Cesarska pesem*) in kratki zgodovinski podat.ki o nji in o skladatelju Jnžefu Havdnu ^Požef Havdn, oče moderne glasbe, porodil so je v noei od-31. ti#) sušca na 1. mal. travna 1732 v mesteci Rohrau blizu Brucka ob Litavi na Spodnjem Avstrijskein. Oče inu je bil kolar; bil je vesel, pobožen in pošten mož. Izmed dvanajstero otrok, katerih polovica kmalu po rojstvu pomrje, bil je Jožef drugi. Ooe je igral brez znanja not barfo, pa le toliko, v kolikor se je je bil priučil na potovanji kot rokodelčic. Rodbina je pela o prostih urah narodne pesmi, katerih prosti značaj je prešinjal vse njegovo poznejše umetniško delovanje. Še ne šest let starega dečka, katerega je bila mati namenila duhovniškemu stanu, pošljejo k sorodniku, učitelju v Hainburgu, Matiju Franku, kateri ga je poučeval poleg navadnih šolskih predmetov tudi v p e t j i in skoro v s e h i n s t r u m e n t i h — p a v k n e i z v z e t i h. V osmem letu postane pevec v cerkvi sv. Stefana na Dunaji, kjer ostane do svoje mutacije leta 1749. Tu se je z lastno mu pridnostjo priučil toliko glasbene teorije, da je svoja brata Mihaela (znameniti cerkveni sladatelj, tudi mimogrede omenjen o, skladatelj znanega ,,Pred stolom tvoje milosti") in Janeza (pozneje ranogo let pevec pri knezu Esterhaziju), ki sta mu kmalu sledila kot pevca na kor sv. Stefana na Dunaji — sam poučeval v tem predraetu. Po odstopu iz kora sv. Stefana je moral skrbeti Jožef sam za svoj vsakdanji živež ter moral trpeti ranogo pomanjkanja. Leta 1759. dobi službo glasbenega voditelja pri grofu Morzinu. Leto pozneje se oženi.s hjcerjo vlasuljarja Kellerja na Dunaji, kateri zakon ni bil srečen — in ostal je tudi brez otrok. Po razpustu godbe pri grofu Morzinn pride v jednaki lastnosti h knezu Esterhaziju v Eisenstadt na Ogerskem, kjer ostane celih 30 let. Haydnovo ime kmalu zaslovi daleč čez domače meje. l)a je postal sploh sloveč šele po potovanji v London, ni resnično; a v toliko *) Kot novoletno darilo prinašamo danes v prilogi cesarsko pesern po prvotni raelodiji, kakor jo igrajo vojaške godbe in kakor se ima tudi v šoli učiti. Zaradi tega podajamo tudi to zgodovinsko črtico. Ured. je ta trditev opravičena, da si je v svoji dornovini pridobil glasovitost šele po londonskem potovanji. Po smrti Nikolaja Esterhazija in po razpustu godbe je bil Haydn prost. Poda se dvakrat v London (1791.—1792. in 1794.—1795. leta) od koder se vrne na Dunaj poln nevenljive slave. Iz doneskov londonskih koncertov si kupi na Dunaji hišico (še dandanes Havdnove ulice št. 19.), nastani se v nji leta 1797., kjer je bival do svoje sinrti 31. vel. travna 1809, o času obleganja Dunajskega mesta. Poleg tega si je pridobil precej preinoženja, da je v starosti brezskrbno živel in skrbel za svoje sorodnike. Haydn je v svojem dolgotrajnem življenji, v 77 letih, izredno veliko delal. Spisal je: 119 simfonij, 83 kvartetov za godala, 24 trio, 19 oper, 5 oratorijev, 15 tnaš, 175 skladeb za bariton (violi di ganiba podoben, najljubši instrument kneza Esterhazija), 44 klavirskih sonat in veliko druzega. Kljub ogromnemu delovanju ni bil nikoli površen; vsaka, tudi najmanjša kompozicija jo bila premišljena. Delal je hitro, pridno in sigurno, kar je jedenkrat. zapisal, to je ostalo. (Konec prili.)