im\l'uX'i. M,ri ,ot,i \"- p*'U«.i-« J„miaT«e »«1. -k. j, 'tl,t IfU . i .. S" Pa po^li Z! IM trto 10 (I. - k. p.il IfU • •'> u ,rtrt IfU 2 Zavoljo visocih praznikov bomo izdali prihodnji list se le v četrtek 2. julija. ..o to M »tulneni tr«u il'um-plati) Uiin* it. al O/1. ;u,!.,: Z.i mivailn.i ilri'.topi »rut" «f plačajr t: Vr., »t* natiunt* Ikrat, .1 kr. *<• »« tiska žirit, 4 kr. če M Mata 3Uat- \ ».■i .■ iMsiniMiki- pl.u u JtJ( p" proJtom. 1.x vnak tin-k j« plai-ati ktltl (Mmffjj) m :iu k. Rokopisi ni* nt* vraćaj". di.piM tuj M liltKi>vol|iw 11 i h L ; i. i Ar LVlardboru 2T. .junija 1*?JC3S. Teo^j I. Vabilo k naročili. Prvo četrtletje našega početja je skoraj pri koncu : dosedanje naročnike, ki so naročeni samo do 1. julija, vabimo, naj svoje naročilo blagovoljno ponove Še pred koncem t. m., da se jim redno pošiljanje ne pretrga; vabimo pa tudi druge slovenske'rodoljube, naj j vzrokov — zopet napravil za vladino stranko, od todi kričeča priča stopijo v vrsto naših podpornikov, kajti lepo vseobčni, dušni /ralbreznačelja, po ktereni so centralistični velikaši prevzeli dualistične slaboslavne besede Kaiserfeldove, od todi agitacije proti izvanred-nemu državnemu zboru, od todi kričeča znamenja, kako bezzna-čajna je ta stranka, da je cela centralistična drhal prestopila v dunlistični tabor, ko jo je baron Heust — ne borno preiskavah stopij< gmotni podpori nam bo mogoče, napraviti i: „S/ov. Naroda" to, ministerske listnice: „Na Ogerskeni so Magjari, tukaj smo mi go-larbi imel biti: glasilo vsega slovenskega naroda, in ga spremeniti ap0clarji"; to jim jc pomagalo čez vsa načela. Tako je žrtoval fa-v dnevnik , kteri jedino zamore zadostovati časnikarskim potrebam sedanjega časa. Program in cena ostaneta „Slov. Arar." dozdanja. Oprava ištvo. Politika vladajočih strank in opozicija. Politika, ki ne bo služila samo jedni stranki, nego resnično avstrijska državna umetnost, ki bi jednako skrbela za celokupno državo in njene prave potrebe, kakor za posamezne lastnopravne državineude, le taka politika je po našem prepričanji kos naše javne razmere zboljšati in nas rešiti iz oklepa zaničljive in lažljive samospašnosti, ki se dan danes bolj in bolj med svetom širi. Ustava februarska je položila vso moč ncniško-liberalni stranki v naročje. Stranki sami to ime* ni bilo po volji, in se je imenovala us ta vo 1 j u b no, v e 1 i k o - a v s t r i j s ko, kakor da bi hotla s tem naznačiti, da so jej le potrebe celokupne države pred očmi. Vendar se ni nikdar do tega popela, da bi zapustila pre-osko okrožje pristranske politike in jo krenila na pravo in resnično vseavstrijsko pot. Polna nedržavljanske samospašnosti ni imela oči za postavne tirjatve starejih pravic, ktere so imele posamezne kro-tiovine iu dežele: ona je tirjala pokorščine mesto pogajanja. Te stranke fanatizem je postal konečno že tolik, da je s ciničnim zaničevanjem vse nasvete zametavala, ki niso prihajali iz njenega tabora. Mi ne bomo tajili, da je bilo med to stranko mnogo mož, ki so vsaj pošteno verovali, da bo njihova sicer proti-avstrijska doktrina vsemogočnega centralizma res državi na korist, ali glavna lastnost te stranke je bila po' gospodarstvu hrepeneča sebičnost in s a ni ospašnost, ktera se je v vsej svoji gnjusobi še tisti trenutek pokazala, ko so razmere od stranke zahtevale, naj se odreče ali svojim načelom , ali pa gospodarstvu. natizeiu te stranke celokupno državo, a se tudi ne oziral na pravice posameznih dežel. Ogerska stranka to dela, kar je nekdaj delala neruško-centralistična stranka. Avstrijsko domoljubje težkega srca opazuje njeno početje, Tudi ta stranka (ogr.) se od svojih sedanjih prijateljev, ki bo pa bili še pred D leti njeni najhujši sovražniki, ni nič naučila, tudi ona se ne moro povzdigniti iz stisnenega stališča pristranske politike. Tudi njej ni mar pravic celokupne države niti pravic posameznih kronovin in dežel; ona ni nič, kakor ogerska Htranka in samo ogerska stranka, in pozablja, da bodo njene pravice, če že ne morebiti spodtikljej drugim, vsaj vse simpatije drugih ravno tako opravičenih faktorjev zgubile; ona pozablja, da so ttuli njej tla spodkopana, kedar jej zginejo vse simpatije. Ne bomo opominjali, s čegar pomočjo je Ogerska prišla do svoje pravice, nočemo zgodovine na pričo klicati, da bi brez denarjev in armade onih dežel, ktere Ogerska zdaj ošabno prezira, ne bila zdaj Ogerska več med živimi. Pozvali bi se pa na njihovo državniško sebičnost, da pokažemo, kako so se Ogri s svojo pristransko samospašnostjo do države in dežel pregrešili proti samemu sebi. To je bistvo avstrijskega državnega organizma, da ne morejo niti posamezni državni deli izvan celokupne države lastno pravno dalje živeti, niti celotna država ali kterikoli njenih udov stalno izhajati in napredovati, Če se vsi deli dela in napredovanja krepko ne vdcležujejo; in kakor jc le vsem delom mogoče celoto vzdržavati, tako morajo tudi vsi deli porok biti pravicam vsakega posameznega. Ali je ogerska stranka to pomislila? V svoji lastnosti kot stranka so se Ogri zelo pregrešili, da so se sami, sami za se pogajali, in ker so pozabili svojošlaboto, tudi za to ne skrbeli, da bi soporoštvo njenih pravic prevzela država in pa posamezne dežele, kterih pravnega bitja iu lastnoprav- Sijajno avstrijsko jedro septemberskega manifesta, ktero je menda le zakopano, a ne še oglušelo, ni se od nobene strani z »osti nikakor ne morejo vničiti po izmišljenem imenu „zapadna večo zagrizenostjo pobijalo, kakor je to delala nekdanja vladina polovica" (VVesthalfte). stranka, a ne morebiti zato, ker je bilo njeno doktrinerno učenje,) Tako je ogerska stranka dualizem stvorila, dualizem, pri nego zato, ker je bil njen despotizem v nevarnosti. Od todi one kterem se avstrijsko pomirenje in porazumljcnje ne more niti pri- lasti iz bele Ljubljane. VII. (Domače levite; brencelj in njegova misel; Kranjci no bodimo zaspanci! oilium occuldini; narodna stvar čez vse!) Rekel sem na koncu svojega zadnjega lista , da bodem morebiti v enem tednu začel brati domače levite, in res se mi zdi danes popolnoma pripraven dan za to. Komu so pač namenjene te levite, prašal se bodeš, radovedni bralec, gotovo bodo pa zopet morali kranjski prvaki neusmiljeno na rešeto, brez vprašanju ali hote* ali ne bote. Toda zmotil si se ta pot. moje očitanje iu grajanje sega veliko dalje, ono obsega vso Kranjsko, vse kranjske domoljube ali so prvaki, doprvaki ali pa navadni prostaki. Vsi enako so se zakrivili, vsi so zaslužili, da jih prijatelsko sine ira et studio pokaram ter posvarim, gotovo se nadjaje, da se poboljšajo in spokorijo. Posebno pa zadevajo te vrstice mnogo tacih, ki še tega mojega lista brali ne bodo, ker „Slov. Narod" ali sploh ne bero, ker niso nanj naročeni, ali ga pa le površno pregledajo v kaki čitalnici. Teb ubogih grešnikov usmilite se Vi domoljubni naročniki, ter skušajte, da dobijo v roke ta list, morebiti se vendar poboljšajo! Skoraj si jo že vganil, kam nameravani, kaj ne dragi čitatelj? Toda, preden začnem, treba je pogledati malo nazaj v preteklo zimo. Bilo je nekega večera, ko so se zbrali v veseli dražbi pevci ljubljanske čitalnice v Virantovi gostilnici, kjer so imeli svoje tedenske shode. „Jnžnega Sokola" ni bilo več, umorile so ga nemile sape, in tudi „brencelj" bil bi skoraj zaspal, „brencelj" znani zbadavec in pikavec. Toda vzeli so ga pevci med se, iu kmalu si je popravil pomandranc perutnice, ter začel pikati. Enega večera, ko je bil posebno dobro volje, spravil se je tudi na politikovanje o narodnem dnevniku. „Vražji niaterializem — zaklical je podkovani brencelj — kaj nima k' Slovenija vsakdanjega kruha? Vsaj je vendar pšenice dovelj, naroden mlin bi rad nilel mladih in starih, gosposkih in kmečkih, bogatih in revnih mlinarjev je tudi dovelj, ki bi radi mleli; narodnjakov tudi zadosti, ki želijo moko jemati zase in za svoje družine. Ali gospodarja ni, da bi usul žita na kamen, ali prav za prav, da bi plačal ,. potent". Tako se godi, tužna mi majka Slovenija. Tako „brencelj", Ko pa je to pisal, bili so se uže zbrali rodoljubi štajarski. ter plačali so kmalu „potent" iu osnovali Slovencem zaželjen duševen mlin v podobi „Slov. Naroda". Si; ve da jo eno- ali drugokrat kaki osebi neprijetno bilo, če so jo zgrabila mlinska kamenja, ter jo malo prere-šetala, ako se ni vedla tako, kakor jo zahtevala narodna korist. Odtod iu k občutljivosti zarad tega menda izvira čudna prikazen, da ravno na Kranjskem je podpora primerno narmanja. Ne. da iz Kranjskega se ni nihče vde-leževal pri plačevanji „potenta". tudi moko se jemlje veliko premalo, čeravno pošilja nekoliko duševnih kranjskih emigrantov mnogo in tečne kranjsko pšenice v ta naroden mlin. Toda pustimo govorjenje v prilikah in pogovorimo se resno. Živo domoljubje štajarskih narodnjakov osnovalo nam je /. velikimi žrtvami političen list, ki nam ga je v teb važnih časih tako potreba. En četrt leta je preteklo, da izhaja „Slov. Narod", in prepričal se je vsakdo lehko, daje list storil, kar se je dalo storiti v tej dobi splošne otrpnosti. Gotovo ne bode nihče spominjal se besed „Cicero pro donio sua", ako ponižen listkar „ki se šteje med kranjsko duševno emigracijo, pove odkritosrčno svojo misol. Cul sem že dokaj gorke pohvale besedne iz narodnih ust, .J0 Miliajli četi niti jenjati, ker njegova jednostranost tako malo zadostuje dr žavi, kakor malo deželam in kronovinam. Vsestransko pomirenje ne bi bilo Ogrom niti najmanjše črke njihovih pravic vzelo; celo nasprotno bi bilo vsestransko porazum jenje zadovoljeno državo in zadovoljene dežele postavilo za čuvaje njihovih pravic. Misli, po kterih hi se v Avstriji jedino in izključivo vladati moglo in smelo: jedna nerazdeljena in krepka država, kronovine pa in dežele lastnopravne, kar naj bolj mogoče, te prave misli so bile dozdaj le v taboru obrekovane in preganjane opozicije. Njena krivda torej gotovo ne bo, Če se jej vsled neslišanega trpinčenja pogubi državna misel, in če tudi ona pride do tega, da bo obstala in očitno povedala, da za Avstrijo ni več ni manj ne mara, kakor marajo Nemci in Ogri! milo Obrenovič III. (Konec). OpazOTftje vsako stran narodnega in gospodarstvenoga življenja se ni kaj zmenil za one poklone, ki so prirojeni liirokratičnim dušam, ktere so se pred njim v Srbiji jako naplodile vsled ptujega upliva vtrjenega pri Kara-žorževiči. On je obdržal večidel ministre, ki so bili vzrok razporu med narodom in Karažorževičom in že je srd na one začel prehajati na knjeza samega. Tudi ZTUDanje okoljščine so bile takoršne, da so ni znalo prikupiti miiiisterstvo srbskemu narodu. V enem in istem času je odreklo pomoč Čr-nogori začenši vojsko s Turčijo ter ni umelo porabiti občno navdušenje srbskega naroda v korist Srbske, ko so Turki bili Belgrad bombardirali. S tem so mu znali diplomati zapadne Evrope vsekati bridko rano, so mu odgnali mnogo privržencev in oslabili vdanost naroda k njemu. Vsled tega so jc povsod glasilo, da ima knjez dosti neprijateljev med svojimi služabniki, čeravno je več skrbel za niže in srednje šole v Srbiji iu več storil za polaj-šavo opravniškega in sodnijskega uradništva, ko kdor si bodi. Slišati o zarotah teh ali unih služabnikov zoper njegovo življenje ni bilo nič kaj redkega. Na konec se začelaaje srbska emigracija v Svajci, Avstriji in deloma Ogereki javiti in braniti bclgradsko vlado po raztrošenih listkih in brošurah, ktere so se v rečenih krajih tiskale. A med tem jo bil poslednjo 4 leta jako marljiv za Srbijo, cel svoj trud žrtvovajc blagostanju knježevine. Vsako državno delo je sani nadzoroval. Hodil je pregledovat ljudske in vojaške učilnice, urade, vojaške vaje. delovanje v tupničarijah v Kragujcvcu itd. On je pomnožil narodno vojsko, ki šteje zdaj 100.000 glav. On je turško vlado pregovoril, da je posado iz Belgradske trdnjave odpravila. Knjez Mihajlo se ni dal plašiti po neprijaznih okoljščiuah ktere so prizadjali ptuji diplomati Srbiji, temveč stopal jc, čeravno polagoma, o varno in trdno k cilju t. j. k osvobodenju celega srbskega naroda , in kakšna lepa nada mu je sijala, kažejo naj bolj njegove besede, ktere jc po „Svetovidtt" pri ogledovanji narodne vojske spregovoril: „sročen vladitclj, imajoči za potrebo 100.000 takih junakov". Knjez Mihajlo ožonivši se ob času svojega izgnanja iz očetujave z Julijo Iluniadv, proizhodeče iz bogate katoliške rodbine na Ogerskeni ni imel od nje otrok; naslednika ima toraj po srbskem zakonu narod izbrati. Od trenutka prvega osvoliodonja Srbije do sedaj še ni bil nobeden inače voljen, nego po sklepu skupščine. To je nje neodlastljivo, večno in glavno pravo. Porta in Ruska ste samo potrjevali v skupščini izbranih knje-zov. Zdaj jc v Srbiji sedem pokroviteljev ali varuhov; pa ne jeden iz njib ima naj manjše pravo se s silo vtikati v vprašanje zastran volitve novega knjeza. Da ima dočas vlado liainestiiišlvo v rokah, jc žc bilo naznanjeno, kakor tudi imena namestnikov. Ivan Marinovič je izkušen in jako previden Dopisi. Iz Ljubljane, 24. junija. (Izv. dop.) A. (Zatožba proti „Triglavu"; deželni odbor i n d ram ati čn o d ru štvo.) Pisal sem Vam zadnjič, da gre govorica po mestu o zatožbi proti vredniku „Triglava" zarad članka »untere Dcutschliboralen" v it, 25. tega lista; a danes Vam poročam leliko za gotovo, da se je vresničila ta govorica. Zatožbo dobil je odgovorni vrednik gosp. Peter Grasselli danes v roko in sicer so glasi, da je z onim člankom hujskal zoper nemški narod ter se pregrešil po §. .'502 kaz. zakona. Koneena obravnava je odločena na dan 2. julija in bode gotovo v niarsikterem oziru zanimiva. Da je deželni odbor stavljal dramatičnemu društvu take pogoje, kterih ono ni hotelo prevzeti, je znano. Gotovo je, da je deželni odbor skoraj z enoglasnim sklepom občnega zbora se prepričal, kako napačno je bilo, da so je pogovarjalo z nemškim „teatorkomitu" , dramatičinega odbora pa se še niti vprašalo ni za mnenje. Principielno važna je ta stvar pa zarad tega, ka se je pokazalo, da jc imelo društvo dovelj poguma izreči se zoper ono načelo oportunitetc, ktero je zagovarjal v občnem zboru en sam govornik. Princip je zmogel, da tako siromašnih pogojev domače društvo od domačega deželnega odbora niti ne more niti ne sme vzeti. Vdeležba je bila še dokaj Živahna in se nadejamo, da bode našlo to koristno prevažno društvo med Slovenci iste podpore, ktero zaslužuje. Posebno slavne slovenske čitalnice, naj se ne mudijo pristopati kot ustanovnice po novih pravilih. Društvo ozira se in se bode oziralo pri izdaji iger vedno na potrebe slovenskih čitalnic, v kterih se je tako reselo jela gojiti in negovati glediška muza. Naj pa tudi nobena čitalnica ne zamudi podpirati dramatično društvo s tem, da pripravi včasih kako predstavo z majhno ustopnino. Donesek naj bi se odrajtal dramatičnemu društvu in vsaka taka čitalnica stopila bi s tem v vrsto ustanov-nikov ter dobivala brezplačno vse po društvu izdane knjige.' Naj ne bodo te besedice kakor zrno na nerodovitna tla padle, temveč rodijo naj sadu, privabijo naj vse čitalnice k društvu, da nam kmalu izcvete iz malega zrna, ki so ga vložili mladi domoljubi v domačo zemljo, mogočno drevo narodnega slovenskega gledišča. S krepko izdatno podporo vseh slovenskih rodoljubov moramo do-seii tu cilj, do kterega so srečno dospeli skoraj vsi naši slovanski bratje. Zatorej ne bodimo leni in lotimo se krepko dela! Iz Ljubljane, 24. junija. (Izv. dop.) J. R. (Naša želja.) — V znani sedanji borbi pravice proti nepravici se mora vsako domočutno srce, ktero še ni popolnem okanmolo, k novemu trudu, k novi delavnosti za pravično sveto stvar milene svoje domovine zbuditi. Sveta zavest narodnosti, narodnega prava mora gnati vsacega pravega domoljuba, truditi se pri vsaki priložnosti, če je treba tudi žrtve, če bi osoda tirjala celo osebno prihodnost podariti za dom iu rod; kjer više bo cenil pravi domoljub srečo celega naroda, nego svojo osebnost! Pravi slov. domorodec mora skrbeti posebno v sedanji dobi, v dobi ko tujstVO posebno nemštvo, ne zadovoljno, da nam je že poptujčilo naš najlepši cvet, predrzno nosi svojo glavo po koncu in skuša nam razrušiti šo to, kar nam je nemila osoda naša vender le dozdaj pustila. Krvavo treba je. da se slovenski veljaki potrudijo zlasti v Kranjski, da se njih narod politično izobrazi, oživlja in mladi, kjer naši protivniki dobro znajo, da nepolitično izobraženim narodom jo kratek boj! Poniankanje politične dovršenosti je narodu smrt. Potreba je, da se narod oživi; potreba je, da zbujeni slov. narod zadobi za svoj prihodnji život podpore v vsacem oziru, ktere podpore Žali* božo do zdaj ni sprejel, niti od vlade niti od lastnih ljudi. Znano je, da 1. 1. jo bila od vlade v Peči poli jena postava o zborovanji, skupščinah itd. Bratje Cehi so se lelć poplave poslužili in se je*še diplomat po evropejski izobražm,. Mihajlo Obrenovič je zadnji čas name-1 poslužujejo, akoravno so se jim zapreke stavile. Je li nam greh na Slo ven-raval ločiti se čisto od prejSne žene Julije iu sporočiti se z Katarino hčerjo!skom, kar je na Ceskeni dovoljeno? Upamo da ne! Vlada v Beči je od Anke Konstantinovič; temu' so so nekteri vstavljali. Kar pa se.nle.tje o Ro- Ljubljanskih nen.škutarjev že mnogokrat nadlegovana bila, in to z mogočnimi đanovičevih razmerah zastran te poroke oišejo, se kaže kol iz.nišljeiica. Expressi, Promemoriji itd. Ljubljanski narodnjaki so že mnogokrat od tel. ..Moskva".Inoinškutarskih razvajeneev naj grše denuncirani bili in ž njimi celi narod; bral sem jo pa tudi morsikteremu na obrazu, ko jc zadovoljno prikimoval čitaje krepke sestavke „Slov, Nar.' Žalostno je lo, da bola Ljubljana -ktero je prav dobro imenoval zadnjič nekdo nezrelo — ni imela prostora zanj. In tako romamo zopet v duhu iz deželo, in osnovala se jc prečudna emigracija duševna na Kranjskem. Da se „Slov. Narod", akoravno v Mariboru izhajajoč mnogo mnogo peča ravno s kranjskimi zadevami, vidi se \ Vsakem oziru in v vsaki številki. In to je tudi naravno, kajti Kranjska je središče, ki ima moč v političnih in socialno-narodiiih razmerah, ker tukaj je slovenski narod gospodar svoje zemlje, kar žalfbog drugod ni. In vendar se kaže ravno na Kranjskem neka nilačnost, neka mrzlost, ki nam nikakor no dopade. Tako ne sme biti. to se mora predrugačiti. Da ima „S1. Nar.'' na Kranjskem v primeri malo naročnikov, omenjalo se je že, in teško, da bi se bilo v tem kratkem času kaj izdatnega storilo in se stnnjc spremenilo. Mogočna Ljubljana ne šteje dosti več naročnikov, ko mali Maribor, namreč nekaj okoli 50, akoravno se je že zadnji čas tudi tu nekaj poboljšalo, Koliko pa je narodnjakov, ki se še ne zmenijo za list. Saj ga čitam v kavarni ali pa v čitalnici, se sliši mnogokrat govoriti, zakaj bi se pa še naro-čeval. Lo pa človek poda s tem. da bere lehko list doma, kedar se mu ljubi, podpira narodno stvar, jc pač preoej prazen tak izgovor. Treba jo, da se na Kranjskem dobi mnogo novih naročnikov, iu zdaj, ko ravno vabi opravništvo nad črto k naročbi. zdi se primerno listkarju, da dregne malo svoje zaspano sorojalce. Kranjci, no bodimo zaspani! Domoljubi delajte na to, da se popolnoma udomači med nami list, ki ga nam je potreba, ko ribi vodo. Nadjam se trdno, da vsaj ob koncu leta no bodem imel več prilike tožiti o zaspanosti kranjskih Slovencev! Rej je, da je zarad uzrokov, ki so nam znani, neki „odium oecultum", ki zavira razširjavanje lista po Kranj- skem. Toda reči moram tukaj, da dobro vemo, od kod ta sapa pišo. Naj danes no govorim še bolj jasno, pozvedel pa bom, če ne poneha to proti-narodno ravnanji', ki ima uzrok le v razžaljenem sainoljubji, ter neusmiljen" postavil pred javnost dotična gospoda, ki se ve da ne bivata zdaj v Ljubljani. Culi smo že mnogo o tej stvari, in če se ne predrugači, prišla bo nolens volens pred javni svet. Dragi rojaki! ne glejmo toliko na osebe, temveč na stvar, in pod-pirajmo krepko iste organe, ki se borijo neprestrašeno za naše sveto pravice! Naše geslo naj bode: narodna stvar čez vse! A. L—č. Veznika „da" in „ka".*) Marsikteri slovenski pisatelj se toži, ka mora prepogostoma v spisih rabiti čestico da, kar ima mnogo resnice, in sicer za to, ker se v novoslo-vonskem pisnem jeziku na več mestih devlje mesto ka, naj, ako, kednr. Knjižnik včasih posncmlje navadno pisavo brez globlje preiskave vsake govorne prikazni , ter tako ne hote in novedorna zavozi; preobilni in večkrat poniotni rabi veznika d a ni druga krivo, nego občni nemški „dass", kteri jc znvodil naše tudi boljše vrste pisce in skoro vse jibove posneraače, ki zvečine objemljo to nomčizno. G. O. že dolžo časa priporoča pisati k a na pravem torišči, toda pretibo in prezasebno, vse slovenske slovnice pa molče o tcui, isti Šmigoc, ki je inači prece dobro poznal slovenščino, zlasti štirsko, *) Slovnišku razprave no spadajo sicer dobro v okvirjo političnega ćasopi«8 Ker urno pa veznico „kau že mnogokrat raliili v „Slov. Nar." in bo nas častiti bralci že oA voč struni prosili natančnega razjasnila o njoj, priobčujerno tu temeljito razpravo, ktero nam je blagovoljno poslal znameniti slov. jozikoslovec iz Ilaloz, Vredn. vlada je bila nalagana od teb dušic, da je ljudstvo na Kranjskem vse dru-zpga mnenja nego pa večina dež. zbora itd. Vsem tem nezgodam konec storiti je misel in želja narodu tukaj na slovenski zemlji živečega: Naj se potrudijo tukajšni veljaki, da se opiraje se na od NJIH veliiastva potrjene postave za zborovanje, skličo v kratkem ljudska skupščina Slovenskih okrajin, naj narod jasni) in določno visoki vladi izreče svoje zahtevanje brez ovinkov. Preverjeni smo, da potem bodo za\e/ana vsa obrekovanja polna usta naših protinarodiiih brezznačajnih tihotapcev, in vlada 86 bo prepričala, kaj da misli iu želi narod! Na noge tedaj rojaki slovenski, ako vam je resnično mar za srečo naroda našega iu njegovih potomcev! Skličite ljudske skupščine, one naj izrečejo svoja mnenja; prepričani smo, da bo na korist ljubljenemu narodu, kterega naj Bog ohrani! Iz Gorice. 25. junija. |Izv. dop.J Po izgledu Sokolcev so si napravili tudi nekteri naših dijakov majhne, z belimi vrvicami našite jopico. Ali to je gimnazijalnemu starosti zopet trn v peti. Dolgo se je držal čemerno in kislo, kakor bi bil po krivem prisegel. Premetaval je neki noč in dan šolske nprašane zakonike, študiral vso od cesarju Jožeta sem do Hasnerja skovane šolske postave, da bi steknil tisti zaželjeni ji., v kterem bi bilo pod kaznjo con-silium-a abeundi prepovedano sokolske jopice nositi. Pa ves trud zastonj. Kaj mu je bilo zdaj početi, ko se ni dalo po postavni poti nič opraviti! Veliko 9i ni s tem glavo ubijal, in k čemu bi si jo li, saj je on rektor maguitikuš, neobmejeni vladar v sredi šolskega zidovja. Kdor se tu tako ne vrti, kakor se mu gode, za tega se že najde sredstev obilo, da se začne prav sukati, S tem pa nikakor ne mislimo dijakom potuho dajati, kaj tacega nas Bog vari. Dijak naj bo poslušen v vsem, kar stoji v kakoršnikoli zvezi s šolo iu njenim učitelstvom, naj rad posluša dobre svete svojih predpostavljenih, naj svoje dolžnosti zvesto opravlja, naj se po šolskih postavah ravna; zraven tega naj pa tudi g. starosta ne pozabi, da z neopravičenimi, žalivimi ali krivičnimi tirjatvanii in muhami žali pravno čutje dijakov, in da bi dajal dijak sam sebi spričevalo slabe odgoje, ko bi se tacemu rasanju ne vprl. (,'e n. pr. ginina-zijalni starosta z nesramnim poklonom „was haben sie keinen andern Kock" v svoji pisarnici dijake sprejema, kteri v sokolski jopici k njemu po opravkih pridejo, če je na šolskih prehodih pred vsem dijaštvom in učitoljstvom za kitice grabi, ktere se tako lepo podajajo prsim krepkega mladenča, če tirja, da naj si te kitice porežejo, tu mora biti vsakemu občutljivemu srcu preveč. In od kod vsa ta razjarenost in vse to sovražtvo starosto proti ponižni sokolski jopici? Poslušajte: to izvira iz neizrečeno velike ljubezni do izročenega mu dijaštva. Poročil je namreč dijakom po učitelji, kteri slovenščino uči, da jim svetuje, naj bi z vrvicami našitih jopic ne nosili, ker to hi lahko dalo Lahonom povod, da bi slovenske dijake potepli. — Kdor hoče, naj verje. Do sedaj niso Lahoni še nič hudega prizadeli slov. dijakom. Meni so zdi, da je to njegovo na videz očetovsko obnašanje slovenskim dijakom nasproti dokaz strastnega sovraživa do Slovanov, ktero mu je žc do muštač prikipelo. Se ve, kar jo slovanskega, vse ne velja piskov oreh, dasiravno jo jopica sokolska hvalevredno oblačilce. Prvič ne stane veliko, in drugič jc za poletje kaj pripravno. Da pletenih vrvic na jopicah ni potreba, to je res; pa tudi res je, da bi Nemci lahko z manjšimi klobuki opravili, mesto da nosijo take velikanske pinje. Svetujemo jim, naj je na pol razžagajo, ter vsacega cilindra gornji del za kolomaznice prodajo. Napačno hi tudi ne bilo, ko bi oni svoje dolge ikrico vsaj za dve pedi prikrajšali, ter. s temi odrezki pol nage popotne pomagače oblekli, kteri vsako leto v trumah i/, nemških dežel prihajajo. Čudno je, kako da niso Nemci, ki so tako prebrisani, to že prej sprevideli; posebno čudno pa je, kako se neki more gimnazijami starosta nad sokolovsko jopico spodtikati, saj so tudi Ogri ravno tako, kakor mi, če ne še bolj, po prsih z vrvicami prekrižani, in vendar stase letos Nemec in Oger velikansko objela. Zakaj bi tudi Slovanu Nemec bratovsko roko no podal? — Večna iiganjka. Ko še kaj zvem o očetovski ljubezni gininazijalnega staroste do, slovenskih dijakov, hočem vam zopet naznaniti. Iz Primorskega, 24. junija. [Izv. dop.J (Italijanskih in Primorskih Lahov namere.) Dan za dnevom očitnišo kaže, da smo primorski Slovani avstrijskim in neavstrijskini Lahom dosti bolj bodeči trn v peti, kakor je celo avstrijsko cesarstvo. To bi jih posebno ne zadržavalo, kajti ne z lepo. ampak z mečem v roki bi tirjali in napadli Primorsko pokrajine, ki so kupčiji in drugim razmeram jako priložim. Boje se le Slovanov, ki znašajo štiri petine vseh Primorskih stanovalcev. Priča celega sveta se vender še prav ne drznejo z njihovimi narodnimi načeli Primorske .Slovane potlačiti v italijansko škornjo. Zato skušajo si pred pot pogladiti in Slovane poitalijančiti. bansko leto so se že v Vidcniskeni (Udine) okrogli napenjali društvo ustanoviti, ktero bi imelo onih :(0.00l) beneških Slovence* ml nase vlade brc/ silo italijanskemu molohu irtovanih poitalijančiti. Furlanski poslance Cnllota jc pri volitvah za llorentinski zbor očitim govoril o tej važni nalogi furlanskih Vidcničanov. Znati je, da se rečeni namen ni vresničil, du se ono Slovencem jako pogubljivo društvo ni ustanovilo, ker jo pred nekaj dnevi „Milanska Per-severanoa" staro misel iznova sprožila. Iz Furlanije poslani dopis omenjenega najimenitnejšega italijanskega časnika, izreka med drugim naravnost za najvažnišo v resnici narodno korist, za jako znamenito delo, da se onih 20—25.000 Slovanov, ki na zemlji italijanskega kraljestva in zlasti \ Staro-moškom (Cividalc) okraji stanujejo, kolikor toliko hitreje poitalijančijo. Ti poitalijančcni Slovenci bodo potem imeli veliko upliva na svoje rojake v gorenji Soški dolini, in ob jediiem bi tudi za prihodnje dni vezali laške meje z drugimi slovanskimi prebivalci južnega alpskega pobočja. Dalje cika „Milanska Perseveranza" celo na Kranjsko in Hrvaško pokrajino itd. Očitniše res govoriti ni mogla. Lahi bi radi sedaj še po večeni slovanske Primorske pokrajine nekoliko bolj poitalijančili, da bi jih potem z večo pravico pred svetom oklicali za italijansko zemljo, ki se vsakakor združiti mora z laškim kraljestvom; zato povdarjajo zmiraj ono razupito prislovico: Italija je narejena, pa ne še dovršena. Ločivne meje, ki jih jc narava sama postavila italijanskemu narodu, (pravijo) ne segajo le do goriške grofije, ampak do strmega grebena tako zvanih julijskih gora- , gori do starodavnega Triglava slovanskega, ki so ga v Tricorno prekrstili, in pa do sivega Nanosa. Ob jednem njihova meja objema Trst in celo Istro, in ker med jedjo, kakor Francozi pravijo, volja do jedi silniša prihaja, hlepe tudi po velikem kosu Kranjske in Hrvaške dežele iu po obmorski slovanski Dalmaciji. Kakor so nekdanji Benečani segali po rečenih pokrajinah, in deloma sc jih tudi s silo polastili, tako Italijani že dolgo dolgo časa med seboj in med nevednimi tujci, kteri jih le preradi poslušajo, trosijo misli, da so one pokrajine italijansk svet, ki se jim nikakor prikratiti ne sme. Že (ioldoni, prerodovitni pisatoij veselih iger, je preteklega stoletja pisal, da „Ipava je italijansko mestico v Furlaniji, in sicer v goriški grofiji blizo izvira reko. po kteri se imenuje". Od (loldo-novih časov sem, so Italijani zmiraj bolj pogOStoma povdarjali svojo izmišljeno pravico do avstrijskega Primorja. Na kupe knjig, knjižiiric in listov hi naštel, da na videz jako znanstveno podprte debele Autoninove knjigo, ali celo do najnovejše brezimne brošurice: Triest et Plstrie dans la ipiestion italicnne. Primorski Italijani, po večem le potujčeni Slovani zvesto podpirajo naklepe svojih bratov unkraj jadranskega morja. „Slov. Narod", je zadnjič žo priobčil, kako so Italijani prod II dnevi v Trstu obhajali obletnico italijanske ustave. Taisti Tržaški nupetnoži so tudi kraljeviču llunibertu pri njegovem prihodu v Benetke kot izvoljeni zastopniki Tržaškega mesta podarili posebno poslanico (adresso) s slavnim, pa kaj pomenljivim podpisom: „La citta di Trieste". Tako rogovilijo naši Italijanisimi. iu Italijo iu (iaribaldija na pomoč kličejo, da bi jih rešila iz krempljev avstrijanskega orla. Kaj jim je mila Avstrija zalega storila? Ali jih ne podpira po raznih straneh V ali jim ona nespolnuje vsuktero, še tako nepotrebne želje, kakor preljubezniva mati skuša zadostovati izmišljenim muham svojega ljubljenčka! Celo jej varno vdane Primorske Slovane jim žrfuje, jim tu pomaga, tam jih pa vsaj ne zavira, da bi jih prod ko mogoče poitalijančili. Sobi, urndnija in javno življenje v priznanih društvih jc Italijanom pripu.ščeno; oni zmiraj globokeje zasajajo svoje smrtno kremplje v slovanski narod. Tuji uradniki, kterih se še celo Italijani branijo, potujčttjejo prepoblevne Slovence: n. pr. iz poluščenih lluj (v Istri) iztirani uradnik tlači s svojo vborno nemščino in italijanščino v nekem trgu ob doreči Soči uboge Slovence! Iu tako se po večem godi po celem Primorskem. kar najbrže priča, ka so imeli slovničarje to čestico za pogreško. Brekmurec Ktlzmič in drugi ogersko-slovcnski pisalci ne kroječi misli po nemškem kolo-meru rabijo k a, takisto Kremplj piše v nekterib knjigah k a in kaj in vzbodnji Slovenci ga poprek govorijo. Kazklado in točno določbo bi pričakovali od slovenskih naučiteljev, toda nek okrak je prepredel mirni berek, kar duši razozlavanje jezikovskih i rikazni v znanstvenem oziru. Ta neugodna okolnost je mene s kraja živečega seljaka genila lo nezdelano tvarinico na dnevni red spraviti, da so o nji povode razložen razgovor in raba na jasno dožene. Veznik da, lat. nt, grš. tva se devlje ali rabi za vezilo povedim naz načujočim namer, učinek in posle de k djanja velike povedi: Poslali so židovje ... k Ivanu, da hi ga pitali (Kiizmič), strsl. da v'proset' jogo, lat. ut interrogarent eum; zmernost potolaži poželjnosti in stori, da se pokarjajo zdravemu razumu, lat. ut pareant; zapovedno je zvati sluge, šterim je dao pejneze, da bi zvedo, koliko je vsaki tržo (Kiizmič); dao je njega, da bi se razpeo (Kiizmič). Opazka: Kjer je v starinski slovenščini da kakor veznik za želevnik, in vo-levnik , postavlja Prekmurec naj: Povej, naj eto kamenje s kruhom poBtane (Kiizmič) strsl. da kamenije hlebi bfiđot', lat. ut fiant; volni, naj vidim (Kuzmie) ut videam. Veznik ka, lat. quod, grš. on, veže povedi izrekajoče razsodbo o kakem mnenji, ki se tudi trdi za resnično zgodbo; potem jasneče in vzročne povedi; posledujič devlje se po glagolih naz nanj a j o č i h kako občutje, p. čudim se, radujem se, žalostim se, žal mi je itd. — Pravili so pa njemu (slepcu), kal. mimo ide (Kiizmič), strsl. jako mimo hodit', lat.