V letošnjem poletju so bili v kapiteljski in franči škanski cerkvi odkriti važni arhitekturni ostanki iz dobe postanka obeh cerkva. Na podlagi teh najdb je mogoče do kraja razjasniti do sedaj tako temno pre teklost obeh stavb in rekonstruirati njiju prvotno stanje. Rezultat, ki ga dobimo, uvršča obe cerkvi v organično vrsto vseh ostalih srednjeveških cerkva, kapiteljsko v tip podeželske, s pravokotno, ravno krito JOŽE G R E G O R I Č ladjo in svodenim prezbiterijem, frančiškansko v vr sto dvoranskih stavb, ki jih predstavljajo župne cer kve v št. Rupertu, Kranju, škofji Loki, Cerknici itd. KAPITELJSKA CERKEV Uspeh preiskav v kapiteljski cerkvi je popoln. Zmo ta, ki se je vse od Vrhovca dalje vzdržala v naši zgodovinski literaturi, je končno odstranjena. Od- NAJNOVEJŠA UMETNOSTNO - ZGODOVINSKA ODKRITJA V NOVEM MESTU KRONIKA 217 Sl. 1. Severno okno Sl. 2. Južno okno kritje gotskih oken v ladji je neizpodbiten dokaz, da je ladja starejša kot prezbiterij. Potrjuje pa to od kritje vsaj delno trditev, ki jo je postavil Hitzinger, da izvira cerkev že iz početkov mesta, torej iz 1. 1365. Najprej je bilo odkrito okno v severni steni poleg slavoloka. Rezano je iz rumenega peščenca, desna stran pa je že uničena. Med materialom, s katerim je bilo zazidano, so se našli kosi krogovičja in del služ- nika. Kosi krogovičja so se sestavili v prvotno stanje, ki je pokazalo, da je bilo okno dvodelno. Zunanja po lovica okna je ostala odprta, krogovičje je bilo vzi dano na prvotno mesto. (SI. 1.) Nato se je odprlo nasprotno okno v južni steni. To je nepokvarjeno, tudi polica in nastavki vmesnih ste bričev so dobro ohranjeni. Okno je bilo tridelno in je ostalo odprto kot severno. (SI. 2.) Na tem oknu je bil najden kamnoseški znak, ki se trikrat ponovi. (SI. 3.) V južni steni je bilo ugotovljeno še eno okno, ki se pa ni odprlo, ker sega delno že v sedanje. Vrata so bila približno na istem mestu kot sedanja. Tem najdbam se pridružuje še stanje pod cerkveno streho. Stena je nad sedanjim obokom še dober meter visoko pobeljena. Na več mestih se pozna še slikarija. Takoj nad beležem so v stenah četverooglate luknje, v katerih so ležali nekdaj stropniki. Od tu naprej je bila stena kasneje za poldrugi meter povišana. Na podlagi navedenih odkritij in stanja na podstrešju lahko točno rekonstruiramo obliko prvotne cerkve. Ladja je imela isto dolžino in širino kot sedanja. V severni steni je bilo eno samo, dvodelno okno zra ven slavoloka, pač zato, ker je ob slavoloku stal oltar. V južni steni sta bili dve tridelni okni. Ladja je bila krita z ravnim, lesenim, verjetno patroniranim stro pom. Najbrž je bila tudi figuralno slikana. Notranja stran oken je bila rjavordeče barvana, stiki kamnov so bili beli. Slikarija, katere ostanki so vidni na pod strešju, je po izjavi dr. Steleta iz dobe renesanse. Na vzhodni strani je bil ladji prizidan prezbiterij, ki je bil križno obokan. Dokazov za to je dovolj. Prvič del služnika, ki je bil najden v severnem oknu. V slavo- ločni steni sedanjega prezbiterija pa je pod cerkveno streho vzidanih še lepo število obdelanih peščenčevih kosov, od katerih so nekateri nedvomno še deli služ- nikov, eden od njih verjetno sklepnik. 218 Cerkev je torej predstavljala splošno razširjen tip cerkvenih stavb s pravokotno, ravno krito ladjo za vernike in njej na vzhodni strani prizidanim, svode- nim, poligonalno zaključenim prezbiterijem. Kdaj je ta prvotna stavba nastala? Nemogoče ni, da še pred I. 1365. Saj je morala na tem kraju že ob stojati večja naselbina, ki so jo tvorili predvsem obrtniki in trgovci, ki so se naselili okoli stiske trd njave Gradec. Le tako je tudi lahko razložljivo, da je kraj I. 1365. dobil mestne pravice, kar bi gotovo ne bil, če bi tu že prej ne bilo naselbine. Vsekakor pa moramo s popolno gotovostjo navajati leto 1365. kot leto postanka prvotne cerkve. Ta cerkev je stala do tridesetih let 15. stol. Blago stanje meščanov, ki se je spričo velikih privilegijev, ki jih je mesto dobilo, stalno množilo, je bilo vzrok, da so ti začeli z zidavo nove, monumentalne stavbe. Z delom so pričeli nekako v 2. desetletju 15. stol. že v prvi Številki letošnje »Kronike« sem na pod lagi stilne primerjave datiral prezbiterij kapiteljske cerkve v začetek 15. stol. in postavil 1. 1429. kot da tum njegove dograditve. Odločno sem zavrnil mnenje I. Vrhovca, da je bila cerkev zidana šele po ustano vitvi kapitlja, torej že v začetku 16. stol. že na pod lagi primerjave s šentrupertsko cerkvijo sem dokazal, da cerkvi nista med seboj v nikaki stilni sorodnosti, da torej nista mogli nastati istočasno. Sedaj lahko podprem to trditev z novim, nič manj prepričljivim dokazom. To so lastnoročne signature kamnosekov, ki so bili zaposleni na stavbi — kamnoseška zname nja. Signirana so vsa okna in oba portala v kripti. Vseh znakov je do sedaj znanih 16, od teh so štirje različni. (SI. 4.) Najpogostejši je znak, ki nastopi tudi na južnem oknu v kripti. (SI. 5.) Kmalu po odkritju teh znakov sem jih v št. Rupertu primerjal z znaki, ki nastopajo v tamkajšnji cerkvi in videl, da so med seboj popolnoma neodvisni, kar je dokaz, da izvirajo iz druge roke kot novomeški, če bi po Vrhovcu in Ste- klasi obe cerkvi zidal Turjaški, bi se pač poslužil ene in iste delavnice. Po 1. 1429., ko je bil posvečen prezbiterij, je zidanje prenehalo in se ni več obnovilo radi mnogih udarcev in nesreč, ki so zadevale mesto. Novozgrajeni prezbi terij so zasilno zvezali s staro ladjo v nameri, da bodo nadaljevali, ko bodo prilike ugodnejše. Medtem je bil 1. 1493. ustanovljen kapitelj. Za zidanje sedaj pač ni bilo sredstev. Kanoniki so morali zidati proštijo, gospodarska poslopja, vzdrževati del mestnega obzidja in poleg tega dajati knezu še obilen davek in posojila. L. 1526. je tudi kapitelj oddal svoje dragocenosti. Pa KRONIKA Sl. 3. Kamnoseški znak Sl. 4. in 5. Kamnoseški znaki tudi meščane so stiske vedno bolj tlačile. Turki, bo lezni in požari so bili stalen gost v mestu. L. 1540. je požar uničil velik del mesta; požar 1. 1576. pa je po končal tudi kapiteljsko cerkev. Zgorel je leseni strop v ladji in vsa notranja oprava, šele prost Polvdor Montagnana, ki je 1. 1582. zasedel proštovo mesto, se je z vso energijo zavzel za popravilo svoje stolne cerkve. V ta namen je sklenil s kanoniki posebno po godbo, o kateri nam obširno poroča Vrhovec. Ker pa so videli, da prvotnega načrta ne bodo mogli več uresničiti, so ladjo tako temeljito prezidali, da so ji vzeli ves prvotni značaj. Stene so za poldrugi meter povišali, stara okna zazidali. Ob straneh so uredili po tri kapele in v vsaki kapeli prebili nova okna. Ladjo so nato obokali. V teh prezidavah se že napove duje nov stil — barok. Zvezo z gotiko pa še obdržita oba portala, katerih južni nosi letnico 1621, ko so bila vsa ta dela končana. FRANČIŠKANSKA CERKEV Najvažnejši vir za zgodovino frančiškanske cerkve, ki sta ga uporabljala tudi I. Vrhovec in p. A. Furlan, je rokopisna kronika »Chronicon conventus Neosta- diensis« v samostanski knjižnici. Ta nam sporoča v I. cap., da je ferentinski škof kot namestnik oglej skega patriarha izročil 31. oktobra 1469 frančiška nom kapelo sv. Lenarta v Novem mestu. Dalje nam pove, da so frančiškani to kapelo podrli in na njenem mestu sezidali novo cerkev, ki jo je 1. 1478. ali 1487. posvetil pičenski škof Paskazij. O tej novi cerkvi piše kronika, da je bila 30 m dolga, 13 m široka, prezbiterij pa je bil širok 6.5 m. Mere se ujemajo s sedanjo stavbo. Omenja še, da je imela ladja lesen, o metan strop. Junija 1. 1664. je požar uničil domala vse mesto razen kapitlja. Tedaj je pogorela tudi frančiškanska cerkev. Zgorela je streha, strop, klopi, oltarji, obleka in mnogo vojaških zastav, ki so visele po cerkvi. Kro nist govori tu zopet o lesenem stropu. S popravili so pričeli še isto leto. Načrte je napravil kapiteljski kanonik in pisatelj Matija Kastelic, ki je pokopan pred oltarjem Brezmadežne. Napis, ki si ga je sam zložil, nam pove, da je on stavitelj nove cerkve: Hic Mathias Kastelz Canonicus jacet, qui etiam mortuus non tacet. Loquitur hic in fornice et turri nec silent alibi muri. Hic sciens Architekturam fecit šibi hanc sepulturam et ut sit cum mundis Petit a singulis unum Pater nostcr vel de profundis. Clamat o viator, nec tace saltem die requiescat in pace. Dic ut docet S. Sulpitius, Deus sit ei propitius. Obiit in Duo. An. 1688 die XIX. Junii aetatis suae LXV. Lux aeterna luceat ei Domine cum Sanctis tuis in eaterum. Soli Deo honor et gloria. Quaeris, cur voluerit sepelivi hic intus? Ait causa fuit meus frater Hvacintus. Ladjo so prekrili z banjastim svodom, na levi strani so dozidali kapeli sv. Antona Pad. in sv. Frančiška Seraf. Zazidali so tudi šilastoločne zaključke oken v prezbiteriju. Nadaljnja zgodovina cerkve je kratko tale: I. 1692. so na evangeljski strani prezbiterij a prizidali škapu- lirsko kapelo. L. 1751. so odstranili opečni tlak in na pravili novega iz kamnitih plošč, ki so ga 1. 1873. nadomestili s sedanjim. Pri tej priliki so bile od stranjene vse nagrobne plošče razen Kastelčeve. Leta 1862. so povišali zvonik. L. 1865. so postavili pod korom šest stebrov, podrli zid okoli cerkve, kjer je Talni načrt frančiškanske cerkve v Novem mestu Izmeril F. Avsec KRONIKA 219 nekdaj bilo pokopališče, in odstranili lopo pred glav nim vhodom. Sedanjo fasado je v novogotskih oblikah izdelal Italijan Pascoli. (LVZ. 1922, str. 154). Leta 1911. so na dvorišču križnega hodnika sezidali kapelo lurske M. B. in tako pokvarili najstarejši del samo stana. Tako nam o zgodovini frančiškanske cerkve pri poveduje samostanski kronist. Rezultat preiskav na cerkvenem podstrešju pa je bistveno drugačen in ovrže poročilo kronista, da je bil strop v ladji lesen. Na obeh ladjinih stenah so nad sedanjim obokom vidni na vsaki strani štirje trikotniški zaključki sten v kapah nekdanjega oboka. V južni steni, ob križnem hodniku sta ohranjeni še dve okni v prvem in tretjem polju. Okni sta le 137 cm visoki in 65 cm široki, ker je bila tik pod njima na steno prislonjena enokapna streha križnega hodnika, katere sled je še viden. Svetlobna odprtina oken je 20 X 32 cm. Stavbar v Pleterjih je na tem mestu napravil okrogla okna. Dalje so še našli vzidanih nekaj kosov svodnih reber, v drugem polju severne stene dve lončeni posodi za ojačevanje akustike, kakršne poznamo iz pleterske cerkve. V vzhodno zvonikovo steno na zunanji strani pa je vzidan sklepnik, ki predstavlja v reliefu angela z napisnim trakom. Vse te najdbe govore za to, da je bila ladja že od vsega početka obokana in je ob segala štiri svodne pole v tlorisu. Pri širini 13.5 m je jasno, da je bila triladijska. Našli so se tudi stebri, ki so nekdaj verjetno nosili strop. Ti so porabljeni pri 1. 1696. sezidanem traktu na samostanskem dvo rišču. Ohranjeni so štirje, 152 cm visoki kosi, osmero- kotnega prereza, ki imajo 45 cm premera. Kakšna je torej bila prvotna cerkev? Vsekakor tri ladijska stavba, katere svod so nosili trije pari osme- rokotnih stebrov. Svod so tvorila rebra, ki so imela hruškast prerez in so bila speta z reliefnimi sklepniki. Na strani proti križnemu hodniku sta bili dve majhni okni, proti severu verjetno tri velika. Kakšna je bila fasada, seveda ni mogoče ugotoviti. Gre edino še za obok, ali je bil križno ali zvezdno obokan. Letnica dograditve bi govorila za poslednjega, ki ga imajo vse dvoranske stavbe iz 1. 1470.—1530. če primerjamo cerkev s škofjeloško, najdemo tudi v merah skoro popolno skladnost. Ladji obeh cerkva sta enako ve liki. Tudi letnica postanka se skoro krije, v škofji Loki 1471, v Novem mestu 1478. Vse to govori tudi za druge sličnosti in lahko trdimo, da je bila fran čiškanska cerkev zvezdno obokana. (SI. 6.) Zakaj so po požaru 1. 1664. odstranili svod? Da bi ta res zgorel, je neverjetno. Najbrž je bil le delno po škodovan. Odgovor na vprašanje nam dajo zazidana okna v prezbiteriju in Kastelic, ki je vodil popravila. L. 1664. je tudi v Novo mesto že prodrl nov, baročni okus, ki smo ga zasledili že v kapiteljski cerkvi in ki je 1. 1677. zmagal pri novi kapucinski cerkvi. Pri frančiškanih ga je uvedel pač Kastelic, ki je prinesel nov okus naravnost iz Italije. Zato je predlagal, naj odstranijo svod in stebre, kar so res storili in pozidali renesančno banjo. Ker so zazidali tudi okna v prezbi teriju, je cerkev res dobila videz baročne stavbe. Ostane še vprašanje, zakaj je kronist pisal, da je bil strop lesen. Ali je s tem hotel zabrisati vsako sled za gotsko stavbo, ali pa je hotel kriti samostan pred potomci radi tega, vsekakor neupravičenega početja. 220 KRONIKA