Na Bledu so v nedeljo odprli umetno drsališče, ki ima zdaj urejene garderobe, sanitarije in streho nad njimi ter stroj za čiščenje oziroma glajenje ledu. V letošnji zimski sezoni bo drsališče uprai Val Zavod za napredekin razvoj turizma na Bledu. Urnik za rekreacijsko drsanje in treninge ter cene bodo objavili danes. Sicer pa si na Bledu obetajo dobro zimsko turistično sezono. — A. Ž - Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 98 Ustanovitelji: občinske konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ™ Iržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične Kranj, torek, 23. 12. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO nu^K°-J^emu Sorenjskemu športniku za leto 1975 Tržičanu Boja- Rebeki Porenti, najboljši gorenjski športnici v letu &rižaju je naš pokal izročil glavni urednik Igor Slavec. pokal odgovorni urednik Glasa Albin Učakar. V Tržiču proglasili najboljše P°kale našega uredništva prejeli plavalka Rebe-a Porenta, smučar Bojan Križaj in kolesarji **ile razprave in sklepanja o nekaterih predloženih lokih, in sicer o davku na promet nepremičnin, o davkih občanov, o rjl°S^iem °bčinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od srH 23 stor*tve> ° proračunu občine za prihodnje leto in o stalnih zveze^^1 23 ^nanc*ranJe dejavnosti občinske konference socialistične REPUBLIŠKA IN ZVEZNA RESOLUCIJA Nekatera stališča iz kranjske občine, ki so jih delegati posredovali republiški skupščini o republiški in zvezni resoluciji o družbenoekonomskem in političnem razvoju v prihodnjem letu, so v javnosti že več oh predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih -uatkov v prvem tromesečju prihodnjega leta, predlogu odloka o Vezni izdelavi zazidalnih načrtov in splošni prepovedi gradenj in af(;obKije zemljišč na področju industrijske cone v Grencu ter o delegatskih vprašanjih. STIPENDIRANJE , Brez dvoma bodo delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske ,kuPSčine že na predhodnih sestankih veliko pozornost posvetili dose-anjenul ureničevanju in izvajanju samoupravnega sporazuma o šti Podiranju učencev m študentov v občini. To p;i predvsem teto, ker •lUb vsem prizadevanjem štipendijska politika v naši republiki še Vedno tu H poenotena. .! (;<)vekar ga programa razvoja krajevne skupnosti ter o predlogu za izgradnjo mrliških vežic. Dyakrat so odbori organizirali tudi ulične in vaške konference. Še posebno dobro pa so zastavili delo odbori v starem delu Radovljice, v Predtrgu in vaški odbor v Vrbnjah. Bolj počasi pa se delo odborov odvija v novih naseljih (Roblekovo naselje, Gradnikova in Cankarjeva ulica). Na seji so sklenili, da bodo v prihodnje preučili vse sklepe uličnih konferenc, hkrati pa ugotovili, da so pogosto preslabo obveščeni in da ne morejo najbolje sodelovati pri različnih odločitvah, ki zadevajo njihovo krajevno skupnost. ,Gre namreč za to, da je v njihovi krajevni skupnosti tudi sedež občinske skupščine in njenih organov in da na področju lastništva javnih objektov, stanovanjske politike, preskrbe in podobno pogosto prihaja do odločitev mimo krajevne skupnosti. Po drugi strani pa so ugodno ocenili razreševanje kadrovskih vprašanj v krajevni skupnosti in letošnjo ustanovitev osnovne organizacije ZSMS. Razpravljali so še o boljšem obveščanju občanov in tesnejšem sodelovanju med TOZD s krajevno konferenco SZDL in krajevno skupnostjo. Pri tem so na primer ugotovili, da so delegati še vedno premalo povezani z občani. Beseda pa je na konferenci tekla tudi o pripravah na ljudsko obrambo in o organiziranosti družbene samozaščite. Posebej so razpravljali tudi o zbiranju in porabi članarine. Le-ta znaša 10 dinarjev na leto. Od 3483 vpisanih članov socialistične zveze je do 15. decembra letos plačalo članarino 2526 članov, okrog 157 je plačilo odklonilo, ostali pa jo bodo poravnali do konca leta. Letos je krajevna konferenca imela 36.399 dinarjev dohodka, in sicer 25.260 od pobrane članarine in 11.139 dinarjev ostanka od lanske članarine. Izdatkov pa je konferenca letos imela 18.075 dinarjev. Največ denarja so namenili za pomoč oziroma podporo gasilskemu društvu, društvu prijateljev mladine, mladinski organizaciji in za novoletno obdarovanje starejših in onemoglih občanov. Manjši znesek pa so porabili za proslave in pisarniški material. Pri tem pa velja še posebej poudariti, da je delo posameznih voljenih članov konference in organov brezplačno. Nazadnje so na seji sklenili, da morajo ulični odbori še do konca leta pripraviti delovne programe za prihodnje leto. Pri sestavi le-teh pa morajo upoštevati, da bo ena glavnih nalog v prihodnjem letu priprava in izvedba referenduma za izgradnjo mrliških vežic, ureditev dostopa na pokopališče in izvajanje nekaterih komunalnih del v krajevni skupnosti. JR Koristno ocenjevanje Tržič — Čeprav od reorganizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v tržiški občini še ni preteklo leto dni, se je izvršni odbor občinske konference odločil temeljito in kritično oceniti sadove reorganizacije. Čeprav je marsikdo sodil, da je ocena delovanja po sorazmerno kratkem času dela SZDL na novih osnovah preuranjena, je razprava v izvršnem odboru občinske konference, predsedstvu, komiteju ZKS in predsedstvu občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič takšne trditve ovrgla. Člani vodstev občinske konference SZDL in družbenopolitičnih organizacij so menili, da je takšno ocenjevanje nujno. Sprotno je treba opozarjati na pomanjkljivosti, ker bo lahko le tako socialistična zveza zaživela kot frontna organizacija socialističnih sil. Vsak mora v njej dobiti svoje mesto in naloge. Tržiča-ni so v razpravah o oceni delovanja SZDL opozorili na pomembnost izpopolnjevanja delegatskih odnosov, vlogo krajevnih organizacij in konferenc SZDL ter oblikovanje uličnih, hišnih in drugih svetov in na tvornejše vključevanje sindikata, mladine ter drugih družbenopolitičnih organizacij v frontno SZDL. Podcenjevati ne kaže tudi pomena družbenih organizacij in društev. Krepkeje jih je treba vključiti v SZDL. Prav tako se mora povečati vpliv družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in njegovo sodelovanje s socialistično zvezo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zato do trenutnih pomanjkljivosti v organiziranosti SZDL ne kaže biti nestrpen, saj je iluzorno pričakovati, da bo po osmih mesecih delovanja na novih osnovah teklo vse kot po maslu. Po drugi strani pa tudi pomanjkljivosti ne bodo odstranjene brez sprotnega in predvsem kritičnega ocenjevanja. - jk VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU - DARILNI ZAVITKI - BONBONI, ČOKOLADA ŠUMI-GORENJKA - POjKUŠNJA PROIZVODOV PODRAVKA - REKLAMNA PRODAJA DANA KONKURENČNE CENE PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP KRANJ Novoletna darila praktična, m poceni aranžiramo v veleblagovnici Globus, Kranj v blagovnici Kokra, Kranj ARANŽIRAMO IN PRODAJAMO NOVOLETNA DARILA /' BLAGOVNICA Radovljica MODA Radovljica E L G O Lesce SAMOPOSTREŽBA Lesce SUPER MARKET UNION Jesenice urha Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj Z n.SOl.O. Skladišče gradbenega materiala H RASTJE, tel. 21-611 Graditelji! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov CENE VEZANIM OKNOM »INLES« SMO ZNIŽALI ZA 25 %. ZA VSE VRSTE VRAT PA VAM NUDIMO 5 % POPUST. Izkoristite ugoden nakup! Se enkrat »Kmetijska zemljiška skupnost...« V zvezi z objavljenim člankom o kmetijski zemljiški skupnosti v GLASU z dne 25. 11. 1975, ko nepodpisani pisec sporoča o 73. seji izvršnega sveta SO Kranj, kjer le-ta organ ugotavlja, da kmetijska zemljiška skupnost iz seje na sejo spreminja svoje stališče do urbanistične politike, moramo zaradi napačne informiranosti članov izvršnega sveta občine Kranj zadevo osvetliti še z druge resnične plati, posebej še, ker gre za neresnično informacijo o stališčih zemljiške skupnosti. Kmetijske zemljiške skupnosti so bile konstituirane v smislu zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi tega, da se očuva kmetijski prostor, da skrbijo za racionalno rabo kmetijskih zemljišč, izvajajo kmetijsko zemljiško politiko tako v interesu čimvečje tehnizacije kmetijske proizvodnje z namenom maksimalnih dosežkov in skrbi za obdelavo slehernega koščka obdelovalne zemlje ter seveda skrb za kmečkega človeka, ki zaradi starosti ni več zmožen obdelovati kmetije, če ostane brez naslednika. Ne glede na majhen odstotek kmečkega prebivalstva predstavlja kmečki delež v gospodarstvu občine dosti pomembno postavko, če že ne v samem bruto dohodku pa nedvomno v preskrbi prehrane prebivalstva. Urbanizacija zadnjih let je zelo posegla po dobri obdelovalni zemlji. Nikoli ni bilo v ospredju načelo po katerem bi se gradnje usmerjale v slabša zemljišča. Ni razumljivo zakaj načrtovalci gradenj niso hoteli razumeti, koliko znoja so skozi stoletja prelili naši dedje, da so usposobili puste površine v današnjo rodno grudo. Dognano je, da hrano lahko pridelamo le iz dobre obdelovalne zemlje. Vsak izgubljeni hektar njivske ali travne površine nam letno zmanjša pridelek do 1.500 kg živine, 3.000 kg krompirja ter 1.500 litrov mleka. Zato čuvajmo dobro zemljo — ne posegajmo v njeno rodovitnost — ne uničujmo je. Zidajmo na takih površinah, kjer ne moremo pridobiti hrane. Takih površin imamo dovolj. Zemlja je vir življenja — umetno ni moč živeti. Ne zanašajmo se na pridobivanje hrane iz uvoza, le-ta je dražja. S tem v zvezi je nujno treba poudariti, da poleg zemlje, ki jo za-zidujemo, izgubljamo tudi dobre kmete, ki jim ni osnovno samo materialna korist, ampak je njih temelj velika ljubezen in veselje do zemlje, od katerih ima družba nedvomno korist. Kjer tega ni, tudi gospodarska moč pada. Še kako so potrebne strukturi kranjskega gospodarstva dobre zemljiške površine in taka delovna vnema in zavest kmetijskih proizvajalcev kot jo imajo, da ne omenjamo, kako bi bila to nuja ob primeru kakršnekoli blokade v primeru agresije. Kranjski zemljiški skupnosti je vse to dobro znano. Znano pa ji je tudi, da ni moč ustaviti razvoja urbanizma, da so potrebne nadaljnje gradnje infrastrukture, da z razvojem industrije potrebuje občina vedno več stanovanj, objektov družbenega značaja itd. Naš namen je, da objasnimo zadevo glede »spreminjanja stališč kranjske zemljiške skupnosti«: Komisija za izvajanje prostorskega načrta pri kmetijski zemljiški skupnosti je že 12. 11. 1974 dala na program urbanističnega razvoja svoje mnenje in predloge. Iz teh predlogov je jasno zaznati, da naj se načrtovalci izognejo dobrih kmetijskih zemljišč. Usmeritve so bile podane na manjvredna zemljišča kot so: močvirna, obrobna in gozdna. Zemljiška skupnost je res spremenila svoje stališče, toda v čisto drugem primeru, kot je bilo predočeno 73. seji izvršnega sveta občine Kranj, in sicer: v škodo kmetijstva, ko je šlo za predlog trase nove ceste Kranj — Preddvor. V prvem sklepu je namreč vztrajala naj se rekonstruira obstoječa cesta. Toda na ponovno zahtevo urbanistov je kljub temu, da bo kmetijstvo izgubilo 20 hektarov dobrih obdelovalnih zemljišč, uvidela, da bi bila rekonstrukcija stare ceste dražja in da ne bi bistveno razbremenila prometa, zato je soglašala z novo traso. Ob javni razpravi urbanističnega načrta za Stražišče se je zemljiška skupnost opredelila do možnosti gradenj zapadno od Stražišča proti podnožju Smarjetne gore v nadaljnjem poteku proti Bitnjam, kjer so valovita in močvirna zemljišča. Na »Bantalah« pa je bila mnenja, da ni mogoče graditi, ker bi preveč prizadeli štiri kmetije. Do predloga za/.id-ljivosti na »Bantalah« je namreč prišlo pred leti, predvsem po zaslugi privatnega prodajalca svojih zemljišč (ki ni kmet), ki je tik pred zako- nito prepovedjo prometa z zemljišči (december 1971) razparceliral del svojih zemljišč in prodal 5 »gradbenih« parcel kupcem, ki pa še do danes niso mogli graditi na tem zemljišču, saj ni obstajal zazidalni načrt. Z ozirom na navedeno dejstvo so urbanisti zarisali na »Bantalah« preko 100 stanovanjskih hiš. Toda izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti je temu odločno nasprotoval in posredoval gospodarske analize prizadetih kmetov ter sklenil, da ni mogoče okrniti take kmetijske gospodarske enote, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka. To so štirje stražiški kmetje, srednjih let, izraziti kmetje brez zaposlitve. Z zazidljivostjo »Bantal« se tudi ni strinjal zbor volivcev v Stražišču in seveda sami kmetje. Vsi so enotni v tem, naj se gradnja preusmeri na zemljišča za Stražiščem in Bitnjem. Danes so »Bantale« močvirne. Prizadeti kmetje trdijo, da pred letom 1965. niso bile. Močvirne so postale zaradi neurejene kanalizacije. Letos je občinska skupščina odpravila ta problem — uredila kanalizacijo, zato kot trdijo kmetje, v bodoče tega ne bo in bodo »Bantale« najboljša njihova zemlja — vezana na njihova gospodarska središča. Tudi v primeru Preddvora kmetijska zemljiška skupnost ne bo mogla dovoliti oziroma soglašati s predvideno gradnjo na najboljših zemlji- ščih, ker bi s tem uničili 3 kmetije. Urbanistični načrt je izdelan za nadaljnjih 25 let, seveda bodo potrebe narekovale, da se preko akcijskih programov popravijo določene korekture. Toda primer »Bantale« v Stražišču in Preddvor jasno kaže, da urbanisti uveljavljajo dosedanji način urejanja prostora. Usklajevalni prostopek je pred občinskimi organi in komisijami ter organi krajevnih skupnosti, lastniki zemljišč in organi kmetijske zemljiške skupnosti. Vsi skupaj se moramo enkrat za vselej odločiti za ohranitev dobrih rodnih zemljišč, katerih nam v kranjski občini že itak primanjkuje. Gradnjo moramo usmeriti na manj vredna (in tudi gozdna zemljišča), kjer ni moč pridobivati hrane. Prizadetost zemljiške skupnosti je zaradi napačne informacije, posredovane na izvršnem svetu SO Kranj in obljavljene v GLASU opravičljiva, saj povzemamo, da določene strukture hote ali nehote nočejo razumeti, da se uvaja sistem odkritega medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja, v katerega so vključene tudi kmetijske zemljiške skupnosti in sami občani, ki morajo predvsem v primeru posega v kmetijski zemljiški prostor uveljaviti ' svoja stališča. PREDSEDNIK IO KZS OBČINE KRANJ Lojze Kalinšek Reorganizacija v delovni organizaciji Alpetour Škofja Loka — V četrtek, 18. decembra, dopoldne se je sestalo predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Alpetour Škofja Loka. Na seji, ki so se je udeležili tudi predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko in predstavniki nekaterih občinskih sindikalnih svetov, so razpravljali o predlagani reorganizaciji v delovni organizaciji Alpetour. 2e uvodoma so v razpravi ugotovili, da se v delovni organizaciji Alpetour oziroma v kar precejšnjem številu posameznih temeljnih organizacij združenega dela tako rekoč celo letošnje leto (pravzaprav vse od združitve nekdanjih podjetij Creina Kranj in Transturist Škofja Loka) srečujejo s precejšnjimi težavami. Pri tem ne gre toliko za organizacijske kot za finančne težave; do neke mere pa tudi za prepočasno uresničevanje samoupravnih odnosov na podlagi načel nove ustave. Prav zato so odgovorni (strokovne službe in vodstva družbenopolitičnih organizacij) jeseni začeli razmišljati o drugačni organizacijski ureditvi delovne organizacije. Tako je zdaj izoblikovan predlog, da bi v prihodnje sestavljena organizacija združenega dela Alpetour imela štiri delovne organizacije z več temeljnimi organizacijami združenega dela in štiri tako imenovane enovite delovne organizacije, ki bi dopolnjevale celotno proizvodno oziroma delovno dejavnost delovne organizacije; to so turistična agencija, delovna organizacija Bandag, elektronsko-računski center in skupne službe z interno banko. Značaj dela omenjenih štirih (enovitih) delovnih organizacij je namreč takšen, da po eni strani dopolnjuje redno dejavnost podjetja, hkrati pa sega s storitvami tudi na širše področje. Na seji se je izkazalo, da vsi v sedanji delovni organizaciji ne vedo in ne razumejo osnovnih razlogov za predlagano reorganizacijo. V razpravi pa se je potem le izkazalo, da je glavni razlog boljše poslovanje in hitrejši ter bolj poglobljen razvoj samoupravnih odnosov. Tako je v načelu in osnovi predvideno, da bi z novim letom vsaka temeljna organizacija združenega dela imela svoj žiro račun in bi povsem samostojno odločala o oblikovanju in razporejanju dohodka. Med temeljnimi organizacijami v posamezni delovni organizaciji pa bi bila tudi tako imenovana solidarna odgovornost, medtem ko bi bila med posameznimi delovnimi organizacijami v SOZD le delna solidarna odgovornost. Te odnose nameravajo začrtati in uzakoniti z ustanovitvijo interne banke, ki bi po svoje prevzela tudi vlogo usklajevalca tako na finančnem kot na drugih področjih delovanja tako začrtane organizacije. Tako,vodstveni samoupravni kot družbenopolitični organi v sedanjem podjetju vidijo izhod za razreševanje nekaterih spornih vprašanj, ki so .se letos kazala tako v izgubi kot v različnih prekinitvah dela in drugih oblikah. Predsedstvo je na seji predlog o bodoči organiziranosti podjetja oziroma posameznih delov v sestavljeni organizaciji združenega dela podprlo. Dokončno pa se bodo v prihodnjih dneh o predlogu izrekli vsi zaposleni na zborih delavcev in sestankih osnovnih organizacij sindikata. Lahko bi rekli, da sedanja predlagana organizacijska shema zagotavlja večje in boljše možnosti za dobro poslovanje in normalnejše ter predvsem boljše samoupravne odnose okrog 2500-članskem kolektivu. Določena bojazen in vprašanje je le, če se bodo v sedanjih razpravah o predlogu lahko sporazumeli do konca leta oziroma v prihodnjih nekaj dneh. Če namreč takšnega usklajenega dogovora ta teden ne bi dosegli, se lahko zgodi, da se bodo sedanje številne težave zavlekle v pribodnje leto. To pa bi povzročilo izredno neugoden start v poslovno leto L976. A. Zalar Tor 23. decembra 1975 MRLIŠKE VEŽICE NA STR A ZlŠKEM POKOPALIŠČU - Krajevna skupnost Stranišče je s pomočjo samoprispevka občanov m pomoči občinske skupščine Kranj začela urejevati novo pokopališče. Skupnost se je lotila tudi gradnje mrliških vežic. Zanje je doslej potrošila okrog 75 milijonov starih di narjev. Vendar pokopulišče še ni povsem nared, čeprav je krajevna sku/)nost Stražišče že prejela uporabno dovoljenje. V mrliških vežicah kaže namestiti še plastično oblogo za strope in sanitarije ter objekt pobeliti. Na ureditev čaka tudi okolica mrliških vežic. Krajevna skupnost namerava okolico posuti z gramozom, urediti obredni prostor z vhodom in zasaditi cvetje in okrasno grmičevje. Manjkajoča dela bodo terjala okrog tO milijonov starih dinarjev. SfraŽiška krajci na sku/most računa na pomoč. Tako bo lahko prihodnje leto novo pokopališče nared. Problem, o katerem je bilo v krajevni skupnosti veli ko govora, pa tako odstranjen z dnevnega reda. (jk) - Foto: F. Perdan Obvestilo delavcem — dopustnikom iz tujine Skupnost za zaposlovanje Kranj obvešča vse delavce, ki so na začasnem delu v tujini in ki bodo v času novoletnih počitnic v domovini, da bodo na Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4 in njenih Izpostavah na Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču uradni dnevi od 22. decembra 1975 do 9. januarja 1976, vsak dan od 7. do 13. ure, ob sredah pa od 7. do 15. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. V tem času bodo delavci dobili informacije o prostih delovnih mestih, pogojih dela in osebnih dohodkih v OZD na Gorenjskem. Prav tako bodo dobili tudi druge informacije s področja pravic, ki izhajajo iz dela v tujini. Informacije delavci lahko dobijo tudi na Občinskih sindikalnih svetih, Občinskih konferencah SZDL, pristojnih občinskih upravnih organih, na Skupnosti invalidsko po-kojninskega zavarovanja, Skupnosti zdravstvenega varstva, upravi carin, enotah Ljubljanske banke, Zavarovalnici Sava in ostalih. Vsem delavcem na dopustu želimo prijetno bivanje v domovini. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Po sklepu DS z dne 17. septembra 1975 razpisuje podjetje Kovinoobrt Bohinjska Bistrica natečaj za predlog novega imena podjetja Ime mora zajeti: 1. dejavnost podjetja 2. biti mora lahko izgovorljivo Dejavnost podjetja je: — izdelava industrijskih filtrov za mehanično čiščenje zraka — transportni in sesalni ventilatorji — pnevmatski transporti, odsesovanje in transport nečistega zraka — izdelava silosov in ciklonov Nagrada za izbrani predlog znaša 500,00 din. . jj Predlog ter kuverto, v kateri je naslov predlagatelja je treba poslati a vročiti v 7 dneh. . Predlog naj vsebuje kratko razlago ter naj ima samo šifro Pr£ " lagatelja. To šifro pa naj predlagatelj napiše tudi na zaprto K verto, v kateri naj bo njegov naslov. Delovna skupnost Turist progres Engineeringa, Radovljica, Gorenjska cesta 26, objavlja razpis za naslednja prosta delovna mesta temeljne organizacije združenega dela »Žičnice Kobla« v ustanavljanju: 1. direktor TOZD 2. računovodja TOZD 3. žičničar — strojnik 4. blagajnik 5. 6 sprevodnikov in strežnikov Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nas led- nje pogoje. g. pod 1.: najmanj srednja šolska izobrazba z organizacijskimi izK njami; • pod 2.: administrativna ali ekonomska srednja šola, zaželena neh letna praksa; pod 3.: KV elektrikar ali KV delavec kovinske stroke; pod 4. in 5.: izobrazba ni predpisana. Delo pod točkami 1., 2. in 3. velja za nedoločen čas, pod točka^ 4. in 5. pa za določen čas, to je preko zimske turistične sezo Osebni dohodki so določeni po pravilniku. Rok za prijavo velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovn mest. Prošnje za zaposlitev z dokazilom o izobrazbi in kratkim njepisom pošljite na naslov: Turist progres Engineering, 84 Radovljica, Gorenjska cesta 26. Kandidati za delovno me direktorja morajo predložiti tudi program TOZD. Delovna organizacija SLOVENIJALES Trgovina n.sol.o. Ljubljana, Beethovnova 11 po sklepu upravnega odbora objavlja za djjjj lovno skupnost skupnih zadev prosto delo mesto voznika motornega vozila (službeni avto bo garažiran v Škofji Loki) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati slednje: — zahteva se VKV ali KV voznik motornega vozila in 1 l«tO <>Z 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za delovno mesto se zahteva poskusno delo t reh mesecev. Delo se združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne . ^ Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v H dneh oddelku g|0. sebojna razmerja in socialne zadeve delovne organizacije venija les trgovina, Ljubljana, Beethovnova 11. lraAiKLEM ČAROVNIK IZ 0ZA ~ Za letošnje novoletne praznike je pri-pral- Kul.turnoumetn^ko društvo »Dobrava« iz Naklega predstavo otroške ]8av{Jične igrice Čarovnik iz Oza. Prva predstava bo danes, 23. decembra, ob ismT1 V domu družbenih organizacij Naklo. Kasneje pa bomo nakelske I*r srečaH še v Dupljah, na Kokrici, na Zlatem polju in v Podbrezjah. #o/£° Je režirala Ir^na Šiling, sceno pa je pripravil Saša Kump. Igrajo Čun Pipan> B°Jan šter, Janez Marinšek, Irena Nadiževec, Franc Mar-\' Zdenka Cankar, Branka Korenčan, Janez Kalan, Miha Šteje in še ne-en drugi krajani. Na fotografiji prizor iz igrice Čarovnik iz Oza. (jk) KREDIT; DOBAVA NA DOM Bogat program Amatersko dramsko gledališče DPD Svoboda Medvode je pripravilo za letošnjo sezono obširen program. Tako bodo igralci naštudirali krstno uprizoritev ljubezenske pripovedke Cankar-Rode »Milan in "Mena«, s katero bodo kot predstavniki občine Ljubljana-Šiška nastopili na proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Obenem pripravljajo programe za proslave ob dnevu JLA, recital v gramozni jami ter Predstavo »Novoletni kolaž«, s katero bo dedek Mraz obiskoval otroke °b novem letu. Pripravili bodo tudi ponovitev uspele igre »Zvezde so veČne«, do marca pa bodo naštudirali renesančno komedijo »Hvaranka«, -fr Veliko zanimanje za razstavo Staneta Dremlja Radovljica — Kot smo že poročali, so v okviru Linhartove pro-gtave, v Radovljici v soboto, 13. decembra, v prenovljenih pritličnih pro-onh Sivčeve hiše odprli umetniško razstavo kiparja in medaljerja ProL Staneta Dremlja. Profesor Stane Dremelj razstavlja številne Portrete znanih slovenskih osebnosti — Linharta, Prešerna, Stritarja, Finžgarja, Župančiča in drugih. Upodobljeni so na plaketah, °ačkah m nakitu v srebru, bakru, slonovi kosti in v mavcu. Zanimanje to razstavo je zelo veliko, saj si jo vsak dan ogleda poprečno 100 do-1? .lnov> izletnikov in turistov. Razstava je odprta vsak dan od 10. do • ni od 16. do 18. ure, razen ob nedeljah, ko je odprta le dopoldne. Delovno srečanje KleH ^?8en*ce — V sredo, ¥1. decembra so predstavniki amaterskega Klari i- 8 T°ne Cufar z Jesenic obiskali gledališčnike v Prešernovem p alisču v Kranju. V delovnem razgovoru so izmenjali izkušnje, se ^ugovarjali ° težavah in tudi o tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Do V' na Jesen»cah še letos pričakujejo kranjsko lutkovno skupijo Ki se bo na Jesenicah predstavila z lutkovno predstavo za otroke. So, sreČanju so se dogovorili tudi o okvirnem programu medsebojnega s^Jp °YanJa v prihodnjem letu in si obljubili, da bodo takšna delovna sre*anJa stalna. D. S. Za praznovanje liuH^88enice — Občmska konferenca Socialistične zveze delovnega din Va ^eseni°e Je imenovala poseben odbor za organizirano in koor-0r irano praznovanje dedka Mraza v jeseniški občini. To je načrten in „ .n.,zil*an pristop, vse do sedaj so bile namreč prireditve za otroke or-nzirane preveč lokalno, večkrat na nizkem kulturnem nivoju, brez 2 ^Ve8a programa, čeprav posameznikom ne gre odrekati njihovih pri-reH-. Ker so bile vse predstave na domačem odru — predstava namreč je Prirnerna za gostovanje zaradi velike scene in števila nastopajočih — k ,v.Sekakor to izjemen dosežek. Izjemen je tako po številu predstav, še j -I Pa po tem, da je bilo dvanajst prireditev od štirinajstih dogovor-oziroma prodanih gledalcem neposredno. Zato je bil tudi popre-(j^obisk izjemen. Vse to opozarja na velike, do zdaj neizkoriščene -nosti ponudbe in dogovora s šolami in delovnimi kolektivi. D. D. S. Otvoritev dveh razstav in koncert opernih arij in samospevov vj , .y Kranju bo v petek, 26. decembra, ob 18. uri, v galeriji v Prešerno-hiši otvoritev razstave del akademske slikarke Polone Kosi iz Ljub-hi f' ^ 18.30 pa bo v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave »Ho-j^dsko-flamska in francoska prevodna grafika 17. in 18. stoletja«. azstavo je pripravil in posredoval Narodni muzej iz Ljubljane. I Po otvoritvi razstav bo ob 19. uri v Renesančni dvorani koncert arr»ospevov in opernih arij, na katerem nastopajo: Zlata Ognjanovič P. L. S()pran, Dragiša Ognjanovič - bas in pianist Milivoj Surbek. Razstava v delavskem domu . Jesenice — V soboto, 20. decembra, so v mali dvorani delavskega „i .l?la "h -Jesenicah odprli likovno razstavo šestnajstih avtorjev, revir-in 1'kovoikov, ki so združeni v likovno skupino RELIK. Predstavlja-8e z 39 likovnimi deli. Razstava bo odprta do vključno 31. decembra. D. S. Po sledovih črne roke iti reJsnji teden je izšel ponatis Jožeta Vidica Po sledovih črne ro prv'"'' V HiM) i/v,)<,'h- Knjiga obsega 100 strani in 20 fotografij več 1 t()vaJjaklada, tako da ima 684 strani in prek 180 fotografij in dokumen-- l« ve^Jemu obsegu je cena knjige v prednaročilu ostala enaka ™ din, v knjigarnah pa bo po 202 din. ke, kot AIZDEL LASTNE PROIZVODNJE Sejemska hala Savski log Kranj v času XVI. novoletnega sejma od 17. do 26. decembra L Arhiv in arhivsko skladišče Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota za Gorenjsko opravlja službo varstva arhivskega in registraturnega gradiva za območje gorenjskih občin. Ta dejavnost obsega evidentiranje, zbiranje, strokovno obdelavo gradiva, varovanje gradiva pred poškodbami in izgubo ter izdajanje uporabnikom. Pojem arhivskega gradiva zajetna kakršnekoli zapise in upodobitve, ki so nastali pri delovanju najrazličnejših organov, organizacij, društev itd., ki ima trajno vrednost. Zapisi in upodobitve so lahko z rokopisom, pisalnim strojem, tiskom zapisane misli, lahko so posnete na magnetofonski trak, na gramofonsko ploščo, na filmski trak ali kakorkoli drugače, s pogojem, da niso nastali kot rezultat umetniškega hotenja ali z namenom zabave. Arhivsko gradivo ima trajen pomen za družbo, kar pomeni, da njegova pričevalnost ne preneha, saj je zlasti pomembno za področje zgodovinskega znanstvenega dela. V drugi polovici oktobra je Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota za Gorenjsko dobil skladiščne prostore za arhivsko gradivo v delno preurejeni stari šolski zgradbi v Predosljah. Ta pridobitev pomeni korak naprej pri reševanju perečega problema arhivskih skladišč v občini Kranj. Arhivska služba za področje gorenjskih občin se je začela sistematično razvijati leta 1972, razen v občini Škofja Loka, kjer ima arhivska služba že tradicijo. Leto dni kasneje smo v stavbi Skupščine občine Kranj dobili pisarniški prostor, kar je omogočilo bolj organizirano delo. Delo v zgodovinskem arhivu pa se ne more zadovoljivo opravljati, če ni primernega skladiščnega prostora, kjer se sistematično razporeja gradivo, ki za tekoče poslovanje družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, gospodarskih organizacij, itd. nima več praktičnega pomena, ima pa velik pomen za kulturo, zlasti pa za raziskovanje zgodovine. Zato je tudi razumljivo prizadevanje Skupščine občine Kranj, Občinske kulturne skupnosti Kranj in Zgodovinskega arhiva Ljubljana za rešitev tega problema. Del preurejene stare šole v Predosljah smo opremili s kovinskimi arhivskimi policami, s primerno električno in vodno instalacijo ter s primernimi protipožarnimi napravami. Konec oktobra smo prevzeli prve fonde, ki so bili doslej v prostorih Skupščine občine Kranj. Arhivski prostor v Predosljah je sprejel približno 550 tekočih metrov gradiva, s čimer smo bistveno razbremenili kapacitete skladiščnih prostorov, ki jih Skupščina občine Kranj potrebuje za gradivo, ki je potrebno za njeno poslovanje. Za ilustracijo naj navedemo le nekaj večjih prevzetih fondov, predvojna občina Kranj; vse povojno gradivo do leta 1955, ki zajame fonde Mestnega narodnoosvobodilnega odbora (MNOO), Mestnega ljudskega odbora (MLO) in Ljudskega odbora mestne občine (LOMO); gradivo krajevnih ljudskih odborov (KLO) s področja občine Kranj; del gradiva predvojnega Srezkega načelstva Kranj in vse gradivo Okrajnega ljudskega odbora Kranj (OLO) do leta 1963. Večino tega gradiva bo treba še urediti po arhivskih načelih, vendar je to dolgotrajno in zapleteno delo, ki pa nikakor ne bi bilo izvedljivo, če ne bi imeli zagotovljenih skladiščnih prostorov. V bližnji bodočnosti bomo prevzeli vse predvojno gradivo, ki ga hranijo gospodarske organizacije in drugi imetniki s področja občine Kranj. Na kratko smo že označili neprecenljiv pomen arhivskega gradiva za družbene potrebe, zlasti za področje zgodovinopisja. Naloga zgodovinskih arhivov je, da se ohrani čim več virov, ki so kakorkoli pomembni za zgodovino. Zato naša skrb ni namenjena le ustvarjalcem arhivskega gradiva s področja družbenih dejavnosti, ampak tudi privatnim arhivom. Ena od dolžnosti zavoda je tudi evidentirati in ohraniti čim več takih arhivov. To delo je steklo šele pred kratkim, zato akcija še ni segla v tako širino, kot bi bilo potrebno. Doslej smo evidentirali šele nekaj kmečkih arhivov v Podkorenu in na Srednjem vrhu. Prepričani smo, da so po številnih domačijah na Gorenjskem še stare listine. Ker so po-rumeneli listi napisani v težko čitljivi gotici in nemškem jeziku, lastniku ne pomenijo prav veliko, zato se pogosto dogaja, da taki dokumenti propadajo ali pa se celo prodajajo kot odpadni papir. Nasprotno pa zgodovinarju take listine zelo veliko pomenijo, saj se iz njih ne vidi le razvoj domačije ali zgodovina nekega področja, ampak nam dajejo tudi podatke, ki osvetljujejo družbene odnose v preteklih stoletjih. Naš zavod se zato obrača na vse, ki imajo listine in privatne arhive, da nas o tem obvestijo, saj sami preprosto ne moremo evidentirati in popisati vseh. Pripravljeni smo jih odkupiti, če pa lastnik gradiva ne bi želel prodati, si bomo dokumente sposodili le za toliko časa, da jih bomo prebrali in prevedli. Lastnike arhivov prosimo, da se obrnejo na naslov: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko, Kranj, Trg revolucije 1 (tel. 26-661, int. 298). Janez Kopač Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota za Gorenjsko 1* tf J% C x IL# 0 Torek, 23. decembra 197 c Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj — samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu objavlja predlog prioritetne liste upravičencev do stanovanj, katerih gradnja se finansira s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj. Glede na planirana sredstva bo zagotovljeno za posamezne kategorije upravičencev naslednje število novih stanovanj: — za družine z nizkimi dohodki 46 stanovanj — za matere samohranilke 54 stanovanj — za starejše občane 38 stanovanj — za delovno nesposobne občane 8 stanovanj — za mlade družine 74 stanovanj Skupaj 220 stanovanj Število razpoložljivih stanovanj pa se bo delno povečalo z zamenjavo in preureditvijo izpraznjenih stanovanj družbene lastnine. Velikost stanovanja, ki pripada upravičencu je odvisna od števila družinskih članov, s tem da so starejši občani in mlade družine upravičeni le do sobe, garsonjere oz. enosobnega stanovanja. Po programu bodo stanovanja pripravljena za vselitev v letu 1976 in v I. pol. leta 1977. V smislu 16. člena pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj, imajo pravico dati pripombe k predlogu prioritetne liste: upravičenci, občani in organizacije. Rok za dostavo pripomb je 10. januar 1976, katere je dostaviti na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta JLA 6/V (Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj). I. Družine z nizkimi OD: 1. Orehek Karlo 2. Vavpot Kani 3. Jagodic Draga 4. Kasunič Nikola 5. Sabljič Marija 6. Lasica Mile 7. Ploj Janko 8. Pehadžič Ahmet 9. Kostov Janko 10. Pevc Bernarda 11. Gorenc Franc 12. Bezinovič Krnilija 13. Mohorič Primož 14. Stopar Stane 15. Ribič Jožefa 16. Markezič Julka 17. Omejc Miran 18. PadžaJulka 19. Beke Jožica 20. Novak Ivana 21. Stojnic Gojko 22. Dolenc Ana 23. Graše Slavko 24. Dedič Atif 25. Milutinovič Agata 26. Tepina Janja 27. Njezič Jovan 28. BehekOlga 29. Kabič Kanko 30. Kralj Danilo 31. Hrkalovič Mirjana 32. Skokič Kizvan 33. Tači Sasivar 34. Sofrič Cvijeta 35. Pantelič Vidosav 36. Filipčič Drago 37. Bubulj Branko 38. Stojič Slavica 39. Pomberg Vlasta 40. PiSljer Marija 41. Koper Flizabeta 42. Bregar Jožica 43. Teropčič Ivan 44. Novak Anton 45. I dir Rajko 46. Jerenko Marija 47. Horvat Rozalija 48. Mrvar Jožefa 49. Mujagič llasim 50. Istrefi Kcd/o 51. Golob Pavla 52. Čelik Ciril 53. Cesar Ana 54. Pire Martin 55. Kocijančič Ciril 56. Ilič Miodrag 57. Vrečar Srečko 58. Plavčak Vinko 59. Jaki Paško 60. Merjadi Majda 61. Lavrenčič Katarina 62. Ninič Stana 1. Marušič Štefka 2. Kondič Terezija 3. Kcpinc Pavla 4. Orehek Rrigita 5. Čater Ljudmila 6. Urh Ivanka 7. Romih Marija 8. Zupan Martinka 9. Bevk Olga 10. Gradi Amalija I 1. Perdan Marta 12. Duraček Muharema 13. Turk Cvetka 1 1. Ogrič Marija 15. Hrihernik Terezija 16. Sabo Marija 17. Florijančič Anica 18. Bukšek Rozalija 19. Breščak Hermina 20. Bevc Ana 2 I. Fende Vera 22. Fele Tatjana 23. Djordjevič Draga 24. Horvat Marija 25. Cater Milena 26. N. /m.ih Dragica 27. Grašič Olga 28. Makuc Jožefa 29. /adnikar Aloj/.ija 30. Mežan Slavka 31. Kurent Draga 32. I I kar Ljubica 33 / atk Znm 31. ■.. i. Ivanka :t" n Kristina ,36. C. i- ik Ivanka Cesta na Belo 1 37. Smole Jana Gorenjesavska 17 Praše 30 38. Luskovee Marija Mlakarjeva 5, Šenčur Lahovče 5 39. Vindiš Nada St. Rozmana 1 Apno 6 40. Trginar Neva Planina 22 Kuk rs k i breg 6 41. Primožič Marija Delavska 19 Struževo 2/a 42. Butkovič Vladimira Planina 43 Trubarjev trg 6 43. Sever Stanislava Moša Pijade 9 Bobovk 13 44. Pravst Krna Hrastje 203 Gorenjesavska 35/a 45. Stržinar Slavka Golnik 46 Zabnica 64 46. Metelko Matilda Delavska 19 Savska c. 56 47. Radanovič Radosavka Planina 3 Tomšičeva 42 48. Oder Danica Lahovče 56 St. Rozmana 11 49. Bremec Breda Mrakova 2 Jahačev prehod 2 50. Pikelj Ančka Planina 2 Sr. Bitnje49 51. Barle Marija Šorlijeva 9 Koroška c. 47/a 52. Dimič Ana Tomšičeva 42 Drulovka 35 53. Jelovčan Slavka Hotemože 48 Zlato polje 3/n 54. Ožek Olga Ul. 31. divizije 56 Planina 4 55. Mali Rozika Golnik 16 Savska 58 56. Omčikus Stojanka Hrastje 52 Podbrezje 56 57. Naglic Terezija C. na klanec 31 Zabnica 26 58. Ceh Kristina Planina 3 C. JLA 6 59. Presek Lucija Planina 4 Sp. Duplje 24/a 60. Homar Anica Cirilova 15 Zg. Jezersko 37 61. Komič Ivanka C. na Belo 1 Sr. Bitnje 49 62. Romšak Marta Pokopališka 20 Savska c. 50 63. Riga Francka Savska loka 16 Sejmišče 64. Reš Marija Planina 2 Savska c. 50 65. Saračevič Zahida Struževo 68 Sejmišče 66. /ula Ana Tavčarjeva 39 Pševska c. 21 67. Novak Ljudmila Levstikova 3 Vidmarjev a 11 68. Šafarič Ana Jankova 8 Partizanska 29/a 69. Bernik Marija St. Rozmana 1 Kranjska 7 70. Kralj Antonija Golnik 48 Zlato polje 3/p 71. Nograšek Anica Rupa 40 Begunjska 11 72. Naglic Marija Ter Darinka Mandeljčeva 1 Struževo 2/a 73. Delavska 19 Planina 4 74. Justin Ivanka Delavska 19 Golnik 46 75. Škvorc Marija Delavska 19 Golnik 46 76. Rogataj Cilka Rritof318 Planina 3 77. Pregrad Antonija Planina 4 C. na Belo 20 78. K'ados Darinka St. Žagarja 7 C. JLA 11/a 79. Šemrov Marjeta Podbrezje 56 Savska loka 10 80. Žalec Monika Gasilska 9 Planina 3 81. Roškar Alojzija Golnik 46 Mesnica 82. Lazar Marija Planina 4 Kranjska 29, Šenčur 83. I.ulic Kada Struževo 87 Strahinj11 84. Mihajlovič Anica Planina 3 Hrastje 49 85. Pljava Ljudmila Golnik io Moša Pijade 5 86. Špeh Ana Golnik 46 Kidričeva 2 87. Rlatnik Jožefa Koroška c. 29 Cerklje 16 88. Križnar Ingc Zg Bitnje 111 Golnik 55 89. Šini d Rezka C. JLA 6 Zlato polje 3 90. Baje Jana St. Rozmana 5 Jelenčeva 3 91. Savovič Kristina Ljubljanska 1 /a Savska 60 92. Silni.i Milena Golnik 16 II. 1. avgusta 9 93. Frantar Ljudmila Zupanova 2, Šenčur Ljubljanska c. 6 94. Gornik Anica Delavska 19 Savska 60 95. Kreft Marica Delavska 19 Šor lijev a 9 96. Kajnik Pavla Parna Marija Prešernova 12 Struževo 2 97. C. 1. maja 12 Tavčarjeva 22 98. Gašparič Marija C. JLA« 99. Koder Milena Smlcdniška 44 100. Iglic Marjeta Strahinj99 101. /.or/.ut Marija Savska c. 24 lohranilke: 102. 103. Čuk Jožica Troha Štefka C. na klanec 31 Koroška c. 25/ a 104. Gruič Fanika Golnik U Pševska 20/a io;. Hvalic Štefka Golnik 36 Hrastje 50 106. Rat ali Sonja Golnik 55 Gorica 16 107. Bajovic Magdalena Mencingerjeva 1 Sp. Jezersko 19 108. Polajnar Cilka Adergas 2 Jezerska c. 28 109. Zupan Ivanka Stražiška 1 Sejmišče 2 110. Mastnak Pavla Gorenjesavska 33 Stošičeva 4 111. Tiringer Ivica Škofjeloška c. 22 Koroška 25 112. Vagaja Irena Zlato polje 6 Zasavska 10 Strahinj 74 Stranska pot 8, Šenčur Kranjska 29, Šenčur Ješetova 24 Stritarjeva 5 Rritof266 St ruževo 69 Milje 19, Šenčur Titov trg 18 Sejmišče Trojarjeva 26 Jelenčeva 29 Kidričeva 1 Predoslje M Praše 30 C. Kokr. odreda 26 Planina 57 Pajarjeva 7 Ul. Moša Pijade II Zg Jeserako 26 Planina 10 Delavska 19 Valjavčeva 13 Šempetrska 50 II. 31. (liv izijr lil Voklo 79 Ul. Moša Pijade »8 III. Starejši občani: 1. Jagodic Leopold 2. Rant Francka 3. Kolčne Frančiška 4. Bitenc Marija 5. Lotrič Terezija 6. Klažon Davorin 7. Lap M arija 8. Bartolj Ana 9. Ritenc Peter 10. VVciNscsen Marija U. Kalan Frančiška ti. Glišič Duško 13. A/man Apolonija 14. Frank Pavla 15. Bijek Ana iti. Gre gore Jeoea 17. Ilajžclj Antonija 18. Markov ič Jo/efa 19. It i/jak Zofka 20. Šorn Jo/da 21. Rajd Marija 22. Velkavrh Alojzija 23. Tratnik Frančiška Pot na .Jošta 8 Savska c. 56 Sr. Bitnje 7« Hafnerjev n 2 1 Zg. Resnica 40 Gorenjesavska 19 Lahovče 10 Ljubljanska c. 6 Ta\ carjeva 22 Tekstilna 12 Moša Pijade 17 Vodopiv cev a Iti Naklo H I Prešernova i Savska c. 2 Podreča 3 I Psev ska c. I Savska c. I t Šorli jev a 3 I Partizanska I Staneta Žagarja 7 .Jezerska c. 5 Koki ški lire« 5 21. Kern Frančiška Gradnikova 5 25. Stenovec Katarina Prebačevo 19 26. štibernik Viktorija Savska c. 2 27. Lap Marija Tomšičeva 19 28. Mihelčič Ana Trubarjev trg 5 29. Vran Frančiška Nazor je v a 10 30. Bele Marija Gorenjesavska 10 31. Pihler Marija Cesta na Belo 1 38. Bricelj Antonija-M arija Kranjska 7, Šenčur 33. Lotrič Marija Praše 33 31. Obad Angela Bobovek 10 36. Rozman Jože Tavčarjeva 22 36. Marčun Julijana Stražiška 15 37. Gotz Rudolf Savska c. 24 38. Troha Jožef Delavska 1, Šenčur 38. Kočevar Adrijana Savska c. 42 40. Bele Marija Gorenjesavska 10 11. Drnovšek Niko Stošičeva 5 12. Jekovec Francka Titov trg 16 13. Hafner Ivanka Cesta JLA 6 11. Arnež Angela Struževo 26 15. Heisinger Jože Sitarska 1 16. Pravica Baldomira Planina 2 17. Glas Osvald Gorenjesavska 10 48. Povh Jožica Zasavska 14 19. Opeka Ana Delavska 19 50. Perne Alojz Tomšičeva 3 51. Sušnik Daniela Kokrški log 6/a 52. Završnik Pavla Luznarjeva 4 53. Kastigar Jožefa Zasavska 56. 51. Marn Avrelija Stražiška 3 5 5. Bauer Silvestra Cankarjeva 3 86. Kukec Marija Tavčarjeva 9 57. Rot Matilda Ljubljanska 6 58. Bašič Razija Planina 63 59. Plevnik Antonija Valjavčeva 3 60. Frlic Ana Jenkova 10 61. Cegnar Marija C. 1. maja 61 62. Lukman Julijana Planina 1 63. Ušeničnik Marija Planina 64 64. Kuraš Zofija C. 1. maja 69 65, Tanaskovič Marija C. 1. maja 61 66. Svete Nežka Medetova 2 67. Aubelj Janez - Sr. Bitnje 57 68, Erzin Pepca Kranjska 11, Šenčur IV. Delovno nesposobni občani: 1. Rupnik Ema Staneta Žagarja 29 2. Istenič Ana Škofjeloška 13 3. Vencelj Ana Hrastje 205 4. Neman ič Janez Jezerska 140 5. Novak Frančiška Tavčarjeva 21 ti. Dolinšek Katarina Betonova 6 7. Miiller Marija Tavčarjeva 22 8. Arhar Jana Golnik 36 9. Piskernik Marjeta Gregorčičeva 13 10. Basta Vid Struževo 2/A 11. Česen Franc Šorlijeva 23 V. Mlade družine: 1. Ržen Janez Sveteljeva 1, Šenčur 2. Beber Milan Mlaka 46 3. Gortnar Avguština Praše 3 4. Stojnic Olga Zg. Besnica 4 5. Požek Marjan Pot na Jošta 9 8. Mohorič Magda Valjavčeva 19 7. Starčevič Marijana Delavska 48 8. Vukasinovič Franja Mošc Pijade 15 9. Bohinc Dana Titov trg 21 10. Kopar Anica Voglje 75 11. Pretnar Zlatko Savska cesta 56 , 12. Stankovič Slobodan Kokrški breg 6 13. Krajcer Boris Trg revolucije 3 11. Petre Milena C. na Brdo 15 15. Muri Jože Zg. Jezersko 74 Iti. Novak Marjan Gosposvetska 15 17. Ušaj Franc Mače 7 18. Ravnik Ciril Planina 64 19. Keber Zdrav ko C. Stan. Žagarja 31/a 20. Željko Ljuba Drulovka 20 21. Petrač Franci Golnik 55 22. Kološa Tatjana Kovačičeva 8 23. Zupan Marija Planina 15 21. Benkovič Jurij Kidričeva 9 25. Šušteršič Cveto Titov trg 18 2znalU a. stroški v zvezi z uporabo stanovanj, ki bodo upravičencem zagotovljeni v stanovatijskein ^ selju Planina — soseska S-5, objavljamo podatke 0 mesečni višini stanarine in drugih str08K ^ zvezi z uporabo stanovanja, brez elektrike za gospodinjstvo, v povprečju v drugi polovici 1975. Vrst a storitve garsonjera 28 m2/l os enOBObno dvosobno trosobno 15,5 IM/2 os 58 002/3 os 72 m2/l os (v din) dvosobno + z* 80 m2/5 ns stanarina 155,65 203,40 322,50 415,00 ogrevanje 203,30 267,30 436,75 542,15 voda 26,65 43,40 65,05 86,75 kanalščina 11,35 24,40 36,60 48,80 smetarina 8,10 10,65 17,40 21,60 prispevek za UM Z 4,05 5,35 8,70 10,80 obratovalni stroški 31,00 39,00 64,00 80,90 449,80 602,40 101,75 56,70 24,00 12,00 96,60 440,10 593,50 951,00 1216,00 343,25 st' Strošek za vodo in kanalščino je odvisen od števila družinskih članov, ostali stroški P preračunavajo po 1112 st anovan jske površine, oz. na st anovanje. . sja- Upravičenci dq stanovanj lahko v smislu 29. Člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanj^'^., novanj predlagajo v organizaciji združenega dela koder delavec dela, zamenjavo dodelj«? jn stanovanja za starejše stanovanje, primerne velikoati in kvalitete, vendar z nižjo stanaru drugimi si roški za uporabo st anovan ja. Kranj, dne 23/12-1975 Popravek Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, objavljen v (Jlasu dne 12/12-1975 pod točkoc) v uvodu se v zadnji vrsti 2 '< nadomesti z 1 f. Razpis za dodelitev posojil za nakup stanovanj v bloku, objavljen v (llasu dne 12/12-19o> so v točki 1 4 pravilni zneski razpisanega posojila: — organizacijam združenega dela za nakup " naicinniških stanovanj — obranom za nakup stanovanj V etažni lastnini 75.000.000^^' 81,000.000,00 Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... _(Pogovori o koroških krajih in ljudeh) ZA NOVOLETNE PRAZNIKE POKLONITE DRAGOCENO DARILO POKLONITE KNJIGO! Ob svoji 30-letnici vam Državna založba Slovenije nudi ugodnost 20 % popusta za leposlovne izdaje DZS V vseh knjigarnah Državne založbe Slovenije: Poslovalnice v Ljubljani (Mestni trg 26, Šubičeva 1, Čopova 3 Titova 25, Titova 71, Celovška 163), Mariboru (Tyrševa 2), Celju, Kranju, Kočevju, na Jesenicah, Bledu, v Škofji Loki! Radovljici, Krškem, Brežicah, Trebnjem, Črnomlju, Tržiču in Litiji. Jožko Horvat Osemdeset let JožkaHorvata Včeraj je dočakal, čil in veder, sv°j visoki življenjski jubilej izjem-"° simpatični naš soobčan - Jožko jf°rvat. Ljubezniv, vedno pripraven za jovialen, duhovit pogovor — Y^dno pripravljen poprijeti za delo. a ne za plačilo in priznanja. Zaradi Vej*lja in zaradi zavesti! -Dolgih dvajset let je Jožko Hor-^at vodil največjo kranjsko ljudsko KnJižnico (in edino!) v okviru Narodne čitalnice. Bil je vodja; pomagali pa so mu gimnazijci, višješolci. jsi brezplačno! - Ko je Horvat pre-^ knjižnico (po prvi svetovni voj-Wi Je le-ta štela 4000 knjig, ko pa je r*9* okupatorja prizadel tudi delo fnJ»žnice, je ta štela takrat že 12.000 *nJ»g! - Prepričan sem, da bo današnja Osrednja knjižnica v Kranju, Je dejansko naslednica knjižnice ^arodne čitalnice, našla dobro bese a° ~ vsaj to - staremu ljubiteljskemu knjižničarju v zahvalo. - Saj yb mož doslej ni prejel za Bvoje f'° goletno delo še nobenih priznanj, nobenih časti. Ostal je slejkoprej in vselej le- praznih rok ... , Knjižnica - ta pa ni bila edina od 'JUbezni Jožka Horvata. Prva že, .0(, še tretje področje je bilo, kjer (|' (8Pet kot ljubitelj, neplačani <-Mavec) udejstvoval naš tieugnani ??*ko Horvat; celih šestnajst let je (," Predsednik Športnega kluba »Ko-L?~*n«- In je 8e tu razdajal svoje lUn'1 in organ iza torske sposobnosti. I ..8eveda bo kdo vprašal, kaj pa je ?u H«)rvat p0 poklicu, od česa je slv,'''> To nameravam povedali i v po-t",',1,''ii zapisu o Jožku Horvatu, J^karskem strokovnjaku i/. Novega .'''"'a, roj,.nem pa 22. decembra «$95 v Stični. Zdaj rečem le to: kako lepo je biti Pri osemdesetih tako mlad! C. Z. ■'novoletnem sejmu v Kranju vam u«i bogato Izbiro moških, ienakih " »troftkih eopat ter ortopedskih '■'»Pat p<, ugodnih c«nah. {•"'Por.*,, s,- MAKKK K ATA KINA, Jroanova I, Trtic Do zdaj ^ še niste vozili tako lahke samokolnice Izdelana je iz jeklenih cevi in jeklene pločevine prostornina posode: 40 I nosilnost: 100 kg kolo: / 400 x 100 pnevmatika ali a 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEČ KOT STANE vsebina posod kapacitete: 3 pogon: enofa elektromotor. PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 Betonski mJBffiec lahko dobite izvedbah jeklenim zTSbniškim vencem litoželeznim zobniškim vencem NAJCENEJŠI POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 SO BETONSKI MEŠALCI LIV V PAVILJONU BLAGOVNICE FUŽINAR NA NOVOLETNEM SEJMU, KJER LAHKO IZKORISTITE TOVARNIŠKO ZNIŽANJE. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Pri nakupu nad 300 din dajemo praktično darilo v naših prodajalnah v Kranju, Kam-niku in lrzicu. (99. zapis) Hitim, da bi s stotim zapisom končal svoje popotovanje — še bolje: pobožno romanje — po slovenski Koroški. In tako srečno zaključil leto 1975. Zaradi tega bom v teh dveh poslednjih zapisih nanizal še nekaj poglavij, ki so za prikaz celovite podobe naše ljube Karantanije še nujne. — In kar brž mi pride pri tem poimenovanju v misel stari Jernej Kopitar (1780 - 1844), opljuvani, osmešeni osovraženi učenjak, ki se je pod svoje spise tako rad podpisoval J. K. Carantanus. Torej ne tako, kot bi spričo njegovega kranjskega porekla (rojen 25. 8. 1780 v Repnjah za Šmarno goro) pričakovali: »Carni-olus«. Morda je staremu Kopitarju (ki ga sedaj v šolah kar mimogrede odpravijo s Prešernovim sonetom p Apelu, ki je podobo na ogled postavil.. .) karantansko ime pomenilo toliko kot Slovenec? REBRCA Kolikokrat smo že potovali čez Jezerski vrh proti Podjuni — vselej je napravila na popotnika mogočen vtis Rebrca — stara graščina na gorski rebri, četudi naj ime izvira iz nemškega »Rechberg«. Naj bo prav ali ne, za Slovence je to Rebrca in nič drugega. Ne glede na to, da grajski razvalini (grad je bil nekoč v lasti roparskih vitezov) na strmini nad cesto res pravijo Ho-henrechberg. Nam pa Rebrca ne pomenja le svojevrstne obpotne turistične atrakcije, pač pa nam bolj kliče v spomin zadnje dneve druge svetovne vojne, ki je prav na naših tleh doživljala svoj konec. Zadnjih krčev nacistične (pa tudi ustaške, četniške in vlasovske) zveri je bila priča prav naša slovenska Koroška. Poljana, Libeliče in Rebrca, to so bila zadnja poglavja najgrše vojne v zgodovini človeštva. VOJNO POROČILO Citiram uradno pričevanje Zveze koroških partizanov: 9. maj 1945. Zadnji ostanki nemške vojske so se vdajali našim enotam in polagali svoje orožje. Partizanske čete so zasedale podjun-sko ravan. Preko Jezerskega vrha in skozi Železno Kaplo pa so se še ves čas umikale tolpe nacističnih zločincev, ki so se pregrešile čez človekove pravice v Jugoslaviji in so se odločile, da se bodo raje vdale Angležem kot partizanom. Od Črnezla pri Rebrci je v teh dneh odšla partizanska trojka, da preskrbi konjsko vprego za neko določeno nalogo (akcijo). Pri tem pa je trojka — spričo konca vojne že precej brezskrbna in manj previdna — naletela ob mostu pri Miklavče-vem na močno vlasovsko edinico, še vedno v službi nemške vojske. In »ruski bratje« so izstrelili rafale proti slovenskim borcem za svobodo .. . (Vem, predobro vem, da je smrt vselej enaka, vselej žalostna. Toda, če je nekdo padel pod bratomornimi streli domačih okupatorjevih hlapcev, je bila ta smrt kar dvakrat žalostna. Prav podobno velja za one naše padle borce, ki so jih zadele krogle iz pušk Vlasovcev, torej Slovanov, Rusov. — Morda je prav zdajle priložnost, da povem bridko /godbo. Moj dijak Božo K. je bil vpoklican v nemško vojsko, na vzhodno fronto — hotel je reševati dom, pa se je ukazu odzval. Še prej pa je prišel po slovo in me vprašal, kaj naj stori, saj je bil z vsem srcem naš človek. Drugega mu nisem mogel svetovati, fiaviljnn murka NA NOVOLETNEM GORENJSKEM SEJMU v KRANJU od 17. do 26. decembra 1975 UGODEN NAKUP POHIŠTVA GOSPODINJSKIH STROJEV GRADBENEGA MATERIALA (peči stadler, radiatorji, betonsko železo, okna in vrata, opeka itd.) Obiščite nas! Čakamo vas! ITIIIPH1 □ □ □ □ □ □ □ kot to, da naj čimpreje, ob prvem jurišu, pobegne na rusko, sovjetsko stran. Fant je to res kmalu storil — toda na oni strani najbrž niso bili slovanski Rusi. In dobrega mojega dijaka so prerešetali rafali... Ne vem, če so bili na oni strani kaki kalmiki ali vojaki neruskih narodnosti — niso se zmenili na klice mojega Boža, ki je vpil: »Ja, Slavjan! Ja Jugosla-vec!« Le kaj je brigalo one vojake sklicevanje na slovansko bratstvo?) No, pri mostu ob Miklavžovem (Miklautzhof) sta tedaj padla kurirja Skala in Janko, tretjemu pa je uspelo, da se je umaknil skozi goščavo ob cesti. Skala in Janko sta zdaj pokopana na rebrškem pokopališču. Ni pa še uspelo Zvezi koroških partizanov ugotoviti pravih, polnih njunih imen. Le to domnevajo, da je bil eden doma iz Solčave, drugi pa iz Mežice. Sta pa še dva partizanska groba na rebrškem pokopališču. Eden od teh krije še vedno nepoznanega borca, v drugem pa je najbrž Mirko Gredej-Vinko, ki je padel pod Bukovnikom na Plaznici ob Rebrci. Lesen križ na grobišču ima napis: V spomin partizanom 9. maja 1945. Slava jim! Kot žrtve so padli v borbi za nas! SOTESKA ČEPA Na začetku naših zapisov sem jo mimogrede že omenil. Ni pa bila soteska takrat še dostopna. Mostiči in galerije so bile vse trohnele, nevarne za hojo — in tako je bila pot ^sotesko tudi uradno zaprta. Zdaj pa je spet vse prav in v redu. Čudovita Čepova soteska (Tcshep-paschlucht) — vintgar — ena najlepših v Avstriji, vsekakor pa najmogočnejša na Koroškem je spet odprta naravoljubcem. (Hote ločim naravoljubce od turistov. Saj le-ti samo posedajo v ležalnikih pred hoteli in si nabirajo modni ten ...) Kje pa je ta Čepa? Tik pred nosom jo imamo, pa ne vemo zanjo. Pač sleherni, ki vozi čez Jezerski vrh in se po Brodeh spet vzpne na Mali Ljubelj ali Sopotnico, vidi to Čepo — saj je Hudičev most (Teufelsbriicke) treba v vsakem primeru preiti. Tu, če se ozreš na levo med skale, zagledaš ozko skalnato sotesko, po kateri drvi Zabnica, da se brž pod Sopotnico zlije v Borovnico (ki teče skozi Borovlje — torej da kraju slovensko imel Saj Nemci tej vodi pravijo »Loibl Bach«, sosednji Medborov-nici pa VVaidischbach). Seveda, popotnik ne sme drveti mimo, hiteti v Celovec. T lk slepi brzec ničesar ne vidi. Če pa postojiš pod Malim Ljubeljem, se ti odpre nov, čaroben svet — soteska Čepe. V k orošk em vin t ga rju Torek. 23. decembra 1975 Ela Kovačičeva je imela ves čas polno poslušalk; zdaj je pripovedovala o embalaži, zdaj o zamrzovanju. In tisti odlični pa ne prezahtevni recepti za silvestrske menuje, ki so jih obiskovalci te dni dobili v ELGU, so bili tudi njeno delo. Kateripogrinjek je lepši? Moški za šivalnim strojem! Malo nenavadno je bil videti na prvi pogled Bagatov zastopnik Vlado Katkič v vlogi demonstratorja, toda prekašal je vsako šiviljo. Spet bomo z ljubeznijo pogrnili mizo z najlepšim prtom, postavili nanj najlepši porcelan, ki ga imamo, prižgali sveče in preživeli enega najlepših dni leta. Taki in podobni teksti so te dni spremljali jazstavo pogrinjkov, ki ga je v okviru treh »gospodinjskih dni« MURKE pripravila njihova trgovina ELGO v Lescah in ki je z vseh krajev Gorenjske privabila množico obiskovalcev in kupcev. Založenost trgovine, aranžiranje daril, razstava pogrinjkov in nasveti o zamrzovanju v zgornjih prostorih ter še Bagatova demonstracija o šivanju in vezenju v pritličju, je prignalo sem staro in mlado. Police in prodajni pulti se kopljejo v obilju praktičnih in lepih stvari obenem tako, da je kupec nemalokrat prav zaradi te bogate izbire v težavah, ker se nikakor ne more odločiti; eno je lepše in mikavnejše od drugega. Komaj tretje leto posluje ta Murkina tjjgovina z električnimi aparati in^ospodinjskimi potrebščinami, pa je poznana daleč okoli, domala po vsej Sloveniji, pa tudi dlje seže njen glas. Je vzrok za to njihova kompletna ponudba, njihova iznajdljivost, prijazen obraz prodajalk in prijeten pristop h kupcem ali ne nazadnje njihova mladost? Verjemite ali ne, enajst zaposlenih ima trgovinica, njihova poprečna starost pa šteje komaj 20 let. Nenavadno, toda res. Seveda ne bo vzrok le mladost, temveč vse skupaj. Da, če seštejete vse to, dobite to majhno, polno in vedno živahno trgovinico ELGO pri železniški postaji v Lescah. Povprašali smo poslovodkinjo Ša-riko Debenc — ne vem, morda je tudi najmlajša poslovodkinja na Gorenjskem — kako so prišli na idejo, da so organizirali to lepo razstavo pogrinjkov v gornjih prostorih trgovine: »Ni mi dalo miru dejstvo, da imamo le še kratek čas možnost izkoriščati ta Kot iz pravljice vzeto zgornji prostor. Sedaj je rabil za del skladišča in je bil pred tednom dni še ves zatrpan z novoletnimi okraski. Pa sem premišljevala: ko bo šlo to blago v trgovino, bo tu prostor prazen, zakaj bi ga ne izkoristili. Toda kako? Potem mi je padlo na misel, da bi tu prikazali kupcem praznične pogrinjke, saj imamo vse pri roki — porcelan, keramiko, okraske, prte itd. Napravimo razstavo v malem. Beseda je dala besedo, nekaj posvetovanj je bilo, ideja prenesena na vodstvo podjetja, je dobila podporo direktorja in v trgovini smo se vrgle na delo. Pa ni ostalo samo pri pogrinj-kih. Ko bodo kupci tu — predvsem so bile mišljene gospodinje, pa si tudi moški niso z nič manjšim užitkom ogledali razstave — zakaj jim ne bi pripravili še predavanj o zamrzovanju živil, in ko smo že pred temi veselimi prazniki, zakaj ne bi gospodinjam dali še nekaj nasvetov za novoletne menije, ki jih lahko že prej pripravijo in zamrznejo, na Silvestrovo pa samo skuhajo ali spečejo. In če je že tako, zakaj ne bi povabili še Bagatovega zastopnika, da bo obiskovalkam demontriral šivanje in vezenje? Medtem, ko bodo dekleta zavijala izbrana darila, si bodo kupci lahko ogledovali, poslušali... Skrbele so me stene zgornjih prostorov, ker so bile grde, odrgnjene. Te prostore namreč mislimo v kratkem adaptirati in bomo tu potem odprli prodajalno tekstila.« Toda naj le ena obiskovalka pove, če je opazila kakšno odrgnino kje. Zagotovo je ni, kot je jaz nisem: pogled so nehote pritegnile čudovito aranžirane mize, domiselne ikebane, motno svetleči se porcelani, klasični in moderni ter nevsiljivi okraski, ki pričarajo v domu tisto pravo praznično vzdušje. Ela Kovačičeva, zunanja sodelavka Loških tovarn hladilnikov in njihova svetovalka za zamrzo-vanje živil, je bila vseskozi obdana s krogom poslušalk in poslušalcev in Bagatov šivalni stroj je drdral in drdral, demonstrator Vlado Katkič pa šival naprej in nazaj, vezel, izdeloval gumbnice, robil itd. Pa kaj bi mi govorili, vprašajmo raje naključne obiskovalce, kaj menijo o vsem tem. • , Prvi nam je padel v roke MARJAN MANFREDA, naš »Makalu-jec«, doma z Bohinjske Bele: »Spodaj sem kupoval nekaj, tehnične robe, pa me je potegnilo še semle gor k pogrinjkom. Moram reči, da je odlično pripravljeno. Doma se pripravljamo na praznik in tale ogled mi bo kar prav prišel. Neverjetno, kako je vse skladno. In če bi prestavil na primer tale krožnik samo na drug prt, pa bi bilo čisto ponesrečeno. Če bi izbiral zase, bi si omislil tole elegantno modro belo kombinacijo,-« je pokazal na okroglo mizo z belim prtom in češkim porcelanom z modrim vzorcem, ki je v svetu poznan kot »zvviebelmuster«. Da bo popolnost še večja, se vezenina v prtu ujema s slikarijo na porcelanu. KATI LAKOTA z Bleda je prišla na ogled razstave s hčerko in možem. Vabilo je dobila po pošti, pa tudi na delu v Vezenini je slišala, kako lepo je pripravljena razstava. »Ne bi se mogla odločiti, kateri pogrinjek mi je najbolj všeč. Morda tale v modrem? Najbolj svečan se mi zdi... Rada pridem v ELGO, ker imajo res bogato izbiro in je to menda edina najbližja taka prodajalna, ki ima toliko za gospodinjstvo. In s postrežbo tu res moraš biti zadovoljen.« TONČKA KOVAČ, Lesce: »Največ sem prišla zaradi te razstave, da bomo za praznike vedeli prav servirati, narediti ikebano, pa seveda, da bi še kaj kupili. Tudi Bagatova demonstracija me je zanimala. No, pa kuhamo tudi radi dobro pri nas: recepte sem dobila, pregledala jih bom pa doma. Tule v ELGU sem stalna stranka, saj se tu dobi vse za gospodinjstvo, in če bodo zgoraj pripravili še prodajo tekstila, bo pa sploh odlično. Sedaj moraš po vsak predpasnik v Radovljico. No, tole so pa lepo pripravili. Jaz že tri dni kar sem in tja hodim. V gostinstvu sem včasih delala, veste, pa me takole tako vleče!« JUSTINA ŠPILER, Radovljica: »Hčerki sta mi povedali za tole razstavo. Sicer sta pa obe Murkini prodajalki: ena v de-korativi Murke v Lescah, druga pa v njihovi športni trgovini na Bledu. Tako sem vedno na tekočem z novostmi v Murki. Pa tudi vabilo smo dobili domov. Zelo lepo so pripravili te pogrinjke in ko nekaj tako lepega vidiš, te spodbudi, da še sam pripraviš kaj takega. Pa tudi zaradi Bagatove demonstracije me je vleklo. Ta šivalni stroj imamo doma in dobro je, da veš, kaj vse se da narediti z njim. S postrežbo v Murki sem zadovoljna: vem, da bom- tu vedno dobro postrežena.« VIDA GROS, Lesce: »Danes lahko rečemo, da jemo tudi z očmi. Sama veliko dam na to, kako je miza pripravljena. Nisem prišla zaradi servisov, ampak zaradi vseh mogočih kombinacij za pripravo mize, okraskov, ikeban. Naključno sem za to izvedela od kolegice v šoli. Moram reči, da je aranžirano z • veliko mero okusa. Prav nič kičasto ni. Poglejte samo te lahkotne, nemirne srčke, ki vise tamle izpod stropa. Ideja, ki jo bom zagotovo porabila pri mojih šolar-čkih. Nič Čudnega, da sta moja soseda in njena vnučka, ko sta se vračali s tega obiska, tako vneto pripovedovali, da sta pravkar prišli iz pravljične dežele ...« VIDA KRANJEC Brezje: »Enkratno je. Če bi izbirala zase, bi se odločala med tistole fantazijo v modrem in tole v rožnatem .. .« Dva tisoč vabil, razposlanih v nova naselja Radovljice, Lesc in Bleda, reklamni panoji, oglasne deske v tovarnah, na avtobusnih postajah, kratka vest v GLASU, predvsem pa sloves prijetnega kolektiva je naredil svoje. Ne bo mogoče prešteti vseh zavitkov, daril, ki jih bodo te dni aranžirale spretne roke mladih prodajalk v ELGU. Vemo le to, da si bodo dekleta po vseh svojih mladih močeh prizadevala, da noben kupec ne bo odšel praznih rok in da besede »nimamo« tu verjetno ne bo moč slišati. Pa čeprav so tako mlade ... Šarika Debenc Marjan Manfreda Kati Lakota Tončka Kovač Justina Spiler Vida Gros Jubilej gasilcev iz Srednje vasi Gasilci so zborovali Srednja vas pri Šenčurju — V nedeljo so člani gasilskega društva Srednja vas pri Šenčurju na občnem zboru slovesno proslavili tudi 25. obletnico gasilstva v kraju. Leta 1950 je bila namreč oblikovana gasilska skupina, ki je bila vključena v Gasilsko društvo Šenčur. Skupina je dobila hidrantni nastavek in nekaj metrov cevi. Leto kasneje pa je bil pri kmetu Ukanu sklican zbor vašča-nov, na katerem so ustanovili samostojno društvo in se odločili zidati gasilski dom. Krajani so se zavzeto lotili akcije. Z njihovo pomočjo in sredstvi okraja Kranj in tedanje občine Šenčur je bil gasilski dom zgrajen že naslednje leto. Pri domu ie bil urejen tudi protipožarni bazen, kasneje pa sta se mu pridružila še dva v zgornjem in spodnjem delu naselja. Leta 1953 se je društvo opremilo z novo motorno brizgalno, gasilsko opremo ter delovnimi in paradnimi oblekami. Pet let kasneje so gasilci razvili svoj prapor, leta 1960 pa je v Srednji vasi prvič zatulila gasilska sirena. 16 Torek, 23. decembra 1975 Gasilci so bili stalni zagovorniki napredka kraja. Tako so omogočili podjetju Central Kranja, da je v domu uredilo trgovino. Z najemnino so gasilci urejevali dom in njegovo okolico ter bogatili opremo. Pomembna je ustanovitev gasilskega pevskega zbora pod vodstvom Draga Skrjanca. Dejavnost zbora je trenutno zamrla, vendar je upati na ponovno oživitev kulturne dejavnosti v društvu in Srednji vasi nasploh. Leta 1971 je dobila Srednja vas novo motorno brizgalno. Razen vaščanov so prispevali sredstva še krajevna skupnost Šenčur, družbenopolitične organizacije Šenčurja, občinska gasilska zveza Kranj, Zavarovalnica Sava, IBI Kranj in podjetje Central. Gasilci Srednje vasi dokazujejo vsak dan svojo visoko zavest in pripravljenost pomagati sokrajanom in drugim v nesreči. To so že nekajkrat potrdili. Razen tega pa radi popri? mejo tudi na drugih področjih vaškega življenja. Na nedeljski slovesnosti so se zahvalili vsem, ki so jim v 25 letih nesebično pomagali. Najstarejšim in najprizadevnejšim članom gasilskega društva pa so na nedeljskem občnem zboru podelili nagrade in priznanja. Duplje - Pred kratkim je bil v Dupljah občni zbor gasilskega društva, ki sodi med najprizadev-nejše v kranjski občini. Člani so pregledali dosedanje delo in razpravljali o težavah, s katerimi so se srečevali med dvema občnima zboroma. Med uspehi velja posebej omeniti drugo mesto pionirjev gasilcev na občinskem tekmovanju. Razpravljali pa so tudi o predlogu, da bi družbeno- Prizadevni gasilci iz Mavčič Mavčiče — Gasilci iz Mavčič so na zadnjem občnem zboru ugotovili, da so bili letos bolj delavni kot pretekla leta. Člani gasilskega društva so opravili več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur in s pomočjo krajanov, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij kupili novo vozilo ter precej prepotrebne opreme. Dobro so sodelovali s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami. Zato je več gasilcev prejelo priznanja. Mavčiški gasilci pa so še posebej veseli drugega mesta na občinskem tekmovanju gasilskih desetin. Toni politične organizacije vrnile dom gasilcev nazaj v upravljanje društvu. Ugotovili so, da bi bilo dom treba temeljito popraviti, vendar pa za popravilo ni denarja. Na zboru so ponovno izvolili za predsednika gasilskega društva Antona Rozmana. Sprejeli so tudi statut društva in razpravljali p programu prireditev ob 70-letnici društva, ki jo bodo praznovali junija prihodnje leto. J. Kuhar Anonimni preizkus znanja Jesenice — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini na Jesenicah bo v okviru dopolnilnega izobraževanja za vse poklicne voznike in amaterje organiziral anonimen testni preizkus znanja. Vozniki, ki se bodo prosto voljno odločili za preizkus, bodo reševali vprašanja s področja cestno prometnih predpisov. Organizatorji pričakujejo številen odziv v četrtek, 25. decembra, ob 16, uri v sejni dvorani skupščine občine. D. S. Vika Kranjec Dupljanske novice Kmalu bo minilo tri leta, ko je za/ čelo izhajati glasilo krajevne organizacije socialistične zveze Duplje . naslovom Dupljanske novice. Glas1' lo izhaja v nakladi 200 do 250 izv°' dov. Najprej ga je tiskala delavska univerza v Kranju, zdaj pa ga tisK Tiskarna inštituta Golnik. Ze na začetku izhajanja tf'aS''au0 je uredniški odbor dogovoril, da , izhajalo redno enkrat na mesec, bodo občane redno obveščali ° ^ stankih in stališčih družbenopoj* tičnih organizacij, krajevne skup nosti, delovanju društev in P<>d°°n*ij Svoj prostor pa imajo v glasilu tu učenci osnovne šole Duplje. .. Letos je izšlo le šest številk gla8*J5 Zaradi materialnih težav na,,"^0 glasilo ni izšlo vsak mesec. Z" "<)V r leto pa pripravlja uredniški 0(j praznično številko, v kateri oblju Ijajo Zanimivo branje in slik<>v prilogo. Ta številka, ki so jo ,nH.fj rialno podprli tudi nekateri obrtnj*j iz krajevne skupnosti (za kar se J1' uredniški odbor še posebej /,a , i ljuje), bo izšla 25. decembra. Naslednja številka pa ho izšla januarja Pr hodnjeleto, J. Kuhar mali oglasi • mali oglasi prodam rJ^gpdno prodam dobro ohranjen ^LEVIZOR. Rebolj Stane, Kranj, broška cesta 16. Prodam mlado KRAVO za meso Cerklje 7096 Prodam PRAŠIČA za zakol. Uvorje 28, Cerklje 7097 »r ^rod am PRAŠIČA za zakol, ^unc, Begunje 9 7098 Ugodno prodam skoraj novo, ^0-litrsko HLADILNO SKRINJO, ^ajuhova 11, Bled 7099 Prodam smrekove PLOHE. Mavčiče 54 7100 , Prodam črno-bel TELEVIZOR in k°mbinirano PEČ za kopalnico. Zarotnik, Naklo 213 7101 Prodam OMARO, KAVČ, žimni-kuhinjsko omaro in kredenco. Naslov v oglasnem oddelku. 7102 Poceni prodam skoraj novo PEČ na olje. Tenetiše 33, Golnik Prodam dve leti staro TELEVIZIJO GORENJE 900. Krožna ul. 6, *ranj, telefon 26-429 7103 Ugodno prodam večjo količino su-5lh trdih DRV. Poklukar, Bled, bleska 24 7104 Poceni prodam TELEVIZOR RR 1N1S. Hkavc, Cesta JLA 64, Kranj b 7105 . frodam JABOLKA - voščenke. pe- Žeje 11, Duplje 7106 Hrn am 1 kub- m hrastovih PLO-7,X • Kupim PRIKOLICO za fiat 750. N aslov v oglasnem oddelku. 7107 0 Prodam mlado KRAVO in TELI-49u za zakol, 250 kg težko. Virmaše s' škofja Loka 7108 presernovo gledališče t() ^KKK, 2.!. decembra, <>b 15. in 17. uri za I)VimV' Iskni Kranj - ('. Goldoni: SLUGA uyEH GOSPODOV; (),» I 5.30 v Trsteniku, ob 17. uri v Preddvoru - 't.tu'vn,> *<>!<> in oh 18.30 v Preddvoru za VVZ 1* Novak: PRAVUICA O MKZINCKU; Utk'^VM.r.,ls,,va; Ukfalf .' ~4 decembra, ob 1">. uri ta tovarno Si i li, ob 17. uri za Gorenjski tisk Kranj: MJGA DVEH GOSPODOV; MFTk-15''0 v Men«Su ~ JStreda: JANKO IN ',\'yV lutkovna predstava; I.u, ,Tl':K' 'r>- decembra, ob 15. uri za OŠ ■SHi','l:,n beljak Kranj, oli 18. uri za Komunalni Vls Krati,: SLUGA DVEH GOSPODOV; ^ZINCR1" 28 VVZ Klan|: ,,HAVU|rA 0 H J!1' f.5-30 na Jezerskem, ob M. uri v Kokri -• ""dinska: IGRA ZA POREDNEZE, lutkov-"4?Wd«tava; V»e predstave bo obiskal dedek Mraz. '^aja CP GIhs. Kranj, Ulita Mole J.'jadeja 1. Stavek: GP (Jorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Mlddaka pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in "Prava lista: Kranj, Mose Pijadeja '• - Tekoči račun pri SDK v Kralju številka 51500-«« 1-125»I - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Ur''dnik in uprava 21-1«», uredni* ■tvo 21-835, novinarji 21-Hf>0, malo-'»Klasni in naročniški oddelek 21 ->» *. - Naročnina: letna 140 din. Polletna 70 din, cena za 1 številko '••r>0 dinarja. — Oproščeno promet-n«'Kn davka po pristojnem mnenju »21-1/72. Prodam PRAŠIČA za zakol. Čirčice 17 7109 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šenk, Jezerska 24 7110 vozila Poceni prodam dobro ohranjen A MI 6 break, registriran do avgusta 1976. Golniška 34, Kokrica, Kranj 6945 Prodam osebni avto FIAT 1300, registriran in tehnično pregledan do 7. 9. 1976, za 7.000 din. Stane Zupan, Levstikova 10, Kranj 7111 Ugodno prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1965, motor zamenjan IRz, prevoženih 20.000 km. Ogled vsak popoldan od 18. ure dalje. Zevnikova 7 a, Orehek " 7114 Prodam STROJ od spačka in razne dele. Lackovič Joža, Podbrezje 131 7112 Prodam ZIMSKE GUME 600x12 in »feltno« za kadet. Retljeva 11, Čirčiče 7113 kupim KŽK KRANJ - TOZD KMETIJSTVO - VRTNARIJA Vrtnarija kupi RZENO SLAMO po dnevni ceni. Ponudbo sporočite na vrtnarijo Zlato polje, Kranj, Cesta JLA 11 a 7013 Kupim vzidljiv nerjaveč ŠTEDILNIK. Čop Samo, Hraše 5, Smlednik 7115 stanovanja V predmestju Kopra zamenjamo družbeno, trosobno STANOVANJE v novi vrstni hiši z garažo in vrtom za enako ali lahko tudi v malo starejši hiši, le da je dobro ohranjena, na Bledu, Radovljici ali vmes. Oddati ponudbe pod »Zamenjava« 6914 Na STANOVANJE sprejmem ženski od 20-40 let. Po delih prodam avto AMI 6. Bobovek 26, Kranj 7116 posesti Prodam HIŠO, primerno za obrt. Naslov v oglasnem oddelku 7117 Prodam dvosobno komfortno STANOVANJE, kletno sobo, garažo in lep vrt. Naslov v oglasnem oddelku 7118 Oddam GARAŽO v najem. Jezerska 11, Kranj 7119 GARAŽO oddam v Šorlijevem naselju. Ponudbe pod »Januar« 7120 zaposlitve INSTRUIRAM ANGLEŠČINO in NEMŠČINO od petega do osmega razreda. Ostale informacije dobite po telefonu 22-640 7121 prireditve NA SILVESTROVANJE v hotelu POŠTA JESENICE vas vabi ansambel PRAPROTNIK. Rezervacije v hotelu Pošta Jesenice, telefon 84-845 7019 OO ZSMS PRIMSKOVO - RESTAVRACIJA PARK prirejata SILVESTROVANJE z mednarodnim artističnim programom iz bara hotela LEV Ljubljana, 31. 12. 1975 v zadružnem domu na Primskovem s pričet kom ob 20. uri. Za ples bo igral ansambel TEKTITI. Vstopnina s konzumacijo 200 din. Bogata sil-vestrska večerja. Vstopnice v pred-prodaji v trgovini Živila v zadružnem domu na Primskovem in v Restavraciji Park Kranj 6957 OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TABOR 7122 izgubljeno Dne 19. 12. 1975 sem izgubil na poti od Stražišča do Kranja KOTNO KLOP in dva STOLA. Poštenega očividca, ki mi je mahal, prosim, da javi osebo, ki je robo odstranila s poti ali svoj naslov na postajo milice ali Slovenijales razstavišče, Kranj. Žnidar Franc, Vrečkova 2, Kranj 7123 Kranj CENTER 23. decembra araer. barv. vestem ZLATO IN WHISKYobl8. in 20. uri 24. decembra amer. barv. vestem ZLATO IN WHISKY ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. CS zgod. CASIM - MAŠČEVALEC IZ ZHOBE ob 20. uri 25. decembra amer. barv. CS zgod. CASIM - MAŠČEVALEC IZ ZHOBE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 23. decembra franc. barv. komed. PROMETNA ZMEDA ob 16., 18. in 20. uri 24. decembra angl. barv. grozlj. HUDIČEVI DVOJČICI ob 16., 18. in 20. uri 25. decembra amer. barv. ljub. DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 23. decembra angl. barv. grozlj. HUDIČEVI DVOJČICI ob 18. in 20. uri 25. decembra Šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. decembra Šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 18. in 20. uri 25. decembra ital. barv. vestem DANES MENI - JUTRI TEBI ob 18. in 20. uri Radovljica 23. decembra amer. barv. KVARTOPIREC ob 20. uri 24. decembra amer. barv. komed. POVAM-PIRJENI MILES ob 20. uri 25. decembra ital. barv. vestem LOS AMI-GOS ob 20. uri, amer. barv. pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 18. uri Bled 23. decembra amer. barv. pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri 24. decembra amer. barv. KVARTOPIREC ob 20. uri 25. decembra amer. barv. komed. POVAM-PIRJENI MILES ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 23. decembra franc.-ital. barv. drama ANGELSKE NUNE 24. decembra ital. barv. pust. VSTOPNICA ZA PEKEL Jesenice PLAVŽ 23. decembra danski barv. CS komed. AVTO CESTA V POSTELJI 24. decembra ital. barv. pust. RAZPOSAJENI Kranjska gora 24. decembra franc.-ital. barv. drama ANGELSKE NUNE Zlato in whisky V filmu Zlato in whisky se je režiserju Anthonvju M. Dawsonu posrečilo pokazati, kako se naredi nenavaden film, če se'že dobrega noče ali ne more. Nenavadnost seveda ni vedno tudi nova, in res, mnogo bolje nas je zabaval Peter Ustinov v vlogi starega gusarja, ki se je tudi po želji prikazal človeškim očem, ali pa tudi ne; bi i je namreč duh. Srečujemo se s staro temo, ki pa nam je še najbolj znana po knjigi Nevidni človek. Sam naslov filma je vzet po saloonu, ki se je sicer imenoval Zlato in duhovi, povedati pa hoče, da se v filmu mnogo razmišlja, in ubija, o (zaradi) skritega zaklada ter. da se igralci mučijo z zlivanjem neverjetnih ko-lnin whisk\m v sv;;jc grl;; Slab okus bi naj bil nasploh odlika tega dela, zabavati nas hoče predvsem s primitivno in vulgarno kinestezijo, čeprav je potrebno, po drugi strani poudariti, da sta bila glavna igrlaca. Tom Scott in Kred Harris, simpatična in tudi ljubka, zlasti tedaj, ko sta se trudila svoji kreaciji dvignili nekoliko nad poprečje. Nekakšen grob pristop h komiki sicer nudi nekoliko zabave nezahtevnemu gledalcu, toda veselo razpoloženje se hitro spremehi v dolgčas. S slabo montažo, nedodelanimi kadri in igro ad hock, je bilo onemogočeno celo nekaterim redkim detajlom vzbuditi v gledalcu širše asociacije — kot je recimo poanta filma: ponorčevati se iz legendarnih oseb divjega zahoda ter iz pionirskih časov nasploh. J. Pošt rak dežurni veterinarji OD 26. DECEMBRA 1975 DO 2. JANUARJA 1976 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za območje občine Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, SP. trg 29, telefon 60-053 za območje občine Škofja Loka; COP Boris, dipl. vet., Lesce, Dacar-jeva 5, telefon 75-606 za območje občin Radovljica in Jesenice. V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službeo: tel. 25-779 na ZVZG Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen). Tragično je preminil Samo Pičulin učenec 1. razr. Gostinske šole na Bledu Pogreb pokojnega bo v torek, 23. decembra, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Šolski center Radovljica Radovljica, 22. decembra 1975 LJUBLJANSKE t ir n—ii—i i n ~ii—i rzzziczzz] OPEKARNE # INDUSTRIJSKA PRODAJALNA LJUBLJANA CESTA NA VRHOVCE 2 TELEFON ™ 61-965 61-805 graditelji! NUDIMO VAM APNO V VREČAH CEMENT STROPNI ELEMENTI »MAP« 03330 OPEČNE IZDELKE VSEH VRST IN OSTALI GRADBENI MATERIAL SEJEMSKI POPUST tmunrTnin* MODULARNI BLOK PREGRADNI BLOK MONTA STROPNIKE POROLITE OBIŠČITE NAS INFORMACIJE IN NAROČILA ZA GORENJSKO SMOLEJ ANDREJ lllll KRANJ OPREŠNIKOVA ULICA IS NA KLANCU Kranj ima NAJVEČJO IZBIRO DARIL oblačila, perilo, pletenine, krzno, modni dodatki, nogavice, ure, kozmetiko, fotomaterial, igrače DEDEK MRAZ, pohiti z nakupi 5-4Q% IMIŽJE CEIME ! išši 1 NA RAZPRODAJI POHIŠTVA SPALNICE — REGALI — SEDEŽNE GARNITURE — KUHINJE uniiesi r—»ooprto non-stop \J PRODAJI ŠE GOSPODINJSKI APARATI - SVETILA - TALNE OBLOGE - PREPROGE - TELEVIZORJI U HI UGODNI KREDITI - BREZPLAČEN PREVOZ DO30km @lesxiina, KRANJ-PRIMSKOVO Divjaštvo brez primere Kar težko je verjeti, da sploh more priti do takega dogodka, ki sedaj čaka na razplet pred občinskim sodiščem v Kranju. V zajetnem spisu so izjave prič, osumljencev in oškodovancev o dogodku, nad katerim nekateri še sedaj zmajujejo z glavo, marsikoga pa bo potem, ko se bo zadeva docela razjasnila pred sodiščem, še nekaj časa pošteno bolela glava. Začelo se je 14. novembra letos nesreče Smrtna nezgoda kolesarja V petek, 19. decembra, nekaj pred 20. uro se je med Sp. Brnikom in Lahovčami pripetila huda prometna nesreča. Kolesar Jože Dobnikar (roj. 1908) iz Vopovelj se je peljal proti Sp. Brniku. Za njim je v osebnem avtomobilu pripeljal Štefan Pogačar (roj. 1909) iz Radovljice, ki je zaradi neprimerne hitrosti prepozno opazil kolesarja; s prednjim odbijačem je zadel kolesarja, da mu je padel na pokrov motorja, od tam pa na cesto, kjer je obležal mrtev. Avtobus zadel pešca V soboto, 20. decembra, ob 20.40 se je na Koroški cesti v Kranju med Polico in Zlatim poljem pripetila huda prometna nesreča. Samo Piču-lin (roj. 1959) iz Kranja je hodil po desni bankini skupaj še z enim pešcem proti Kranju. Za njima je preveč po desni pripeljal avtobus, ki ga je vozil Franc Jelene (roj. 1944) iz Dupelj, ki je Pičulina zadel, da ga je vrglo s ceste. Poškodbe ponesrečenca so bile tako hude, da je med prevozom do ZD Kranj umrl. Zdrsnil s ceste V soboto, 20. decembra, nekaj po 13. uri se je na magistralni cesti na Drulovki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Antun Sabljak (roj. 1935) iz Zagreba je peljal proti Ljubljani. V bližini Drulovke je prehiteval neki osebni avtomobil, pri tem pa ga je zaneslo v desno na ban-kino, nato pa je še zdrsnil s ceste. V nesreči sta bili sopotnici v avtomobilu lažje ranjeni, škode na vozilu pa je za 30.000 din. Neprimerna hitrost V soboto, 20. decembra, nekaj pred 15. uro, se je na lokalni cesti Brezje —Črnivec pred podvozom pod magistralno cesto pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Rogelj (roj. 1951) iz Polja pri Zagorju je peljal po lokalni cesti in ko se je bližal podvozu, je opazil pred seboj dve ženski, ki sta hodili po desni strani ceste. Voznik ju je hotel prehiteti po levi, vendar ga je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo v desno, tako da ju je zadel. Obe sta padli, pri tem pa se je Tončka Finžgar (roj. 1944) z Zg. Bele hudo ranila in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. Pritekel pred avtobus V ponedeljek, 22. decembra, ob 5.40 se je na Cesti železarjev pred jeseniško Železarno pripetila huda prometna nesreča. Viatorjev avtobus, ki ga je vozil Miro Peljhan (roj. 1948) iz Rodine je peljal proti Plavžu. Ko je vozil mimo železarne, mu je z desne strani s stopnic pritekel pred vozilo Milan Devic (roj. 1929) z Jesenic, zaposlen v Metalni Maribor. Voznik avtobusa zaradi prekratke razdalje ni mogel storiti ničesar in je pešca zadel. Devic je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je med prevozom v bolnišnico umrl. L. M. Obiščite nas paviljon •e — zadovoljni boste prepričajte Na novoletnem sejmu v Kranju od 17. do 26. decembra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo kern stanko, kranj, partizanska 5. pred polnočjo, končalo pa približno ob pol drugi uri zjutraj. Takega pretepa in pa dogodka, ki je pretepu sledil, Šenčur že dolgo ni doživel. Da je bilo presenečenje vseh, ki so poslušali ali celo gledali, kaj se je tisto noč dogajalo sredi Šenčurja, zelo veliko, je razumljivo; da pa je trajalo skoraj dve uri, preden so obvestili milico, je pa že težje razumljivo. Kaj se je torej dogajalo? V petek, 14. novembra, zvečer je bila v posebni sobi gostilne Pri Jožu v Šenčurju fantovščina, na kateri se je zbralo kar precej mladih, ki so pomagali jemati slovo od samskega stanu bodočemu ženinu. Večer je minil mirno, tudi drugi gostje v točilnici so bili mirni, skratka, vzdušje je bilo običajno. Med gosti v točilnici sta za mizo sedela tudi Slavko Birkić in Miro Čirjak, doma iz Dalmacije, kasneje pa je k njima prisedel tudi Mladen Kruneš. Vsi so doma iz Dalmacije, Birkić in Kruneš pa že od maja stanujeta v Šenčurju skupaj z drugimi delavci, zaposlenimi pri Vodnem gospodarstvu Kranj. Trojica se je mirno ob kozarcu merlota pogovarjala. V drugem kotu točilnice pa so pri neki mizi igrali šah. Čez čas sta se šahista presedla k mizi, kjer so sedeli Dalmatinci. Igro je stoje opazoval Andrej Lanišek iz Predoselj, ki je bil prej v posebni sobi na fantovščini. Nenadoma je brez vzroka Lanišek pograbil nekaj šahovskih figur in jih vrgel v glavo mirno sedečemu Slavku Birkiču. Presenečeni Birkić je vprašal, zakaj mu meče šahovske figure; namesto odgovora pa mu je Lanišek vrgel v glavo še šahovsko desko, nato pa ga je še udaril z roko. Birkić se je seveda branil in je udarec vrnil. Zdaj so se v pretep vmešali še drugi; štirje so takoj priskočili na pomoč Lanišku in se spravili nad Birkića, lotili pa so se tudi njegovega prijatelja Kruneša. V zmedi je Birkiću uspelo pobegniti iz gostilne, Čirjaku je to uspelo že takoj v začetku pretepa, tako da so se fantje lahko znašali le nad Krunešem. Pretep se je nadaljeval še pred gostilno. Birkić je tekel domov v Struž-nikovo pot 24, kjer stanuje z drugimi sezonskimi delavci. Šen-čurski fantini, ki jim ta pretep ni bil dovolj, so se odpravili za njim in med potjo bunkali še Kruneša. Birkića je skrbelo zanj, zato je naprosil sodelavce naj gredo Krunešu na pomoč. Ko pa so stopili iz hiše, so videli, da je Šenčurjanov, ki jim je zavrela kri, preveč in so se raje zaklenili v hišo, čeprav je bil Kruneš še zunaj. Njihov strah je bil razumljiv, saj se je pred njihovo hišo zbralo kakih 20 fantov, oboro- ženi so bili s koli in latami, ki so jih lomili z bližnje ograje. Hišo so obkolili in ob vpitju, da je treba stanovalce pregnati, vreči nanje bombe, politi z bencinom in zažgati, poslati nazaj v Bosno in ob drugih žaljivkah, se je začel pravi napad. Napad ni pretirana beseda, saj je ostalo" na »bojišču« za več samokolnic debelega kamenja. Fantje so se namreč hiše lotili s kamenjem, razbili vsa stekla na oknih, tako da je debelo kamenje letelo v notranjost hiše. Delavci so se pred kamnito točo umaknili na podstrešje. Ko pa so »jezni mladeniči« to ugotovili, je kamenje začelo leteti tudi na streho, da se je razbilo kakih 100 strešnih opek. Prestrašeni delavci, med njimi je bila tudi njihova kuharica, so se pred kamenjem zaščitili kakor so vedeli in znali in čakali, kdaj bo nerazumljivo početje Šenčurjanov ponehalo. Vpitje in razgrajanje je zbudilo tudi sosede, prestrašeni otroci so jokali, vendar pa ni upal nihče ničesar storiti. Fantini pa z razdejanjem, ki so ga povzročili od zunaj, še niso bili zadovoljni: od bližnjega gospodarskega poslopja so privlekli 4 metre dolg »ploh« in z njim vlomili v zaklenjena vhodna vrata. V hiši so se znesli nad skoraj novim radijskim sprejemnikom Savica in ga popolnoma razbili, poškodovali štedilnik, podrli stopnice, ki vodijo na podstrešje, razmetali v spalnici osebne stvari delavcev, skratka, znesli so se nad vsem, kar jim je prišlo pod roko. Po kaki uri so se divjanja naveličali in odšli, tako da so miličniki, ki jih je vendarle nekdo obvestil, nekaj po pol drugi uri zjutraj pred gostilno našli le še majhno skupinico. Zadeva se bo torej razpletla pred občinskim sodiščem v Kranju. Miličniki oddelka milice Cerklje so napisali ovadbe za 17 mladih fantov, ki so se brez vzroka znesli nad mirnimi občani in divjaško razdejali njihovo stanovanje. Okoliški stanovalci so vedeli povedati, da so stanovalci na Stružnikovi poti 24 mirni ljudje, ki niso nikomur skrivili lasu; najbližji sosedje so vedeli zanje, če so včasih zaslišali kako dalmatinsko pesem. Škodo, ki so jo fantini napravili Vodnemu gospodarstvu Kranj, ki ima hišo v najemu, so ocenili na skoraj 8000 din. Osumljenci, nekateri med njimi so bili zaradi kršitev javnega reda im miru že kaznovani, se bodo morali zagovarjati zaradi več kaznivih dejanj, tako poškodovanja tuje stvari, kršitve nedotakljivosti stanovanja, nasilniškega obnašanja na javnem mestu, zbujanja narodnostne nestrpnosti in morda še česa. L. M. iff Samo razbito vetrobransko steklo je malenkost v primerjavi, kakšen bi bil videti ami 8, če bi priletel na cesto; tako pa gaje zadržala stara zarjavela, a še vedno trdna ograja, ki obdaja kranjsko sejmišče. - Foto: ing. Tone Oman ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Franceta Porente Tajnetovega ata z Brega se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, g. župniku, pevcem, gasilcem in vsem, ki so darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinova France in Vinko ter hčerki Francka in Ivanka z družinami, bratje in sest rti Breg ob Savi, 14. decembra 1975 NOVOLETNI POPUST 15% od 10. do 31. decembra 1975 V PRODAJALNAH Slovenija avto MOTORNA KOLESA TOMOS DVOKOLESA TOMOS PARTIZAN UNIS ROG OTROŠKA KOLESA ŠPORTNA KONFEKCIJA LAMO MOTORJI Slovenija [^^j Ljubljana, Vošnjakova 14 Krško, Cesta krških žrtev 53 Koper, Nazorjev trg 5 Domžale , Ljubljanska cesta 83 3\ftO Slovenske Konjice, Prevrat 7 "W w KRANJ, Titov trg 1 JESENICE, M. Tita 28 Vrhnika, Jelovškova 6 Maribor, Grajska ulica 7 Graditelji! Na novoletnem sejmu v Kranju od 17. do 26. decembra vam KRANJSKE OPEKARNE KRANJ nudijo vse vrste opečnih in betonskih izdelkov s 5-odstotnim posebnim novoletnim popustom. Izkoristite vse prednosti, ki jih ima opeka pred ostalimi materiali in zidajte z najbolj preizkušenim materialom, to je opeko. Informacije in naročila sprejemamo v komerciali Kranj, Na Skali 5, tel. 22-763 in na novoletnem sejmu. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Po želji kupca dobavimo opeko z našim prevozom. Potrošniki Gorenjske! V času novoletnega sejma v Kranju od 17. do vključno 26. decembra 1975 vas vabi Mercator TOZD Preskrba Tržič v svoj razstavni paviljon v hali A. Po izredno ugodnih cenah si boste lahko nabavili vse vrste pohištva in akustike v črno-beli in color tehniki. Možnost nakupa na potrošniška.posojila do 2 milijona din s 15 % pologom pri nakupu pohištva, za ostalo 20 % pologa brez porokov, brezplačna dostava na dom. Poleg tega pa vas vabimo tudi v našo dobro založeno blagovnico v Tržič, katera ima v času novoletnega sejma enake novoletne popuste in ugodnosti. Ne zamudite ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator v svojem p»vi" ljonu v hali A in v blagovnici Tržič. Mercator Ugodnosti nakupa pri Mercator ju so: posebni sejemski popust od 5 do 10 % TRGOVSKO PODJETJE murka obvešča cenjene kupce, da bodo vse poslovalnice v Lescah, Radovljici, in na Bledu v SOBOTO, dne 20. in v SOBOTO, dne 27. decembra odprte neprekinjeno od 7. do 18. ure Izkoristite možnost novoletnih nakupov v poslovalnicah murke Petričevih 16:13,8 Na sobotnem internem mitingu kranjskih plavalcev se je ponovno izkazal kranjski olimpijski kandidat Borut Petrič. Borut je v svoji disciplini 1500 m s časom 16:13,8 postavil novo absolutno znamko SFRJ. Nov rekord pa je postavil tudi na vmesnih 800 m z 8:37,5. Če primerjamo Petričev novi rekord 16:13,8 z najboljšim v Evropi 15:54,6, se vidi, da ni več daleč dan, ko se bo še ne štirinajstletni — dopolnil jih bo 28. decembra — Kranjčan vpisal tudi med evropske rekorderje. -dh Našim alpincem ne gre in ne gre Košarkarska vrsta JLA najboljša V telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju sta bila kasarna Staneta Žagarja iz Kranja in košarkarski klub Triglav v počastitev dneva JLA organizatorja kvalitetnega košarkarskega turnirja. Nastopile so košarkarske vrste obeh organizatorjev, ljubljanske Jezice in ioškega Kroja. Prvo mesto so si z dobro igro prisvojili košarkarji kranjske garnizije, saj so v finalni tekmi premagali domačega slovenskega ligaša. Izidi: JLA : Kroj 71:48 (36:28), Triglav : Jezica 56:48 (33:27), Jezica : Kroj 65:59 (30:29), Triglav : JLA 82:84 (38:34, 76:76). Lestvica: JLA 2 2 0 155:130 4 Triglav 2 1 0 138:132 2 Jezica 2 10 113:115 2 Kroj 2 0 2 107:140 0 -dh Najboljši alpski smučarji so v soboto in nedeljo tekmovali v znanem avstrijskem smučarskem središču Schladming v smuku in slalomu. Tretji letošnji smuk nam je prinesel spet veliko presenečenje. Povsem nepričakovano je zmagal mladi kanadski smučar Irvin. Irvin je postal tako tudi najuspešnejši smukač letošnje sezone, saj je osvojil točke v vseh treh smukih. Največji favorit Avstrijec Franz Klammer je ponovno zatajil, kajti osvojil je šele četrto mesto. Prijetno pa je presenetil Eberhard, ki je bil drugi in premagal mnogo veliko bolj znanih tekmovalcev. Od naših je nastopil samo Pa-šovič in po pričakovanju zasedel 44. mesto od 48 tekmovalcev, ki so prišli na cilj. Sicer pa je bil smuk zelo hiter, saj so enemu tekmovalcu pri merjenju hitrosti namerili hitrost 132km/h. REZULTATI: 1. Irvin (Kanada), 2. Eberhard (Avstrija), 3. Plank (Italija), 4. Klammer (Avstrija), 5. Russi (Švica). V slalomu so avstrijski navijači končno le slavili. Po izrednem boju je zmagal domačin Hinterseer pred Stenmarkom in Grosbm. Po prvi vožnji je vodil Stenmark pred Tho-nijem. V drugi vožnji pa je Stenmark vozil malo slabše in padel na drugo mesto, kljub temu pa je obdržal vodstvo v svetovnem pokalu. Italijan Piero Gros pa je letos abo-niran na tretja mesta. Kar šestkrat je bil letos že tretji, čeprav je Schladmingu kazalo da bo zmagal. V drugi vožnji je namreč imel najboljši vmesni čas, vendar je malo pred koncem naredil majhno napako in pristal na tretjem mestu. Naši smučarji spet niso izpolnili pričakovanj. Od naših se je uvrstil samo Gašperšič, ki je bil 35. Vsi ostali naši smučarji so odstopili. Križaj, ki je startal v tretji jakostni skupini, je začel odlično, vendar je že pred mer- Cestno podjetje in Ikos presenetila . Končano je tekmovanje v letošnji Slndikalni vaterpolski ligi. Prvak je vrsta Tekstilindusa, ki je v vseh osmih kolih oddala le točko in tako °rez izgubljenega srečanja na prvem mestu nasledila lanskega zmagoval-Ca Prosveto. Le-ti so v letošnjem tekmovanju drugi pred Zdravstvenim domom in Iskro. Najprijetnejše Vsi občinski naslovi igralcem NTK Lesce Radovljica — Zveza telesnokul-turnih organizacij Radovljice je v nedeljo, 14. decembra, organizirala v dvorani TVD Partizan Radovljica občinsko člansko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvoji-ce- Na prvenstvu, ki je bilo dobro ?r8anizirano, je nastopilo 60 članov ln članic. Največ uspeha na prvenstvu pa so dosegli igralci in igralke namiznoteniškega kluba Lesce, ki so osvojili občinske naslove v vseh kategorijah. ft Rezultati — moški: posariiezno: 1. "nrazin (Lesce), 2. Praprotnik [•Mošnje), 3. Eržen (Podnart); žen-J*e: posamezno: 1. Melihen (Lesce), g Tripunovič (ŠC Radovljica), 3. oešter (Podnart); moške dvojice: 1. Vida-Vrhunc (Lesce), 2. Praprotnik-[^"alj (Mošnje), 3. Potočnik-Urh Mošnji-); ženske dvojice: 1. Dobri-•a-Melihen (Lesce), 2. Tripunovič-^tojanoviČ (SC Radovljica), 3. Beš-ler-Vidic (Podnart - Lesce). L. Matjašič presenečenje je moštvo Cestnega podjetja in Ikosa. V obeh ekipa so namreč nastopili igralci, ki so prej le gledali vaterpolsko igro. Pravila tekmovanja so bile namreč tak . da so za ekipe lahko nastopili le neaktivni igralci. Razveseljivo je, da je bila v šestintridesetih srečanjih le ena tekma predana, kvaliteta in borbenost pa je bila kljub temu, da so nekateri igrali vaterpolo nasploh prvič, na dokaj visoki ravni. V zadnjem kolu je Zdravstveni dom imel precej dela, da je ugnal Savo, Tekstilindus pa Planiko. Prosveta je dobila srečanje z Ikosom, Cestno podjetje pa z Gorenjskim tiskom. Izidi: Zdravstveni dom : Sava 2:1, Tekstilindus : Planika 4:2, Prosveta : Ikos 4:3, Gorenjski tisk : Cestno podjetje 1:3, Iskra Zdravstveni doni 3:4. Lestvica: Tekstilindus Prosveta Iskra Zdravstveni dom Cestno podjetje Ikos Sava Gorenjski tisk Planika 8 7 1 041 8 6 0 2 42 8 4 2 2 28 8 4 1 3 25 8 4 1 3 20 8 2 2 4 19 8 3 0 5 22 8 1 1 6 15 8 10 7 7 :17 15 :19 12 :33 10 :22 9 :19 9 :20 6 :27 6 :36 3 :36 2 Najboljši strelci: Štromajer (Tekstilindus) 13, Naglic (Iskra) 12, Kadjenovič (Sava), Skubic (Tekstilindus), Raušel (Cestno podjetje), Konc (Prosveta), 9, Petrič, Klemen-čič (oba ZD) 8, Sajovic (Gorenjski tisk in Brinovec (Prosveta) 7. -dh šport med vikendom ODBOJKA — V II. zvezni ligi ho Bejei gladko izgubili na Kavnah n Pužinarjem ■ 0:3. V republiški ligi pa seje končal prvi del prvenstva. Jesenski prvak je Bovec, "t'Henice pa so osvojile 6. mesto. Prav tako se je končalo tudi tekmovanje v ženski r*'PuhliAki ligi, kjer je prvo mesto osvojil Fuzinar, Jeseničanke pa so pristale na K. niestu. V prihodnjem kolu l><> Hled doma igral s Savo. SMUČARSKI TEKI - Smučarski klub Radeč r je v nedeljo organiziral meddrust evnu tekmovanja, kjer i<- nastopilo več k"t 180 tekmovalcev. Zlasti je i>ii zanimiv nastop članov, ■ l' 1 I« prt Kranjčan Maks Jelene premagal Filipa Kalana V posameznih kal i-gnrijah so bili najboljši mlajši pionirji I Struni (Alples), mlaji* pionirki- 1 Droboič (Ih.nii. itarejši pio nirji: 1 H. Minuli, 't. Justin (Jesen ml. M ,11 tjŠ4 |........k<- 1 I Vi ov-M-k (Dol I, mla jm mladinci: 1» Podlogar ((iorje). mlajše mladinke: 1 .lelnvčan (Triglav ), starejši mladinci: l.Cvajnt-r ""impiia i, 1 .1'od logai Mlorjel, st arejše mladinke: 1 M. Mirnih (Olimpijal. 2 l-'ist.i | Ti i B«lv), ČUnic*; 1 Kordei (Triglav), člani: 1. Jelene, 1. Kalan, 3. Tajnikar, mlajši člani: 1 Djurii i i (Jesenice) ALPSKO SMUČANJE - V Kranjski gori je bila tekma v veleslalomu za kategorizacijo cicibanov in cicibank. Med cicihankami je zmagala Kunčeva (Jesenice), "led cicibani pa Naglic (Jesenice). Na Soriški planini je bilo spet dvoje tekmovanj. V soboto je bil slalom /.a mlajše mladinec in mladinke. Med mladinkami je zmagala Oblakova (Transturist), med mladinci pa Oberstar (Olimpija). V nedeljo pa je bilo tekmovanje za kategorizacijo mlajših pionirjev in pionirk. Pri pionirkah je zmagala Porenta (Transturist), med Pionirji pa Jakopin (Akademik). SMUČARSKI skoki n., 86 m pkakalnici i Planid je bila druga htbirna tekma "iladjiirev /a sestavo repie/eiilatiee, ki bo nastopila na turneji treh detel Vrstni led; st. '•iladiiui i Demšar (Krile), 2. Anlel 3. Berčič, t Bantan (vai Ilirija), (J, Velikonja (Ceven), * Pinigar (Triglav), 8, Zelnik (Triglav); mlajši mladimi: t Tepat, -' Maji. 3. BranuJa (vsi "irija). i Benedik (Triglav), & Biijak (Triglav), 9. Prešeren (Jesenice), i<> Globočnik (Tri Klav) HOKEJ - Na Jeseni« ah se je v nedeljo končal mednarodni turnir, kjer je proti Pričakovanju zmagal novinec češke /vezne lige Ingstau. Jeseničani so osvojili I. '»'• zadnje mesto. jenjem vmesnega časa naredil napako in odstopil. REZULTATI: 1. Hinterseer (Avstrija), 2. Stenmark (Švedska), 3. Gros (Italija), 4. Neureuther (ZRN), 5. Radici (Italija). Vrstni red za svetovni pokal je naslednji: 1. Stenmark (Švedska) 66 točk, 2. Gros (Italija) 60, 3. Irvin (Kanada) 47, 4. Hinterseer (Avstrija) 47, 5. Klammer (Avstrija) 36, 6. Plank (Italija) 35, 7. Roux (Švica) 32, 8. Thoni (Italija) 31, 9. Russi (Švica) 29, 10. Good (Švica) 28, itd. Naslednje tekmovanje za svetovni pokal za moške bo od 4. do 5. januarja V Garmisch-Partenkirchnu (ZRN). Smučarji bodo tekmovali v slalomu in smuku, za svetovni pokal pa se bo štela tudi kombinacija. Našim tekmovalcem, ki v začetku sezone niso imeli veliko uspeha, želimo v prihodnjem letu več uspehov. F. P. Večja proslava ob 50-letnici Na minulem rednem zasedanju izvršnega odbora Občinske strelske zveze Kranj, ki so mu prisostvovali tudi delegati strelskih družin kranjske občine, so kritično ocenili delo te športno rekreativne organizacije in sprejeli nova pravila in program dela za tekoče leto. Ugotovili so, da je bilo delo v preteklem letu dokaj plodno, čeprav so pri tem imeli izredno slabe pogoje za svoje delo. Na prvo mesto prav gotovo sodi pomanjkanje denarja, kvalitetnega orožja in streliva ter ne nazadnje tudi prostora, kjer bi strelci lahko razvijali svojo dejavnost. Ne glede na to pa so strelci kranjske občine dosegli izredno lepe uspehe, saj jih pogosto srečujemo tudi na pomembnejših republiških in zvez«-nih tekmovanjih pa tudi na mednarodnih nastopih. Kakšni bi bili šele njihovi uspehi, če bi imeli enake pogoje kot jih imajo strelci v nekaterih drugih mestih. Na zasedanju so na skromen način proslavili tudi 25-letnico izgradnje osrednjega strelišča v Kranju. Načrte zanj je pripravil takratni Okrajni strelski odbor Kranj, otvoritev pa je bila napovedana za jesen leta 1955, torej pred dvajsetimi leti. Predvidevali so, da bo v celoti zgrajen v petih letih. Zanimivo pri tem je, da so se izgubili v tem času načrti in tako kranjski strelci strelišča nimajo niti na papirju. Prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar je bila v Kranju ustanovljena prva slovenska strelska družina zato so na zasedanju sklenili, da bodo ta zlati jubilej kar najbolj slovesno proslavili, če bodo na voljo tudi finančna sredstva, in sicer podobno tako, kot ob 30-letpici, ko je na veliki paradi sodelovalo prek tri tisoč strelcev in strelk iz Kranja in ostalih predelov Gorenjske. Zanimivo pri tem je, da je še nekaj živečih ustanovnih članov, še bolj pa je zanimivo, da je ustanovni član Stane KOŠNIK iz Kranja vseh petdeset let aktiven strelec in pri tem opravlja še vrsto drugih odgovornih funkcij v tej strelski organizaciji. Med te sodi tudi Boris Ziherl, saj je precej pozornosti posvetil temu športu, pred dvajsetimi leti pa je ku-moval tudi praporu Strelske družine Franc Mrak iz Predoselj in tako ves čas spremlja tudi delo te družine, ki sodi med aktivnejše na Gorenjskem. -an Pregled dela na Kokrici Na občnem zboru športnega društva Kokrica so ugotovili, da se je dejavnost društva od njegove ustanovitve razširila nad vsemi pričakovanji. Tudi letos so izvrstno organizirali vrsto prireditev kot npr. kolesarsko dirko za Dežmanov memo-rial, športni teden ob krajevnem prazniku, nogometno tekmo ženskih ekip itd. Najbolj aktivna je bila nogometna sekcija. S predzadnjega mesta V prejšnji sezoni se je pomaknila na drugo mesto v gorenjski ligi, l. razred. Pridobila pa je tudi novo tiogometno igrišče. Na zborovanju so sprejeli program /a leto 1976, kije zelo obširen. Delovnim organizacijam, ki so materialno podprle dejavnost društva, in najbolj delovnim posameznikom SO podelili spominske plakete. Zborovanj« pa so zaključili s predvajan jem barvnih filmov, ki so nazorno ilustrirali delovanje dru-*tva^.....• . - U. Vrliniek KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽIŠČE ZMAGALA - Telesnokulturna skupnost kranjske občine je organizirala kegljaško tekmovanje moških in ženskih ekip krajevnih skupnosti. Organizatorju se je prijavilo 80 šestčlanskih moških in štiričlanskih ženskih ekip s skupno 486 tekmovalci. Predtek-movanja so bila na kegljiščih Benedik v Stražišču, Simon Jenko na Podreči, Gorjanc v Hotemažah in Bohinc v Cerkljah, finalno tekmovanje pa v soboto, 20. decembra, na kegljišču kegljaškega kluba Triglav v Kranju. Med ženskimi ekipami krajevnih skupnosti so bile najboljše tekmovalke Planine, Huj in Čirčič. Druga je bila ekipa krajevne skupnosti Vodovodni stolp, tretja je ekipa Mavčič. Med posameznicami je bila najuspešnejša Justi Rozman, tekmovalka ekipe krajevne skupnosti Planina — Huje — Čirčiče. Med moškimi ekipami so bili najboljši kegljači krajevne skupnosti Stražišče v postavi Franc Tiringer, Jože Ješe, Marjan Šiler, Jože Turk, Janez Potočnik in Milan Jereb. Vsakemu tekmovalcu je bilo na voljo 100 lučajev. Stražiška ekipa je dosegla s 3053 podrtimi keglji rekord kegljišča Triglava! Povprečje na tekmovalca dosega kar 509 kegljev. Jereb, Tiringer in Ješe so podrli 582, 553 in 521 kegljev. Druga je bila ekipa krajevne skupnosti Vodovodni stolp, tretja pa ekipa skupnosti Mavčiče. Na fotografiji moška ekipa krajevne skupnosti Stražišče. (jk) — Foto: F. Perdan Tri ekipe v ospredju Komisiji za plavanje in rekreacijo pri TKS Kranj sta bili v zimskem bazenu organizatorici plavalne štafete 25 X 25 m. V letošnjem drugem tovrstnem tekmovanju je od lanskih 15 ekip letos nastopilo le 7. Na startu smo namreč pogrešali ekipe Iskre, Save, Tekstilindusa, Projekta, kranjskih osnovnih šol ter drugih, vseeno pa je kljub temu nastopilo 175 plavalcev. Rezultati: 1. Vodovodni stolp I (Malavašič, Ćermelj, Kuhar, Vidic, Farčnik, Podveršček, Vukanac, Hribar, Maržič, Filipčič. Torkar I, Puhal', Rot, Balderman, Jakovec, Erlah, Naglic, Bogataj I, Šparovec Torkar II, Kompare I, Kompare II, Mihelič, Bogataj II, Česen, Cigler) 5:59,1, 2. Gimnazija 5:59,9, 3. Vodovodni stolp II 6:53,8, 4. OŠ Simon Jenko 6:49,5, 5. Tekstilni center 7:08,1, 6. OS France Prešeren 7:29,5, 7. Planika 7:53,8. -dh Vzg. zavod II. 3 1 2 73:110 2 S.Jenko 4 1 3 86:124 2 J.B.Tito 4 1 3 73:167 2 Pos. OŠ 3 0 3 40: 91 0 Izven konkur. Vzg. zavodi. 4 3 1 145: 79 6 -bb Tudi letos zimsko prvenstvo Gorenjske v košarki Medobčinska košarkarska zveza Gorenjske tudi letos organizira zimsko prvenstvo članskih ekip. Za tekmovanje se je prijavilo enajst košarkarskih ekip, ki bodo tekmovale po že ustaljenem liga tekmovalnem sistemu. Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah, finalni del tekmovanja pa je predviden za drugo polovico meseca marca v prihodnjem letu. - 1. kolo: Veriga : Plamen, Kr. gora : TriglavA, Radovljica : Trhle veje, Sava B : Šenčur, Triglav B : Kokrica, Krvavec pa je bil v tem kolu prost. -bb Skoki v Besnici Pionirji skakalci kranjskega Triglava so imeli v nedeljo na 25-me-trski skakalnici v Besnici drugo tekmo za klubsko prvenstvo. Rezultati — mlajši pionirji: 1. Zvone Bernard 176,0 (16,5, 16), 2. Krištof Gašpirc 171,2 (15, 15,5), 3. Roman Beton 164,5 (15, 15,5), 4. Aleš Bogataj 158,0 (15, 15), 5. Dušan Šilar 155,0 (15, 14,5), starejši pionirji: 1. Andrej Ropret 186,5 (17,5, 17), 2. Rajko Stare 171,0 (16,5, 15,5), 3. Stane Martinjak 167,5 (15,5, 15,5), 4. Rado Šimno-vec 163,0 (15, 15), 5. Marko Rogelj 161,0 (15,5,15). J. J. Uspeh gorenjskih moštev Tri gorenjska moštva so v zahodni skupini slovenske moštvene šahovske lige letos dosegla že lepe uspehe. Moštvo šahovskega društva Lesce je OSVOJilo pivo mesto, moštvo -Jesenic je bilo tretje, moštvo šahovskega društva Borec iz Kranja pa je osvojilo pet o mesto. Starejše pionirke začele Preteklo soboto so s tekmovanjem v občinskem pionirskem košarkarskem prvenstvu pričele tudi starejše pionirke. V tej kategoriji letos nastopa sedem ekip. Svojih ekip nista prijavili le OŠ Stanka Mlakarja iz Šenčurja in Matije Valjavca iz Preddvora. Izidi 1. kola: J. B. Tito : F. Prešeren 16:15 (10:9), D. Jenko : S. Jenko I. 15:11 (5:6), S. Jenko : F. Prešeren 35:10 (14:2), D. Jenko : J. B. Tito 32:11 (16:2), L. Seljak : S. Žagar 26:4 (14:2), S. Jenko II. : L. Seljak 4:44 (2:33), S. Žagar, : S. Jenko II. 18:6 (7:6). Po prvem kolu sta v vodstvu ekipi OŠ L. Seljaka in D. Jenka s po dvema zmagama pred prvo ekipo OŠ Simona Jenka. -bb Šesterica za Intersport turnejo izbrana S tretjo tekmo naših najboljših skakalcev, ki je bila v nedeljo v Planici na 90-metrski skakalnici, je bila na osnovi treh preglednih tekmovanj izbrana naša reprezentanca, ki bo nastopila od 30. decembra do 6. januarja na tradicionalni novoletni skakalni turneji, kjer je vsako leto zbrana vsa svetovna elita. Letošnja prireditev Intersport bo nedvomno izredno huda, saj se bodo posamezniki borili za olimpijske vrste posameznih dežel. Našo reprezentanco bodo sestavljali na novoletni turneji naslednji skakalci: Norčič, Demšar, Štefančič, Dolhar, Mlakar in Loštrek. V zadnjih dveh tekmah, ki sta bili v soboto in nedeljo, je bil naslednji vrstni red: sobota: 1. Norčič (Triglav), 2. Loštrek (Logatec), 3. Demšar (Jesenice), 4. Dolhar (Ilirija), 5. Mlakar (Logatec), 6. Zupan (Jesenice), 7. Pudgar (Crna), 8. Blaznik (Ilirija), 9. Štefančič (Jesenice), 10. Križaj (Ilirija), 11. Gorjanc (Triglav), 12. Justin (Jesenice, 13. Kobal (Triglav), 14. Poljanšek (Žiri); nedelja:. 1. Dolhar, 2. Norčič, 3. Zupan, 4. Štefančič, 5. Mlakar, 6. Demšar, 7. Loštrek, 8. Križaj, 9. Pudgar, 10. Kobal, 11. Rakar, 14. Poljanšek, 15. Justin. Vrstni red po treh tekmah: 1. Norčič 700,9, 2. Demšar 699,5, 3. Mlakar 692,8, 4. Dolhar 689,7, 5. Loštrek 685,4, 6. Zupan 681,2, 7. Štefančič 664,7, 8. Pudgar 642,4, 9. Križaj 593,7, 10. Blaznik 592,7. J. Javornik 19 Torek, 23. decembra 1975 Tržičani so v četrtek zvečer do zadnjega kotička napolnili dvorano Cankarjevega doma. Prireditev jih je navdušila. V Tržiču proglasili najboljše ~1 Nadaljevanje s h strani kovic, folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, pevci Bratje Zupan iz Tržiča in narodnozabavni ansambel Ivana Ruparja s Puštalskimi fanti iz Škofje Loke. Med povabljenimi je bil tudi nekdanji znani tržiški smučar Janez Štefe, ki pa se zaradi zadržanosti prireditve ni mogel udeležiti. Znana gorenjska podjetja pa so poskrbela za nagrade. Med prireditvijo je naše uredništvo izžrebalo tri brezplačne celoletne naročnine Glasa. Prepričani smo, da je prireditev uspela in da so bili tržiški ljubitelji športa in športniki zadovoljni. D. Humer J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Nagrade za nastopajoče Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Tovarna kos in srpov Tržič, Tovarna obutve Peko Tržič, Murka Lesce, Sava Kranj, Veletrgovina Kokra Kranj, Trgovsko podjetje ABC Ljubljana, Veletrgovina Loka Škofja Loka, Iskra Re-teče, Iskra Elektromehanika Kranj in Tekstilindus Kranj. Za prijetno razpoloženje na prireditvi je poskrbel ansambel Ivana Ruparja s pevci Puštalski fantje iz Škofje Loke. Vsi, ki so med prireditvijo naročili Glas, so sodelovali v nagradnem žrebanju. Bojan Križaj je izžrebal izmed njih tri, ki bodo imeli prihodnje leto brezplač no naročnino. Na levi vodja prireditve Rado Časi. Nagrade za najboljše igralske stvaritve Nadaljevanje s 1. strani decembra, v galeriji na gradu v Škofji Loki, podelili letošnje nagrade Sklada Staneta Severja. Letos so jih podelili že četrtič, sklad pa so ustanovili na pobudo kolektiva Gorenjske predilnice iz Škofje Loke z namenom, da z nagradami za najboljše igralske stvaritve v minulem letu prenašajo Severjevo izročilo in dediščino o kvalitetni, a preprosti igri, ki je blizu slehernemeu gledalcu. Slovesnost v galeriji škofjeloškega gradu se je začela z recitalom revolucionarne partizanske poezije' z naslovom Iz noči življenje vzplapola-va. V režiji Rbsande Sajko so nastopili znani slovenski gledališki in glasbeni umetniki iz Ljubljane, Maribora, Celja, Nove Gorice in iz Trsta. Potem je Lojze Malovrh v imenu žirije in prirediteljev proslave podelil Severjeve nagrade. Za najboljše igralske stvaritve poklicnih igralcev so podelili dve enakovredni nagradi. Eno. je dobila Milena Muhičeva iz Maribora za' vlogo Linhartovke v predstavi dr. Bratka Krefta Kranjski komedijanti ter za vlogo Lizike v istoimenski monodrami M. Vučetiča. Njena Linhartovka je bila zvita in prebrisana koketa, bila pa je zlasti pristna slovenska kmečka županova Micka, ko komedijanti nastopajo s to Linhartovo igro. Pristnost in življenjskost Linhartovke, ki je sicer dama iz tedanje Ljubljane, pomeni tudi določeno novost v dosedanjih interpretacijah te vloge, saj jo je igralka na ta način zelo približala gledalcem. Tudi v monodrami Lizika je Muhičeva podala interpretacijo preproste, zadržane, vendar življenjsko polne in bogate osebe, izredno dobro in tenkočutno. Igralki se je uspelo približati nivoju avditorija, celo več, v "delavskem okolju v tovarnah in sejnih dvoranah se je z njim tako rekoč identificirala in izenačila. Na videz literarno nezahteven monolog je nudil veliko igralskih možnosti pa tudi pasti. Največja dragocenost te njene stvaritve pa-je prešernost in humornost. Drugo nagrado za stvaritve na poklicnih odrih pa so v enakih delih razdelili med tri igralce. Žirija sklada je svoj sklep utemeljila z ugotovitvijo, da je bilo letos na slovenskih odrih več izredno kvalitetnih in izenačenih igralskih kreacij. Podelili so jo Niki Juvan-Kalanovi, Mojci Ribičevi in Zlatku Šugmanu. Nika Juvan-Kalanova je z vlogo Gospe Orbanove v Mačji igri madžarskega dramatika Istvana Orke-- nyja ustvarila polnokrvno in izredno plastično komedijsko figuro, ki je razpeta v igralskih izraznih sredstvih med ironijo in melodramsko tragiko in med psihološko detajliran izris in ostri profil moderne odrske igre. Mojca Ribičeva je v vlogi Lize Protasove v drami Maksima Gorke-ga Otroci sonca prikazala izjemno širok spekter igralsko umetniške izpovedi. Zahtevna vloga je terjala od nje pretanjen in natančen psiholo-ško-logičen razvojni lok, ki teče prek razvajenega, meščanskega dekleta do zrele ženske, ki s svojo nepokvar-jenostjo dojema tragiko malega človeka, obenem duhovno bedo in ozkosrčnost svojega družbenega sloja. S prefinjeniini izraznimi sredstvi, SGP Sava praznuje V petek, 26. decembra, praznuje Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic 25-letnico obstoja. V Festivalni dvorani na Bledu se bodo zbrali zaposleni in upokojenci Save, ki dela v okviru sestavljene organizacije združenega dela GIPOSS. Najbolj zvestim članom, kolektiva bodo podelili nagrade, spregovorili o svojih delovnih uspehih in o samoupravnem organiziranju, saj na tem področju beleži Splošno gradbeno podjetje precejšen korak naprej. Ne zaostaja pa tudi po proizvodni strani, saj je Sava med prvimi spoznala vse prednosti nove tehnologije pri gradnji. Sava sodi med najuspešnejše jeseniške delovne kolektive. 1). S. V četrtek so v galeriji na loškem gradu podelili letošnje nagrade Sklada Staneta Severja. Nagrajenci (od leve proti desni) so: Domen Končan, Milen Muhič, Mojca Ribič, Nika Juvan-Kalan in Zlatko Šugman. Nagrado Je dobila tudi Stanislava Bonisegna, ki pa se podelitve ni udeležila. — r°t0-F. Perdan izdelano mimiko in gestikulacijo je igralsko skladno in harmonično zarisala ta zahtevni razvoj Lizine osebnosti. Zlatko Šugman je dobil Severjevo nagrado za vlogo Al Levisa v Simonovi komediji Večna mladeniča. Izvirno je oblikoval komedijski lik, kar se izraža predvsem v žlahtni komornosti, prefinjeni stilizaciji in pa strogi selekciji izraznih sredstev. Predvsem velja omeniti zanimivo in studiozno povezanost govornega in telesnega igralskega izraza. Za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču so letošnjo Severjevo nagrado podelili Domnu Končanu, članu gledališke skupine Prosvetnega društva Horjul. Igralec je v zadnjih nekaj letih izoblikoval vrsto pomembnih vlog, kot so: VValter v drami Grozdna jagoda v soncu, Stari Mahon v Svngerjevem Vražjem fantu zahodne strani, Mes- ser Nicia v Mandragoli, Brvant v Koreninah in Jack Bovle v drami Junona in pav. Navedene vloge so bile predstavljene na Srečanjih slovenskih in jugoslovanskih gledaliških skupin in pomenijo v amaterskem gledališkem gibanju primer igralskega iskanja, ki s svojo prepričljivostjo, naravno igro in sporočilnostjo presega splošno raven amaterskih igralskih dosežkov. Za izredno uspelo igralsko kreacijo študentov igralske akademije so nagrado podelili Stanislavi Boniseg-novi, ki je z vlogo Wendy v Storej«?-vi Kmetiji dosegla pomemben igralski dosežek. Svoj lik je odigrala s prepričljivimi in sugestivnimi notranjimi in zunanjimi sredstvi karakterno oblikovane vloge. Kljub težavnosti značaja je njen lik vseskozi prepričljiv, psihološko izniansiran a impresiven. Nagrada ji je bila podeljena v obliki štipendije. SMUČARSKA NEDELJA - Prenekaterega ljubitelja smučanja je nedefr. sko oblačno jutro odvrnilo od tega, da bi se podal na smučišče. Tisti noj . vztrajni in smuke željni, ki so se podali na Krvavec, v Kranjsko goro a a Vogel, pa so bili lahko zares zadovoljni. Omenjena zimska turistična src ^ šča na Gorenjskem so se dobesedno že zjutraj kopala v soncu. Tako 80 , smučišča na Krvavcu in v Kranjski gori okrog opoldneva že kar pn napolnila. Le na Voglu, kjer obratuje približno polovica žičnih naRr-0M kjer je približno meter snega, je bilo le okrog 250 smučarjev. Na ^rVy^^a in v Kranjski gori pa jih je bilo kar prek 2000. Lahko bi rekli, da so srHt !'\0 povsod dobro pripravljena, le da snega ni ravno na pretek. Sicer pa 80 ^ na Krvavcu kot v Kranjski gori v nedeljo obratovale vse žičnice. CeS 1. • zgornjo savsko dolino je bila sorazmerno dobra in sc je promet pO J normalno odvijal; le proti Bohinju je bila na nekaterih odsekih zares 8 splužena in je bila potrebna zelo previdna vožnja. — A. Z. — F. Perdan V tržiškem paviljonu razstava stekla in keramike Posebnost njenega dela je nakl ^ Pred novoletnimi prazniki, v petek, 26. decembra, bodo odprli v Tržiču razstavo izdelkov i/, stekla in keramike. Oblikovalka teli Stvaritev je umetnica Ljubica Ratkajec-Koči ca, rojena v Zagrebu, živi in dela pa v Rogaški Slatini. V tem našem steklarskem središču je od 1. i!).r)H do 1969 delala kot oblikovalka stekla v steklarni Boris Kidrič. Ko pa ji je združenje hrvatskih umetnikov 1. podelilo status svobodnega Umetnika, je začela z delom v svojem ateljeju v Rogaški Slatini kot keramičarka in oblikovalka stekla. lenega ueiu ge stekla in keramike. Umetnica _ transP'1 kri««?' oP odlikuje tudi v slikanju rent nega stekla in graviranju la. V vsakem izdelku zbuja P°* a nosi dovršena skladnost 'z'),a-s0ka materiala, uporabnost in vlh i>,-j stopnja kulture oblikovanja- ^ mnogih izdelkih prihaja do 1 tudi razgibana domišljija ustv ke. . na Zato nas ne čudi, da J( -„j številnih razstavah doma 'n. , \, in dobila kar precej priznanj, di|> |)(.|ii nagrad. [.etos je na mednan" . |;l obrtnem sejmu v Munchnu ' yaZo za svojo gravirano kristalu0 najvišje priznanje - zlato me bavarske vlade. Na spodnji postaji žičnice na Krvavec so v soboto odprli nov gostinski prostor, v katerem bodo smučarji m obiskovalci Krvavca lahko dobi/i ra /ič ne pijače m okrcpčda. Na voljo bodo vsak dan «■„,, kuhano vino m žganje kranjske klobase, zaseka, sendviči in domača suhima ter drugo. Loka/, kije sna- /ast turistično rekreacijskega centra Krvavec, /e oprem,/ m >u, lit,I, upravlja hotel Creina v Kranju, (lostitisk, /oko/ oziroma bife bo odprt do konca zimske turistične sezone na Krvavcu vsak dan od 7. do /.