kulturno bogastvo ropa in ga preprodaja. Po smrti starega vladarja pa mladi VVanis preda skriv. nost egipčanskim znanstvenikom. 21.50 Mozaik kratkega filma 22.10 TV dnevnik Oddajniki II.TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 Sejem knjige — oreno« 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 26.30 Feljton: IvoAndrič 21.00 Tedenski pregled 21.20 Dobri vojak Svejk — celovečerni film T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kol na odd. II. T V mreže Oddajniki II. TV mreže 17 15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Italijanski muzeji 18.15 Samoupravna interesna skupnost 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Za slikami - TV drama 21.30 24 ur 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.15 Obzorje T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II.TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Veliki raziskovalci — serijski film 21.40 TV dnevnik 22.00 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine 76 8.10 TV v šoli: Atomi, Literatura (Zg) 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Izobraževalni film (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 J.Šmit: Kdo pa pesniku je in te rime i k.ujt{, B j 17.25 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.55 22.10 22.25 Ermitage — dokum. film, B Obzornik Po sledeh napredka, B G lasbena oddaja Risanka, B TV dnevnik Film tedna: Mumija — egipčanski film, B Miniature — J. Peternelj: Zirovske impresije, H TV dnevnik Šport ni pregled (SA /Zg II) Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar I7.4f> Daljnogled 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Od glave do pete 21.(K) 24 ur 21.15 Morava — dokum. film 21.55 Dnevi knjige 22.25 Športni pregled TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda ČETRTEK 8.00 TV v šoli: OdCortinedo Benetk, Carmen, Od Svilaje do Brača (Zg) 9.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 14.25 Nogomet Željezničar : Beograd — prenos (Sa) 16.20 Šolska TV: Koroška v NOB 17.20 Beli delfin - serijski film, B 17.35 Obzornik 17.50 Izumirajoči svet — dokum. oddaja, B 18.45 Odprava zelenega zmaja — nadaljevanka, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Kam in kako na oddih 20.10 V živo: Jabolko ne pade daleč od drevesa, vmes Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Na črko, na črko 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 A.Strindherg: Gospodična Julija — gledališka piedstava 21.30 24 ur 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 V teh vlogah jih ne bomo pozabili 20.35 Milenko Zivkovič: Makedonski plesi za orkester 20.45 Kultura danes 21.00 Ohridsko poletje 1976 22.12 Aleksander Skrjabin: Dva preludija, op. 27 22.15 EdwardElgar: »Gerontijev sen« — oratorij, op. 38 23.55 Iz slovenske poezije 5.00 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 13.50 14.05 14.23 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Dan mrtvih Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Odprtost gozdov v Sloveniji Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 3.03 3.30 4.03 Studio ob 17.00 Veliki interpreti Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mihe Dovžana Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Pesem noči Melodije na našem valu Koncert po polnoči Nočne pesmi Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.33 16.00 16.10 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 18.55 Petek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Zvoki dežel ob mediteranu Radijska šola za nižjo stopnjo: Dan mrtvih Z vami in za vas Prometni leksikon Vodomet melodij S popevkami po Jugoslaviji Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz Glasba za vsakogar Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 19.50 20.00 22.30 22.40 23.15 23.55 Radijska igra — P. Lužan: Tercet Glasbene miniature Iz jugoslovanskih koncertnih odrov Mednarodna radijska univerza Minute z violončelistom Hinrichom Danilo Švara: 5. dejanje-opere Ocean Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 12 din, cvetača 10,80 din, korenček 3,90 do 5 din, česen 25 din, čebula 9 din, pesa 4.20 din, paradižnik 7,20 din, paprika 9 din, slive 13 din, jabolka 4,50 do 7,80 din, hruške 13,50 din, grozdje 12,60 din limone 16,70 do 19,90 din ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 63,28 do 64,06 din, smetana 27,85 din I, skuta 17,30 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 6,60 din, orehi 135 din, jajčka 1,87 do 1,99 din, krompir 4,25 din. KRANJ Solata 15 din, špinača 20 din, cvetača 12 din, korenček 10 do 12 din, česen 35 din, čebula 10 do 12 din, fižol 25 din. pesa 8 din, kumare 8 din, paradižnik 12 din, paprika 10 do 14 din, slive 12 din, jabolka 4,60 din, hruške 10 din, grozdje 12 din, kostanj 12 do 20 din, banane 10 din, med 50 din, žganje 55 din, limone 16 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 16 din, kisla repa 10 do 14 din, orehi 120 din, jajčka 2 do 2,50 din, krompir 5 do 6 din TRŽIČ Solata 14 din, špinača 6 din mer., cvetača 13 din, korenček 10 din, česen 30 din, čebula 10 din, fižol 16 din, pesa 8 do 10 din, kumare 10 din, paradižnik 10 fin, paprika 10 din, slive 10 do 12 din, jabolka 7,80 din, hruške 12 din, grozdje 12 do 15 din. limone 20 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 14 din, kaša 20 din I, surovo maslo £4 din, smetana 6 din mer., sladko zelje 5 din, orehi 120 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 5 do 6 din •i POROČILI SO SE V KRANJU Bohinec Janez in Drstvenšek Lidija, Krista" Jožef-Evgen in Bajželj Urška, Djurkov* Ahmet in Uzunič Alija, Kozjek Stanislav Košir Ivana, Sedej Milan in Auser Brank • Lacko Vladimir in Zgalin Danica, Ropret Jan« in Zebec Zdenka, Papič Milan in Bogataj M«" rija UMRLI SO 1892- V KRANJU Zupan Pavla, roj. 1903, Kos Ana, roj. •- „ Jagodic Franc, roj. 1906, Zupan Ivan, roj. VTRZlČU Mrak Marija, roj. 1899, Ibradžič Merim«*1-roj. 1950 21.50 Poezija TV Zagreb - I. program 14.25 Nogomet Željezničar : Beograd — prenos od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II.TV mreže 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Črna kronika -celovečerni film 22.20 TV dnevnik 8.10 K).(K) 14.10 16.00 17.15 17.30 18.10 18.45 19.15 19.30 TV v Soli: Matematika, Gibalni organi, Risanje, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Bg) Križem kražem Allegro studioso, B Zbori sveta: Donski kozaki, B Enakopravnost narodov in narodnosti Risanka, B TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Tako bi se borili, o 20.40 A. Popovič: Vzpon in padec Zike Proje — nadaljevanka 21.15 S.O.S. - serijski film, B 22.05 TV dnevnik Oddajniki II.TV mre*« 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pahljača 18.15 Telesport 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik 21.15 E.Grieg: Koncert z» klavir in orkester 21.50 Dnevi knjige T V Zagreb - I. progr«* do 19.30 isto kot na odd. II.TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Poševna projekcija - zabavno glasben«« oddaja 21.05 Detektiv Shaft - serijski film 21.55 TV dnevnik 22.15 Drvarji - dokum- oddaja_ .. " Narodnostne manjšine pri nas in v svetu Manjša je narodnost, bolj jo je treba varovati France Hočevar, direktor Centra za raziskovanje dežel v razvoju: »Sedmi člen avstrijske drevne pogodbe je bil za evropske razmere leta dosti dobro formuliran, vendar republika Avstrija danes ne upošteva njegovega bistva in &rave vsebine ter ga jemlje preveč togo. Predvsem P® se ne zaveda varstva manjšine, ki mora biti večje, čim manjša je narodnost« Direktor Centra za raziskovanje ^žel v razvoju v Ljubljani dr. France Hočevar je bil pred kratkim gost pa blejskem srečanju mladine Iskra ~0rnmerce in članov Koroške dijake zveze iz Celovca. Govoril je Predvsem o položaju narodnosti pri ^s in o reševanju manjšinskih vpra-^nJ v svetu in še predvsem v sosed-nJ« republiki Avstriji. Poudaril je, da Jugoslavija uživa Prav zaradi edinstvenega reševanja ^ga vprašanja velik ugled v svetu in njena stališča naprednejša od sta-'isč v državah, ki imajo zaradi oko-8tenelega reševanja manjšinskih ^Prašanj precejšnje probleme kot na Pfirner v Veliki Britaniji in Franciji. dugoslavija je bila prav zaradi poučenih praktičnih rešitev v Helsin-izbrana za nosilko delovne sku-P/ne, ki je obravnavala manjšinska ^Prašanja. Vendar pri drugih člani-ph skupine ni našla popolnega azumevanja, tako da so helsinške orrnulacije narodnostnih skupin *romnejše. Vendar je že to uspeh, pred tem na tako pomembnih ječanjih o takšnih problemih ni bilo ?°vora. §e več besed bo zanesljivo pečenih v nadaljevanju helsinške *°nference o varnosti in sodelova-Ju v Evropi, ki bo v Beogradu. 7 m France Hočevar je analiziral k" . *en avstrijske državne pogodbe, Je bila sprejeta leta 1955 in je Ju- ^avija njen sopodpisnik. ra ^e K. M. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Simon Jenko Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: VZGOJITELJICE za določen čas (por. dopust) od 1. 12. 1976 dalje UČITELJA v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas od 2. 11. 1976 dalje (za čas por. dopusta) - U ali PRU razrednega pouka 2 KUHINJSKIH POMOČNIC za polovični delovni čas od 2. 11. 1976 do 30. 6. 1977. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Osnovna šola Kokrškega odreda Križe razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. K V kuharice v šolski kuhinji Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela možen takoj. 2. kuharice v šolski kuhinji za nadomeščanje odsotne delavke. Delo se združuje za določen delovni čas od 15. 11. 1976 do 30. 6. 1977. 3. snažilke s polovičnim delovnim časom v zgodnjih jutranjih urah. Nastop dela možen takoj. Na Fortuni v Spodnjih Gorjah je že dograjen most, ki omogoča vožnjo prek Mežakle, Poljan, Blejska Dobrave na Jesenice. Zdaj bi bil na tej cesti zelo dobrodošel še asfalt prek Poljan. — J. Ambrožič Več zelenja v naseljih V Kranju so se pojavili letaki z napisi Več zelenja — več igrišč in Akcija za lepše okolje. Akcijo je pred kratkim sprožilo hortikulturno društvo z namenom, da posamezna naselja v Kranju, ki še posebej bolehajo za pomanjkanjem zelenja in splošno neurejenostjo, kakor tudi celoten videz mesta sčasoma dobi drugačen lepši videz. Dosedanja praksa namreč kaže, da nekatera naselja potem, ko gradbeniki odidejo, ostanejo prav tako neurejena kot so bila med gradnjo, če pa se površine že zravnajo in za-sejejo s travo, pa za redno vzdrževanje zelenic ali za sajenje grmičevja in drevja in ureditev igrišča, sprehajalnih steza ali klopi ni denarja. Ponekod so krajevne skupnosti zelo pripravljene tudi same veliko postoriti, če že denarja za urejanje in vzdrževanje ni. Prav to pripravljenost posameznih krajevnih skupnosti pa skuša Hortikulturno društvo Kranj s svojim strokovnim sodelo- Prizadevni gasilci Člani gasilskega društva Preska-Medvode so v zadnjem času poživili aktivnost ter dosegli pri gasilskih veščinah viden napredek, kar je dokazala tudi praktična mokra vaja na samopostrežno trgovino v novem stanovanjskem naselju v Medvodah. Prizadevni gasilci se zavedajo, da delujejo na področju s precej požarno nevarnih industrijskih objektov ter obsežnem stanovanjskem naselju, zato je njihovo prizadevanje toliko večje. -fr Pesek v vrečah Tržič — Komunalno podjetje Tržič je začelo pretekli teden prodajati na tržiškem pokopališču, v gramoznici v Bistrici pri Tržiču in na upravi podjetja v Pristavi pesek, pakiran v približno 50 kilogramske vreče. Za zdaj so pakirani fasadni pesek, pesek za teranovo in rizel. Novost je še posebno dobrodošla za tiste, ki ne sprašujejo po večjih količinah peska ali iščejo pesek v slabem vremenu. -jk vanjem koristno usmeriti v sprem i-nanje zunanje podobe mestnih naselij »Nade društvo si ne prizadeva vzgajati le vrtičkarjev, ki tudi mnogo pripomorejo k lepši ureditvi naselij, pač pa si prizadeva tudi za vsaj minimalno urejenost javnega zelenja povsod, kjer je to potrebno,« pravi ing. Anka Bernar-dova. »Zaradi omejenih sredstev se v Kranju redno vzdržuje le okoli 30 ha zelenic, ni pa sredstev za ureditev zelenja ob cestah, brezi nah ob mestu, za ureditev sistema igrišč za otroke vseh starostnih skupin, rekreacijskih objektov za odrasle ter sedišč in počivališč, da ne govorimo o mestnem parku, ki ga nimamo, ureditvi kanjona Kokre, rekreacijskega centra pri Ovča-nu, kar vse bi zaradi vse večjih potreb mesta, morali imeti.« Za primerno ureditev okolja v nekem nas.dju pa je seveda potreben načrt, sodelovanje strokovnjakov: to skrb je prevzelo hortikulturno društvo. Kot prvo naselje v mestu, ki je najbolj potrebno »zelene ureditve« so izbrali Planino. Skupaj z iniciativnim odborom pri krajevni skupnosti Huje —Planina —Cirče so se odločili za ureditev okolja ob Cesti 1. maja. Medtem ko je zelenje v starem naselju na Planini deloma urejeno, ureja ga podjetje Domplan, pa ni nobene prave povezave med naseljem, vrtcem, šolo, Domom upokojencev in gozdičem. K stroškom za ureditev naselja Planina naj bi prispevali del krajani, del pa organizacije združenega dela, krajani pa bi pomagali tudi s prostovoljnim delom. »Akcija, ki smo jo začeli konec septembra,« pravi predsednica hor-tikulturnega društva Kranj ing. Bernardova, »je prva te vrste, radi pa bi z njo dokazali, da se da z nekaj sredstvi in načrtnim urejanjem človekovo okolje urediti v prijetno bivanje, pa ne le prijetno, tudi funkcionalno urejeno mora biti, da ima urejanje sploh smisel. Kasneje bi na ta način uredili še druge predele mesta, če bodo tudi druge KS kot je sedaj Planina pokazale pripravljenost za sodelovanje.« ■ L. M. črni rjavi 469din črni rjavi 469din hordo 469din OZD Elim Jesenice, Hrušica, proda po sklepu delavskega sveta sledeča osnovna sredstva: 1. tovorni avto IMV Austin tip SB kamionet, 1500 kg -5 oseb, letnik izdelave 1971, registriran za leto 1976 2. elektromotor RK tip OR 93 N 4, 13,5 KW, 380 V, 1460 obratov na min. 3. elektromotor AEG 3,7 KW, 380/220 V, 575 obratov na min. Izklicne cene: 1. 8.000 din 2. 1.200 din :i. 200 din Ogled predmetov bo 26. 10. 1976 ob 10. uri. Licitacija bo istega dne ob 11. uri. mali oglasi • mali oglasi Kako dolgo še? Kranj — Tisti, ki redno koristijo makadamsko cesto, ki poteka ob glavni eesti Kranj—Naklo, niso zadovoljni. Še posebno nejevoljni so struževski kmetje, ki vsak dan vozijo v Naklo zbrano mleko. Ceste namreč že štiri leta ni nihče popravljal, delavci KŽK pa so po oranju krompirja pustili na tej »obvoznici« toliko rodovitne prsti, da se je ob tem deževnem vremenu vse skupaj spremenilo v veliko umazano in blatno brozgo, dolgo kar kilometer. Menda je KŽK obljubil, da bo zemljo odstranil s poti, vendar vse zgleda, da so na obljubo pozabili. Kako dolgo še? I. S. Konec pavšalistov? V Kamniku so na živilskem trgu na Zapričah in tudi na Duplici Že več let prodajali na stojnicah sadje in zelenjavo pavšalisti. Tudi trgovsko podjetje ABC Kočna je v poletni sezoni postavila kako stojnico, največkrat kar pred trgovino. Zadnjega kamniškega pavšalista je zalagal Agrokombinat iz Maribora. Zdaj se je edini pavšalist odselil in njegova stojnica je ostala prazna na živilskem trgu. -a Obnova hotela v Planici Rateče — Planico obiskuje tako poleti kot tudi pozimi precej turistov, hotel Dom v Planici pa je že precej časa zaprt in sameva pod svetovno znanimi skakalnicami. V lesene stene so se naselile stenice in drug mrčes, hotel je bil brez lastnika prepuščen sam sebi. Hotel je bil včasih last Hotelskega podjetja Gorenjke z Jesenic, toda zaradi slabega poslovanja so morali stavbo zapreti. Sedaj pa so poslopje vendarle začeli obnavljati. Očistiti bodo morali precej prostorov. Novi lastnik je temeljna izobraževalna skupnost iz Ljubljane, hotel pa bo zaprtega tipa. Vsa obnova bo končana do zime, v domu pa se bodo lahko zadrževali tudi smučarski skakalci. A. K. prodam Prodam KRAVO simentalko s teletom. Forme 3, Zabnica 6705 Prodam TRAKTOR PASQUALI s priključki, mladega BIKA, dve motorni ŽAGI in lahko PRIKOLICO. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 6711 Kakovostna JABOLKA, sort jo-natan, kosmač, parmena, ontario, prodajam po ugodni ceni. Zaplotnik, Letence 1, Golnik 6715 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo. Ribič Marjan, Bistrica 169, Tržič 6737 Prodam KRAVE po izbiri. Žirovnica 59 6738 Prodam 3 PRAŠIČE od 80-100 kg. Riklijeva 7, Bled 6739 Prodam 34 kv. m keramičnega MOZAIKA. Burnik, Breznica 52, Žirovnica 6740 Prodam PEC na olje KONTAKT. Mohar Zora, Gosposvetska 17, Kranj, vsak dan od ponedeljka do četrtka od 18. do 20. ure 6741 Prodam mlado KRAVO za zakol, lahko tudi polovico. Sr. Bitnje 24, Zabnica 6742 Prodam kompletno, rabljeno DNEVNO SOBO, po ugodni ceni. Ogled vsak dan od 7. do 18. ure. Hodžaj Nazif, Moša Pijade 15, Kranj, 5. nadstropje, Vodovodni stolp 6743 Prodam KROMPIR igor - semenski in drobni. Gašperlin, Milje 24, pri Visokem 6744 Prodam PEC na olje HUSQAR-NA in 4 zimske GUME 165 X 13. Rakuš Rudi, Ljubljanska 17, Bled 6745 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA za krmo. Sp. Brnik 68 6746 KRIZANTEME! Kvalitetne veli-kocvetne KRIZANTEME bele in rumene barve ter pajkovce in mar-jetke v različnih barvah, lahko dobite v Podbrezjah. Cvetje režemo sproti, tako da dolgo ostane sveže. Gomzi Marjan, Podbrezje 58 6747 Graditelji! Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni in klasični parket KŽK KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE TELEFON 21-611 Tudi Ciril i lovski koči no Pittttški planini pod Stolom skrbi :a varstvo okolja. — Foto: li, Ccrin RADGONSKI TRAMINEC, nagrajen na vinski razstavi, zopet na zalogi. Prodajalna vina Kombinat Radgona, Škofjeloška c. 56, Kranj. Naprodaj imamo kompletno motorno ČRPALKO za vodovod in hrastovo pisalno MIZO z devetimi predali. 6748 Prodam mlado plemensko KRAVO po izbiri. Vodice 139 6749 Prodam globok ohranjen otroški VOZIČEK rumene barve. Ogled popoldne. Lipanovič, Planina 2, Kranj 6750 Prodam KRAVO s teletom, OPEKO bobrovec in špičak. Strah in j 38, Naklo 6751 Prodam brejo OVCO in KO-ŠTRUNA.Sp. Bitnje 26 6752 Prodam rabljeno strešno OPEKO tolč. šofarič Tomo, VVeingerlova 24, Šenčur 6753 Zaradi bolezni prodam KRAVO, dobro mlekarico. Podbrezje 82 6751 Prodam 3 kom OKNA Jelovica 120 X 170 in 1 BALKONSKA VRATA Jelovica KM) X 220 in 1 kom pločevinastih VRAT 100X 200. Zaje, Valburga 31, Smlednik 6755 Prodam klavirsko HARMONIKO, primerno za učenje mlajših. Mar-kelj, Racovnik 10, Železniki 6756 Prodam KOBILO, lahko, staro 9 let, dober voznik, mirna, primerna tudi za nošnjo. Mlakar, Begunje 39 ' 6757 KRAVO s teletom prodam. Sp. Otok 15, Radovljica 6758 Prodam rabljen TELEVIZOR, I )imitrijevič Miodrag, Planina 5, Kranj ' 6759 Prodam delovnega VOLA, 400 kg težkega. Bukovica 27, Selca nad Škoijo Loko 6760 Prodam Obrana ZIMSKA JABOLKA po 3,50 in 2,00 din. Kalan, Poljšica 4 a, Podnart 6761 Dve otroški POSTELJICI in DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Župančičeva 4 razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750 reg. št. KR 398-47 Licitacija bo 28. 10. 1976 ob 12. uri na Zupančičevi 4. Izklicna cena je 3000 din. PANCARJE št. 29, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 6'" Prodam KRAVO, mlado po teletu ali po izbiri. Predoslje 1 67» Prodam PEC kuppersbusch, P°" polnoma novo. Selo 22, Žirovnica 6764 Prodam 300 kg težkega BIKA «a dopitanje. Sp. Laze 4, Zg. Gorje ^ Prodam 6 mesecev staro ŽRE Bi" CO, čistokrvno HAFLINGERC^ Kajdiž, Žirovnica 53 676? Ugodno prodam 1000-litrski SOg za gnojnico in semenski KROMP'fi igor. Lahovče 32, Cerklje 67bl Prodam BARAKO 2x3, krito2 opeko, dobro ohranjeno. Golni** 125,Kokrica, Kranj °T Prodam MAČEHE in RIGEJ>" KE za grobove. Šenčur, Stefetog 18, zraven gostilne Joža 67"«, Dobro ohranjeno PLINSKO SUPER SER prodam za 500,00 d»»-Vovk Aleš, Ovsiše 13, Podnart 67'V Prodam skoraj nov zavijalni str J AVMAN, SPAJKALNIKE, om r% ter ter delovno MIZO. Informacij na tel. 23-909 Kranj Prodam ŠIVALNI STROJ. va' ljavčeva 14, stanovanje 1, Kranj Prodam drobni KROMPIR- % Bela 5, Preddvor 67' Prodam 1 leto stare KOKO&J: Strahinj 77, Naklo 67/* Prodam črno-bel TELEVlZ^f ATLAS. Ogled po 16. uri. Moša PC-dejali, Kranj 671° Prodam suhe lepe PLOHE in V*' SKE. Naslov v oglasnem oddelku g Prodam KRAVO po drugem tu. Šmit, Selo 25 pri Bledu £/' Prodam KRAVO frizijko. Zg. IIK'H 6 g Prodam enoosni TRAKTOR plugom HONDA F 65. Naslov■ oglasnem oddelku. /tJfk Prodam malo rabljene SMUCA , SKE HLAČE SPAJKS od 12 do L let. Telefon 75-771, dopoldan. Prodam BRUSILNI STROJ » brušenje nožev za furnir ali P ^, vino. Dolžina brušenja 2750 jjLj Naslov v oglasnem oddelku. Prodam OLJNO PEC GIBO 60JJJ Kranj, Cesta Talcev 49, tel. 21-* Ugodno prodam dvomanu 6782 alne ORGLE TIGER. Ogled pop°% Šket Slavko, Smlednik 51 T°Afl Prodam črno-bel TELEV*1#*» PANORAMA. Kavčič, Jezerska ^ Kpnj • A 7IMSKJ Poceni prodam nov z-iiVi^^ PLAŠČ iz zelenega lodna, St ^ širšega kroja. Frelih, Sr. Dobrava ^ Kropa ej-, Prodam drobni KROMPIR- J# Bela 16, Preddvor b'a Prodam KRAVO, ki bo v kratK« 7 telila. Razgledna c. 14, Bled °'c, Prodam PLINSKO PEC. M«^ Planina 8, Kranj ^aI- Prodam tranzistorski SPREJO , NI K s kasetami in KASETE . angleščino. Tomažič, Bistrica Tržič °,jjv Prodam dobro ohranjen pogi"ex v ŠIVALNI STROJ SINGER .z rcev nimi aparati. Dom upokoji ^ Kranj, Planina, soba 121 jn Prodam sobno POHIŠTVO „, PLINSKO PEC. Naslov v oglasi oddelku. Prodam 10 mesecev starega n $ škega OVČARJA - črnega m OLJNO PEC na električni ^ Šimenc, Tekstilna 7, Kranj cn jn Prodam hrastove PLOHE 5%3 KM) mm. Voglje 28, Šenčur pO' Prodam PEC na olje ALFA 1 ^ TEZ. Kranjc, Tavčarjeva 16, Ugodno prodam PEC za cen*', rjj, kurjavo STADLER, 35.000 jjjjo^ novo z bojlerjem, MOPED TO ^. AVTOMATIC 1, malo rabljen, *j, persbuseh PEC, skoraj novo. PM Na Trati 26, Lesce .. gk" Prodam kompletno, ital«Ja '\e garnituro za KOPALNICO & # keramike z vso odgovarjajočo ^ maturo. Informacije telefon Prodam dobro ohranjeno jji ROGOVO KOLO za 400 din jJORETO, skoraj novo za 300 din. Partizanska 34, K ranj 6797 oOTOR za 6 oseb poceni prodam, 4avršnik, K ranj, Tomšičeva 30 6798 5, Prodam registriran TRAKTOR *JEYER, 18 KM s kosilnico, letnik l»72. Verje 50, Medvode 6799 prodam sobno OMARO, otroško Glas - 13. stran [0STELJICO in kuhinjski ELEMENT. Ogled po 15. uri. Gašperlin, "anina 1, Kranj «800 Cesta JLA 6/1 nebotičnik projektivno po d j etj e Kranj ^deluje nacrte za vse vi"8te visokih in nizkih Kradenj. Razpolaga z na-***ti tipskih projektov 8tanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Prodam KRAVO s teletom ali 9 ^esecev brejo in večjo količino ^rešne OPEKE bobrovec. Oselj Jer-neJ,Voglje45 6801 t prodam KRAVO, ki bo v kratkem ^'la.Sp. Duplje 71 6802 Prodam KROMPIR igor - selski in jedilni. Dragočajna 12, ^ednik, Jenko Janez. 6803 , prodam DESKE za opaž. Tupali-e 24, Preddvor 6804 p'; oceni prodam 3 KW električno C^C. Bernardič Ivan, C. Talcev 12, **»nj 6805 u^rodam 6 tednov stare PRAŠIČ-*t Velesovo 14 6806 MProdam 16-colski GUMI VOZ. Marija, Golnik 48 6807 ."rodam več PRAŠIČEV za zakol *u 2a dopitanje. Bajd Miro, Križe 81 . 6808 MnM°dn° Prodam navadno HAR-. vJNlKO, dobro ohranjeno, eno (CpR ^aro, znamke MELODIJA 7 ° visoka). Informacije na naslov °rrnan Ana, Moste 20, Žirovnica p 6809 0Ppv*arn manJš° količino strešne &k* 1 ^ fo,c- štern Joža, Pokopali- ^UKokrica, Kranj 6810 prodam 5 PRAŠIČEV od 60 do v 8- Krč Janez, Kokrški log 10, r*nJ. Primskovo 6811 H0°Ceni Prodam KAVČ in OMA-iffc • Kacin Marija, Valjavčeva 7, anJ 6812 r^TRUŽNI AVTOMAT TORNUS 40 J1101 Prodam. Perdan, Prebačevo '*ranj 6813 fa*Pr.?dam BANKINE in ODER za ad°, Prebačevo 55 a. Kranj 8k r£dam 4KW termoakumulacij-PEC. Ogled vsak dan od 16. do j- ure. Zaplotnik, Levstikova 3, *r**J 6864 i^rodam KRAVO s teletom ali po Kri1- porenta, Breg ob Savi 3, \*nJ 6865 °brl?d,am TRAKTOR TV 18 z tj jalnim plugom, OVCE z jagnje-42 ow? rabljeno strešno OPEKO, Blejska Dobrava 87 6866 k;n 8°dno prodam VODNO ČRPAL-vjj 2a[hišni vodovod HIDROFOR ren;eznrt>nem stanju. Avguštin, Go-Ja vas - Reteče 48, Škofja Loka p 6867 PoJjdam 25-litrsko ekspanzijsko Prodam ŠPORTNI VOZIČEK, otroško POSTELJO in STAJO. Sor-lijeva 22, Kranj, telefon 23-966 6874 Prodam PRAŠIČA za zakol ali za dopitanje. Zalog 8, Cerklje 6875 Prodam dve KRAVI in BIKA. Lenart 6, Cerklje 6876 Prodam več PRAŠIČEV od 90 do 150 kg težke. Zalog 17, Cerklje 6877 Prodam TRAKTOR PASQUALI 18 KS in 4 metre suhih DRV. Šmartno 6, Cerklje 6878 Prodam KRAVO, osem mesecev brejo in ZIMSKA JABOLKA. Zalog 61, Cerklje 6879 Prodam dva PRAŠIČA po sedem tednov stara. Štefanja gora 3, Cerklje 6880 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 28, Cerklje 6881 Prodam globok otroški VOZIČEK . Cešnjevek 5, Cerklje 6882 Prodam OJAČEVALEC 50 VV in ZVOČNIK 25 W. Jelene, Jezerska 95 b, Kranj 6883 Prodam mlade PAPIGE. Luznar-jeva 24, Kranj 6884 Prodam JEDILNI KOT in starejšega tipa VHODNA VRATA. Štefe-tova 10, Šenčur 6885 Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ. Ogled od 16. ure popoldne. Novak, Planina 15, Kranj 6886 Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA priznanih sort. Sr. Bela 6, Preddvor KONJA, 9 mesecev starega, prodam. Vprašati: Kunej, Reševa 10, Kranj, Primskovo 6888 Prodam 2 leti in pol starega VOLA. Zg. Lipnica 3, Kamna gorica. Prodam PRAŠIČKE in brejo KRAVO. Štirn, Praprotna polica 21, Cerklje 6890 Prodam PUNTE in BANKINE. Poizve se: Letence 7, Golnik 6891 Prodam ca. 30 kub. m KAMNA za betoniranje temeljev. Zg. Brnik 81 Prodam FOTOAPARAT »KIEV«, KAVČ in MIZO. Nazorjeva 12, Lončar 6893 Prodam 40 betonskih VEREJ in 70 m ŽIČNE OGRAJE. Petrič Franc, Vasca 11, Cerklje 6913 vozila Uri— Za odprti sistem centralne vilkiane- Podlubnik 78, telefon šteto* °64-6l-443 6868 Uel°dam dve mladi KRAVI, ena Ja v- °m' druga devet mesecev bre-pv irmaše 48, Škofja Loka 6869 Nfco°dam 125 kosov PREGRAD-C^A BLOKA 30 X 25 X 12 cm, 90 0R°CITA 39 x 25 X 5 cm in *El w° 150 k8 BETONSKEGA n«k ^ 10;vse p° 4-50 din- luž" ^ane, Zabreznica 38, Žirovnica nJek°kam rabljen KOTEL za žga-0 s kadjo 35 litrov v dobrem Ju- Cena nizka., Dolinar Jože, ^ko°ra 22' GorenJa vas nad škof)0 j>- 6871 ž«lir°idam trajno žarečo PEC. Baj-J- Ješetova 22, Kranj, tel. 23-892 t> 6872 v^in°dam 2 leti staro TELICO in JAJ0 količino HLEVSKEGA GNO-' ^aPlotnik, Zg. Veterno 1, Tržič 6873 Prodam AMI, letnik 1972. Kobilica Tilka, Obrne 9, Bled Prodam R 4, letnik 1967 december, v voznem stanju, z veliko novimi deli in 80-basno HARMONIKO. Gartner Jože, Bled, Alpska 3 6691 Prodam osebni avto DKW — F 102. Prevc, Studeno 18, Železniki nad Škofjo Loko 6724 Prodam skoraj NOV MOTOR »Java« 175 cm. Jože Razinger, Ov-siše 18, p. Podnart Prodam ŠKODO, letnik 1968 in R 8 po delih. C. Kokrškega odreda 26, Kranj 6520 DIANO 6 poceni prodam. Prebačevo 40, Kranj 6814 Prodam stroj za SIMCO 1100, lahko tudi po delih. Tomažič, Bistrica 171, Tržič 6789 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 850. Hafnar, Škofjeloška 24, Kranj, telefon 22-468 6816 Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1972, 48.000 km. Povšnar Franc, Zg. Kokra 34 6817 Prodam R 10, karamboliran. Šenčur, Štefetova 24 6818 Kupim avto VW 1200 - 1300 ali Variant, do treh let starosti. Repovž, Strahinj 34, Naklo 6819 Prodam dve PRIKOLICI za osebni avto. Zg. Bela 10, Preddvor 6820 Ugodno prodam avto ŠKODA 1000 MB de Luxe, letnik 1968, registriran do julija 1977. Celik, Virmaše 55, Škofja Loka 6821 Prodam OPEL REKORD karavan, po ugodni ceni. Markelj, Ra-covnik 10, Železniki 6822 Prodam FIAT CAMPAGNOLA z mercedes dizel motorjem. Zalaznik, Studeno 21, Železniki nad Škofjo Loko 6823 Ugodno prodam avto DKW UNION, dobro ohranjen. Ferjan Franc, Ribno 5, Bled 6824 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, v voznem stanju. Zupan, Cerklje 71 6825 Prodam LADO, letnik 1972, 65000 km, odlično ohranjena. Ogled popoldan, Vrečkova 11, stanovanje 27, Kranj 6826 Prodam dva MOPEDA (izpit ni potreben). Stankovič, Preddvor pri Vinotoču. 68% Ugodno prodam PRIKOLIC^ za osebni avto in MEŠALEC 7.» beton. Mih ovec, Svetje 39, Medvode 6827 Prodam RENAULT R 10, letnik 1967. Završan, Podrcca 45 6828 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1972. Informacije na telefon 26-003 v petek od 16. do 20. ure in soboto dopoldan. 6829 Prodam SPAČKA, ZASTAVO 750, 6 KOLES za VW kombi (dromeljne). Gorice 55, Golnik (5830 Prodam MAN KIPER po delih, letnik 1962, 8 ton. Ogled ob sobotah popoldne. Taleška 3, Lesce 6831 Prodam skoraj nove GUME michelin, dimenzije 165 X 15. Žagar, C. Talcev 21, Kranj, telefon 22-842 6832 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Velesovska 25, Šenčur 6833 Prodam avto ŠKODO. Informacije Planinšek Dragica, Moša Pijadeja 13, Kranj, popoldan. 6834 Prodam DACIO, letnik 1974, za 67.000 din. Planina 17, št. 10, Kranj, telefon 26-028 6835 ZASTAVO 1500 prodani, letnik 1972, 85.000 km, krem barve. Repo-lusk, C. 1. maja 65, Kranj, tel. 25-205 Prodam avto AUSTIN 1300, letnik 1970. Informacije pri Skodlar Lojzetu, Jezerska 99, Kranj, v soboto popoldan. 6914 Prodam VW 1300. Prebačevo 37, Kranj Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1972. Sp. Duplje 100 6894 Prodam VW 1300, letnik 1966. Visoko 101, poleg št. 44 6895 Prodam RENAULT 10 z radio aparatom. Panjan Peter, Vincarje 10, Škofja Loka 6896 Poceni prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1966, obnovljeno. Stane Ru-par, Podlubnik 124, Škofja Loka, telefon 064-61-134 6897 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, po ugodni ceni. Cesta talcev 25, Škofja Loka 6898 Prodam ZASTAVO 750 LUX, letnik 1973. Prosen, Log 20, Škofja Loka 6899 Prodam PEUGEOT 404 v nevoznem stanju ali po delih. Tavčar Janez, Spodnja Luša 14, Selca nad Škofjo Loko 69(K) Zelo ugodno prodam NSU 1000, neregistriran, komplet ali po delih. Ogled vsak dan popoldne. Lesce, Alpska 57, telefon 74-130 6901 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970. Dvorje 32, Cerklje 6902 Ugodno prodam ohranjen OPEL REKORD s plinsko napravo. Zalog 61, Cerklje 6903 Prodam VOLKSVVAGEN VARIANT 1600, letnik 1966, v voznem stanju. Cerklje 50, telefon 42-087 Nujno iščeta STANOVANJE mlada zakonca s 4-mesečno hčerko v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 6845 Oddam OPREMLJENO SOBO, centralno ogrevano, souporaba kopalnice. Informacije vsak dan popoldne na tel. 25-531 «846 Mlada žena nujno išče v Kranju ali okolici eno ali dvosobno neopremljeno STANOVANJE. Ponudbe pod »Otrok — reden plačnik« Mlad, samski, pošten in miren fant išče SOBO, večjo ali manjšo, opremljeno ali neopremljeno v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Priden« 6848 Mirna študentka išče SOBO v Kranju, v bližini Kidričeve ulice. Ponudbe pod »Čimprej« 6849 Oddam SOBO v okolici Kranja, telefon 50-334 Golnik ali '77-314 Bled. «907 posesti Kupim SMREKOV GOZD (parcelo) na Jelovici. Naslov v oglasnem oddelku. «908 Oddam zelo primeren PROSTOR za kakršnokoli obrt. Ogled je možen vsak dan v popoldanskem času. Starešina Niko, Bistrica 99, Tržič 6909 Prodam del HIŠE, potrebne adaptacije, lokacija primerna za poslovni prostor. Ponudbe pod šifro »Etažni lastnik« «850 SKEDENJ v centru Bleda -poleg cerkve — oddamo v najem oziroma prodamo. Naslov v oglasnem oddelku. 6851 Prodam GARAŽO v garažni hiši na Planini. Naslov v oglasnem oddelku. 6852 kupim Kupim malo rabljen ŠTEDILNIK kiippersbusch ali navadni ozki. M ubi, Tupaliče 8, Preddvor 6837 Kupim 100 kosov STREŠNIK NOVOTEKS, rjave barve. Prodam LANZ IZKOPALNIK za krompir. Sebenje 37, Tržič 6905 Kupim KOTEL za žganjekuho od 50 do 80 litrov. Čop Janez, Spodnje Gorjeli 6906 zaposlitve TAKOJ sprejmem kakršnokoli delo v popoldanskem času na domu. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 25-061, interna 0, dopoldne 6853 V VARSTVO vzamem dva otroka za 8 ur. Naslov v oglasnem oddelku. 6854 POČITNIŠKI DOM RADE KON-ČAR BAŠELJ sprejme v stalno službo UPRAVNIKA DOMA, KUHARICO in NATAKARICO - takoj. Dobra plača, ter hrana in soba zastonj. Informacije po telefonu 45-040 ali osebno v Bašlju. 6855 obvestila TRIMER GLAVNIK za striženje vas preseneča z zanimivo serijo značk. Profesionalni model in značka stane 4Q din — skupaj s poštnino plačate ob prevzemu. Interesenti .za TRIMER strugalnik na britvice za čiščenje oken, naj pošljejo svoj naslov: TRIMER, Zagreb, p.p. 692 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 6859 stanovanja Prodam enosobno opremljeno STANOVANJE. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Center« 6839 Enosobno opremljeno STANOVANJE oddam za dve leti najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Predplačilo«. 6840 V Kranju dam v najem trosobno STANOVANJE s predplačilom 10 let, ali oddam starejšim ljudem do smrti. Mihelič Francka, Golnik 25, telefon 50-334 6841 Iščem neopremljeno SOBO v Kranju. Pomagam pri čiščenju stanovanja ali šivam. Naslov v oglasnem oddelku. 6842 Miren Slovenec išče opremljeno in ogrevano SOBO, po možnosti s kopalnico in posebnim vhodom. Ponudbe pod »Dober plačnik« ali naslov v oglasnem oddelku. 6843 Vzamemo v najem dvosobno komfortno STANOVANJE za dobo dveh do treh let, najraje opremljeno. Ponudbe pod »Kontrolor« 6844 ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV občine Kranj takoj zaposli administrativno moč za tajniška in blagajniška dela s srednjo strokovno izobrazbo — ekonomska šola in najmanj 4 leta prakse na podobnih delovnih mestih. OD po sporazumu. Ponudbe pošljite pismeno na naslov — poštni predal št. 106 ali na Tomšičevo 7, Kranj. Občina Radovljica prodaja v Bohinjski Bistrici stanovanjsko hišo, zgrajeno do II. plošče. Cena je ugodna. Informacije pri referentu za premoženjsko pravne zadeve. najdeno Našel sem dirkalno OTROŠKO KOLO. Dobite ga na Partizanski 27, I. nadstropje, Kranj 6860 izgubljeno Izgubila se je mlada OVCA. Obvestite Fujan Marjana, Hraše 5, Smlednik 6861 ostalo Prosim voznico, ki je bila očividec nesreče, 11. 10. 1976, ob 5,50 na križišču cest Golnik —Kranj, Kokrica — Naklo, naj odda naslov v oglasnem oddelku. ' 673« VDOVA «4 let s pokojnino, srednje postave, osamljena, čustvena in iskrena želi spoznati gospoda višje postave, enakih skladnosti, starega do 70 let. Ponudbe pod »Gorenjka*. 6862 Popravek Pri objavi zahvale, objavljene v Glasu, 15. 10. 1976, za pokojnega Ivana Koširja, se pravilno glasi: Begunje, 14. oktobra 1976 6863 loterija prireditve SKUPINA MODRINA obvešča, da bo vsako nedeljo ob 17. uri PLES na KOKRICI. Vabijo organizatorji ter skupina MODRINA. 6295 Vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES v Godešiču. Vabi ansambel ROMB. 6532 VIA TURISTI vas zabava vsak petek in soboto ob 20. uri v TRANS-TURISTU, vsako nedeljo ob 17. uri v VODICAH. 6856 V domu PARTIZANA LJUBNO bo v soboto, 23. 10. 1976, ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel MANUAL. Dvorana bo ogrevana. Vabljeni! 6857 HOTEL POSTA JESENICE prireja vsako soboto PLES. Igra ansambel AMARO. 6858 OOZMS POLJANEjq>2 ' Škofjo Loko prireja vsako nedvrt TRADICIONALNI PLES ob 18. uri. Igra ansambel JEVŠEK. 6910 ANSAMBEL JEVŠEK bo v soboto, 23. 10. 1976 igral v GORICAH spričetkom ob 19. uri. Vabljeni! Vsako soboto ob 19.30 PLES v KOMENDI, vsako nedeljo ob 16.30 v dvorani na PRIMSKOVEM. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! i, C TJ *3C 1 -* TJ * as ££ n ja c.2 09 TJ 0 1(1 052174 10.000 35820 800 52450 800 05 20 24900 1.000 285 60 ;w;ioo 1.000 1895 ;ioo 148760 10.000 20685 600 33855 600 91 40 33865 600 95341 6(X) 75085 800 :i(KH)l 600 15695 1.000 517:il 800 97275 1.000 382301 10.000 95515 5.000 40i: 185 10.000 02 20 312 60 336 60 4122 500 3666 500 82082 600 08716 800 91852 1)01) 52436 800 92492 800 86626 6 000 383382 10.000 240566 10.000 748272 10.000 762806 150.000 558322 .100.000 307 HM) 9:1 20 62427 800 5043 300 52337 1 000 0880. t (i(M) 201927 10.000 70373 800 361423 10.000 68 20 18042:) 10.000 18 .10 85898;] 10.000 28 .)() 438623 10.00(1 38 50 59687:1 10.000 58558 1.000 4 10 99 20 14134 800 46289 800 1 is 11 800 494:189 10.000 84 H. 14 1 011(1 788209 10.000 p<[*ja CP Glas, Kranj, Ulica Mose U»l #a L Stavek: GP Gorenjski LjUd1»ranj, tisk: Združeno podjetje t«rje pravica, Ljubljana, Kopi-UftJ a 2. — Naslov uredništva in *. *Va, ,i8ta: Kranj, MoSe Pijadeja Uju~\ Tekoči račun pri SDK v Kra-,e*bn ,ka 51500-601-12594 - Te-"ted • glavni urednik, odgovorni *Wn o'k in "Prava 23-341, uredni-o»|" ^1-835, novinarji 21-860, malo-?3-34?1 in naročniški oddelek lH»lu. ~ Naročnina: letna 140 din, *«Ua • 70 din' cena za 1 fttevilko ga j*^*1 ~ Oproščeno prometne-a*vka po pristojnem mnenju 421-1/72. na enem mestu hitreje casje denar pod ugodnejšimi pogoji oblačila ig vso druiino oktober - november 76 PRODAJALNE V KRANJU CESTA JLA 2 IN NA JESENICAH TITOVA 33 IN TAVČARJEVA 6 Izboljšani pogoji potrošniškega posojila! nesreče Trčenje v križišču V ponedeljek, 18. oktobra, ob 15.45 se je v Radovljici v križišču cest Radovljica —Nova vas pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Valter (roj. 1949) iz Nove vasi pri Preddvoru je peljala od Kranja proti Radovljici. V križišču odcepa za Radovljico- je izsilila prednost pred voznico osebnega avtomobila Tončko Gašperin (roj. 1944) z Zapuž, ki je peljala od Radovljice proti Novi vasi. V trčenju je bila huje ranjena sopotnica Angelca Valter (roj. 1943), voznica Gašperi-nova pa laže. Škode na avtomobilih je za 30.000 din. Umrl v bolnišnici V ponedeljek, 18. oktobra, je v ljubljanski bolnišnici umrl za posle- dicann prometne nesreče Rajko Štempihar (roj. 1946) iz Olševka. Nesreča se je pripetila 11. oktobra med Hotemažami in Olševkom, koje pokojni izza traktorja stopil na cesto pred avtobus. Vinjen po cesti V sredo, 20. oktobra, nekaj pred 18. uro se je na regionalni cesti med Bledom in Lescami pri odcepu za Šobec pripetila prometna nezgoda. Dedič Ferid je hodil po desni strani ceste proti Bledu, ob sebi pa je potiskal kolo z motorjem, med hojo pa ga je zaradi vinjenosti zanašalo. Za njim je pripeljal v osebnem avtomobilu Jože Dežman (roj. 1925) iz Bo-dešč, ki je Dediča prepozno opazil in ga kljub zaviranju in umikanju v levo zadel. Huje ranjenega Dediča so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Le materialna škoda V sredo, 20. oktobra, ob 7.25 se je v Kranju v križišču Ceste Staneta Žagarja, Oldhamske in Partizanske ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Frančišek Zaletelj (roj. 1951) iz Kranja je v križišču dohitel voznika osebnega avtomobila Jožeta Zuna (roj. 1937) iz Kranja, ki je v križišču ob sredinski črti čakal, da bo lahko zavil v levo. Voznik Zaletelj zaradi nepazljivosti ni mogel pravočasno ustaviti za voznikom Zunom in je trčil v njegov avtomobil, da ga je odbilo še v avtomobil Alojza Markuna iz Šenčurja. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 50.000 din. L. M. Ogenj ob žganj ekuhi V petek, 15. oktobra, popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje Alojza Jesenka z Bukovega vrha nad Poljanami. Ogenj je nastal, ker je salonitna cev, ki je od kotla speljana skozi podstrešje, počila, iskre pa so zanetile bukove butare zložene v bližini. Na ostrešju je zaradi ognja nastalo za okoli 13.000 din škode. Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil ljubljeni mož, oče, brat in stric Janez Erlah Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 22. oktobra 1976, ob 15.30 izpred hiše žalosti Koritno 11 na pokopališče Bled. Žalujoči: žena Ivanka, sin Janez, sestra Frančiška in sorodniki. Koritno, Bled, 20. oktobra 1976 Namesto vencev na grob pokojnega Franca Rozmana iz Rečice, Bled so darovale družine hčera in sinov ter družine Zabret, Slivnik, Pretnar, Klanšek, Francke Mulej, A. Odar, S. Odar, »Iskra« Kranj, Almira Radovljica in Veriga Lesce denarni prispevek za Posočje skupaj 8200 din na RK Slovenije, račun št. 50103-678-51579. Potrjena sodba Vrhovno sodišče SR Slovenije je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v Kranju, s katero sta bila 23. aprila letos Stanislav Lederer in Dušan Ajdič obsojena na 10 let in 9 let strogega zapora. Obsojena sta bila zaradi ropa v Posojilnici v Borovljah 29. januarja letos. ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabnega moža, očeta in starega očeta Janeza Rakovca-Matjaža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem vaščanom, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovščini, profesorju Slaparju za poslovilne besede in pevcem iz Nakla. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Struževo, 20. oktobra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata, strica in svaka Jožeta Kozjeka Špančovega Joža se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali, darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Ofarjevim, Bajtovim in Jurežovim. Iskrena zahvala dr. Hri-berniku za dolgoletno zdravljenje. Enako g. dekanu iz Kranja za lepe besede in obred ter pevcem. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Mici z družino, brat France z družino in ostalo sorodstvo. Sp. Besnica, Primskovo, Čačak, 20. oktobra 1976 ZAHVALA Ob izgubi dobrega moža, očeta in starega očeta Franca Rozmana Barončovega ata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gasilcem za častno spremstvo, tov. Francu Burji, tov. Tončki Pretnarjevi in tov. Kelihu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se Krajevni skupnosti, socialistični zvezi in zvezi borcev za severno mejo ter častiti duhovščini za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem tistim, ki so po želji pokojnika, namesto vencev darovali za Posočje. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča žena in otroci z družinami. Bled, Rečica, 20. oktobra 1976 Uši na pohodu Nemalo preplaha je v zadnjem času med starši povzročila vest, da lahko njihov šolski ali predšolski otrok prinese domov naglavne uši. Parazit, za katerega bi mislili, da lahko obstaja le v težkih razmerah za človeka kot je na primer vojno stanje, se je pojavil na nekaterih šolah in vrtcih domala po vsej Sloveniji. Čeprav so v teh ustanovah primerni higienski pogoji, otroci pa so doma v higiensko urejenem okolju, so se naglavne uši razširile. Zakaj? Tako kot so pred leti domala po vsem svetu začele svoj ponoven pohod garje, se v zadnjih letih iz neznanega vzroka širijo naglavne in tudi druge vrste uši. Kljub vsesplošnemu napredku glede higiene verjetno v vseh deželah posebno v Evropi, je pravzaprav nelogično, da se lahko za človeka tako neprijetni paraziti kljub vsemu širijo. Strokovnjaki si to razlagajo z občasno posebno biološko trdoživimi populacijami parazitov, ki jim bo sledil spet upad. V evropskih deželah so se ti paraziti močneje pojavili v zadnjih dveh letih. Naglavna uš je neprijeten parazit, ker jo je težko odpraviti: prijemlje se najraje daljših las in tam pušča tudi prilepljene gnide, ki so zelo odporne proti vsem sredstvom za uničevanje. Postopkov je več. Včasih je bil cenjen petrolej, ki pa posebno •občutljivo kožo načne in ga je treba v enakem razmerju razredčiti z olivnim oljem. Vendar ga kljub dobrim učinkom danes malo uporabljamo. Prav tako se ne uporablja več DDT Zdravstvene služba svetuje več postopkov, vendar je pri vseh najvažnejša natančnost in vestnost. Zelo blag postopek, ki je primeren tudi za bolne otroke, je tale: lase skrajšamo, glavo operemo in prepo/ jimo lase s toplo 5-odstotno raztopino kisa. Lasišče pokrijelno s po'1' vinilom in povijemo s toplo naglavno ruto. Pustimo 1 uro, nato speremo. Ce smo raztopino kisa v vodi pripravili v pravilnem razmerju, so uši poginile, gnide pa popokale. Ce smo se ušteli, postopek dopolnimo še s posipanjem praška Pitroid, ki ga imajo lekarne: Lahko jih seveda odpravljamo samo s tem praškom: Otroku naprašimo lase, naslednji dan pa izčešemo z glavnikom, namočenim v vroč kis. To ponavljamo dvakrat na teden in sicer dva do tri tedne. Pri občutljivem lasišču pa se je treba o vrsti sredstva za odpravo parazita posvetovati z zdravstvenim osebjem. V šolah so starše že opozorili na to, da pogosto pregledujejo otrokom lasišče, posebno predel las za ušesi-Sicer pa so upoštevanje splošnih higienskih pravil, krajši lasje in ne pretesno bivanje lahko edini preventivni ukrepi proti temu neprijetnemu parazitu. L. M. 40 let športa v Naklem Športni dan nakelskih obrtnikoVj kmetov in mladine Po tej tekmi pa ho na sporedu nogorn«^ dvoboj med moštvoma obrtnikov iz kraje skupnosti Naklo, ki so združeni v Zvezi sa jj strojnih obrtnikov občine Kranj, in K^jj. ittMJ z območja krajevne skupnosti pod pokrovij^^ kmetje in že dvakrat osvojili prehodni P<)K„B stvom temeljne zadružne enote Naklo. V • ^ dosedanjih srečanjih so imeli več u*P,e_ letos pa so možnosti obrtnikov večje, ''"'".-j. obeta zanimiv it) ogorčen boj. Moštva <>'ir,.t^ kov, kmetov in članskih prvakov iz leta 19«' bodo nastopila v novi opremi, ki jo "'"'j'.^h tekmah podarila sedanjemu rodu nake« nogometašev oh 40-letnem jubileju. K.U. Naklo — V nedeljo, 24. oktobra, se bodo v Naklem začele prireditve v počastitev 40. obletnice ustanovitve Športnega društva Slovan Naklo, predhodnika sedanjega TVI) Partizan Naklo, predvsem pa njegovega nogometnega kluba. V nedeljo popoldne bo na novem nogometnem igrišču v Naklem pod Stucelnom rekreativno športno popoldne. Ob 13. uri bo nogometna tekma med članskim moštvom, ki je bilo prvak Gorenjske leta 1967, in mladinskim moštvom, ki je letos osvojilo prvenstvo Gorenjske. Košarka Mladinci Triglava v polfinalu Dolnji Logatec — Košarkarski klub Vrhnika je bil v tukajšnji telovadnici OŠ Sedmih talcev organizator četrttinalne skupine mladincev, ki so se borili za vstop v polfinalne igre republiških mladinskih vrst. Za izpraznjeni mesti v nadaljevanju so se potegovala moštva ljubljanskega Slovana, Domžal, Vrhnika in kranjski Triglav. Mladi triglavani, ki jih trenira Goran Valič-Erlah, Kutnjak, Blančija, Prosenjak, Jereb, Hafner, Stopar, Benčan, Hrovat, Bremec, Pir.šič — so se odlično odrezali. V zaključnem delu so premagali Domžale (83:80) in Vrhniko (84:58) in se tako uvrstili v polfinalni turnir. Ta uspeh pa jim daje tudi spodbudo, da bodo jutri in v nedeljo na polfinalnem turnirju v Trbovljah zaigrali Se bolje, se uvrstili tudi v zaključni del, ki naj bi jih pripeljal do najboljše mladinske ekipe v SR Sloveniji! -dh Planinska jubileja Jesenice - Slovenski planinci, alpinisti in gorski reševalci, še posebno pa člani šestih planinskih organizacij iz zgornje savske doline se že vneto pripravljajo na dva pomembna jubileja. 2.r). avgusta leta 1978 bomo slavili 200.Obletnico prvega pristopa na Triglav iu isto leto 7.r>. obletnico organiziranega planinstva v zgornji savski dolini. Načrtovanih je več planinskih, alpinističnih, vzgojnih, kulturnih in športnih pri-redit ev. Deset let po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva v Ljubljani (leta 1893) so na •Jesenicah ustanovili deseto podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je združevala gornike od Žirovnice do Kele peči. Do danes se je razrasla v organizacijo, ki ,združuje skoraj r>000 članov. Za pomembna jubileja nameravajo planinci obnoviti nekatere postojanke, organizirali zbor alpinistov Slovenskih Železarn (prvi je bil letos pod Raduho), slikarsko kolonijo na Vršiču in pripraviti posebno razstavo, posebne vrednosti pa bodo tudi knjižne planinske publikacije. Planinci bodo za pokroviteljstvo nad temi prireditvami v počastitev obeh jubilejev prosili Slovenske Železarne ali eno od železarskih organizacij združenega dela Alpinistične novice PONOVITVE V petek, 8. oktobra, sta Tomaž Janinik:W Nejc Zaplotnik opravila tretjo ponovite smeri Dular - Šara v Zadnji Mojstrov* • Smer sta preplezala v petih urah. rt V nedeljo pa je Nejc Zaplotnik san preplezal Direktno smer v Kukovi špK'- • ima zelo malo ponovitev. V smeri je PJ"?^ svežih odlomov, tako da bo treba v bodo opis nekoliko spremeniti. Za plezanje J potreboval tri ure. .g Istega dne sta Kranjc in Ažman (oba * Kranj— ponovila Grintavčev steber v >s ^ imenski steni. Naveza Trunkelj — M8"" pa je v ponedeljek ponovila Zajedo K* Jamnik. STEBER V GRANDES JORASSES Leta 1928 se je pričela dirka za S sten" Grandes Jorasses, enega zadnjih * problemov Alp. Prišla je v modo in v nJ*Lv, se poizkušali plezalci različnih .nar.0(nko Vstopnine ni bilo, v dirko se je 'an vključil vsakdo. Glavni problem je bil v temnem ste' | „a pada iz Pointe VValker strmo navzdol . ledenik Leshaux. Desno od njega so °s. te stebri. Srednji steber, ki se spušča iz P°' j0 Croz sta leta 1936 preplezala R. Pe,.erSiev M. Meier. Glavni problem; VValkerj steber pa je ostal nedotaknjen. V njeni s , zaman poizkusilo precej dobrih P'e/'o,)Ch. Charlet, Couturier, Frendo, Grelo/., r°(i Gervasutti, Zanetti, Bocalatte, Ha£, jer. Itittler, Heckmeier, VVelzenbach, Me Herron in drugi. ju- Vittorio Varale je za steber skušal nav Siti Comicija, ki pa ni bil za to. Potenj poskusil pri mladem R. Cassinu ki I? ja# pred nekaj leti »alpinistično od Kr^u njegova žena MarV Varale. Leta 1930 9l je pisal razglednico s sliko Grandes Jora .ft|j|. na katero je vrisal smer, ki si jo je zar1Yj jo na razglednico je napisal: »To je smer' tepi moraš preplezati.« Dve leti kasneje, P" je ko je Cassin »zamudil« S steno Eigerja ^ spomnil na steber v Jorasses. S Tizzon J ^0 je odšel pod steno. Poiskala sta pot P ^ ledenika Leshaux^ si ogledala sten<> preko koče Turriner odšla v Entr^ | Poklicala sta še Esposita, ki je Pr'%j|i manjkujočo opremo in .'1. avgusta s° Italijani že pod steno. tj|» Pred tremi dnevi sta se iz stebra sPV je Francoza Allain in Leininger, ker J trj ustavila 75-metrska zajeda. Ćassin J.° dni za tem zmogel v dveh urah. Sedaj s $\\ v novem nedotaknjenem svetu. F>rern^nici so gladke plošče in po nihajni Pre f9j,-bivakirali. Tretjega dne zjutraj se Je ,e)jo besnel vihar, toda kljub temu so v ne „ dosegli vrh. Po dvainsemdesetih urvrr,ili steni so se pri sestopu izgubili, se nazaj na vrh in še enkrat bivakirali- eI,o VValkerjev steber je kmalu veljal 1 c\j»< največjih tur v Alpah. Težka <>rien,prek<' ekstremno plezanje, višina vrha P eri. 4000 m, majhna stojišča, dolžina * |i pogosti viharji; vse to je pripom°*e\eti» temu, da je kmalu postal najbolj za tura šest stopnjašev. ^ po- Smer ima danes nekaj več kot •> novitev. Med ponavljalci najdeš I' ral^,t.no-Nemce, Avstrijce, Švicarje, Italijane, .|ege. slovake, Belgijce, Poljake, Spance, A""^ je Japonce, Američane, Slovence. ■ • ,h :jh \e sedaj kakih 120 klinov in le če veš, da )e Cassin zabil le 55 potem razume*. .(i v Crozov steber danes večje dejanje, njem je zabitih precej manj klinov. ^jj Portret tedna Mirko Janškovec: V Kranju smo pričeli znova Kranj — Gorenjska metropola in njeni namiznoteniski igralci so bili v »zlati dobi« v sa-JJtem vrhu jugoslovanskega in tudi evropskega namiznega tenisa. Rebolj, Tome, Flutova in drugi so bili igralci, ki so veliko doprinesli gorenjskemu, slovenskemu in jugoslovanskemu narniznemu tenisu. To se je spoznalo tudi po tem, da je Teran z Markovicem bil evropski Prvak v parih in bil nekaj let pozneje tudi zvezni kapetan za moške. Stanko Rebolj je bil vrsto let kapetan ženske jugoslovanske reprezentance, že od leta 1968 naprej pa kondicijske Priprave vedno vodi tudi še tretji Kranjčan Mirko Janškovec-Micko. Micko pa je v tej sezoni Postal tudi trener naše ženske vrste. Torej še eno spoznanje, da ima Kranj odlični trenerski ^raSčaj. n, Janškovec je prav to sezono, ki je bogata z mednarodnimi nastopi konec marca pa je v ^'rrninghamu (Anglija) svetovno prvenstvo. Nadaljujejo pa se tekmovanja v evropski na-"»znoteniški ligi. Torej pred zveznim ženskim trenerjem Janškovcem je pestra sezona 1976/77. »Palati-QUs, Batinič, Fabri, Perkočin, Jeler, Korpa so igralke, ki trenirajo po mojih 0aavetih. Okostje reprezentance naj bi sestavljale Palatinuš, Fabri in Batinič, pa ■udi mlada komaj štirinajstletna Perkočinova ter Jelerjeva in Korpova so igralke, °°- katerih veliko pričakujemo. Moje mesto trenerja je sporazumno s solo — Micko je "a poklicni šoli pomočnik direktorja in profesor telesne vzgoje — rešeno, tako da moram ?a moje ure najti zamenjavo. Čeprav letos pričakujemo uspešno sezono, bodo moje 'gralke, v»aj upam, svoj vrh dosegle v sezoni 1977/78, ko bo v ZRN evropsko prven- Vo- Tu moramo braniti četrto mesto z letošnjega v Pragi.« » , »V Kranju je bil se nekaj let odličen namiznoteniski naraščaj. Kot v vseh klu-D,h, tako je tudi pri Triglavu začela krivulja uspehov padati pa tudi zanimanje za to *vrst Sporta je padlo. Nekaj je bila tudi naša krivda, saj smo bili z mladimi premalo angažirani. Delo ni bilo dovolj kvalitetno. Toda z resnim pristopom do dela trenerjev Stareta, Marusiča in Puceta se stanje izboljšuje, saj so začeli ponovno z najmlaj-*>rni. Cez nekaj let pa že lahko pričakujemo prve sadove tega uspešnega dela, saj sta \o° *'0t Predsednik RihtarSič in organizator Rebolj izredno zagnana, da se stanje v Klubu normalizira in da krivulja uspehov spet začne rasti.« . Torej pred Janškovcem, ostalimi kranjskimi trenerji in organizatorji so pomembne na-°ge. Upamo, da bodo pri svojem delu želi tudi uspehe. Nemalo zaslug pa Rebolju, Teranu in anškovcu pripada tudi za stalne priprave naših reprezentantov na Gorenjskem. V Kranjski 8°n, Radovljici in Preddvoru so vedno našli odlične pogoje za delo in i/redno razumevanje M vse. [). Humer Medobčinska rokometna liga Uspeh gostov »ke J ~ ^e 8mo v zadnjem kolu gorenj-h0 *a pokometnega tekmovanja pohvalili t™8*« ekipe, ki niso gostom prepustile V tp' ga ne moremo trditi za sedmo kolo. len» so namreč gostujoča moštva dobila Gorenjski rokometni ligi ^uplje : Preddvor B 10:0 b.b. °dhnfn^ "~ V ženski rokometni ligi je bilo n,0f, ° »amo srečanje v StražiSču. Drugo ho i, • rePUDHSkega ligaša se je dokaj sla-l*Buhnra,° boljšim Ločankam. Le-te pa so «eDl»* dvoboj »z prejftnjega kola zaradi komin" obveznosti do tekmovalne •"Uad-i. DvoboJa v Dupljah ni bilo, ker v»^i! naraSčajnic Preddvora iz neznanih i,i*?v ni bilo na igrišče. Sava B : Jelovica 2:21 (1:11), Duplje : bb Vor B 10:0 b.h. ter Duplje . Jelovica 10:0 reddvor B D 88:38 47:17 56:26 34:63 14:80 T DOMAČINE NI BILO TOČK dinCj °, ^ot v medobčinski ligi so tudi mlačni B°8ten pobrali ves izkupiček. Stra-'«H0y *? doma morali priznati premoč Lo-*>izt».': Pa ao kot ženske »za zeleno \ft* - r'redri'' ava : Jelovica .. <8:laJi, 17:19 <8:12>. Križe : zabnica 14:29 L ' «n Jelovica : Križe 0:10 bb *reddvURUDili dvoboJ iz prejšnjega kola. *«bni*!?r*ani 80 D"'» uspeSni v Železnikih, Uid?S! Pa v Križah. fiava : Jelovica 13:26 (5:4), Alples : fevor ftple« •SljeU 2) 130:100 119: 84 92: 84 64: 72 88: 99 50: 96 10 7 7 4 2 -2 dh skoraj vse. Le v Kranjski gori se domačini niso predali Jeseničanom. Torej tokrat skoraj popoln zadetek gostov. Sicer pa lahko rečemo, da so bili doseženi presenetljivi izidi, saj so favoriti morali kloniti pred boljšimi nasprotniki, medtem ko pa je bilo srečanje Radovljica : Križe preloženo. ALPLES : STORZlC 21:22 Železniki - Igrišče OŠ, Alples : Storžič 21:22 (12:9), sodnika Udir (Besnica), Kužel (Škofja Loka). V igri polno preobratov so na koncu presenetljivo slavili Golničani. Čeprav so domačini vodili skoraj vse srečanje, se gostje niso predali. V zaključku so imeli več moči in odnesli obe točki. SAVA : PREDDVOR 24:28 StražiSče — Igrišče ŠD, Sava : Preddvor 24:28 (12:14), sodnika Jeruc (Duplje), Udir (Besnica). Favorizirani Preddvorčani, ki še v prvem delu niso doživeli poraza, tudi v Stražišču niso razočarali. V vseh pogledih so bili boljši nasprotnik in to v obeh delih igre. Torej popolno zmagoslavje gostov iz Preddvora. ZABNICA : DUPLJE 19:22 Zabnica — Igrišče ŠI), Zabnica : Duplje 19:22 (8:10), sodnika BaSar (Kranj), Rako-vec (Golnik). Tudi tu popolno zmagoslavje vse boljšim Dupljancem. Čeprav so se domačini imenitno upirali gostujoči ekipi, se več kot častnemu porazu niso mogli izogniti, čeprav so bili prepričani, da jim točki ne moreta uiti. KRANJSKA GORA : JESENICE 12:11 Kranjska gora - IgriSče OŠ, Kranjska gora : Jesenice 12:11 (4:4), sodnika Zun (Kranj), Jeruc (Duplje). Derbi jeseniške občine je pripadel za odtenek boljšim domačinom. V enakovrednem srečanju so Jeseničani šele v zaključku tekme morali priznati premoč gostitelju. Lestvica: Sobota in nedelja Hokota ■SenicPlJET ~ MRL: Go,nik - Storžič : uP'Je p ,ie ~ Križe : Kr K<,ra- DuPUc -* Alnu riadovIJižič, - GNL — člani: Leeoa — >h. Rutice, Sk. Loka - LTH Triglav, X "i"«« - Bohinj : Bled, Kranj ^*kl0' Mer>čur, StražiSče - Sava : UEtjA,akl° : Alples' V8e ob 14- uri- dv°f ??iMET ~ MRL: Preddvor - Pred- „ u ,Ca ob 10-3°; bH. Kr« -ani ~ Veterani : Tržič (vet.) ob 10. r«W.*nJ ~ Huje : Krvavec igriSčc OŠ F. "=8»,.-, ' nuje G^n ob 10. uri; ft'v* oh e so bile razdeljene v tri skupine in so v predtekmovanju tekmovale po cup sistemu, v-finalu pa tudi po liga sistemu. Ce upoštevamo, da je bilo tovrstno sindikalno tekmovanje letos prvič na sporedu delavskih športnih iger, smo lahko z udeležbo osnovnih organizacij sindikatov kar zadovoljni. Predvsem pa moramo poudariti, da je bila kvaliteta posameznih, predvsem finalnih tekem na dobri ravni in da so bile vse tekni«' zelo borbene. Zato urpavičeno pričakujemo, da bo udeležba in kvaliteta drugo le tO še boljša. Vrstni red na (boljših ekip: Ženske: 1. OOS Bolnica Begunje, 2. KOOS Vezenine Bled, .). KOOS Goadno Gospodarstvo Bled, 4. OOS Iskra (Moče: Moški: I. OOS Plamen Kropa. 2. KOOS Qozdno Gospodarstvo Bled, :i. OOS Iskra Oto če, 4. OOS U KO Kropa. V. Matijašič Jeseničani so v sredo zvečer pod Mežaklo visoko premagali ljubljansko Olimpijo s 6:1. Ljubljančani še posebno, v prvih dveh tretjinah niso bili dorasli Jeseničanom. Na fotografiji: povratnik v jeseniškem moštvu Viktor Tišler je dosegel drugi gol za Jesenice, (/k) — Foto: F. Perdan I. zvezna hokejska liga J Visoka zmaga Jeseničanov Jesenice — dvorana pod Mežaklo, prvenstvena hokejska tekma, Jesenice : Olimpija 6:1 (4:1, 2:0, 0:0), sodnika Grgec in Hegediš, gledalcev okoli 4500. Jesenice: M.Zbontar, Makuc, S.Košir, J. Razinger, Sčap, Tišler, Pirih, R. Razinger, F.Zbontar, Hafnar, Poljanšek, Klemene, M.Jan, Smolej, Pavlic, T.Košir, D. Hiti, Brun, Pristov. Olimpija: Gale, Albreht, Jakopič, Lap, I). Beravs, Petač, Puterle, Kumar, Savič, Lepša, Kavec, Bahč, Jakič, Mrak, Seme, Re-povž, Tehovnik. Strelci: 0:1 Puterle (1), 1:1 1). Hiti (3), 2:1 Tišler (6). 3:1 Poljanšek (7), 4:1 F.Zbontar (10), 5:1 M. Jan (27), 6:1 Klemene (36). V prvem prvenstvenem derbiju med Jesenicami in Olimpijo v dvorani pod Mežaklo so domačini povsem zasluženo premagali goste iz Ljubljane. Jeseničani so goste nadigrali v vseh pogledih hokejske igre. Bili so hitrejši, borbe-nejši in tudi kondicijsko bolje pripravljeni od nasprotnikov Okoli 4500 gledalcev je tokrat spet uživalo ob igi obeh nasprotnikov, saj je bila igra zelo hitra in fair, tako da sicer slaba sodnika nista imela težkega dela. Jeseničani so tokrat igrali precej bolj kolektivno in povezano kot na prejšnjih tekmah in prav to jim je prineslo zasluženo visoko zmago nad Olimpijo. Zelo dobra je bila tudi povezava med napadalci in branilci. Ljubljančani so zato težko prihajali do ugodnih položajev za udarce na gol, Jeseničani pa so s hitrimi protinapadi neprestano ogrožali Galetova vrata. Za veliko borbenost in željo za uspehom je treba pohvaliti vse igralce, še posebej pa veterana Tišlerja, ki je kljub svojim letom pokazal, kako se je treba boriti za barve kluba. Jeseničani so tekmo tako kot vedno z Olimpijo začeli slabo. Ze v prvi minuti srečanja je namreč Puterle ušel domačim branilcem, prišel sam pred M. Zbontarja in ga s preciznim strelom tudi premagal. Hitro vodstvo gostov domačinov ni zmedlo. Še bolj odločno so krenili v napade in tako že v tretji minuti rezultat izenačili. Strelec gola je bil D. Hiti. V času velike premoči domačinov bi gostje po napaki branilcev spet kmalu povedli. D. Beravs se je sam znašel pred M. Zbontarjem. ki pa je njegov strel lepo ubranil. Po tej akciji je Seme ob ogradi poškodoval Pavlica (poškodbe vratu in kolena) in sodnik ga je upravičeno izključi! za 5 minut. To so Jeseničani dobro izkoristili. Najprej je Tišler popeljal domačine v vodstvo, le minuto zatem pa je Poljanšek vodstvo povečal na 3:1. Visoko vodstvo Jeseničanov ni uspavalo, saj so še naprej oblegali vrata Ga-leta. Končni rezultat te tretjine je po samostojnem prodoru dosegel F. Zbontar. V drugi tretjini se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo. Domačini so bili še vedno v veliki premoči, vendar pred vrati Galeta niso bili preveč spretni. Vseeno sta M.Jan in Klemene dosegla še dva gola in z njima zapečatila usodo gostov. V tej tretjini se je po pravilnem bodič-ku Tišlerja poškodoval Kavec (pretres možganov), tako da so ga morali odnesti z igrišča. Po tem dogodku se je igra precej umirila. Jeseničani so bili zadovoljni i visokim vodstvom. Ljubljančani pa so se že sprijaznili z visokim porazom. Proti koncu tekme pa so se pokazale tudi posledice zelo hitre igre v prvih dveh tretjinah saj so igralcem obeh moštev ž.e precej pošle mtH^i. Na koncu pa je zmago domačinov na poseben način proslavil tudi znani trobentač Franc Košir. Na sredini igrišča je obkrožen I domačimi igralci in ob bučnem pozdravljanji! občinstva zaigral pesem »Prelepa Gorenjska . . .« V drugem srečanju tega kola je Medveščak v Zagrebu težko premagal mlade igralce Kranjske gore. Kranjskogorci so se posebno v prvi tretjini zelo dobro upirali igralcem Med-veščaka, na koncu pa so vendar1" izgubili s 7:4. Igralci Olimpije in Jesenic nesejo z ledu igralca Ljubljančanov Ignaca Kavča, ki se je v 37. minuti borbenega in fair srečanja hudo poškodoval in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ljubljančana je pravilno zaustavil Viktor 1 išler, vendar seje njun dvoboj nesrečno končal, (jk) - Foto: F. Perdan V skupini B je kranjski Triglav izgubil s Ti-volijem z 0:6. Kranjčani so tako po treh kolih še vedno brez točk na predzadnjem mestu. Lestvica: 1. Jesenice 2. Olimpija 3. Medveščak 4. Kr. gora 5. Partizan . 44: 7 18:12 24:20 17:23 9:50 »P Prvi skupni trening Ljubljana — Zvezni kapetan jugoslovanske hokejske reprezentance, ki naj bi se kar najbolje pripravila za letoSnja mednarodna srečanja in seveda za svetovno prvenstvo, ki bo na Japonskem, je na prvi trening od 25. do 27. oktobra na tivolski led poklical trenutno najboljše igralce. Pod vodstvom zveznega trenerja so na prvem treningu vratarji M. Zbontar (Jesenice), Albreht, Gale (oba Olimpija) in D. LamovSek (Slavija) in branilci Savič, Kumer, Jakopič, Lap, I). Beravs (vsi Olimpija), S. KoSir. Pirih, Ščap (vsi Jesenice), Suligoj (MedveSčak) ter napadalci F. Zbontar, Hafner, PoljanSek, R. Smolej, Pavlic, Klemene (vsi Jesenice), Kavec, LepSa, Puterle, Bahč (vsi Olimpija) ter Gora/d in Rudi Hiti, ki igrata v Italiji. V načrtu je oster trening ter prijateljsko srečanje z enim od domačih moštev za zaprtimi vrati. Na prvi skupni led pa bodo na Jesenicah stopili tudi mladinski reprezentantje. •dh Divja liga Deževno in hladno vreme je v glavnem krojilo rezultate 7. kola. F.kipa Hastoiorm sploh ni prišla na igrišče in kot prva V tem prvenstvu izgubila tekmo 3:0 b.h; ekipi Botafoga in Brionov pa sta tekmo preložili. Vse ostale favorizirane ekipe pa so igrale oslabljene; zato je prišlo do niza presenečenj, ki so še bolj zapletla položaj na lestvici. Kkipa Kamikaz je kljub presenetljivemu porazu z zadnjeuvrščeno ekipo Union dve koli pred koncem praktično že prvak. Vse ostale ekipe pa imajo še vedno teoretične možnosti za izpad iz A lige. Rezultati 7. kola — A liga: Jeleni : Arestantje 4:2, Kokrica Ali Starš 6:4, Kamikaze : Union 4:5, Ranch Boys : O Id Klane 3:9, Ho-staform : Sedmina 0:3 b.b.; B liga: Bazenarji : Hinavci 0:1, Brioni : Botafogo preloženo. Divizija prosta. Vrstni red - A liga: 1. Kamikaze 11 točk, 2. Sedmina 8, 3. Ranch Bovs 8, 4. Arestantje 7, 5. Jeleni 7, 6. Ali Starš 6, 7. O Id Klane 6, 8 Ko knea 6, 9. Hostaform (-1) 5, 10. Union 5; B liga: 1. Botafogo 8, •>. Brioni 6, 3. Hinavci (-1) 4, 4. Divizija 3, f>. Bazenarji (-1) 3 točke. B. Ančik Plavanje ' Čolnarjeva in Petrič sta se razšla Kranj — To, kar se je v naši Športni javnosti že dalj časa »SuSljalo« in nenazadnje tudi pričakovalo, se je uresničilo. Anka CoInar-KoSnik ni več trenerka evropskemu mladinskemu in državnemu plavalnemu prvaku Borutu Petri-ču. Res je sicer, da so Borutu že nekaj časa iskali drugega trenerja, ker se Čolnarjeva ni hotela profesionalizirati in zanj ni imela za dvakrat dnevni trening časa. Res pa je tudi, da je veliko naredila za bliskoviti skok in napredek Boruta, ki ga je pripeljal do evropskega mladinskega vrha. Treninge je do nadaljnjega vzel v roke oče Drago Petrič, tehnični vodja PK Triglav in predsednik PZ Slovenije. Oče je Boruta in Darjana prevzel le za toliko časa, da se najde druga ustrezna reSitev. Toda to se mora kaj kmalu urediti. Za improvizacijo ne sme biti možnosti, to je tudi sklep celotnega upravnega odbora PK Triglav. Kje dobiti pomočnika ali profesionalca za Boruta, pa je sedaj največje vpraSanje?! Tečejo že pogovori, da bi Borut dobil trenerja iz Madžarske, kranjska TKS pa bo v kratkem času razpisala tudi mesto profesionalnega trenerja plavalcev Triglava. Le-ta naj bi skrbel tudi za Boruta in kot vse kaže, po načrtih trenerja iz Budimpešte, kamor naj bi kranjski plavalec hodil na občasne treninge. Naj bo že kakorkoli, Petrič mora trenirati, čeprav se trenerka Anka in Borut danes razhajata po Štirih letih skupnega in uspešnega dela. D. Humer V torek je bil v Škofji Loki seminar za predsednike in člane organov samoupravne delavske kontrole v škofjeloških delovnih organizacijah. Seminar je pripravil občinski sindikalni svet, izvedla pa ga je delavska univerza. Udeležilo se ga je skoraj 200 članov tega delavskega organa. Najprej so poslušali predavanje Franca Branislja o aktualnih gospodarskih in družbenih problemih in nalogah samoupravne delavske kontrole, potem je Štefan Horvat govoril o samoupravni delavski kontroli v socialistični samoupravni ureditvi, njeni organiziranosti in njenih pristojnostih ter kadrovanju in volitvah organov delavske kontrole. Jože Jenšterle pa o delu samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah. V dopoldanskem delu seminarja smo za nekaj besed o delu samoupravne delavske kontrole zaprosili tri udeležence seminarja- Filip Šolar, orodjar v Niko Železniki; predsednik delavske kontrole: v naši delovni organizaciji. Izdelan imamo program dela, v katerem so določene tudi naše dolžnosti in pravice. Toda, ker smo majhno podjetje, okrog 200 nas je zaposlenih v Niku, nimamo veliko dela. Vsi se med sabo dobro poznamo, za vsakega vemo in vsak za sebe ve, kaj mora delati, o vseh problemih se pogovorimo na zborih delavcev in tudi informiranost je zelo dobra. Tudi do delovnih sporov ne prihaja. Zato je naše delo bolj v pregledovanju internih aktov in samoupravnih sporazumov, zaključnih računov, skratka, pregledati moramo v določenih rokih, če je poslovanje v redu in, če je organiziranost znotraj organizacije pravilna.« Božo Iglic, komercialist v Iskri — branža Široka potrošnja — član odbora samoupravne delavske kontrole: »Naša branžna organizacija Široka potrošnja je še v razvoju in še nismo dokončno organizirani in oblikovani. Še vedno sprejemamo samoupravne sporazume in druge interne akte. Prav tako še vedno posamezne temeljne organizacije sprejemajo srednjeročne in dolgoročne plane. Zato smo na dveh sejah, ki smo jih imeli do sedaj, največ pozornosti posvetili prav rednemu sprejemanju samoupravnih sporazumov in planiranju in pa odnosom med posameznimi temeljnimi organizacijami. Prepričan pa sem, da bo naše delo veliko lažje in bolj uspešno potem, ko bo naša branža dokončno organizirana.« Franc Kovač, prodajni referent v Alplesu Železniki, član odbora samoupravne delavske kontrole: »Problemi o katerih mora razpravljati samoupravna delavska kontrola so vedno. Pred štirimi leti, ko je bil v naši delovni organizaciji prvič imenovan organ samoupravne delavske kontrole, smo se še precej lovili. Nismo točno vedeli, katere zadeve spadajo v našo pristojnost in katere ne. Zato smo pogosto obravnavali tudi stvari, ki jih ne bi bilo treba. Sedaj naše delo poteka v skladu s programom. Glavna naša naloga pa je, da skrbimo za zakonitost pri vsem delu v TOZD in OZ1). Ta pa je določena s samoupravnimi akti.« L. Bogataj Jutri popoldne zaprte tudi živilske trgovine r Sava Kranj in varstvo okolja K splošnim družbenim prizadevanjem za varstvo okolja se je vključila tudi tovarna Sava, kjer so ustanovili komisijo za varstvo okolja. Prva naloga komisije — ugotoviti v delovni organizaciji mesta, ki na kakršen koli način onesnažujejo okolje je že narejena; komisija je ugotovila okoli 30 takšnih kritičnih mest, za katera pa se bodo v delovni organizaciji trudili, da jih bo vse manj. Razvojno-tehnološki institut v Savi je programiral načrt za predelavo odpadne gume, kar sodi tudi v okvir ukrepov za ohranjevanje čistejšega okolja. Oprema je že naročena, tako da bo obrat za predelavo odpadne, gume pričel redno pro- izvodnjo v prvi polovici prihodnjega leta. V tem oddelku bodo predelovali tudi gumijeve odpadke iz Kemične tovarne Moste — Protektor iz Ljubljane. Večji del tako pridobljenega gumenega granu lata bodo ponovno vračali v zmesi in dalje v izdelke. Preostali del granulata pa bi lahko predelali v talne obloge za športne in druge objekte: raziskavo o tem naj bi izdelali s pomočjo Raziskovalne skupnosti Slovenije. Razvojno-tehnološki institut v Savi ima v načrtu tudi predelavo odpadkov polivinilkloridnega odpadnega usnja ter še nekatere druge postopke. Viktor Mramor dipl. ing. Kranj — Jutri bo začel veljati samoupravni sporazum o novem obratovalnem času v trgovinah z živilskim blagom. Trgovine bodo odprte le do 13. ure. Da se bodo lahko z mlekom, kruhom, zelenjavo in drugimi živili oskrbeli tudi občani, ki ob sobotah delajo, pa bodo skrbele dežurne trgovine. Vsako nedeljo od 7. do 11. ure bo odprta samopostrežna trgovina Delikatesa na Maistrovem trgu. Vse sobote pa bodo od 7. ure do 19.30 odprte naslednje prodajalce: samopostrežna trgovina Delikatesa na Maistrovem trgu, prodajalna KZK - TOZD Klavnica - na Maistrovem trgu in od 7. do 17. ure prodajalni mesa na Titovem trgu in v Šor-lijevi ulici. Poleg teh stalno odprtih trgovin pa bodo ob sobotah izmenično odprte še naslednje prodajalne: Vsako prvo soboto v mesecu — Potrošniški center Vodovodni stolp v Ulici Moše Pijadeja, prodajalna pri Petrč-ku na Titovem trgu in prodajalna Mercator na cesti JLA. Spomenik Srečku Kosovelu V letu 100-letnice rojstva Ivana Cankarja se spominjamo še enega velikih mojstrov slovenske besede — Srečka Kosovela. Ob 50-letnici njegove smrti bo v soboto, 23. oktobra, ob 11. uri v Sežani osrednja slovenska proslava v počastitev njegovega spomina združena z odkritjem spomenika. Pozdravni govor bo imel Boris Bernetič, predsednik skupščine občine Sežana, slavnostni govornik pa bo Ciril Zlobec, predsednik republiškega odbora za proslavo ob 50-letnici smrti Srečka Kosovela. Spomenik bo odkril predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Sledil bo bogat kulturni program v katerem bodo otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane, mešani pevski zbor Svoboda iz Izole in dramski umetniki Mira Sardočeva, Polde Bibič, Rudi Kosmač in Rado Pavalec izvedli izbor pesmi Srečka Kosovela. -lb Izvršni svet se ne strinja Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine se na zadnji seji v torek, 19. oktobra, ni strinjal z ukinitvijo lekarniške dežurne službe v občini, Delovna skupnost lekarn na Bledu in v Radovljici je namreč sklenila, da s 1. oktobrom letos ukine nočno dežurstvo v občini, ker jim Regionalna zdravstvena skupnost ne zagotavlja potrebnih finančnih sredstev za to delo. Gre za šest milijonov starih dinarjev, ki naj bi jih zagotovila Regionalna skupnost, da občanom radovljiške občine ponoči ne bi bilo treba po nujna zdravila v Kranj ali na Jesenice. O tem bo na prihodnji seji razpravljala tudi občinska skupščina. Izvršni svet občinske skupščine pa razen tega predlaga, da regionalna zdravstvena skupnost preuči možnosti, da se prihodnje leto ponovno uvede lekarniška dežurna služba. A. Z. Še ta mese^ prvi sestanek z dopisniki Glasa Kot smo obljubili na spomladanskem sestanku z dopisniki Glasa, da se bomo jeseni ponovno srečali ter ugotovili »napredek* 'oz. rezultate prvega srečanja, tako sedaj to svojo obljubo izpolnjujemo. Vabimo di>pisnike Glasa iz občin Jesenice in Radovljice, da se udeleže srečanja v petek, 29. oktobra, ob /r". Uri v prostorih hotela Grajski dvor v Radovljici, in dopisnike iz občin Tržič, Škofja Loka, Kranj, Kamnik ter Ljubljana-Šiška, da se udeleže srečanja dopisnikov v petek, 5. novembra, ob 1H. uri v prostorih doma JLA, Kranj. Posebnih vabil ne bomo dostavljali, zato naj to obvestilo velja kot vabilo. Na svidenje! Vaš urednik I. S. Vsako drugo soboto v mesecu bomo kupovali: v prodajalni Pri mostu v Vodopivčevi ulici, prodajalni Oskrba na Cesti Kokrškega odreda in Emoni Market na Delavski cesti v Stražišču. Vsako tretjo soboto v mesecu bodo odprte: prodajalna Planina na Planini 20 in prodajalna Pri nebotičniku v Stošičevi ulici. Vsako četrto soboto v mesecu prodajalni Prehrana na Cesti Staneta Žagarja in prodajalna Planina na Župančičevi cesti. Vsako peto soboto v mesecu pa bosta odprti: prodajalna Globus na Koroški cesti in prodajalna Na klancu v Likozarjevi ulici. V dnevih pred prazniki, ne glede na to, če je ta dan sobota, pa bodo trgovine odprte od 7. do 17. ure. L. B. te dni po svetu PREKOP BO POVEZAL REKI V Iraku bodo kmalu izročili namenu prekop Tartar, ki bo povezal reki Evfrat in Tigris. Po tem prekopu, dolgem 40 km, .se bo neposredno menjavala voda teh dveh rek, kar bo omogočalo namakanje puščavskih tal, doslej slabo obdelanih, ker tam zelo redko dežuje. Prekop bo stal 210 milijon dinarjev in pomeni izredno pomembno gospodarsko pridobitev za Iran. VESOLJSKO SODELOVANJE V VVashingtonu potekajo pogovori med Američani in Sovjeti, v katerih naj bi določili področja nadaljnjega sodelovanja in izmenjave izkušenj v zvezi z vesoljskimi raziskavami obeh dežel. Kot je izjavil predstavnik Nasi naj bi pogovori zajili tudi program tehničnega sodelovanja, vendar menijo, da zaenkrat ne bo podpisan noben nov sporazum. Ameriško sovjetsko sodelovanje v vesoljski tehniki namreč že poteka po sporazumu, ki je bil podpisan leta 1972. ultra ZVOK ZA SLEPE otroke Raziskovalci iz Oklanda v Kaliforniji so izdelali ultrazvočno napravo, ki omogoča slepim dojenčkom, da zaznavajo predmete okoli sebe. Baterijski aparat je zasnoval profesor Hary Kaye. Z njegovo pomočjo je štirimc-sečni dojenček »videl« razne predmete po zaslugi ultra zvočnega odmeva. Novost spominja na sonar, napravo za odkrivanje podmornic. Znanstveniki menijo, da bo aparat pomenil doslej največjo pomoč slepim. V afriki PRIMANJKUJE VODE Generalni sekretar konference Združenih narodov za probleme voda je izjavil, da več kot HO odstotkov kmečkega in skoraj tretjina mestnega prebivalstva v Afriki trpi zaradi pomanjkanja vode. V tem sporočilu je tudi rečeno, da Afrika razpolaga kar s tretjino vseh vodnih tokov sveta, J vendar trenutno izkorišča komaj 5 odstotkov vode. Častni doktorat Angolskemu predsedniku Agostinu Netu bodo 18. decembra v Lagosu sve- i čano podelili naslov doktorja nigerij- i' ske univerze. Častni doktorat mu bodo j podelili kot priznanje za njegov prispevek v boju proti imperializmu, ko-lonializmu in neokolonializmu v Afriki. NOVI španski DNEVNIK V ponedeljek je v Madridu izšla prva številka novega dnevnika — večernika Darjo 16. Novi časopis že v prvi številki zahteva ukinitev ministrstva za informacije, ker služi vladajoči kliki in omejuje svobodo izražanja. Novi dnevnik izhaja v HiO.000 izvodih in nadaljuje tradicijo liberalnega glasila Madrid, ki ga je Kranco prepovedal leta 1971. DariO Kije last družbe, ki izdaja tudi tednik ('amhio Ki. TOVARNA ZA težko VODO v Argentini bodo zgradili tovarno za pridobivanje težke vode, to je elementa, ki je nujno potreben za delo jedrskih reaktorjev. Vodja argentinske države, general Videla, je povedal, da bo gradnja tega objekta veljala 200 milijonov dolarjev, tovarna pa bo letno proizvedla 400 ton težke vode. SMRTNI obsodbi Vojaško sodišče v Aleksandriji je obsodilo na smrt dva Egipčana, obtožena, da sta avgusta letos podtaknila bombo in razšli -idila vlak v Aleksandriji. Prijeli so ju neposredno po eksploziji bombe, ki je ubila i 7 in ranila .r>l> ljudi. JORDANCI TER. J a J o STARINE Jordanija je te dni postavila zahte- g vo, da ZDA, Francija, Velika Britanija i in še nekatere druge države vrnejo } starine, ki so jih njihovi državljani ile- jj gaino odpeljali prek meje. Nekatere že | dalj časa razstavljajo v Londonu, Pa- l rizu in Berlinu. Največ starin je bilo * odpeljanih pod izraelsko okupacijo. PROCES ZOPER DRŽAVNIKA Iz Santiaga poročajo, da je čilsko vrhovno sodišče sklenilo začeti proces zoptir Clo-domirn Aluu vd ki je bil zunanji minister v Allcndejcvi vladi. To je že drugi poskus čilske hunte, da bi sodili temu naprednemu politiku, ki je sicer v emigraciji v Mehiki. ' Leta 11(74 so ga obtožili »zlorabe reprezentančnega fonda«, da bi na ta način izsilili njegovo vrnitev i/. Mehike. vec žensk v ozn Član indijske delegacije v OZN Mahaš je zahteval, da mora priti na odgovornejša mesta v sekretariatu organizacije združenih narodov več žensk. Poudaril je, da tu ne gre samo za pravičnost v delitvi mest, temveč za spoštovanje resolucije, ki so jo združeni narodi sprejeli ob mednarodnem letu žensk. Kje so tisti dobri, zlati časi, k° si čakal na avtobus in bil zatrdno prepričan, da ti tudi odpre svoja vrata? Zdaj si lahko vedno v dvomih, kajti lahko ti zaloputne vrata pred nosom. Ne jok in ne stok ne bosta omajala trdne šoferjeve volje, ki se ravna po predpisih. A zdi se, da je vendarle nekaj častnih izjem. Kranjčan mi sporoča: »Dva avtobusa, last Creine, ustavljata na kranjski avtobusni postaji, eden odhaja proti Ljubljani oo pol sedmih zjutraj, naslednji Pa deset minut kasneje. Prvi Pfl minut pred svojim odhodom, «<; ima zasedene že vse sedeže, za' loputne vrata, »narod« zunaj Pa zmrzuje in čaka na naslednjega, ki »pobaše« vse zmrzujoče občin-stvo, ki se stiskajoče ogreva vse do Ljubljane. Kakšni kriterij1 torej veljajo? Oba bi bila lank°. zmerno natrpana. V obratni smeri iz Ljubljane je tudi hec, «y ob 13. uri in 45 minut odpelje)0 proti Gorenjski trije CreiniV avtobusi, od tega dva jemljef0 toliko potnikov, kolikor je s^.!: žev, tretji pa vse, kar ostaja. Tim zadnji, »sardinski«, ima naP!* brzi. Dodati je treba še, ao Sapovi avtobusi odpirajo vrat vsem in ne delajo nobenih f°z lik.« Mar naj rečem, da je to en totalna neusklajenost iste fi''1*1 [ ko pa slutim, da boste potlej osM li še brez »sardinskega« avtovm sa? Mar naj priporočam, da * izurite v naskakovanju vrat, * pa domnevam, da boste potlej razito nevljuden nasilnež, še Posebno pred starejšimi? Predpis* * velja v prid varnosti, oči'11. povzroča precej hude krvi, PreCJ; negodovanja potnikov, PreC j, upravičenih kritik, še posebno zimskem času. Praksa žal še 0w no pobija trditve, da je na Pr0^?n zadosti avtobusov in da ni t rev da bi bili »sardinski«. Vi, v a"? nju, imate na srečo, še t°P. zavetje avtobusne postaje, P°nlla slite pa na vse tiste potnike, k}1}., improviziranih postajališč medkrajevnih prog v mrazu, v tru in dežju čakajo na svoj PraZfe ni sedež. Nanje lahko pomisnB za kratek hipec v svoji čakaj0 ■ jezi, avtobusna podjetja pa začno ne le intenzivno razmišu ti, temveč tudi ukrepati. a Čakati na avtobus pozimi, n recimo, avtobusni postaji Podvi,'. Žirovnica, Mojstrana, kjer ni nl ut, je presneto neprijetna zadev ' Če pa ti po predpisu še sol, odpelje mimo, lahko do našle njega avtobusa tudi zmrzneš. Večji vrtec na Planin* Kranj — Izvršni svet je v}°rf^\ 19. oktobra, sprejel srednja1"0^ program geodetskih del na onrn(Le-občine Kranj, iz katerega P°pn. mamo nekaj pomembnejših- -j 1. 1980 bodo predvidoma izde,Ja-temeljni topografsko-katastrski xei črti k. o. Cirčiče, k. o. Stranj k. o. Primskovo; izdelani tert?Lr>0 topografski načrti za Prea>: razveselila mnoge starše na n» $ ki so že skoraj obupavali, ker Zfi" ni bilo veliko izgledov za ust ^ rešitev tega perečega Pr0. g. večine mladih družin.