Pult Bina  plačana  v gotovini.
Posamezna številka i din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava. Stros.nnajerjev trn I. Teleton it. 73.
Leto XXIII. 6t. SO.
Kreni, 16. decembra 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-• din, polletno 20- din,
četrtletno 10» din.
Nevarnost s vzhoda
S sklenitvijo nenapadalnega pakta med na oistično Nemčijo in boljševičko Rusijo, kar se je zgod.lo na veliko presenečenje vse svetovne juvnosti, ker sla so spoprijateljila dva režima, ki sta prej drug drugega absolutno izključevala na vseh področjih — dalje z vojaškim nastopom Rusije nu Poljskem in zasedlo poljskega ozemlja, z uklonitvijo baltsk h državic Estonske, Letonske in Litve, in končno z barbarskim nnpadom sovjetskih čet na malo kulturno in miroljubno finsko držav co — se je evropska povojna zgodovina zasukala nenadno v čisto drugo, neznano »mer, ki se je iztirila z že izvoženih truč'iic dosedanje evropske mednarodne politike. Angleži in Francozi, katerih odposlanstva so po več me.=ečnih pogajanjih z orientalsko zvitim Stalinom odšla praznih rok iz Moskve, so se v prvih trenutkih presenečenja in onemogle jeze pritoževali nad verolotnnostjo moskovskih mogotcev, medtem ko so se Nemci hvalili, da se je pričela med njimi in Rusi doba prijateljstvu in sodelovanja, katera politika je bila vedno za obe državi, kot trdijo, koristna. Prvemu presenečenju, to je paktu med Rusijo in Nemčijo so sledila 5e nadaljna presenečenja, katerih po vsej verjetnosti še ni konec.
Sovjetska Rusija, ki je pol evropska, pol azijska država, se je po prestuni revoluriji posvetila svojim notranjim zadevava, na zuna • pa se je obrnila na vzhod, tam je iskala in branilu svoje interese. Bil je čas, ko jo Rusija Evropi popolnoma obrnila hrbet. Na delu je bila le njena komunistična, boljSeviSka propagandu, ki se je po tajnih kanalil: pretakala iz Moskve po evropskih državah, iu zanetila zdaj tu. zduj tam trenja, štrujko in nemire.
Naenkrat pa se je Rusija prebudila iz svoje azijske zaverovanosti in zahotelo se ji je v Evropi igrati prvo violino. Tako smo doživeli 1. 1933, ko je v zapadni Evropi sirašil „direktorij štirih velesil" (Mttssolinijeva zamisel), ki naj bi -držal v šahu in strahu vse male države, da je bila po predhodnji seji Sovjetska Rusija sprejeta v Zvezo narodov, kamor so jo privlekli njeni francoski levičarski prijatelji.
Zveza narodov v Ženevi je postala odskočna deska za razne izlete in sprehode komunistične internacionale po državah zapadne Evrope, kar je tudi rodilo v bližnji bodočnosti lepe rezultate, namreč državljansko vojno V Španiji, v Franciji pa vlado zloglasne ljudske fronte, ki je postala filiala moskovske Komin-terne in je moč in odporno silo francoskega naroda na znotraj popolnoma razkrojila, na zunaj pa je Franciji uničila ves ugled ter razočarala njene zaveznike. Intriguni, boljševik, tovariš Litvinov, ki je bil letos spomladi detroniziran kot komisar za zunanje zadeve, se je nenadoma prav dobro počutil v družbi prej tako osovraženih evropskih buržujskih diplomatov. Spretno je izrabljal vse spore in trenja med evropskimi narodi, ščuval enega v boj proti drugemu.
Nastal je vojni požar v Španiji. Po skoro 3 letih bratomorne vojne, kjer sta se pravzaprav borila med seboj oba evropska tabora, dve ideologiji pomešani s političnimi in gospodarskimi interesi, se je politiku Kominterne morala umakniti s Pirenejskega poluotoka, kjer je hotela ustoličiti prvo sovjetsko republiko nu zapadu.
Spori v že itak dovolj razkrojeni in razcepljeni Evropi, ki so situacijo često pritirali do vrhunca, do vojnih zapletljajev, so bili Rusiji vedno dobrodošli, ker se boljševiki nadejajo, da ImkIo n vojskujočih se državah zaretili revolucijo in razširili svoj raj po vsej Evropi, ki ni.j bi plesala po godbi iz Moskve.
To kratko predzgodovino, ki je sicer splošno znana, smo navedli zato, ker premnogi mislijo, da je boljševiška nevarnost, luhko jo tudi imenujemo nevarnost z vzhoda, riustalu šele z rusko-nemško pogodbo, odnosno z vojaškim nastopom proti Poljakom. Ta boljševiška nevarnost je obstojala že preje, že davno, samo da je bila latentna, pokrita z masko u-metne propagande, lepih besed in obljub. Se-
daj pa se je razkrinkala pred vseni svetom v svojem azijatskem barbarizmu, v svojem pohlepnem imperializmu, v svojem cinizmu in moralni propalosti.
Dejstvo, da je Sovjetska Rusija že sedaj nastopila z, vojno, čeprav se je splošno m slilo, da se bo vojnih dejanj čim dalj'' vzdržala ter da bo šele potem, ko bodo vojskujoče se stranke že izčrpane, posegla vmes, se v evropskem časopisju zelo vidno poudarja in komentira. Prvič se dogaja namreč, da skuša Rusija poleg svoje propagande, katero vrši K.ominterna, tudi z orožjem doseči svoje cilje in namene.
Strah pred boljševiško nevarnostjo, pred boljševiz.acijo in sovjetizac:jo Evrope pa se je zlasti še povečal z vpadom sovjetske armade na Poljsko, v baltiške državice, z vdorom na Finsko ter vsled groženj in zahtev stavljenih nekaterim balkanskim državam. Ta strah pred boljševiško nevarnostjo je šel tako daleč, da so nekateri listi že napovedovali premirje med Nemčijo in zapadnima državama, ter napoved križarske vojne in pohoda vseh evropskih držav proti Rusiji.
To so sicer bajke in pravljice iz kraljestvi fantazije, zato pa lahko tembolj za konkretno dejstvo smatramo oster nastop Italije proti Sovjetom in njeno izjavo, da se čuti ogroženo, če ruski škorenj stopi na Balkan.
Taktika Sovjetov, katerim se t vojnimi o-perucijumi na severu zelo mudi, da bi se lahko čimprej posvetili reševanju svoj'h. načrtov na Balkanu, je napram posameznim balkanskim državam različna. Turčijo so hotel! pridobiti s pogodbo: Rumuniji grozijo, napram Bolgariji pu se kaž.ejo kot njeni prijatelji in
rešitelji ter zaščitniki Slovanstva. Balkan bo lahko ostal nevtralen in intakten le tako dolgo, dokler se bo branil vdoru sleherega tujega vpliva. Čim pa prodre eden, ali drugi vpliv, bo tudi bodočnost Balkana postala mračnu in težka.
Spričo vseh teh navedenih dejstev je prav, da pomen in obseg boljševiške nevarnosti tudi mi pravilno, moško in pogumno preocenimo. Evropa se mora danes pred boljševiško nevar nostjo boriti na dveh frontah Dočim se je na notranji, to je na duhovni fmnti morala proti nauku iu propagandi komunizma in boljševizma boriti vsa povojna leta, se mora danes boriti proti njemu tudi na bojnem polju, na zunanji fronti, to je z orožjens.. Obstojajo izgledi, da se bo ta zunanja fronta še povečala.
Naša država je radi svoje odločne nevtral nosti daleč vstran od vseh sedanjih vojnih spopadov. Bojevala se bo le, če bo napadena.
Zato pa se moramo mi vsi tembolj boriti proti komunistični propagandi, ki je tudi pri nas ne manjka. Duhovna borba komunizma proti vsem pozitivnim narodno zavednim silam je tudi pri nas v polnem razmahu. To propagando, to borbo najdemo v vseh stanovih, kako poskuša izpodkopati temelje človeške družbe in države.
Tudi boljševizem je prehoden pojav v zgodovini človeštva. Premagali g« bomo brez Škode, će bomo na znotraj močni in zedi njeni, o djočni, narodno zavedni ter zvesti Bogu in domovini, da bomo v mira gradili svojo lepo državo. In prišel bo čas, ko bo tudi nevarnost z vzhoda, nastala v XX. stoletju, minila in Evropa ho zopet doživela lepše, mirnejše dni.
Italija in Rusija
\ sedanjem zapletenem mednarodnem položaju je bila ves čas, odkar traja vojna v Ev-| ropi. pozornost evropske javnosti v nemali meri posvečena stališču Italije, vsepovsod se je razmotrivalo, ponekod celo s primerno porcijo strahu ugibalo, kaj bo napravila druga o-siščna država v sedanjem evropskem konfliktu. Delale so se raznovrstne prognoze, najbolj zaskrbljeni, a najmanj poklicani so že videli na italijanskih mejah čete, niso pa vedeli, proti komu so te čete namenjene. Nekaj časa se je zdelo, da se italijanska politika niti sama še ni opredelila, in da bo danes ali jutri padla topogledna odločitev, da bo Italija šla na pomoč svojemu zavezniku, ali pa, kar so prerokovali najbolj smeli preroki da se bo na en ali drug način pogodila z zapadnima državama.
Da se Italija ne želi udeležiti vojne, vsaj zaenkrat ne, je pokazalo dejstvo, da je. sku-šula mirnim potom paralizirati vse one mednarodne vplive in tokove, katere jt: vojno 0-zručje zaneslo na Balkan, kjer pravi Italija, da je njena interesna sfera, kar pa tudi drugi trdijo. Tako je tudi Nemčija opetovano izrazila svoje mnenje, da želi na Balkanu mir. ker je njen dobavitelj surovin, žitu in vseh drugih potrebščin, katere Nemčija potrebuje za svojo gospodarstvo radi vojne še v povečani meri. Na ta način sta se stališči Italije in Nemčije do neke mere ujemali, čeprav ne vemo za eventuelne njune iajne dogovore, ki se nanašajo na balkansko ozemlje in razdelitev interesnih sfer. Italija je vojno napetost, ki se je jeseni pričela z. mobilizacijo po vseli balkanskih državah, razbremenila tudi s tem, da je z. ulbunsko-grške meje odstranila vse svoje čete in mnogo pripomogla k znosnejšemu sožitju na vročih balkanskih tleh. V dobro Italiji moramo zapisati tudi to. da ni podpirala reviziomstičnih aspiracij Madžarske in Bolgarije, ki se tu pa luni javljajo in pomen ju jo nevarne bliskavice na balkanskem horizontu, čeprav so zaenkrH še kanalizirane v mejah dovoljene   in   razumljive agitacije.
Pisalo, govorilo in ugibalo pa se je ■;«• več, namreč da se l>oilo balkanske države spričo nevarnosti, ki jim preti, združile in ustanovile nekak nevtralen blok pod vodstvom Italije, ki naj bi se uspešno zoperstavijal vsaki invaziji na Balkan. Tega bloka do danes ni. Nekateri
so navajali kot vzrok Turčijo, ki je zaveznica Anglije in Francije, vmes pa so seveda pri-i šli tudi razni gospodarski in politični vplivi obeh vojskujočih se strank, ki skušata posamezne države bolj trdno privezati na sebe. V pogledu stališča do sedanje vojn" se je Italija sjairtu deklarirala kot država, ki ni v vojni, niti ne spada med nevtralne države, iz česar sledi, da je pripravljena na vojno, če bodo ogroženi njeni interesi, pravtako pa tudi na mir, dokler nihče ne prestopi meje, '<jer se Italija smatra ogroženo. Glede svojih že večkrat precej glasno izraženih zahtev se je Italija izjavila, da jih bo najavila pozneje, da pa ni odstopila od njih.
Morda  bi se to stališče potrpežljivega čakanja držav na balkanskem področju in v Po-donavju še nadaljevalo, da ni tudi tretji prijavil  svojih zahtev glede ureditve in teritorialne razmejitve Balkana. Ta tretji  je bila Rusija, ki jo kmalu po zasedbi poljskega ozemlja izdala svoje namere in načrte tuko na Baltiku, kjer jih že uresničuje in na BnJkanu, kjer jih namerava uresničevati. Prelom poga-j janj s Turčijo — poročila tedaj vedo povedu-j ti. da obe državi zbirata na svojih mejah čete — je sicer Rusom zaprl pot na Balkan z ene strani, zato pa je tem hujši njen pritisk I na Karpatih na Ogrsko in ob Dnjestru na i Rumunijo, kjer se situacija vsak dan menja-\ Enkrat se izraža v grožnjah in zahtevah, dru-I gič zopet v popuščanju.  Za odskočno desko , nu Balkan naj bi Rusiji služila Bolgarija, ki 1 je radi izgubljene vojne in ozemlja v zagren-j jenosti životarila vseh 20 let, brez prijateljev in  zaveznikov,  kateri  pa sedaj  Rusiju obeta j vrnitev Dobrudže. To je za Bolgarijo sicer ze-| lo lepa in blagozvočna melodija, vseeno pa še l ni nasedla tem zapeljivim sirenskim glasovom, j ker je uvidela, da se ji v ruskem objemu ne j obeta prav nič svetlejša liodočnost od sedanje. I Ruske aspirucije pa so namenjene proti Cari-; gradu, proti izhodu na Sredozemsko morje in I mogoče kot pravijo nekateri, tudi v notranjost 1 Balkana proti Jadranskemu morju.
V trm pogledu pa ruski načrt kolidira z I italijanskim stališč m na Balkanu in Sredo-i zemlju sploh. Cim je Rusija najavila svoj po-I hod ne Balkan, je Italija izstopila iz dosedii-nje rezerve in izjavilo, da bo svoje pravice I nu Balkanu hranila z vsemi silami.
Zato, lahko razumemo, zakaj je v zadnjih tednih več italijanskih listov zavzelo odločno stališče proti politiki Sovjetije. Zlasti so to bili: „Messaggero" v Rimu. „Štampa" v Turinu in „Corriere Padano" v Ferrari, ki je glasilo maršala Balba. Ta list je objavil celo vrsto člankov proti Sovjetiji, v katerih imenuje moskovsko vlado „bando morilcev", „družbo gangster jev in lažnikov". Politika Stalina se slika kot prikrita Devarnost za vso Evropo.
Polemika italijanskih listov proti Sovjetiji je povzročila tem več pozornosti v evropski javnosti, ker dotlej italijansko časopisje o Sovjetski Rusiji sploh ni veliko pisalo, ali pa zgolj v obliki časnikarskega obveščanja. Vse to kaže, da je bila Italija v resnici zadeta v živec. Neki rimski list je pisal, „da brez ozira na odgovornost onih, ki so povzročili sovjetsko intervencijo v Evropi, je gotovo, da boljševizem ne pričakuje nič drugega, da si nič bolj ne želi, kakor medsebojno uničenje evropskih narodov, da bi na razvalinah ustoličil svoj teror, svojo tiranijo in sramoto."
Novi nemški politični kurz torej na načelnem zadržanju italijanske politike napram Scvjetom ni nič izpremenil. Italija se je vedno borila proti boljševizmu. Zato je tudi aktivno sodelovala v španski državljanski vojni, da prepreči boliševizacijo Pirenejskega poluotoka. Razmerje med obema latinskima deželama še vedno sloni na piotikomunističc; liniji in Italija ne misli sadove svojega proti-boljševiškega boja v Španiji opustiti na ljubo novim političnim kombinacijam.
Italija je tudi danes zagovornica miru, to pa ne v zadnji vrsti radi tega, ker se boji, da bi se vojne, ako bi dalj časa trajala, mogla raztegniti tudi na Balkan in v Sredozemlje. Cim dalj časa bo vojna trajala, tem več novih problemov bi utegnilo nastati v evropski politiki. Predvsem obstoja nevarnost, da bi boljševizem radi nadaljevanja vojne imel največ koristi. Dokler se je sovjetska politika omejevala na področje, kjer Italija ni imela ne političnih, ne kulturnih interesov, je italijanska diplomacija slejkoprej ostajala v koristnih odnošajih s Sovjetijo, kakor priča tudi itul.-sovjetska prijateljska pogodba iz 1. 1W in vse nadaljne pogodbe gospodarskega značaja Za Italijo kot velesilo pa nastaja seveda drugo vprašanje, kakor hitro bi Sovjetska Rusija poizkušala prodreti v območje, kjer so prizadeti italijanski interesi.
V Rimu smatrajo poizkus Rusije, da okrepi in podpre svoj vpliv na Balkanu, kot vdor v italijansko interesno sfero. Balkan je namreč zaledje onega Sredozemlja, ki ga ]•: Italija vedno smatrala za svoj življensjki prostor. Prodiranje Rusije proti jugovzhodu Evrope ogroža tudi varnost Italije na Jadranu. Zaradi tega je Balkan središče italijanske politične pozornosti.
Upoštevati pa je treba, da bo Italija segla po orožju proti Rusiji le v skrajnem primeru. To pa iz razumljivih razlogov. Italija je v tes. ni politični in vojaški zvezi z Nemčijo, ki je trenutno zaveznica Rusije, Zaenkrat tudi še ni izgledov, da bi v primeru vojaškega sporu z Moskvo mogla računati na sodelovanje še kake druge velesile. Znano je, da Anglija in Fiancija še nista podrli vseh mostov do Moskve, če ne bo popolnega prelomi povzroč 1 sedanji spor radi Finske, in izgon Rusije iz Zveze narodov, ko Rusija grozi z vojaško zvezo z Nemčijo, kateri bo nudila vsestransko pomoč, ker računata, da se utegne Rusija radi križajoči! se interesov še vseeno obrniti proti Nem'iji. /.ato je treba razumeti previdno taktiko Italije napram Rusiji. Toda ta taktika ne zabranjuje Italiji, da ne bi previdno in smotrno nadaljevala s svojimi strutegični-iiii pripravami.
S svojo direktno zvezo s Španijo, z zelo dobrimi odnošaji, ki jih ima Italija z vsemi državami na Balkanu, pa tudi s korektnimi odnošaji do vseh evropskih velesil, Kalija dejansko pripravlja obrambo proti novemu vdoru — Sovjetske Rusije v Evropo. Razplet priprav obeh nasprotn kov bo morda pokazala /"  bližnja bodočnost.
STRAN l
E N S K £ NOVICE
Protituberkulosui dispanzer v Skofji Loki
je začel poslovati v torek 12. decembra. Dispanzerski prostori se naliujajo v občinsk; ubožnici na Spodnjem trgu iT. Ordinacijske ure bodo poslej redno ob torkih popoldne od 3. lire dalje. Ordinirul bo zdravnik-speciulis; za pljučne bolezni •/ Ljubljane. Zaščitna sestra škofjeloškega zdravstvenega doma, ki je zučel z delom že prejšnji teden v novi šoli, bo vršilo tudi v proti jetičnem dispanzer j u svoj sa-marijanski posel. Člani lige imajo pravic, do brezplačnih pregledov.
Leseni most %a vozni promet saprt
Kljub svarilnim znakom .ia novem lesenem mostu preko Kokre, kljub oglasom in prepovedim se še vedno najdejo brezobzirni vozniki, ki s preobloženimi vozovi dirjajo preko mostu. Vsled tegu smo primorani do nadalj-nega prepovedati vsak tovorni promet. Posameznim pešcem in kolesarjem je prehod preko mosiu dovoljen. — Občina Kranj. V Kranju, dne 14. decembru 1939.
Po manj kij ivosti
Prav zares bi bilo krivično, če bi kdo trdil, da ni veličasten pogled na mogočno ste-brovje ob preloženem Gaštejskem klancu in na sam klanec, ki se je zajedel prav v živo skalo in se v umirjenem padcu spušča proti savskemu mostu. Nad cesto visi breg, pa vrsta masivnih stebrov mu je kos, da ne more 8 svojimi uničujočimi silami dalje. Po temenih stebiov pu se vzpenjujo stopnice, ki vodjo v Stražišče.
Pa je tako v tej naši deželi, da ne more nikdar biti zgrajen kak objekt brez večje ali manjše pomanjkljivosti. Saj bi v temle slučaju nihče ne godrnjal, če bi pri nas vedno vladalo le poletje. Toda kaj se hoče. Vreme ima svoje muhe. In za sonci m pride dež, potem sneg in še led, in tu se začne godrnjanje. Pa prav upravičeno. Zato namreč, ker pot po tistih stopnicah nad mogočnim stebri ščem postane v zasneženih jutrih ali ob poledici zelo nevarna in često neuporabna. Ne-vui-na in neporabna pu je, zato ker ni nobenega primernega droga za oprijemanje. Debela lesena ograja pač nc more služiti obenem za oprijemanje, prav tako tudi ne kameniti stebri.
Seveda imajo upravičen razlog za godrnjanj« in zabavljanje vsi oni, ki morajo v zgodnjih jutranjih urah nu delo v tovarne ali kam drugam, pa vsled slabe poti niti po stopnicah ne morejo. Tu hodi vsuk dan precejšnja množica ljudi in je zato nujno potrebno, da se  napravijo  tukaj   drogovi   za oprijemanje.
Prosimo odločujoče činitelje, da to pomanjkljivost odstranijo, ker naše mnenje je pač takšno, da naj javne naprave služijo ljudem, ne pu da so jim celo v oviro.
»Vri molUveu
Častitim cerkvenim predstojništvom toplo priporočamo uri molitve .,Za mir med naiodi". Sestavljeni sta v duhu novodobnega liturgič-nega gibanja; besedilo je vzeto večinoma i/, svetega pisma in iz liturgičnih besedil. Knjižica obsega obe molitveni uri, tako potrebni za sedanji čas, stane le 2.50 din. Ves čisti dobiček bo šel za dobrodelne namene. Naroča se pri Tiskovnem društvu v Kranju. Izvolite jo prosimo, skupno naročiti.
Trg&vtne v nedeljo
V nedeljo 17. decembra bodo trgovine dopoldne odprte, da si bodo ljudje mogli nabaviti svoje potrebščine za Božič. O tem obveščamo tako prebivalstvo Kranju in okolice, kot vsega kranjskega okraja. Prihodnjo nedeljo 24 decembra pa bodo trgovine ves dan zaprte, zato bo nakup zadnji dan pred Božičem nemogoč.
Halo! Halo!
Predno kupite kakršnokoli darilo: ure, zlatnino, srebrnino, si oglejte bogato zalogo v strok, urarski delavnici
Orago Šegregur
KRANJ, Vidcvdonsko testa itftv. 15.
Najboljše! Najcenejše!
IZ UREDNIŠTVA
Vse naše gg. dopisnike in sotrudnik;- prosimo, da nam prispevke za božično številko pošljejo najkasneje do sredo opoldne. ,
IZ UPRAVE,
Vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali letošnje naročnine, vljudno prosimo, da to store čimpreje, ker jim bomo v nasprotnem slučaju list ostavili.
KRANJ
Koneert škofjeloške vojaške godbe
Vse meščanstvo in prijatelje glasbe opozarjamo na nocojšnji simfonijski koncert slovnn-ke glasbe, katerega priredi godba 1. planinskega peš polka iz Škofje Loke v veliki dvorani Narodnega phm.n točno ob 20. itn zvečer. Orkester dirigira g. Lojze Sinrekar, neumorni kapelnik vojaške godbe v Škofji Loki, sode« Inje pa tudi horfenist šolski upravitelj iz Kranja g. Peter Potočnik. Spored koncerta je tako izbran in vsebuje najlepša in najvidnejša dela iz. slovanske glasbe. Zastopani so skladu-tel ji vseh slovanskih narodov zato je koncert tem bolj pomemben ravno v teh časih, ko je ,'rebn ljudstvu .navdušenja in vzpodbude za narodno zavest.
Prosvetno društvo Vas vabi na redni občni zbor v ponedteljek 18. decembra ob S. uri zvečer v Ljudskem domu.
Izložbe naših kranjskih trgovcev se lahko po svojem okusnem aranžmaju kosajo z izložLami večjih mest kot je Kranj. Vidi se, da naši trgovci in tudi obrtniki ne štedijo s sredstvi iu zato izučenimi močmi, da so izložbe lepe in izbrano napravljene. Danes naj med drugimi omenimo krasno božično izložbo našega stalnega oglaševale« g. Raugusa, ki se je v resnici zelo potrudil, da nstreže svojim strankam. Ureditev take izložbe da dovolj dela.
Priporočamo tvrdko Krašbvec na Bekselnu, trgovina koles, ki je sedaj svojo trgovino založila tudi z radio aparati in e športnimi predmeti. Borite oglas.
Brivnice v božičnih praznikih v Kranju bodo odprte sledeče: V soboto 23. decembra kot vsako soboto do 9. ure zvečer, v nedeljo 24. od 7. ure .zjutraj do 4. ure popoldne, na Božič 25. bodo ves dan zaprte, na Štefanovi) 2'). pa bodo od 7. do 12. ure odprte kot ob navadnih nedeljah.
ŠKOFJA LOKA
Nočni alarm. Miklavževi večeri so ponavadi precej razburkani, ampak tako strašnega ,.a-larma". kot so ga to noč doživeli prebivalci Spodnjega trga, zlasti sosedje hiše st. 32 se tudi zlepa ne doživi. Bila je ura okoli poli i2 ponoči, ko so ljudje zaslišali divje ropotanje in zbijanje na neka vrata. Kričanje in povelja, da „fant mora priti doli", Vsi sosedje so bili trdno  prepričani v pr\eni  trenutki), da I je moral nastati nekje v bližini strašen po-I žar, zato je bilo precej razburjenja. A kmalu ! so videli, da gre za nekaj čisio drugega bolj delikutnega, bolj  nerodnegu, zlasti     za prebivalce  zgoraj omenjene hiše  in  njih staro j -.devico", ki lovi na limance otroke. Ko so so_ I sedje uvideli zakaj gre, so glasno odobravali I korak staršev, ki so z vso odločnostjo zahte-' vuli svojega mladoletnega  sini iz hiše. Oče je izjavil, če ga ne izpuste takoj, da ga bo poiskal tudi s pomočjo orožnikov. Po daljšem prerekanju,  v   katerega  se  je ob zgražanju vseh, ki so poslušali, vtaknila tudi prizadeta ženska, so fanta  vendar izpustili, da je odšel s starši domov. Ljudje so videli, kako sta mati in fant jokala. Mi pa javno povemo, da so  starši  prav  storili,  lo premalo strogo in du uaj  v morebitnem drugem slučaju postopajo še energične je, ker nikakor ne gre, da bi nekdo na ta način uničil ves trud staršev za fanta in vso njegovo bodočo življenjsko pot. Starši  zavedajte se,  da   imate  zi  seboj vso jiošteno javnost.
Zaradi strupenega jezika. Pod tem naslovom je 7. decembra poti rubriko „lz Škofje Loku" iprinjesel „Slovenski nairod" strašno .klobaso, ki meji že na kleveto in prav nalašč izmišljeno laž. Ruicii bi vedeli, kje je mogel g. dopisnik dobiti tako bedaste, izmišljeni in naravnost s hudobijo pomešane informacije. Kakšen interes ima neki ...Marod" in njegov dopisnik, da se nu ta način ok'eveta poštenega družinskega očetu, ki si mora spričo svoje nu-dloge  malo drugače truditi zu svojo družino.
„ČEVLJI"
VLADO KRANJC - KRANJ
nudi najbolj kvalitetne čevlje - po starih cenah,
kakor mnogi, ki ž i ve od mastnega dvojnega zu-služkarstvu. Na tuko grd in nedostojen način vlačiti po časopisih družinske ruzmere revnih ljudi, pač ne more biti dostojno, posebno pa še, ker je od prve do zadnje vrstice sumo laz. Če se na Kamnitniku mož in žena grdo gledata, to more vedeti ves svet, če pa se soprog iu soprogu obmetavata s krožniki in kjr»tv rami, to je njihova družinska stvar, in se mora pokriti s čim gostejšo kopreno. Je pač tako danes. Pribijemo pa, da je omenjeni članek od prve do zadnje pike zlagan.
TR2IČ
Kuharski tečaj. Nu tržiški meščanski šoli se bo mesca januarja pričel kuharski tečaj za dekleta. Prijave za tečaj sprejema ravnateljstvo meščanske šole do 20. decembra, lam se dobe tudi vsa podrobna navodila.
ŠENČUR
Osmi december je naša katoliška mladina proslavila zelo slovesno, kakor še nikdar. Dopoldne je v številnih vrstah prejela sveto obhajilo, popoldne pa so se slovenski fantje in dekleta z mladci in mladenkami zbrali pled Prosvetnim domom, odkoder so v sprevodu odšli v cerkev k večernicam. Bil je razveseljiv pogled, ko je toliko skupin radostne mladine strumno korakalo za godbo, ki je igrala vesele koračnice Po govoru je pete litanije prvič spremljali, farna godba. Bilo je za vse nekaj novegu, nekaj tako veličastnega, da so mnogim od gaaot/a silile solze v oči. Po litanijah se je 500 ljtuli vsulo y Prosvetni dom, kjer je bila Marijanska akademija. Nastopila je mladina iz Olševku, Visokega. Šenčurja, Vokla in Hrust-ja s petjem, deklamacijami, s telovadnimi in dramskimi točkami, da so imeli vsi občutek: Kako lepo je biti med mladino, ki tako vneto in zbrano Marijo časti. Med odmori je zelo pridno igrala farna godba.
Slovo. Ta teden odhaja iz Šenčurja gdč. učiteljica Kunaver Marija. Njeno ime bo trajno zapisano v tukajšnji društveni kronik'. Zakaj bila jo od vseh početkov prva učiteljica v Šenčurju, ki se je z vsem srcem oklepala naše. ga Prosvetnega društva. Ustanovila je v Šenčurju dekliški krožek ter ga uspešno vodila skozi tri leta. Dekleta so ji v ponedeljek iz hvaležnosti priredile v slovo okusno .čajanko, pri kuteri so prav bogato postregle s pecivom ter se prisrčno in ganljivo poslovile od svoje ljubljene voditeljice. Govorili so tudi g. župan Umnik, g. župnik Vavpotič in zastopa k Prosvetnega društva, ki so se s hvaležnimi bese. ilutnii spominjali zasl-jg, ki si jih je pridobila gdč. učiteljica za našo prosveto. Želimo ji v Domžalah kar največ sreče!
Smrt. V Olševku je umrl znani organist Naglic Franc. V nedeljo, dne 3. decembra t. 1. je na občnem zboru Cecilijanskega društva še dirigiral svojim pevcem — n čez dober teden je nenadoma preminul. Bil je organist sa inouk, pa si je s svojo neugnano pridnostjo i ustvaril v Olševku močan pevski zbor, čigar I basi slove daleč naokrog. Pokopali smo ga v četrtek ob vel ki udeležbi. Posebno ganljivo so se poslovili od svojega pevovodje pevci z lepim petjem in govorom.
CERKLJE
Naša šolska mladina bo igrala v nedeljo 17. decembra ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu pod vodstvom učitelja Zumru prelepo Go-lijevo božično igro v 4. dejanjih ..Petrčkove poslednje sanje".
Starši in prijatelji mladine ste prav iskreno vabljeni, da si ogledate delo malčkov, da se z njimi veselite in da ste ponosni na njihove uspehe. Naj ne bo dvorana prazna, številna udeležba naj pokaže, da ljubite svojo otroke.
Božična igra je to, prikazuje življenje ubogega otroka, ki mu je vojna vzela očeti in n>ater. Videli boste želje, ki jih ima sirota, ki izkuša na sebi krivice tegu sveta. Pri Je-zuščku išče tolažbe in vročične sanje g;, peljejo v podzemeljsko votlino h kralju Matjažu in v gozd, ki slovesno praznuje sveto noč in se pripravlja za sprejem Jezuščka.
Ob tej priliki bomo obdarili revne otroke, bodite dobrih rok. Spomnite se rta množice sirot, ki jim je zopet vojno vzela očeta in jih ločila od dobre mame. Sirote so in v igri bo-dete videli pretresljivo življenje takega otroka.
Starši dobro se nam godi, pri nas ne divja še vftjna vihra. Pomislite na vaše otroke, morda bodo tudi oni kdaj revni in pomoči potrebni, zato bodite dobri in radodarni.
NAKLO
Ponovitev igre. Na praznik sv. Štefana pop. ob 3. uri bo tuk. ..Prosveuio društvo" na ponovno željo občinstva ponovilo veseloigro: „Senator", katero je uprizorilo že v novembru. Če hočete veselje in zabave, vas vabimo, pridite v obilnem številu.
Za novo leto nam tuk. |ievski /nor priprav iju veselo presenečenje za Naklo nekaj novega: opereto v dveh dejanjih: ..Cevljio* in vrag", ki bo verjetno na Silvestrov večer in na praznik sv. 1 reh kraljev: datum vam še pravočasno javimo, rlanes vas. le opozarjamo, da že sedaj mislite na to,
SRAJCE s poltruim \tSKKOH-ljkmm ovratnikom so najlepše božično darilo!
IVAN SAVNI K ™ sinova KRANJ
BELEŽKE
Le naprej brez miru... Na praznik Z edin jenja so se slovesnosti v cerkvi udeležili tudi člani našega »Fantovskega odseka" v krojih in z zastavo. Ko so prišli do cerkve, so jih opazili učenci tekstilne šole, med katerimi mora biti tudi nekaj postavnih vitezev, kajti pogled na fantovske kroje jih je tako navdušil, da so začeli žvižgali nad njimi. Prihodnjič le naprej, a bolj mirno!
Debatiranje med sv. mašo. Stalno opazujemo, dn prihaja na kor k osmi sv. maši skupina mlajših gospodov, večinoma akademikov, v počitnicah tuđi srednješolci- Pri vsaki sv. muši se razvijejo glasni razgovori, na račun duhovnika in mimoidočih pevcev pacajo p'kre opazke. Vsako opominjanje od drugih ljudi je bilo doslej zaman. Ali m sv. maša za to, da se med njo debatira, ip nedostojno obnaša,? Če ne bo v prihpdnje miru na koru. borno objavili z imeni dotične gospode. Le žal, da je med temi gospodi navadno največ tisrh akademikov, ki se tako radi imenujejo, da so katoliški ukademiki, ki so po našem mnenju zek> malo podobni katoliškim akademkom. To so tisti gg. akademiki, za katere veljajo tudi besede: E.xtra chortrm cantr.ntes.
Obrtništvo
Pretekli teden so bili preizkušnje vajencev zu pomočnike, kot jih redno vrše obrtniška združenja. Z ozirom na to je nujno potrebno, da o tej zadevi malo več spregororimo. Skupno zdrženje obrtnikov opaža na teh izpitih, da se točno izpolnjuje na našem obrtniškem telesu to, na kar vedno opozarjamo Že par let sera se vidi viden padec znanja in pa tudi zanimanja za to, kur se je fant odločil in kar mil bo dajalo trd kruh skozi vse življenje, tako bo stal pri rokodelstvu, ioda zadnje leto pa je razlika tako, da mojsui ne moremo preko tega, ako nočemo, da že v bodoči generu ciji naš obrtniški stan popolnoma ne propade. Torej poiščimo vzroke.
Zadnja leta je nastal velik preobrat v pojmovanju novih določb med mojstri in njegovim osobjem. Največ nepoklicani in gledajoči z napačnimi očali, prikazujejo razmerje neprimerno, pozabljajoč pri tem gospodarski položaj in potrebno sožitje mojstra in učenca, neče pa nihče priznati, da je treba naraščaj usposobiti, da bo zmožen prevzeti delo in nadaljevanje prednikov. Pozablja se, da se v obrtni stan rekrutirn največ kmečkih sinov. ! potem delavskih, nato šele drugih.
Da je treba v tej smeri mnogo truda, pa : tudi strahovanja za take fante, upamo, da I mora vsak vzgojitelj potrditi. In s tem pride-j mo na šolsko .izobrazbo, torej obrtno šolo. I Danes in še bolj v bodoče bo vsak primoran biti toliko naobražen, da bo poleg strokovne I sposobnosti znal tudi računati in podobno, ker j se vedno več zahteva od samostojnega obrtnika. Vidimo pa zadnje čase, da se našu doru-I ščujoča mladina premalo zanima, to so nam J dokaz vajeniške preizkušnje.
Kdor misli, da se bo izuril s par urami dela j nu dan in pa da bo z gledanjem, kako čim mtinj delati dobil veselje in ljubezen do dela. tu se zelo moti in bomo vsak čas imeli seč očitih dokazov, da je to v principu zgrešeno. Zato ne bo drugače, kot da Bo mojster strahova! vajencu, seveda pravično in g.i navajal k temu, kar je zgoraj opisano, t/ogibajoč se kateregakoli izkoriščanju. / mi protno vzgojo pu ne bomo dosegli le slabe obrtnike, pač pa tudi v drugih oziroh „ezaiit'sljivc dižavljune. ker marsikdo skoči s poti. ako se mu jo pri-graju, ter s tem podpirali one. k žele. da bi bil obrtniški stan šibek in podrejen.
Obrtno društvo v Kamniku priredi koncem tega mesca žreba nji1 efektne loterije, katere dohodek gre za Obrtni dom  Povluli   so srečke.
Vodja »loven, naroda častni doktor
Na svoji seji, dne I. decembra 1939 je senat univerze kralja Aleksandra 1. v Ljnhljnui soglasno odobril sklep pravne fakultete, s katerim je bil soglasno Izvoljen za častnega doktorja prava predsednik senata g. dr. Ant. Ko. rošec. Ta čast je bila podeljena dr. Koralen za njegove velike zasluge za ustanovitev, ohranitev in razvoj ljubljanske univerze. Slovesna potrditev bo v nedeljo dne 1?. decembra t. L v univerzitetni zbornici. Dr. Korošcu pa k visokemu priznanja za ..častnega d-ktorja prava" iskreno čestitamo: v tem odlikovanje vidimo priznanje njegovi borbi za slovenske Kulturne vrednote, ki so mu pri vsem njegovem državniškem delu stale vedno pred očmi in je vsa njegova skrb veljala ohranitvi in razvoju vsega, kar mora stati v temeljili naroda, ki hoče biti kulturen in samobiten.
20-letniea slov, univerze
Poteklo je dvajset let odkar je bila ,z državnim zakonom ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani. Bolj kot večstoletnice svetovnih univerz, je z« Ban pomemben ta jubi-
lej naše slovenske univerze, ker jc .i>iln z njeno ustanovitvijo I. 1919. kronana naša narodna samobitnost in kulturna polnost. ,
Na pobndo akademske mladine bo ta dvajsetletni jubilej slovesno proslavljen.
Spored slovesnostni, ki bodo ob tej priliki, je naslednji:
V soboto 16. decembra t. 1. ob 20. uri bo v opernem gledališču SLAVNOSTNA PREDSTAVA Foersterjeve opere .Gorenjski da v. ček" z otvoritvijo predsednika Akademskega akcijskega odbora in besedo g. O. Zupančiča.
V nedeljo 17. t m. ob 10. uri bo v zbornici na univerzi SLAVNOSTNA SEJA Univerzitetnega svet«.
Ob 11. ari pa bo v veliki nnionski dvorani SLAVNOSTNO ZBOROVANJE.
1. Državna himna (Akademski pevski zbor).
2. Uvodna beseda: Predsednik Akad. akcij odbora g. L. Leskovar, cand. iur.
3. Pozdravni nagovori zastopnikov oblasti.
i. Borba Slovencev za svojo univerzo: Univ. prof. dr. J. ,Po!er.
5. Ustanovitev slovenske univerze: Predsednik g. dr. A. Korošec. ,
ti. Izročitev zahvalne spomenice predsednika g. dr. Antonu Korošca.
7. Prečitanje spomenice vsem za našo univerzo zaslužnim osebnostim.
8. Ob .dvajseti obletnici: Rektor slovenske univerze g. dr. M. Slavič.
9. Manifest profesorjev in slušateljev ob dvajsetletnici slovenske univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
10. Hej Slovani!
Naj bo proslava dvajsetletnega jubileja slovenske univerze dogodek, «ki bo povezal vse Slovence v veliki misli na popolno slovensko univerzo - severni kulturni branik Jugoslavije.
Plašče na zalogi tudi po meri, poceni in solidno pri
JUSTINI JAKOFČIČ
KRANJ, Mestni trg
f Jožef Rogelj
V torek 5. decembra zjutraj je vso župnijo potrla nepričakovana vest, da je naš g. župnik Jožef KOfc-j poseči iieaado«,«. umrl. O.) oktobra 1934 dalje j« službo**! na Dobravi -torej dobrih 5 let. Vsem. ki ljubijo cerkev in radi obiskujejo službo božjo, se j« zelo priljubil. Skrbel je za red in snago v cerkvi — za okras oltarja s cvetlicami, peseboo s« je zavzemal za lepo cerkveno petje. Za vse je bil zelo skromen, a do revežev skrajno darežljiv, zato ni zapustil premoženja. Marsikateri faran se je šele po smrti spomnil kako dobrega, vestnega in gorečega duhovnika smo izgubili z njim.
V četrtek 7. decembra ob poii desetih dopoldne se je vršil veličasten pogreb. Skoro vsa fara se jo zbrala pred župniščem. Prihiteli so njegovi duhovni tovariši —■ sosedi z g. dekanom Faturjem. Prišli so njegovi duhovniški sošolci med njimi g. stolni kanonik dr, žerjav. Sorodniki in ožji rojaki iz župnije Ve-lesovo so bili častno zastopani. Pred fcupnišcem je zapel pevski zbor žalostinko, nuto se je razvil dolg pogrebni sprevod v župno cerkev. V sprevodu so nesli veliko vencev, korakala je šolska mladina pod vodstvom učiteljstva dekleta Marijine družbe in ostali zastopniki organizacij iz župnije. Pogreb je vodil g. kanonik dr. Žerjav in z njim je stopilo v sprevod še 10 duhovnikov.
j    V cerkvi je imel g. kanonik dr. žerjav glo-; boko v srce segujoči govor in  lepo razložil. I da je duhovnik   svojim faranom v prvi vrsu j namestnik Kristusov. Kot takega naj ga fara-! ui sprejmejo,  poslušajo in  ubogajoV Za lo bodo enkrat dajali pred Bogom odgovor. Nato j< opravil g. dekan Fatar peto sv. mašo z< rajnega. Pevski /bor je zapel v cerkvi „Us|i-ši nas Gospod" in po opravljenih molitvah na pokopališču še eno žalostinko. V cerkvi je bila po pogrebu še ena tiha sv. maša zi pok. g. župnika. — Zvonovi so utihnili, pevci so odpeli, grob so zasuli z grudo, spomin na hlacr« -ga  g. župnika bo pa  še dolgo ostal  v srcu hvaležnih faranov, ki se ga bodo trajno spominjali v svojih molitvah.
Obeni »bor Prosvetnega društva v Kranju
Občni zbor ..Prosvetnega društvu' v Kranju bo V ponedeljek, dne 18. decembra v dvorani Ljudskega doma ob 8. uri zvečer. Pozivamo vse člane, da so občnega zbora gotovo ude-že. Vsled znanih razmer se jc letos nekoliko zakasnel, zato je Se bolj potrebno, da dobimo novih pobud za visoke smotre, katerim služi društvo. V ponedeljek torej vsi zavedni oro-svetarji na občni zbor. Spored običujen.
TEDEN PRED BOŽIČEM
BREZOBVEZEN 06LED
RADIO APARATOV
Radione", „Teiefunken", „Orion" itd. v trgovini koles
a Bekselnu«
Krašovec, Kranj —
(istotam šivalni stroji!)
Joža Herfort;
Sinovi pustinje
Terra meridionalis! Sinje morje, žgoče sonce, pusto, skalnato gričevje z mirtovjem in maginjem porastlo, redko cvetje v zgodnji pomladi, oslovsko riganje in petje deklet čez dan in šakalje tuljenje ponoči, vse noči do jutra! Obljubljenu dežela črnega in rdečega, kot vrisk kislega vina. smrdečega ovčjega in kozjega sira. žarke grijati in olivnega, neprečiščenega olja...
Južna Dalmacija, biser morja, divni fjord — Boka kotorska. Neroden, majav vlačilec me je pripeljal v mal zaliv, na pomolu ni bilo žive duše. Nemilo so vrgli na breg mojo prtljago in za njo kosti mojega rojstva. Oziraje se po razpalje-nih bregovih sem zagledal očanca v črnogorski narodni obleki in ga glasno pobaral po smeri moje poli. Ves odgovor je obstojal v dolgem: „Aa?" Ponovil sem vprašanje. Spet: „Aa! '. sedaj pritrjujoče. ..Ti si novi dotur! Aa! Pasa j grado stradati, pa češ doči ca!" Obrnil mi je hrbet in le to sem še ujel. da Iu ne bo bogve kaj poslu.
Poklical sem si na pomoč vse znanje francoščine in latinščine in pogruntal, da moram iti po cesti kur naravnost, pa bom prišel ća...
Tovariš je pričel od veselja kar skakati in me jel častiti z ljuto, nato /. jako ljuto in nazadnje s črno kavo.
čim bolj se je oni veselil, tem bolj sem postajal klavrn, dobro se zavedajoč, zakaj je tovariš tako vesel. Črni dnevi so vstajali pred menoj. Povprašal sem g« po lovu.
..\, ste lovec! NO. potem bo pa vam bolje, kot jc bilo meni. Imate dovolj šakalov, par zajcev, kotom in rac pa obilo.**
- kaj šakali so rti?" »era živo vprašal. ..Ha. pa koliko! Brez samokresa se v mraku ne podam nikamor!"
—■ Pa, kolikor vem, šakali ljudi ne napadajo, kridcjo samo kokoši, zajce in kvečjemu koze!"
.."šla ho poznate stikala! Če je v sili. se vum zažene ita najobčutljivejše ineslo, inetl noge ne vam zažene.
Veste kak primer!1 ..Do zdaj še ne. toda kmalu bi se bila zgodila nesreča. Iz trdnjave  je šel častnik  in zalotil v n>\n it j šakale. Dva sla laliko še odskočila, tret-
ji se ni mogel rešiti. Zamolklo je zarenčal in se pognal revežu med noge. Mož je poskočil, verjetno, da je tedaj potolkel rekord v skoku v višino in se tako rešil pred napadalcem, ki je porabil zmedo in usek" Nasmehnil sem se omalovažujoče, nakar me je tovariš resno posvaril pred to zverino. Pod noč mi je purnik odpeljal tovariša in osamel sem, kot ptič na jesen.
V mraku sem legel na teraso, gledal južno, zvezdnato nebo in čakal, čakal v nemein, a nemirnem pričakovanju na pesem pustinje. V vasi se je na vse grlo drl in prepeval svoje večerji ice osel ko je ohripel, mu je zamrla pesem v breznadnem aaa... a, aa...
Mlaj je bil in ni bilo meseca, oddaleč se je čulo mrmranje morja, visoko v l.ovčenu se je zasvetila lučea samotnega popotnika, tira pa se je pomaknila na deveto. Mir, strahoten mir in tišina ki trga dušo v dvomih nad še neizpolnjenim pričakovanjem. Na trdnjavi ob morju se je oglasila trobenta. Mirozov... Komaj pa je izzvenel poklerl-ii j i akord v gluho noč, se je oglasila pustinja v svoji strahotni pesmi. Šakali.
To je zmes glasov, divja muzika, ki trga živce in nasilno iztrga iz duše vse. kar je lepega, napolni jo s temačno grozo in tesnobo, s pošastno pesmijo divjine, ki vzbudi v duši vsa dejanja in temne spomine, da vstajajo in plešejo pred teboj kot zli apokaliptični jezdeci...
Z divjim smehom izgubljenca se je pričela, da sem prisluhnil z (zrozo, z ono grozo, ki jo občuti le oni, ki je videl že umirati izgubljenca v umobolnici. \ mes je udaril drug glas. popolna disonanca prejšnjega, podoben je bil joku malega detel«, ko najbolj trpi, ko je prežeto mlado telo z brezmejno bolečino. Spet tretji je bil tako zverinski, tako zlohoten, da bi bilo volčje zavijanje proti njemu mila pesemca. Posamič so tulili in zavijali, nato hip grobne, da, prave smrtne tišine in nalo pesem v zboru. Pesem, strahotna iu tesnobna, pa vendarle pesem — divjine.
Šakali so mi tulili dobrodošlico. Tulili so morda čelrt ure. nato so utihnili in le Iu pa tam se je oglasil kak šakal, pa vselej kratko in tožeče.
\ nemirnem snu. v težki, moreči soparni noči so me vso noč vznemirjali šakali, vso noč me je dramil iz nemirnega spanca krik pustinje....
Drugo jutro sem se seznanil /. vaškimi vel-iiiož.nii in luko j vsem razodel svojo vročo željo in slrasl lov! Napotili so me k orožnikom, češ. da so ti vneti lovci in naj se z njimi zmenim glede pravic, lova. puške in podobno.
Siražmojsler je bil dokaj pri južen mož. predstavil mi je vse orožnike in jim strogo zabičal, da me morajo pri slednjem mojem posi-i pod pirati, tudi glede lova. češ. da se je osebno prepričal, da imam vse pravice in papirje v najlepšem redu. Pokazal mi je tudi svoj arzena!, staro avstrijsko karabinko in precej zanemarjeno dvocevko. Dokler pa ne dobim puške od doma. tako je dejal, da so mi vse njegove puške vsak čas itn razpolago, prav tako naboji in — pes.
..Kakšnega psa pa imate?" sem ga radovedno pobaral.
— ..Dobrega!" je bil lakoničen odgovor. Bil je to pes stotih krvi, pes, kakršne sem po domačih hostah z vnemo preganjal, tu pa mi je bilo usojeno loviti s takim pasjim nestvorom. Slepa usoda pa je hoiela drugače.
Za večer sem naprosil stražmojstra, da mi je posodil puško in par nabojev. Da bom poskusil pod južnimi zvezdami svojo lovsko srečo, sem dejal. „Dobra ti kob lovačka!" mi je dejal, ko sva si na razstanku stisnila roke. Glava mi je brenčala od ljute, da bo drugo jutro podobna čebru, sem pa tudi dobro vedel.
Komaj se je jelo mračiti, že sem koračil skozi vas mimo kamenitih ograd in oljčnih nasadov. Staro grobi jo ob poti sem si ogledal že popoldne in se že tedaj odločil, da bom tu počakal na strahotno pesem. Skril sem se v divje mirtovje, pripravil puško in nestrpno čakal, čakal novega doživetja ....
iz Tivta so posamezne lučee metale bežne sence in mulo, malo svetlobe. Lovčen se je ovil s plaščem teme, s trdnjave pa se je oglasil mirozov, ona pesem, ki sem jo tako težko čakal. Ze je izzvenel poslednji akord. Čakal sem pesmi divjine, pa vse, vse je bilo tiho, mrtvo, ijk morja jc prav v tem hipu zateglo zatulil šakal, na grušču, na dvajset korakov pred menoj, pa se je pojavila zagonetna senca. Hip uato sem cul škrtanje glojajočih zob. Kot prebliks skozi možgane in kot električna struja po telesu. Šakal ...
Počasi, skrajno počasi sem dvigal puško. Približno sem pomeril in ukrivil kazalec. Ognjeni /uhelj, pok in zamolkel krik ranjene zveri, ki se je pognala proti mirtovju. hip nato. ne, v isleni hipu je sledil drugi strel, nato smrten molk. Na nastrelu malo dlake in kri...
Z mešanimi občutki sem odšel domov in o uspehu stražmojstru previdno zamolčal. Zjutraj me je zbudil moj sluga, kateremu sem že zvečer naročil vse potrebno, kar se je tikalo iskanja /ustreljenega šakala. Kljub mačku sem takoj razbral  z njegovega obraza, da nekaj ni  v redu.
Dotur. ubil si stražmojstrovega psa..." Zdi se mi, da sem odprl usta. kot podna vrata, pa samo za trenutek, se takoj pribral in dejal slugi: ..Pero. m imaš kovača. Molči kot grob!"
Dotur. Pero zna molčati! Psa pa nesem na odprto morje, to pa spet velja kovica." Zarenčal sem. pa dodal ..strelnini" še kovača  za pogreb.
Čez leden dni mi je dejal stražmo jster žalostno — jezno:
..Alal im vera. so ljudje nesramni. Veste, nekdo mi je ubil kera! V morje jia je vrgel in danes «u je mprje vrnilo! Na I rastali sem ga našel!"
Bes. ljudje so pa nesramni, da je kaj. Samo io mm mu dejal, pa se naglo poslovil, češ, da moram še po poslu.
„Na svidenje zvečer pri ljuti I" je dejal, jaz pa sem že zginil za kamenito ogrado, ki je čuvala borne njivice pred kraško burjo.
ter se obračamo na obrtnike s prošnjo, du ta plemeniti cilj naših tovarišev podpremo z nabavo srečk, katere se dobe v pisarni Združenja obrtnikov. Ke* so tudi oni pomagali za našo tombolo, segajte po njih in bo na Silvestrov« mogoče sreča naklonjena kupcu ua Ših srečk.
Te dni bo pobiral pooblaščenec članariuo Prosimo, da se člani, ki še niso poravnali, odzovejo.
Razglas
Pridelovanje zelenjadi na praznih zemlj šcih po mestih in vaseh v svrho prehrane revnih slojev.
Y smislu okrožnice banske uprave se vsi posestniki in javnje ustanove, kakor občine iu zlasti vaški odbori opoz ;ija;o, da prepuste svoje neobdelane parcele, ki pri njih ne pridejo v poštev, revnim slojem v svrho pridelovanja zelen jadi. Na tta načini bi revno prebivalstvo prišlo do nekaterih življenjskih potrebščin lastniki bi pa ne imeli vsled le oddaje nobene izgube. Ta oddaju, oziroma prepustitev zemljišč bi morala biti seveda brezplačna. V tem smislu se obdelava jo praz ne parcele tudi v drugih državah, s čemur je v veliki meri pomagano revnim slojem, kakor delavcem in drugim.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno I Modrece, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po aizk ceni BERNARD MAKS, tapetaik N« skali 5 (v hiši g. šipica).
Mlajša služkinja želi premeniti službo. Cre samo k boljši rodbini v Kranju ali bližnji okolici. Vajena vseh gospodinjskih del. Poseduje večletna izpričevala. Nastopi lahko z novim letom. Ponudbe upravi „Goreojca" do 15. t. m. pod »Gospodinja".
Odda se soba s Štedilnikom!, Stražišče 246.
Smu.'; in sanke najbolje in najugodneje kupite pri Dolenc J. Splošno kolarstvo, Straži-šče pri Kranju, poleg Gas. doma.
Dve opremljeni sobi (ena s štedilnikom) oddam samo solidni in čisti osebi. Naslov v upravi lista.
..Telefunken" radio 4 cevni se proda za din
1000.—. Naslov v upravi lista.
Solidna stranka išče dvosobno stanovanje s pritiklinami za 1. januar v bližini ali središču mesta. Pismene ponudbe z naredbo najemnine oddajte pod šifro „januar" na u-pravo »Gorenjca".
Kapnne za božične praznike dobite pri E. Her-lec Kranj — Hnje 15. Naročite pravočasno.
Prodam lepo stavbinsko parcelo v bližini mesta ob banovinski cesti, meri oirka 6.000 m8. Naslov v upravi lista.
Prodam lepo svinjo 10 tednov brejo. Bobovk 3.
Les vzamem v zameno
za vsakovrstno pohištvo. - Les je lahko mehak ali trd, tudi v hlodih.
„L, I P A'*
zaloga pohištva Kranj — I,aycrjeva ulica
TMCMNA 1AKV
Tri prednosti: Eleganca, kvaliteta, nizka cena odlikujejo sodobno pohištvo dobavljeno od
tv. Mizarstvo Sloga
Božič Jože
KRANJ — STRUŽEVO
Vldmvdmnnku o.
Vsa si karska dela izvršim hitro in poceni, sedaj v jeseni. Prevzemam napise, kažipote, firme z raznimi imeni, tudi poceni. - Pilite na naslov:
VOMBERGAR JERNEJ
SLIKAR IN PLESKAR
CERKLJE ŠTEV. 30 PRI KRANJU
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov -njaško popravimo mošfke, ženske In otroške nogavice. Samo pri Bata.
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite   pri   Centralni vinarni v Ljub i Ijani - Frankopanska ulica 11.
B, R4NGUS
ZLATAR iN SODNI CENILEC
KRANJ
Za Božič:
Vsakovrstna nalivna peresa. Veliku zalogu zlatnine, ur, jedilnega pribor«, kristala, optike.
Za Božič
priporoča prvovrstno zaklano pitano perutnino (gosi, race, purlce in piščance) po nizkih cenah trgovina
Heilig - Korošec
Prednaročila se sprejemajo.
ii
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA
LIPA"_
KRANJ - Layerjeva ul.
Prijetne praznike
boste imeli, če se pravočasno oskrbite z delikatesami. katere Vam nudimo! Imeli bomo lepo izbiro razne zaklane štajerske pitane perutnine: kot noske, purane, račke, kopune in polarde ter piske. — Za postne dni pred prazniki Vam nudimo razne morske in sladkovodne ribe ter namočeno polenovko.
Naročila za perutnino in ribe sprejemamo samo do 20. decembra 1.1.
Dalje priporočamo našo bogato zalogo raznih konserviranih rib, sardin, postrvi, tunine itd. — Za obdaritev imamo na zalogi primerne likerje, rum, konjak ter razna vina v buteljkah, kakor tudi veliko zalogo razne čokolade, bonbonov, keksov ter lepih bonbonier, dalje razno južno sadje kakor dateljni, smokve, pomaranče, banane itd. — Vse ostalo špecerijsko blago dobite vedno sveže in po konkurenčnih cenah.
ALBIN TERĆON — „Pri puščavnikiT — KRANJ
KRZNARSTVO KRANJ	— specialna	krznarsku delavnica
BOŽIČEK KUPUJE t za otroke bele plaščke		in garniture« vseh barv;
za dame najmodernejše ovratnike	boe, pelerince	jopice, paleto«je, plašče
itd. po najnižjih konkurenčnih cenah s a		m o pri tvrdki
BERČIČ		
TRGOVINA KOŽUH OVI ME		
KRANJ, Piti NOVEM MOSTU		
Lepo božično darilo
je dober aparat znamke
»
RADIONE«
Brezobvezno predvajanje:
Schilling Drago - Kranj, Jahačev prelaz 3
Mimica Zagorska: 47
Marija Taborska
Zgodovinska povest iz dobe turški li časov.) (Dalje)
Martin je že smuknil po brdu navzdol. Ženska se j'' še poslavljala od otrokovega groba. Skozi tišino go/d« je planil krik:
»Pomagaj mi!"
Martin je stekel nazuj na jaso. Turek je že oinotal nesrečnici vrv okoli života in jo je hotel odgnati.
„Stoj, pasjeglavec!" je zarjul Martin.
Iu rek ni bil oborožen, zato je potegnil z vrvjo žensko /u Seboj. Ta se je opotekla in padla po tleh. Turek pa je le Se vlekel breme zu seboj, da so ženi /.nov« »Cele krvaveti roke in noge. Izpustil jo je šele. ko je Manin stul pred njim in mu molil pest v obruz.
..D/unr!" je siknil Turek. Iskul je za patom, pa ni na-šel ničesar, niti nožu ne. ..Alluli. dž.aur!" je ponovil in se je hotel hitro umakniti.
..Kje imate mojo sestro?" je planil  vunj Martm.
Turek ni odgovoril, nekum zmedeno je gledal \ močnega  kriftjana. Martin mu je zululil v uho:
..Kje imate mojo sestro?  Kje so ujetniki?"
Ttnek je delni z roko znumenje, da ne razume Te daj j«' zučul spodaj glasove, ki jih j< vsekakor dobro pognal, Postul je lx)lj pogumen in je zaklical \ dolino
„IIe, Masiin, Selim. I.e. džuur!"
Martin ni več. pomišljul. Suni! je Turku \ prni t.»k• ■ spretno in z močjo, du se je tu zuvalil po tleh in mu je od silnega udarca začel u kri bruhati iz ust. Martin ga m gledal, • odmotul je ženski \ rv in jo potegnil p" breftl skozi hosto. Čnla sta zu seboj klice, pu s bi Se bolj bežala. Vso pot nista spregovorila besedice, Sele ko »tu se /nušlu že daleč doli pri cerkvici \ Otoku, sta se oddahnila.
»Ali sva sedaj varna?" je vprašala žena. ..Ti si vurnu, jaz pu sem v večji nevarnosti, kakor sem bil gori, ko te je Turek zvezal." „/ukuj pu?"
..Saj sem ti povedal, da sem Vilibaldov i/ Podbrezij. I/ ven postave sem. ali ne veš?" „Pa kuj si storil?" Murtin je široko odmahnil z roko.
..Nič se me ne boj. Ne boj se nesrečnegu človek i, ki ->o ga zlobneži obsodili, du je morilec." „Da si ti morilec?" ..Nisem. Nič se mi ne boj."
..Saj vem, da nisi." je z zaupanjem reklu ženu. ,Otroku »i mi pokopal, Turkov si me rešil, s seboj nu vurivi me boš vzel, vidim du si dober človek."
,.Nič se ne boj! ' -i rki bodo odšli, ti pa se boš v milu domin, izgreblu boi otrokovo truplo in gu položila k počitku v blagoslovljeno zemljo."
.,I)u bi Bog dul tuko."
..Suj bo. Pojdivu hitro."
Izognila stu se Otoka, prav tako tudi Cernivca iu Urezij. Skozi Posuve stu šla. pu ni bilo nikjer žive duše. StefttnuVH krčmu je bila odprla nu steza j, toda pružnu. Stefuii je puMil Turkom samo gole zidove. Puč, nekdo j.- bil » vasi. Nesrečni polbluzni Goruzd jima |e pri-tuvul nasproti
„Martin! Ali te niso posluli nu galere?"
..Nivo me. K,mi greš zdaj, Goruzd? Glej. n vsej vasi ni človeku. \suk čus utegnejo prfli Turki. Skrij ■ e vendar!"
„Da bi se skril? Ali vel, kum grem /daj?" Nagnil se je k Martinu in mu je topni] nu uho: »Zdajle grem « Radovljico, danea bom poravnal rajtengn / Leopoldom.'
Martinu so se bleščale oči. vendar je zadrževal kmetu
..Goruzd, ne hodi gori. Nn Radovljico so Turki zdaj že skoro gotovo udarili. Leopolda ne bo-' dobil."
..Dobim gn. Zdaj je prava uru."
„Pijan je," si je mislil Murtin in g u in več ustavljal,
..Od s ina in od žalosti je pijan, saj ne bo šel nikamor." Gledul je za kmetom, toda Goruzdu se ni poznalo, da bi bil pijan,
Martin in planšarjeva žena sta šla čez ljuben&ko polje, potem pa po vrhu Gobove, tako da sta se izognila ceste. Mimo Volbenkove koče sta prišla v Podtabor.
..Pojdi na Tabor," je velel Martin ženi, „tam poišči župunu Vilibalda, povej mu vse in reci, da ga jaz prosim, unj te varno spravi in naj skrbi zate."
„Marijo Taborsko bom prosilu zate. Vilibaldov sin," je ginjeno dejala žena.
,Pn samo žuiMinu povej, drugim o meni niti besede ne omeni. - Tvoj mož pwe na Begunjski planini?"
Ne, na Poljski."
.,2e dobro. Co bom le mogel, pojdem k njemu in vse mu bom povedal in ga potolažil."
..Marijo Taborsko bom prosilu zate," je ponovila vsa ginjenu žena globoko hvaležna za vse dobro Martinu.
..Le prosi jo, saj jo tudi jaz vsak dan prosim. Da bom vedel možu prav povedati, mi povoj, kako ti je ime."
»Lucija, Pa tegu nikar ne pripoveduj, kakšne strašne smrti je umrl Izidorček. O, ti ubogi, ubogi otrok!" Njene rdeče oči so bile že spet polne solz.
Martinu se je .smilila, todu ni je imel čusa tolažiti.
»Potolaži se in brž. pojdi nu Tabor. Pa z Bogom!"
..Bog te obvaruj."
Trenutek pozneje je že hitela proti varnemu taborišču.
Murtin je šel čez polje. Pred Lipctovo hišo je videl gospodarja Za hip je pomišljul, potem je sklenil, da bo tvegal. Naravnost nu Lipetovo dvorišče je šel.
»Oče Lipetov, zakaj  niste nu Taboru?"
Lipe se  je zdrznil.
..Kuj iščeš tu? Izven postave si, pa hodiš po vasi!' Martin je stopil bližje k Starcu in gu je vprušul: ..Ali sta z mojim očetom kuj govorila?" S-vu. vsaki dan."
„Tudi tisto, no, zaradi Polonlce?"
Lipetov obruz se je /.medel in pomručil še bolj.
Za nrednika in izdajatelja odgovarja Vertovšelt Milun v Kranjn.
Tiska tiskarna Tiskovnega druStva v Kranju.