0 2 Listek. dreve" Keltje ali Galci v ravnino padsko in naše planine ter prežend stare Italike; jezero naše se začne močviriti, ali, pa se močviri dalje; šota nastaja; 4. Rimljanje pridejo v deželo in grade ceste čez barje; 5. Rimljanje odidejo, barje se znova močviri do leta 1700. po Kr.; 6. za Marije Terezije se zopet prične osuševanje; nove ceste nastanejo preko barja; močvirne rastline izumro; rimske ceste se prikažejo malone do površine. — Iz muzejskega društva. Dne" 27. listopada je g. prof. V. Voss v bralni sobi muzejskega društva predaval o znamenitem delu dr. Kinkerlina, tičočem se tercijarnih tvoiov gorenjske in dolenjske naše strani — zlasti o okameneli korali s Polšice pri Podnartu. Potem je govoril o zloženem očesi žuželk in razkazoval povečano podobo na očesni mrežici kresnice (lampvris noctiluca), končno pa razpravljal o dveh novih glivah (puccinnia carniolica in sphaerella Deschmannii), kateri je zasledil v okolici bleski. Obilim poslušalcem je dobro ugajalo učenega g. profesorja zanimivo predavanje. Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji je imelo v minulem meseci letni svoj občni zbor. Predsednik g. Navratil je omenjal mimo druzega, da šteje društvo za ustauovnika svoja dva kuezoškofa; sam presvetli cesar mu je blagoizvolil pokloniti bogato darilo. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je bilo leta 1890. rednih društvenikov 55, podpiranih pa je bilo 42 dijakov v 97 slučajih. — Poročilo blagaj-nikovo kaže, da je leta 1890. došlo ustanovnine 360 gld., torej znaša z ustanovnino, izkazano v poročilu z leta 1889. v znesku 144.0 gld. 30 kr., dosedanja ustanovna glavnica 1900 gld. 30 kr. Drugih dohodkov je bilo 866 gld. 30 kr., troškov pa 73,1 gld 94 kr. Z lani ostalim imenjem, to je 1660 gld. 62 kr., potem z letošnjimi skupnimi dohodki 1226 gld. 30 kr., znašajo dosedanja aktiva skupaj 2886 gld. 02 kr. ter ostane po odbitku podpor in troškov v znesku 731 gld. 94 kr. še 2154 gld. 98 kr., v kateri vsoti pa ni še glavničinih obrestij od začetka 1890. leta, katere se bodo zaračimjale šele koncem leta. — Ko je še v imeni presojevalcev prof. Svaišnik poročal, da so bile knjige, zapiski in bla-gajnica v najlepšem redu, vršila se je volitev novega odbora, ki se je v prihodnji seji sestavil tako: Predsednik Ivan Navratil, podpredsednika dr. Fr. Simonič in dr. M. Ploj, blagajnik dr. Fr. Sedej, njega namestnik J. Pukl, tajnik J. Jereb, namestnik dr. Karol Strekelj, odborniki dr. M. Murko, dr. A, Homan, Iv. Luzar; namestniki dr. Lachen-berger, Fr. Oblak, Jožef Premru; presojevalci Vlad. pl Globočnik, Anton Svaršnik, Peter Hlačar, njih namestniki Žiga Sežuu, Fr. Tomšič, Fr. Sušnik. — Ta imena so nam porok, da bode prekoristno podporno društvo za slovenske visokošolce i nadalje vestno izvrševalo plemenito nalogo svojo; zajedno pa smo prepričam, da. narod slovenski ne bode pozabljal mladine svoje, nego z bogatimi doneski podpiral odbor, čegar delovanje rodi in bode i nadalje rodilo ndrodu našemu koristi, o katerih ni treba govoriti nadrobneje Dr. Emil Holub je dne" 4. grudna v deželni redutni dvorani ljubljanski predaval o južnoafriških plemenih, med katerimi je bival dokaj let. Prihodnje leto namerja v dunajski rotundi razstaviti vse zbirke, katere je pripeljal s potovanja afriškega; potrebno vsoto, okolo gld. 120.000, hoče polagoma nabrati po predavanjih. — To vest zabele-žujemo zlasti zategadelj, ker bode dr. Holub po razstavi podaril svoje zbirke muzejem, šolam in poleg teh mestom, kjer predava; torej dobode tudi mesto ljubljansko, oziroma deželni naš muzej nekaj iz dragocenih zbirk slovečega potovalca Osebne novice. Sotruduiku našemu, prof. Antonu Bezenšku v Plovdivu, podelil je francoski minister narodne prosvete zlato palmo častnika francoske akademije v priznanje uspešnega delovanja njegovega na medndrodnem kongresu v Parizu, kakor tudi književnih zaslug njegovih. To odlikovanje je jako častno, ker prejemajo red zlate palme le malokdaj učenjaki francoski in le izjemoma učenjaki inozemski. / Listek. 63 Zaslužni naš rojak Fr. S. Vilhar, ki se je s tremi knjigami krasnih svojih »Skladeb« in z drugimi kompozicijami oslavil takd v Slovencih kakor v Hrvatih, praznoval bode petindvajsetletuico glasbenega delovanja svojega. Zatorej so v Gospiči, kjer službuje sedaj, ondotne gospe" sestavile odbor, ki priredi v tem meseci slavnost njemu na čast. Poleg drugih skladeb obseza vzpored dve pesmi, zloženi v narodnem zlogu; peli se bodeta takd, kakor proizvaja Slavjanskij narodne pesmi ruske. Razstava narodnih noš na Dunaji. Avstrijski muzej za umetnost in obrt namerja prirediti v prvih treh mesecih tega leta razstavo. Ravnateljstvo tega zavoda se je obrnilo do kranjskega deželnega muzeja Rudolfina, da se udeleži razstave: t. Obča razstava noš do konca francoskega cesarstva. 2. N str o dne noše. 3. Orijentske obleke. — Deželni muzej kranjski ima zadnji čas nekatere narodne noše in njih dele, toda zbirka vender daleč ni toli popolna, kakor bi mogla biti z ozirom na raznovrstnost kranjskih noš. Prosimo torej nabiralce in prijatelje narodnega življenja naše domovine, naj noše ali njih dele zastonj ali proti primerni odškodnini prepuste deželnemu muzeju, ali jih pa za dobo razstave prepuste" avstrijskemu muzeju, da bode domovina zastopana, kolikor dobro je mogoče. Blagovoljna dotičua darila in ponudbe naj se pošiljajo deželnemu muzeju. Slovensko gledališče. »Dramatično društvo« je priredilo v letošnji gledališki dobi doslej devet predstav v dvorani čitalnice ljubljanske. Pričenši z običuo žaloigro o Vseh svetnikih »Mlinar in njegova hči«, vrstile so se meseca listopada predstave tako : »Umetnost in narava«, »Stari Ilija«, »Marija Magdalena«, »Nemec in Slovenec«, meseca grudna pa »Zlati pajek«, »Revček Andrejček«, »Zlati pajek« in »Gospod Grobski«. — Izmed navedenih iger (zgolj prevodov iz nemščine in češčine) omeniti nam je izvirne igre »Stari Ilija«, katero je spisal režiser slovenskega gledališča, g. Ignacij Borštnik. Izvirnih iger imamo dosihdob ubogo malo, in še te, kar jih je, niso se mogle obdržati na odru slovenskem. Igra Borštnikova bi se utegnila ohraniti, ako se odpravijo nedo-statki, kateri so se pokazali pri prvi predstavi. Dokaj dobro nam kaže kmetsko življenje naše; novega sicer ne podaja mnogo ali nič, dejanje je preprosto in poleg tega cesto spominja na podobne proizvode nemških pisateljev, vender je dosegla igra lep gledališki uspeh, čemur prvi vzrok je izvestno to, da je tehniški dobro završena. — Kar se do-staje gledališkega osebja, priznavamo drage volje, da se dosti trudi za napredek slovenskega gledališča. Pomislimo le to, da nI igralci nI igralke niso in žal! doslej tudi ne morejo biti plačevani toli dobro, da bi se mogli posvetiti zgolj dramatiki slovenski; pomislimo dalje, da čitalniški oder, kjer se že nekaj let vrše" vse predstave slovenske, ni pravo prizorišče, zlasti ne večjim igram — in reči nam je vsekakor, da moramo biti zadovoljni s tem, kar nam podaja gledališče slovensko in požrtvovalno osebje njegovo. Gospe" Borštnikova in Danilova, gospodičina Nigrinova, dalje gospodje Borštnik, Sršen, Danilo, skrbe" poleg vsakaterih mlajših močij, da ne čutimo preveč teh navedenih nedo-statkov, o katerih upamo, da jih odpravi ugodnejše razmerje prihodnjega deželnega gledališča. Poleg rečenih predstav naj še omenimo javne preizkušnje dne" 17. grudna, kjer so prvič nastopili zgolj gojenci in gojenke dramatske šole, katero je odprlo »Dramatično društvo«, da pridobi novih igralcev in igralk; uspeh te predstave je bil povoljen, zlasti ako pomislimo, da je trajal pouk le nekaj mesecev. — O bodočih predstavah letošnje gledališke dobe hočemo redno poročati v prihodnjih številkah. Hrvaško gledališče. Sloveči romanopisec hrvaški Evgen Ktimičič je spisal dramo »Obiteljska tajna«, katera se je v Zagrebu predstavljala s sijajnim uspehom. Občinstvo je odlikovalo pisatelja takd, da takšnega priznanja v Hrvatih morda ni učakal no-