Narodni Gospodar VSEBINA. Dr. A. Korošec: Najnovejše iz ruskega zadružništva ... 97 A. Kralj: Davčne in pristojbinske ugodnosti..................100 Možje, oklenimo se zadrug....................................102 Statistika jugoslovanskega zadružništva .....................106 Zadružništvo............................................... 108 Razno........................................................112 Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 8, I. 1922. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrečno drugače določeno, velja določba; Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občen zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah, r. z. z n. z. se viši v nedeljo dne 27. avgusta 1922, ob 3. uri popoldne v posojilnici. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2 Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1921. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Toplicah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 27. avg. 1922, ob pol 8. uri zjutraj v posojilnici. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za . 1921. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kranju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 28. avgusta ob 3. uri popoldne v posojilnici v Kranju. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1921. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Premem ba pravil. 5. Slučajnosti. Izredni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem na Paki r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 27. avgusta 1922, ob osmi uri zjutraj v poslopju stare šole. 1. Poročilo načelstva. 2. Prememba pravil. 3. Določitev najvišjega zneska za izposojila. Razgovor glode nove stavbe. 5. Predlogi in slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kostanjevici, r. z. z n. z., bo v n deljo 27. avguda 1922 ob 4, uri pop v društveni dvorani. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1921. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Lesne zadruge v Dolenji vasi pri Ribnici, r. z. z o. z., se vrši dne 27. avgus'a 1922 ob 8. uri dopoldne v Ribnici v pisarni Gospodarske zveze. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1921. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Občni zbor Posojilnice v Žužemberku, r. z. z n. z., se bo vršil dne 27. augusta 1922, ob 2. uri popoldne v posojilniški pisarni v Žužemberku št 2. 1 Čitanje .in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega [ oročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev rač. zaključka za 1. 1921. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Prememba pravil. 9. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Voklem pri Kranju, r z. z o. z , se vrši dne 3. sept. 1922, ob 9. uri dopoldne v šoli. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1921. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Vodicah, r. z. z o. z., se bo vršil 27. avgusta ob 4. uri popoldne v Katoliškem domu. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1921. 3. Volitev a) načelstva b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. Poziv upnikom. Živinorejska zadruga na Polici, r. z. z o. z. v likvidaciji je stopila v likvidacijo. — Upniki zadruge se poživljajo, da prijavijo svoje terjatve. Poziv upnikom 1 Živinorejska zadruga v Spod. Palovčah, r z. z o z., je stopila v likvidacijo. Upniki zadruge se poživljajo, da ji prijavijo svoje terjatve. Občni zbor hranilnice in posojilnice v Šmartnem na Pohorju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 27. avgusta 1922 ob pol 11. uri v posojilničm pisarni v cerkveni hiši. 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1921. 4. Slučajnosti. NARODIH GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze" dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 15 Din. na leto, za pol leta 7 50 Din., za četrt leta 375 Din.; za člane zvezinih zadrug po 10 Din. na leto. Posamezna številka 150 Din. — Izhaja enkrat na mesec oooo-.o - -er, c oooooooco .v-:"" s- o Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po dogovoru, ooooooooooooooooooooooooodoooo Dr. A. Korošec. Naj novejše iz ruskega zadružništva. Rusko zadružništvo se je skoro do najnovejšega časa — tudi še pod boljševiško vlado — najbujnejše razvijalo. Izglodalo je, , da prevzame vodstvo pri reševanju mednarodnih gospodarskih vprašanj zadružnim potom. Prestopilo je meje velike Rusije ter se znalo uveljaviti tudi na Angleškem, Francoskem, v Belgiji, Nižvzernski, Italiji in tudi v Ameriki. Mase ruskega naroda, ki so se | . nam zdele, da spavajo liki kralj Matjaž mirno, nevzdramljivo večstoletno spanje venomer naprej, so se začele po zadrugah prebujati in pošiljati žarke svoje notranje sile po celem svetu. Razvcn konsumnih zadrug so boljševiki druge zadruge kolikor toliko do 1. 1920 pustili pri miru. Čeprav celi sovjetski gospodarski sestav za zadruge ni bil ugoden, vendar so izredno težke razmere med ruskim narodom pospeševale njih rast in razvoj. L, 1918 je bilo na Ruskem 26.500 kreditnih zadrug, 45,997 konsumnih, 8500 kmetijskih (nakupovalnih in prodajalnih), 5000 mlekarskih in 1020 obrtnih zadrug. To ogromno število zadrug je vodilo 888 zadružnih zvez, ki so posedovale 1. 1918 skupaj 459 industrijskih obratov in sicer 74 tiskarn, 49 mlinov, 40 tovarn za milo, 30 tovarn za obutev, 28 tovarn za usnje, 24 tekstilnih tovarn, 22 oljnih tovarn, 21 kovaških in ključavničarskih obratov, 20 pekarij, 20 žag, 20 tovarn za poljedelske stroje, 13 livarn, 11 sušilnic za zelejavo, 10 ožarn, 9 tovarn za siru go in predelavanjc krompirja, 5 tovarn za duhan i. t. d. Največje število — 45.997,-— so dosegle konsumne zadruge, od katerih jih je bilo blizu 90 odstotkov med kmeti, kar je za nas, sodeč po naših razmerah, nekaj nenavadnega. Povprečno je imela konsumna zadruga na deželi po 242 članov, dočim so jih imeli po štatistiki iz 1. 1915 angleški konsumi 2200 nemški 1397 in švicarski 704. Celotni obrat v vseh ruskih konsumih je znašal 1. 1916 1500 mil. rbl., 1. 1917 že 5000 mil. rbl., pri čemur je treba opomniti, da je vrednost rubljna 1. 1917 v inozemstvu že nekoliko padla. Vsi ruski konsumi so se po vseruskem zadružnem kongresu v Kijevu (1.1913) združili v osrednjo vserusko zvezo konsumnih zadrug, po začetnicah imenovano: centro-sojuz. Koncem 1. 1918 je centrosojuz vseboval 309 zvez in 29 velekonsumov, vsega skupaj 30 000 konsumov z 10 mil. člani. Zraven centrosojuz so nastale tudi druge zveze, po načelu teritorialne avtonomije, kakor za južno Rusijo takozvani poj ur, za ozemlje okoli Rostova dokat in za Sibirijo mogočni zakupobyt. Vse te zveze so bile obenem za svoje članice nakupovalne vele- zadruge, ki so imele tudi v inozemstvu svoja zastopstva. Denarne zadruge so se na Ruskem ločile v ssudo-sbercgatclnoe tovariščestvo (posojilno in hranilno društvo po Schultze Delitschevih načelih) in v kreditnoe tovariščestvo (kreditno društvo po Raiffeisenovih načelih). Vkljub velikemu številu analfabetov (80%) so našle vendar dovolj voditeljev med kmetskim ljudstvom samim, kajti po Statistiki iz 1. 1913 je bilo izmed članov načelstva in nadzorstva 84'5:% samo z ljudskošolsko izobrazbo. Ko so došli boljševiki na vlado, 1. 1917, je bilo denarnih zadrug 16.477 s skupaj 10 5 mil. člani; ako računimo na člana 5 članov družine, je bilo torej 52 5 milijonov ruskega prebivalstva, torej tretjina vsega prebivalstva, organiziranega v denarnih zadrugah. Do 1. 1902 zadrugam ni bilo dovoljeno, se združevati v zveze. L. 1917 je delovalo že 350 zvez denarnih zadrug, ki so vzdrževale 78 mlinov, 25 tovarn za poljedelske stroje, 26 tovarn za milo, 16 žag, 25 usnjarn, 7 livarn, 25 tovarn za olje, 2 sladkorni tovarni itd. Že prvo leto boljševiške vlade se je to število zaradi nacionalizacije obratov kajpada precej zmanjšalo, kakor se razvidi tudi iz zgoraj navedene Statistike iz 1. 1918 za vse zadružništvo. Izmed večjih denarnih zadružnih zvez je znan juvoss (po začetnih črkah imenovana) zveza zvez jugoiztočnih denarnih zavodov. Njegova naloga je bila, da preskrbi kmetski stan s potrebnim inventarjem in blagom ter da si pribori monopolno stališče pri prodaji kmetskih pridelkov. Juvoss je v istini kmalu dosegel monopol pri prodaji volne ter razvil veliko trgovino z žitom, slanino, surovim maslom, perutnino itd. Ju-vossova zadružna banka je pripravila vse, da otvori svoje podružnice v južni Franciji in Italiji, toda medtem si je boljševizem 1. 1920 priboril tudi južno Rusijo in začasno ustavil razmah južnoruskega zadružništva. Kmetijske (nakupovalne in prodajalne) zadruge so se delile v kmetijska društva (selsko-chozjajstvennoc občesstvo) in v kmetijske zadruge (selsko-chozjajstvcnnoe tovariščestvo) ter so se bavile z nakupom materiala, ki je bil potreben za produkcijo, in s prodajo lastnih pridelkov. Združevale so se po kmetijskih panogah v zveze. Najbolj se je razvila osrednja zveza za konoplje, ki je obsegala 1. 1919 66 podzvez s 162 zadm-gami ter izvozila 750/0 vseh konopelj. Zadobila si je monopolsko stališče v trgovini s konopljami. Zadruge drvarjev so nakupovale gozde, jih sekale ter tu obdelan in neobdelan les prodajale doma in v inozemstvu, predvsem na Angleško. Zadruge za proge so 1. 1919 izkazale 24 mil. rubi. obrata. Iz sredine kmetijskih zadrug se je ustanovila vseruska nakupovalna zveza kmetijskih zadrug, po kraticah imenovana sel’sko-sojuz. Selskosojuzu je stal ob strani poseben posvetovalni odbor, sel’sko-sovet imenovan, kojega naloga je bila, da je izdajal smernice za enotno, smoterno skupno delovanje vseh kmetijskih zadrug. Nenavadno lepo razvito je bilo že pred svetovno vojsko mlekarsko zadružništvo v Rusiji. Začelo se je že v 6. desetletju prošlega stoletja ter se bavilo najprej z izdelovanjem sira. Toda stvar ni napredovala in v 9. desetletju je zavrglo sirarstvo ter se lotilo pridelovanja surovega masla. Bogata Sibirija je prednjačila. Borba s kapitalističnimi mlekarnami je izpadla na korist zadrugarstva. L. 1918 je štela zveza mlekarskih zadrug 3500 zadrug. Rosedovala je dve tovarni za milo, tovarno za olje, za ože, za popravo strojev in veliko tovarno za sode, Izvažala je na Nemško, Angleško, v Ameriko ter je že z uspehom tekmovala z danskim mlekarstvom. Posebnost mlekarskih organizacij je bila, da si je pridružila, skoraj povsod, konsumne zadruge ter za njih nakupovala. Upotrebljavala je 100 mlekarskih učiteljev ter vzdrževala šole in tečaje, na katerih je izobraževala strokovnjake in mlekarje. Obrtne zadruge, čeprav je njih število 1020 za naše pojme veliko, niso prišle do istega razcvita kakor druge vrste zadrug. Organizirane so bile v 15 zvezah. Zadruge, pravzaprav zadružne zveze, so si ustanovile 1. 1912 zadružno Narodno banko, ki je imela največ zaslug, da je rusko zadružništvo moglo z uspehom na svetovni trg. Razven podružnic v Rusiji je imela Narodna banka tudi podružnico v Londonu in v Newyorku. Za Rusijo je izdajala banka informativna „Izvestija Narodnago banka", za Angleško in Ameriko „The Russian Co-operator", v katerih časopisih je seznanjala domači in inostrani trg o ruskih zadrugah in razmerah na ruskem gospodarskem trgu. Neizmerno veliko je doprineslo zadruž-ništo za prosveto ruskega naroda. Ni izdajalo samo preko 100 časopisov, nego tudi nebroj knjig, brošuric in letakov. Rusko zadružno slovstvo zavzema sigurno prvo mesto med enakovrstnimi slovstvi vseh narodov. Zadružništvo je ustanavljalo tudi strokovno-zadružno šolstvo od najnižje šole do vseučilišč v Novočerkassku, Petrogradu in Moskvi, zraven pa podpiralo tudi ljudsko in srednje šolstvo med ruskim narodom. Za to se lahko rusko zadružništvo hvali, da je dalo najsilneji pogon ruskemu narodu, da si je zaželelo prosvete in omike. Boljševiki skraja niso vedeli, kaj bi s cvetočim zadružništvom počeli. Teoretično so proglašali, da za zadružništvo v komunistični državi ni mesta, a le polagoma so se pripravljali, da mu zadajo smrtni udarec. Najprej so prišli na vrsto konsumi. Dne 10. aprila 1918 je izdal Lenin dekret, s katerim se jim je naložilo, da morajo pod vodstvom komisariata' za prehrano (komisariat prodovolstvija) razdeljevati živila in druge potrebščine ter zamenjavati obrtne in poljedelske pridelke. V to svrho sta smela biti v enem kraju samo dva konsuma, eden za delavstvo, drugi za ostalo prebivalstvo. Vsak se je moral sprejeti v zadrugo, ki je plačal 50 kopejk. Dne 22. aprila 1918 se je usta-, novi! pri najvišjem sovjetu za narodno gospodarstvo poseben zadružni oddelek, ki je moral konsume registrirati, nadzorovati, izdelovati zakonske predloge in instrukcijie. S tem je prišlo konsumno zadrugarstvo v popolno odvisnost od sovjeta. Dne 25. maja je zaključil kongres sovjetov, da se mora vse zadružništvo, ne samo konsumi, pritegniti in uvrstiti v sovjetsko-komunistični gospodarski red. Z dekretom od 20. marca 1919 pa so se konsumi kratkomalo podržavili ter se spremenili tudi imenoma v konsumne komune. S tem so prišle tudi zveze, predvsem centrosojuz, v roke komunistov. Narodna banka pa je itak že prej — 2. dec. 1918 — postala državna banka ruske socialistične federativne sovjetske republike (kratica: R. S. F. S. R.). Druge zadruge so prišle na vrsto z dekretom od dne 27. jan. 1920, s katerim je bilo zaukazano, da se morajo vse zadruge združiti v eno, to je, da vse prenehajo, razven podržavljene konsumne komune in da ostane le ena osrednja zadružna zveza: že komunizirani centrosojuz. Kapitali in vsa imovina so se morali oddati konsumom, oziroma centrosojuzu. To je bil zadnji in smrtni udarec proti zadrugam. Lenin je kmalu uvidel, da je storil veliko napako, kajti zadružništvo mora biti svobodno, ako se hoče neovirano razvijati po praktičnih potrebah gospodarskega življenja. Na 10. kongresu komunistične stranke marca 1921 je Lenin javno izrekel: „Mi potrebujemo za'-druge. One so najboljši aparat. Mi jih žal nismo izrabili, prvič ker smo storili pogreško, drugič ker smo imeli opraviti s potrebami vojske". Kongres je zaključil, da se proglasijo zadruge neodvisne od države. Z dekretom od 7. aprila 1921 so se tudi za konsume upeljale svobodne volitve v zadrugah in zadružnih zvezah. Tudi zadružno časopisje, koje pod bolševiki ni povsem ponehalo, je pisalo, da so sedaj prenehali poskusi z zadružništvom in da jim je zopet odprta svobodna pot. Samoumevno je, da se velikanska škoda, ki so jo povzročili boljševiški poskusi, ne bo dala tako hitro popraviti in da bo trajalo leta, predno se rusko zadružništvo povzdigne zopet na staro višino. A dosedanja zgodovina ruskega zadružništva je za vse zadru-garje ne samo velezanimiva, temveč tudi izredno poučljiva, ker nam kaže razvoj za- družništva, do katerega še imamo mi dolgo pot. Toda rečemo lahko, da smo že začeli hoditi pot do onega vrhunca, na katerem smo videli stati rusko zadružništvo pred prihodom boljševiške vlade. Iztočnocvropski institut v Breslavi je letos izdal knjigo ruskega zadrugarja dr. E. Fucknerja „Die russische Genossenschafts-bevvegung 1865—1921“ — Ruski zadružni pokret — iz kojega so povzeti tudi gornji najnovejši podatki. Dr. Fuckner je do 1. 1920, torej še tudi pod boljševiki, deloval aktivno v ruskem zadružništvu. Njegova izvajanja temeljijo na sigurnih podatkih in lastnem doživetju. A. Kralj. Davčne in pristojbinske ugodnosti. Financijski (proračunski) zakon za davčno leto 1922/23 obsega za naše zadruge zelo važno odredbo. V členu 41 je namreč določeno: „Člen 95, 96 in 98 srbskegazzakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah se razširi na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in velja za vse one zveze od najmanj 20 zadrug in njihove zadruge, ako i dotična zveza i njene zadruge po svojih pravilih ne dele članom na zadružne deleže dividende, niti ne dajejo članom svojih upravnih in nadzornih odborov tantijeme, in povrh tega, ako se tudi njihovi rezervni zakladi v nobenem slučaju ne morejo deliti med člane. Ti predpogoji oprostitve morajo biti zavaro vani po pravilih zadrug na ta način, da se smejo premeniti samo z odobrenjem zveze, a dotične zveze so obvezane take odredbe pravil obdržati nepremenjene i pri sebi i pri svojih zadrugah. Doslej neplačani davki in takse tako osvobojenih zvez in zadrug se ne izterjajo." Tako proračunski zakon. Predpisi členov 95, 96 in 98 srbskega zadružnega zakona, ki so po proračunskem zakonu raztegnjeni na vso državo, se glase dobesedno tako-le: Člen 95: „Zadruge in zveze se oproščajo vseh taks pri ustanovitvi, pri potrjevanju pravil, knjig in obvez za overovanje podpisov in v obče za vse posle, ki jih imajo z državnimi ali občinskimi oblastmi." ' Člen 96: „Zadruge, ki ne dele dobička, se oproščajo davka in vseh doklad na delo, glavnico in dohodek." Člen 98: „Zadružniki kmetijskih zadrug se oproščajo državnih in občinskih taks ob potrjevanju obligacij (zadolžnic), kadar jemljejo denar na posodo od svojih zadrug. * v. * Ker so imeli v Srbiji drugačne zakone o taksah in davkih kakor pri nas, je marsikaj v teli predpisih še nejasnega in ne moremo o raznih podrobnostih dati že sedaj izčrpnega pojasnila. Toliko je pa vendar iz finančnega zakona in srbskega zadružnega zakona takoj razvidno, da bodo zadruge uživale znatne ugodnosti in olajšave, ako bodo izpolnile določene pogoje. Ti pogoji so v proračunskem zakonu še dokaj točno opredeljeni, dasi tudi tu niso vsi izrazi še povsem jasni in za enkrat ne vemo, kako jih bodo tolmačile naše davčne oblasti, ki bodo imele v tem oziru opraviti z nepoznano jim tvarino. Tako n. pr. se v proračunskem zakonu kot pogoj za oprostitev določa, da zadruga ne sme svojini članom deliti na zadružne deleže dividendo. Pri tem je nejasno, ali se pod izrazom „dividenda" umevajo tudi obresti, ki jih nekatere zadruge plačujejo svojim članom od njihovih deležev, ali pa je to določbo umeti tako, da ne smejo čistega dobička deliti med člane v razmerju njihovih deležev. Kot nadaljni pogoj se zahteva, da člani načelstva in nadzorstva ne smejo dobivati tantijcm. Najbrž se — kakor običajno v prometu — pod izrazom „tantijema" umeva določen, v odstotkih izražen del bilančnega čistega dobička, ne pa tudi morebitne nagrade, ki jih nekatere zadruge dajejo svojim odbornikom kot malo odškodnino za izgubo časa ob poslovanju. Kako je prav za prav s to stvarjo, pa tudi še ni povsem gotovo. Dalje zahteva proračunski zakon, da se rezervni zakladi v nobenem slučaju ne smejo deliti med člane, tudi v slučaju likvidacije ne. Kot četrti pogoj za oprostitev navaja proračunski zakon, da morajo biti ravnokar navedene določbe o nedopustnosti izplačevanja deležnih dividend in tantijem članom načelstva in nadzorstva ter o nedopustnosti delitve rezervnih fondov, razvidne iz pravil. Pa ne samo to, v pravila mora biti privzeta tudi izrecna določba, da se predpisi pravil glede gorenjih točk ne smejo drugače pre-meniti kakor z dovoljenjem dotične zveze, kateri pripada zadruga. Nobena naših zadrug nima pravil s takim besedilom, ki bi popolnoma ustrezalo vsem gorenjim zahtevam. Če že drugega ne manjka, manjka gotovo določba, da se pravila o gorenjih točkah ne smejo izpremeniti brez dovoljenja pristojne zveze. Vsled tega bo treba, da vse zadruge, ki hočejo postati deležne opisanih ugodnosti, izpremene svoja pravila in prevzemo vanje vse one določbe, ki jih navaja proračunski zakon kot pogoj za oprostitev od taks in nekaterih davkov. Za enkrat članice samo opozorimo na te važne premembe pristojbinskih in davčnih predpisov, da bodo pripravljene na daljne odredbe. Ko dobimo pojasnilo o nekaterih sedaj nam še nejasnih stvareh, bomo dali članicam potrebna navodila, kako jim je izpremeniti pravila, da bodo v polnem obsegu deležne naštetih ugodnosti, obenem pa tudi varne pred davčnimi oblastmi, ki bodo gotovo tudi ob tej priliki po stari navadi iskale dlako v jajcu in delale sitnosti, 'kjer bodo količkaj mogle. Možje, oklenimo se zadrug. Pokojni dr. Krek je napisal knjigo „Črne bukve kmečkega stanu", ki naj bi kmetu pokazala, kaj je v njegovem gospodarstvu slabega in po kakšni poti naj hodi, da si svoj položaj zboljša. Škoda, da danes nimamo med seboj dr. Kreka, da bi nam zopet napisal „Črne bukve", ker je danes kmet takih bukev bolj potreben kot jih je bil kcdaj. Toda če nimamo Krekovih „Črnih bukev", imamo pa zato nekaj, kar je še več vredno, imamo Krekove zadruge. Te zadruge so prestale svojo ognjeno preskušnjo, prestale so vojno in s tem dokazale, da so v kmetovo pomoč pripravljene vzdržati tudi najhujši napor. Utegne me kedo vprašati, čemu zopet strašim? Saj je kmetovo življenje sedaj lepo, pridelki se silno drago prodajajo, v agrarni državi je kmet najmočnejši in zato gospodar. — Da, tako govori tisti, ki kmetskega življenja ne pozna, tisti, ki samo to vidi, da je pšenica po 15 kron kilogram, krompir po 6 kron kilogram, itd. tisti, ki gleda vse samo površno. Resnica je drugačna, položaj kmeta je v resnici slab, zelo slab. Že dve leti zapo redoma je suša. Dočim je bil lani pridelek sena in krmil vsaj še polovica običajnega pridelka, je letošnji pridelek le še dobra tretjina običajnega pridelka. Na travnikih se namreč pozna ne samo letošnja suša, ampak tudi še posledice lanske suše, ki je v precejšnji meri uničila tudi korenine bilk, posebno slabotnejših. 4, Kaj pa naj počne sedaj kmet z živino? Lani je bil prisiljen odprodati par glav, letos jih bo moral še nekaj; to, kar bo mogel prezimiti, bo zelo malenkostno. In živina je za našega kmeta najvažnejša; živina mu da potrebne dohodke, da plača davke in posle, da nabavi potrebno orodje in obleko, da plačuje gospodinjske potrebščine in drugo. Žita v Sloveniji niti za lastno potrebo ne pridelamo dovolj in porabimo veliko pšenice in koruze iz Banata. In tudi denar za pšenico in koruzo dobimo za živino, deloma za les. In tudi žetev žita je bila letos vsled suše zelo slaba; malo se je naželo in malo se bo namlatilo. Za vino je bila sicer lani dobra letina in letos kaže še boljše; zato je pa prodaja zelo slaba, zlasti izvoza ni. Pravijo da danes kmetje ne vedo, kam z denarjem. Ravno narobe, še nikoli ni bilo takega pomanjkanja denarja na kmetih. Kupna moč sedanje papirnate valute označujejo približno v primeri s predvojno zlato valuto tako, da velja danes 1 krona toliko kakor prej 1 vinar. Ponovno se sliši, da je vrednost prava, ako se izraža cena v isti vsoti kron kakor prej vinarjev. (Lani se je še govorilo krona — krajcar, sedaj velja razmerje krona — vinar). Po tem razmerju bi moral tudi rasti kmečki denar v hranilnicah in posojilnicah, kmečki prihranki, ki so edina rezerva kmetu za hude čase. V resnici vidimo, da so prihranki daleč zaostali za tem razmerjem. Bilanca Zadružne zveze v Ljubljani z dne 31. decembra 1913 izkazuje vseh vlog K 15,565.914 97, bilanca iste zveze z dne 31. decembra 1921 izkazuje, vseh vlog K 270,157.706'94. Ako bi se bile vloge zvišale po razmerju krona-vinar, bi morala zadnja bilanca izkazati vseh vlog poldrugo milijardo, ne pa samo eno četrtino milijarde. Mesto stokrat višjih vlog vidimo samo osemnajstkrat višje vloge. Res je, da je Zadružna zveza med tem izgubila svoje hranilnice in posojilnice v Istri in na Goriškem, na Notranjskem in na Koroškem. Res pa je tudi, da imajo vse te zgubljene članice večino svojih vlog še pri Zadružni zvezi. Realna moč rezerv, ki jih predstavljajo vloge pri hranilnicah in posojilnicah in pri zvezi, je silno padla in predstavlja' danes samo še eno šestino ali eno petino rezerv, ki jih je imelo kmečko ljudstvo koncem leta 1913. Morebiti si bo kedo skušal to razložiti s tem, da je vse, kar mora kmet kupovati, silno drago in da kmetje morda radi padajoče naše valute več kupujejo nego so kupovali prej. Ako mora kmet drago plačevati orodje, obleko in razne gospodarske potrebščino, treba pomisliti, da tudi svoje pridelke, les in živino toliko dražje prodaja, morebiti le v malo nižjem razmerju. Trditev pa, da kmetje vsled padajoče valute, več kupujejo nego sicer, ne odgovarja resnici. Ravno nasprotno! Izredna draginja vseh predmetov zadržuje kmeta, ki se vsled svoje konservativnosti ne more navaditi na visoke cene, da celo nakupovanje potrebnih, ne-'' obhodnih stvari odklada na čas, ko bo po njegovem prepričanju vse ceneje. Ako bi se že trdilo, da kmet špekulira, moramo priznati, da le preveč špekulira na to, da se bo naš denar popravil. Kdor gre po deželi, opazuje dejstvo, da kmetijstvo nazaduje ravno vsled tega, ker kmetje odlašajo s potrebnimi izboljšanji v svojem gospodarstvu, ker ne nabavljajo potrebnih strojev in orodja, semen in gnojil. Še celo potrebne obleke si ne napravijo, ker čakajo v misli: „Bom že kupil, kadar bo ceneje. Saj ni mogoče, da bi pri tej ceni ostalo; izključeno pa je, da bi cena šla še kvišku." Toda njihova nada jih vara, kakor jih je varala že ponovno, in jim vselej sproti prekriža njihov račun. Mesto padca cen blaga sledi zopet povišauje cen, posledica padajoče valute. Na drugi strani pa visoke cene za kmetijske pridelke mamijo kmeta, da mnogokrat proda več kot bi smel, da ohrani premalo zase, za dom in družino. In kar je še slabše, proda po navadi o nepravem času, ravno predno so se cene dvignile. Lansko leto so ob novini prodajali kmetje pšenico po 8 kron. Ko so jo bili pa kmetje popro-dali, sc je cena prav kmalu dvignila na 10—12 kron, pozneje celo na 14 kron. Vsled takega ravnanja se kmečko gospodarstvo po vojni ne popravlja, orodje, naprave in stroji ne obnavljajo kot bi bilo potreba, skratka kmečko gospodarstvo nazaduje. In to nazadovanje je tembolj nevarno in bo imelo trajne posledice, ker ni pripravljenih potrebnih rezerv, ki bi kmetu v sili služile za oporo. Ni zbranih primernih denarnih sredstev in ni tudi zadostnih zalog niti v žitnici niti v hlevu, gozdi pa se pridno izsekavajo. Kako temu pomagati ? Kako ustavili nazadovanje kmečkega gospodarstva, predno pride na strmine, kjer rešitev ni mogoča brez velike škode? Prvo in najpotrebnejše je, da se tega nazadovanja, propadanja kmečkega gospodarstva zavemo. To je v današnjem položaju težko, zelo težko, ker nas slepi navidezno bogastvo, papirnato bogastvo. Posestnik si ge vedno predstavlja, da je na dobrem in da bo gospodarstvo lahko uredil in vse potrebno nakupil, ker ima v skrinji precej denarja. Le počakati je treba — si misli —, da pride denar zopet do svoje veljave; tedaj bom za te tisočake lahko vse nakupil in še mi bo precej ostalo. — Ko bi on pomislil, da se čudeži ne vršijo vsak dan in da mrtvi ne vstajajo 1 Denar, ki je prišel do gotove nižine, je kakor utopljenec v močvirju: čimbolj brca in si skuša pomagati, tembolj se pogreza. Ne pomagajo več niti naredbe niti devizni odbori niti borzni komisarji! To je bilo potrebno povedali, ker je še vedno zelo veliko lahkovernih ljudi, ki upajo, da se bo denar kar sam od sebe zboljšal in bo gospodarstvo polagoma prišlo do predvojnih razmer in do predvojne zlate valute. Nočejo pa videti, da smo ves čas po vojni dosledno nazadovali in da ni bil naš denar še nikoli tako slab kakor je danes. In nihče ne more danes reči, kje se bo ustavilo. Ako smo danes od prvotne vrednosti denarja rešili le še en odstotek, USTodstotkov pa smo zgubili, si kljub temu nočemo priznati, da je to bankrot in še prav pošten bankrot. Kam je zginilo onih 99 odstotkov, kcdo jih je vzel? Vzel jili je tiskarski stroj, oz. tisti, ki se ga poslužuje, ki od njega živi, t. j. država. Naj hujši davek državi plačujemo s tem, da naši prihranki gine j o, kopnijo, ne da bi mogli mi to preprečiti. In ta davek v vsej grozni težini nosi danes široka masa malih varčevalcev, s katerih denarjem delajo banke, trgovina in industrija lepe dobičke. Zato je naloga naših posojilnic, ki so ustanovljene za potrebe malih ljudi, za kmeta in delavca, da zberejo ves kmečki denar do zadnjega vinarja. Niti vinar teh slojev ne sme iti v banke, da podpira protizadružno trgovino in polni privatne žepe. In ves denar, zbran v hranilnicah in posojilnicah, mora služiti pred vsem koristim tistih slojev, iz katerih se zbira. Pa porečete, da kmetje in delavci ne jemljejo nikakih posojil, ker jih ne potrebujejo. Vsako gospodarstvo, ki napreduje, potrebuje za napredek gotove investicije, za investicije pa potrebuje kapital. Ravno posojilnica pa mora dajati možnost in pobudo za napredek s tem, da sposobnim ljudem dovoljuje posojila. Saj se še dobe podjetni kmetje, ki imajo smisel za napredek, veselje do lepšega, moderno urejenega gospodarstva. Toda to je smola, da ravno taki sposobni možje mnogokrat nimajo denarja, pač pa imajo po svojih skrinjah in omarah shranjen denar posestniki, ki nimajo smisla ah pa ne veselja ali pa tudi ne dovolj moči za napredek in izboljšavanje v gospodarstvu. In posojilnica je zato tu, da med tema dvema skupinama posreduje, da jemlje od enih in daje drugim. Na ta način pa vrši hranilnica in posojilnica velevažno nalogo, da rešuje kmečki in delavski stan od najtežjega davka, ki ga trpimo in plačujemo danes vsled padanja valute. Denar, za katerega smo kupili stroje ah orodje, smo rešili in ga zavarovali, da ne more še dalje padati, ob enem pa orodje ali stroj pomaga gospodarstvu do boljšega, do hitrejšega dela, kar zahteva napredek. Tudi za delavca lahko posojilnice mnogo store, ako mu pomagajo, da pride do svoje hiše in vrtiča. Kljub veliki draginji imamo delavce, ki si pritrgujejo od ust in devljejo na stran prihranke za slučaj bolezni, nesreče ah starosti. Tudi njihovi prihranki ne smejo kopneti in propadati, ampak jim je treba rešiti njihovo realno vrednost. To pa na ta način, da se zidajo delavske hišice, kar se da lepo izvajati potom delavskih stavbenih zadrug. S tein smo rešili denar pred padanjem, obenem pa pomagali delavcu do tega, kar mu je najbolj potrebno, do lastne strehe in vrtiča. Zadrugarji, ki vodite naše zadruge, ki žrtvujete za bližnjega in za občnost čas in delo, predočite si večkrat to prevažno nalogo posojilnic za sedanji čas, pa boste prišli do spoznanja, kako veliko socialno delo vršite kot voditelji zadrug s tem, da obvarujete kmečko gospodarstvo pred nazadovanjem in ga vodite k napredku ter da tudi delavcu pomagate do lastnega ognjišča in do človeka vrednega življenja. . Zgoraj sem že omenil, koliko škode trpi kmet vsled tega, ker je prisiljen prodati pridelke ob novini t. j. v času, ko izvozniki cene najbolj tlačijo, da si po ceni nakupijo zaloge. Tudi pri nakupovanju gospodarskih in gospodinjskih potrebščin plačuje trgovcu ne 25°/o dobiček, kakor ga dopušča zakon o pobijanju draginje, ampak zelo pogosto 30—40% tudi čez 50°/0 dobiček. Ali je treba? Delavec je v tem oziru bolj pameten, bolj zna varovati skupne stanovske koristi potom organizacije in discipline in danes vidimo, da so redki delavci, ki ne bi kupovali svojih potrebščin v svojem delavskem konsumu. Tudi na kmetih moramo postaviti načelo, da naj gre vse blago, kar ga prodamo in kar ga kupimo, skozi kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo. Vodstvo zadruge mora skrbeti za red in točno knjigovodstvo in nekaj poguma je treba za trgovske posle; saj pravi pregovor: „Kdor ne vaga, ta ne zmaga." Ako se bo zadruga vodila s skrbjo in v redu, bo dobila tudi potrebni kapital za obratovanje, za nakup in prodajo. Bolgari so daleč doli na Balkanu, pa imajo za nakup in prodajo izborno organizirane kmetijske zadruge. Vprašanje potrebnega kapitala za obratovanje take zadruge je težko, ker zahteva danes že mala trgovinica na stotisoče kapitala. Toda začeti je treba z malim, potem pa se pri dobrem vodstvu in pri zavednosti članov zadruga sama takorekoč naravno razvija in raste. Začne s skupnimi naročba-mi, za katere kmetje naprej plačajo. Polagoma prehaja k lastni zalogi vsakdanjih potrebščin, katero vedno bolj povečava, čim bolj prihaja do lastnih sredstev. Kjer je hranilnica in posojilnica, bo nabavna zadruga iskala in dobila potrebni kapital pri hranilnici in posojilnici. Velik pomen naših rajfajznovk leži ravno v tem, da So temelj in podlaga vsem drugim zadrugam, ker jim preskrbijo za ustanovitev in obratovanje potrebni kapital. Zelo važne za napredek kmetijstva in glede svoje ustanovitve odvisne od pomoči posojilnice so zadružne elektrarne. Važne so tembolj, ker se petrolej in bencin pri nas uvažata in stojita jako visoko v ceni; elektrika jih lahko nadomestujc; važne pa tudi radi tega, ker vedno večja uporaba strojev v kmetijstvu zahteva pripravno in cenevo gonilno silo. Še nikjer se niso kesali, kjer so napravili elektrarno in izrabili vodno silo. Kesali so se pa že marsikje, ako so z zgradbo zadružne elektrarne predolgo odlašali, ker jih je vsled tega stala mnogo dražje. In kesajo se tam, kjer imajo na razpolago vodno silo, pa so bili do danes preveliki „cagovci" in niso zgradili elekrar-ne. Pa naj bodo prepričani: čeprav je sedaj taka stvar draga, je vendar danes še polovico ceneje nego bo prihodnje leto. Napredek kmetijstva je danes ozko zvezan z zadrugami. Zadruge dajejo pobudo in pogum za skupna podjetja občekoristne-ga značaja, s katerim bi se sicer ne začenjalo. Ako nam je torej res na srcu korist in napredek kmetijstva, oklenimo se zadrug! Stanje zadružnih zvez I. Člani Glavnega zadružnega Glavni Savez Srpskih Zemljo radničkih Zadruga, Beograd . Zadružna zveza v Ljubljani 1. Ustanovno Ido 1897 1899 2. Namen zveze 0. R. N. Ro. 0. R. N. 3. Število članov 1509 5j7 -1. Število vpisanih deležev 3445 39.520 5. Znesek deleža 100 10 6. Vsota vplačanih deležev 1,807.700 365.200 7. Jamstvo kolikokratno 10 5 8. Iznos jamstva 18,077 000 1,826.000 9. Stanje vlog pri Zvezi 28,100.524 162,339.720 19. Stanje kredita članov 16,758.756 59,481 538 11. Stanje izčrpanega kredita 8,840.084 — 12. Promet z blagom 29,156.688 — 13. Celokupni promet 321,939.480 1.462,700.7£9 M. Obrestna mera f za V*°8V 6°/u 3 in 3 V2% t za kredit 70/0 5 1/2 % Savez Srpskih Zemljoradničkih Zadruga, Zagreb edišnji Savez vatskih seljač-! ih zadruga, Zagreb rvatsko-Sla-nsko Gospo- ; rsko društvo, Zagreb družni Savez u Splitu 1 g-s Š3 1898 1918 IS 11 icorgan. 1907 1907 O. R. N. Ro. O. R. N. Ro. 0. R Ro. O. R. 430 392 681 278 2378 503 2089 1960 100 100 100 500 158.300 50 300 167.350 980.000 20 10 10 5 3,166.000 503.000 1,673.500 4,900.000 1,028.073 11,050.809 — 34,344.931 5,756.000 6,172.228 45,574.112 10,215.168 — 2,403.879 69,335.594 — 5,023.022 13,172.409 325,971.252 — 186,817.915 272,132.207 813,579.517 — 5% 5% — 4 in 4 l/2°/u 7 o/c 71/2 0/0 6 »/o 6O/0 II. Zadružne zveze izven Glavnega zadružnega saveza. Gospodarska Savez Seljačkih Vjerisijskih 1 Šle- Zveza delavskih zveza, Ljubljana dovnili zadruga zadrug, Maribor 11 Bosni 1. Ustanovno leto V99 reorgan. 1901 1912 19/0 2. Namen zveze Ro. 0. R. N. Ro. O. R. 3. Število članov 2031 10 23 4. Število vpisanih deležev ; 20.351 242 5. Znesek deleža 2 10 6. Vsota vplačanih deležev I 40 702 2.560 7. Jamstvo kolikokratno 9 50 8. Iznos jamstva , 366.318 128.000 9. Stanje vlog pri zvezi — 342.722 10. Stanje kredita članov 11 Stanje izčrpanega kredita i 39,970.038 574.009 70,948.596 1,757.350 12. Promet z blagom 204,681.911 216.277 13. Celokupni promet 1.171,924.671 3,875.520 14. Obrestna mera j za v’°8e — 50/0 1 za kredit 70/0 6 in 70/0 — 107 — koncem leta 1920. saveza SHS v Beogradu. t Hrvatsko - Sla- ; vonsko Gospo- 1 darsko društvo, Osjek Savez Srpskih . Zemljoradničkih zadruga u ‘Sarajevu i Zadružna zveza v Celju Savez Hrvatskih. Seljačkih zadruga1 za Bosnu i Hercegovinu, i Sarajevo ! Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana Savez Srpskih Privrednih za-! druga na Primorju, Dubrovnik Skupno stanje zvez koncem leta 1920 16 5 reortfan.1911 1912 tS&Ffeorgan. 1905 1919 1907 1904reorgan.1908 0. R.N.Ro. O. R. N. Ro. O. R.N.Ro. 0. R. N, Ro. O. R. N. O. R. 410 116 168 75 142 69 4118 1192 700 16.718 275 6297 95 72.172 50 in 200 100 10 100 10 50 — 119.149 70 000 167.180 27.500 62.970 4300 3,979.940 10 in 2 20 2 10 5 3 — 555.600 1,400.000 334.360 275.000 314.850 14.250 33,039.560 29.607 1,113.368 15,750 392 1,672.399 14,468.485 188.017 270,086.325 3,650.751 2,038.711 6,940.857 2,139.098 759.719 1,630.387 161,117.325 17,336.689 4,840.313 — 1,355.146 — 25.000 101,136.705 110,642.929 29,319.515 11,322.026 3,000.000 — — 527,607.841 280,720.061 112,792.647 231,678.174 11,769.737 82,101.039 328.453 3.786,860.049 5°/o 7 % 5 1/2 »/o 5 Vo 4 1/2 °/o 4 1/2 »/„ 6 V2 7o 90/0 61/2% 9°/b 5i/i% 6°/o x HI. Skupno stanje zvez v kraljevini SHS. Število zvez 15 a) zadrug 4239 b) društev 13 c) pojedinih oseb 2641 d)skupno 6893 Število vpisanih deležev 92.765 Svota vplačanih deležev K 4,023.202 Znesek jamstva 33,533.878 Stanje vlog 270,429.047 Stanje kreditov 201,751.372 Stanje kredita, ki so ga zveze izčrpale „ 176,842.651 Promet z blagom 732,506.059 Celokupni promet 4.962,660.240 o n n m n o zadružništvo, d n n d n o Zadruge v osvobojenem ozemlju. Zadruge, ki so bile pod italijansko okupacijo in so sedaj zopet v ozemlju Jugoslavije, imajo" silno težavno stališče napram vlagateljem in dolžnikom radi neurejenega valutnega vprašanja, o čemu smo že pisali v zadnjem Narodnem Gospodarju na strani 93. Tam smo tudi omenili, da so naši narodni poslanci v tej zadevi stavili interpelacijo na ministra pravde, ki je dal na roke poslanca Pušenjaka sledeči odgovor: „Znano mi je, v kako neugodnem položaju se nahaja prebivalstvo v krajih, ki so jih izpraznile italijanske vojne in civilne oblasti v logaškem okraju. Dejansko je oddelek mojega ministrstva v Ljubljani že prošlo leto na inicijativo logaškega okrajnega sodišča predložil načrt naredbe, kako naj bi se za zasebno pravne odnošaje potom zakona pravično odredila relacija med liro in krono (odnosno dinarjem) za vse one pravne posle, ki so bili sklenjeni v času italijanske okupacije od 20. aprila 1919 do 25. februarja 1921, zlasti tudi z ozirom na relacijo lire napram bivši avstro ogrski kroni, ki jo je izvedla italijanska vlada. Pq poznejših službenih sporočilih ni to vprašanje pri sodišču delalo nikakih težkoč, ker so se stranke ponajveč brez sodišča poravnale in dogovorno ugotovile relacijo za posamezne terjatve odnosno dolgove." V nadaljnetn piše minister o istih razmerah in težkočah v osvobojenih krajih Dalmacije in opozarja nato, da je pri ureditvi teh razmer treba jemati v obzir tudi italijanske interese, vsled česar je vprašanje relacije med liro in krono v osvobojenem. ozemlju v p r a š a n j e m e d n a-rodnega značaja in ga treba reševati sporazumno z obfnejnimi državami. Minister končno pristavlja, da ne more dati nobenih navodil za postopanje sodiščem, ker so sodišča vezana v takih sporih na določbe civilno-pravnega zakona zlasti na § 988 občega državljanskega zakonika. Nove smeri v zadružništvu. Kmetijsko zadružništvo je pri nas najbolj razvito. Zlasti prvotni in glavni tip kmetijskega zadružništva, lo so hranilnice in posojilnice po raiffeiseno-vem sistemu, so tako razširjene, da imamo posojilnico skoro v vsaki fari. Polagoma se je od hranilnic in posojilnic in z njih pomočjo razvijalo kmetijsko zadružništvo v smeri vedno večje difeTenciacije in prepuščalo hranilnicam in posojilnicam samo kreditne posle, za vse druge panoge pa so se začele ustanavljati posebne zadruge. Tako imamo danes z ene strani razne zadruge za nakup kmetijskih, gospodarskih in gospodinjskih potrebščin, to so kmetijska društva in kmetijski konsumi, na drugi strani pa zadruge za prodajo in za predelavo kmetijskih pridelkov ali pa oboje skupaj. Take zadruge so n. pr. lesne zadruge, zadružne mlekarne, vinarske zadruge, zadruge za vnov-čevanje živine itd. Kot tretjo važno vrsto moramo zlasti v času po vojni zaznamovati silen razmah kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug, katerih namen je nabavljati kmetu gospodarske in gospodinjske potrebščine, obenem pa vnovčevati ali vsaj posredovati vnovčevanje kmetovih pridelkov. Mnogokrat te zadruge pridelke prodajajo šele po predelavi. S temi zadrugami gre smer kmetijskega zadružništva prav za prav zopet od diferenciacije in taka zadruga naj bi ustrezala vsem potrebam kmeta glede nakupa gospodarskih in gospodinjskih potrebščin in glede prodaje njegovih pridelkov: žita, živine, mleka in lesa. Produktivno zadružništvo, ki je bilo pri nas do vojne še zelo skromno, se je zlasti po vojni začelo hitro razvijati. Mojstri ali pomočniki ali pa oboji skupaj so v raznih strokah obrta začeli snovati svoje zadruge. Vzrok snovanja teh zadrug je predvsem ta, da pridejo združeni mojstri lažje do potrebnega obratnega kapitala, ki je postal vsled velikega pomanjkanja gotovine tako težko dostopen in tako drag. Dalje pa je namen snovanja ta, da se obrtniki in pomočniki v gotovi panogi obrta vzajemno podpirajo, lahko prevzemejo tudi večja dela, ki so sicer dostopna le velepodjetnikom in da glede cen in pogojev nastopajo enotno. Važen razlog za ustanavljanje takih zadrug je goli tovo tudi ta, da hočejo mojstri potom zadruge priti do cenenega zadružnega kredita, ki jim je brez zadruge težko dostopen, vsled česar so vezani na bančni kredit. Bančni kredit pa je danes z najmanj 140/o, navadno pa več procenti obresti in provizij za obrtnika predrag. Tako so se v zadnjem času osnovale v raznih panogah obrta zadruge kot n. pr. zidarske, ključavničarske, pleskarske, kleparske itd. Pri industrializaciji Slovenije je gotovo zelo važna naloga zadružništva, da potom zadrug ščiti in ohrani malega obrtnika in da pomočniku potom zadruge pomaga do položaja samostojnega obrtnika. Zato bo v tej smeri zadružništvo moralo v bodoče podvzeti intenzivno delo za zadružno organizacijo obrtništva in bo v to svrho potrebovalo tudi precejšnjega kapitala. Naloga države pa bo, da priskoči, ako ne s subvencijami, vsaj s čim mogoče večjim kreditom na pomoč onim zvezam, v katerih okrilju se bo vršila zadružna organizacija obrtništva. Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Sarajevu ima 30. avgusta svoj redni občni zbor. Iz računskega zaključka, ki ga je Zveza že objavila, povzemamo, da je v pretečenem poslovnem letu imela Zveza skupno 2,275.131 vlog v 'tek. računu in na vložne knjižice. V tek. računu pri bankah in to skoraj izključeno pri Narodni banki je imela K 4,816.959 — kredita. Deleži so znašali K 86 610’—, rezervna glavnica pa K 154.750'—. Pri lastnem premoženju K 240.360'— (deleži in rezerva) je od banke dovoljeni kredit blizu 5 milijonov kron gotovo jako visok in je dovolitev takega kredita razumljiva le z ozirom na dejstvo, da prevzamejo za kredit banke poroštvo tudi pri Zvezi včlanjene zadruge sorazmerno številu svojih članov. Za poslovno leto izkazuje Zveza K 136.432 — prebitka, od katerega se 40°/0 pripiše rezervnemu zakladu, 20% pa pokojninskemu zakladu. Upravnih stroškov izkazuje Zveza v računu zgube in dobička K 462.241'—, kar je za obseg njenega delovanja dosti visoko. Centralni odbor Krščanske zadružne internacionale, ki se po pravilih sestane vsako drugo leto, je imel svoje zborovanje v dneh od 23. do 25. julija v Innsbrucku, Prisotnih je bilo 28 delegatov raznih držav, kar je znamenje, da ta organizacija ni samo na papirju, ampak da vlada pri posameznih nacionalnih zadružnih organizacijah velik interes za krščansko internacionalo. Generalni tajnik Cortis je podal dolgo in izčrpno poročilo o delu internacionale v prvem poslovnem letu. Dasi obstoja šele 10 mesecev, je vendar v tem primeroma kratkem času izvršila ogromno delo. Pridobila je člane nacionalne zadružne organizacije z malo izjemami v vseh državah Evrope, pa tudi že v Ameriki. Z mednarodnim poljedelskim uradom v Rimu in mednarodnim delovnim uradom v Gentu je v ozkih stikih in si je z imenovanima organizacijama zasigurala skupen nastop in vzajemno pomoč v vprašanjih poljedelstva, dela in zadružništva. Velik ugled je dosegla s svo- jim nastopom pri konferenci v Genovi. Predana spomenica je našla splošno priznanje. Centralni odbor je odobril računski zaključek za poslovno leto 1921/22 in sprejel proračun za poslovno leto 1922/23, ki predvideva 81.200 lir izdatkov. Glede doprinosov nacionalnih organizacij se je opozarjalo na to, da so pokazale zadružne organizacije v državah s slabo valuto veliko več požrtvovalnosti in dobre volje za redno plačevanje doprinosov, nego organizacije v državah z zdravo valaro. Revizorska konferenca, že tretja v tekočem letu, se je vršila pri Zadružni zvezi v Ljubljani 5. avgusta v navzočnosti vseh zvezinih revizorjev in tajnika. Konferenci je predsedoval nadzorstveni predsednik Zadružne zveze prof. Verbič, Na dnevnem redu je bila predvsem določba člena 41. zakona o državnem proračunu, s katerim se razširjajo na vso kraljevino členi 95, 96 in 98 srbskega zakona o kmetijskih zadrugah, ki vsebujejo davčne in pristojbinske oprostitve za kmetijske zadruge pod gotovimi pogoji. Ker prinašamo v tej številki poseben članek o členu 41., zakona v o državnem proračunu, bi tu samo pripomnili, da naj vsak zadrugar dotični članek natančno prebere. Da naše zadruge postanejo deležne ugodnosti po členih 95, 96 in 98 srbskega zakona o kmetijskih zadrugah, bodo morale po večini spremeniti pravila, zlasti v tem, da se čisti dobiček ne deli, da se ' deleži ne obrestujejo, da člani načelstva in nadzorstva ne dobivajo nikakih tantijem in da se v slučaju razdružitve zadrugino premoženje ne deli med člane. Radi teh sprememb pravil bo pa treba sklicati izredne občne zbore. Druga zadeva dnevnega reda je bil referat revizorja Krištofiča o poslovnem redu za kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Ker imajo te 'zadruge precej obširen delokrog in ker nosi vodstvo teh zadrug veliko odgovornost, je treba posebno pri teh zadrugah čimbolj uveljaviti načelo delitve dela in ugotoviti dolžnosti za posamezne člane načelstva in nadzorstva. Le ako bo vsak član načelstva in nadzorstva točno znal, kaj je njegova dolžnost in ako se bo ogromno delo pri zadrugi razdelilo na več ramen, le potem bo mogoče držati poslovanje pri teh zadrugah v takem redu, da bodo uživale splošno zaupanje in da bodo poslovale v korist svojih članov in svojega okoliša. Hranilnice in posojilnice. Pod tem naslovom je izšla v zadružni knjižnici kot prvi zvezek te knjižnice na 48 straneh knjižica, ki jo je spisal Anton Mrkun, župnik na Homcu, star in izkušen zadrugar. V pravem spoznanju, da so bile hranilnice in posojilnice pri nas prve zadruge, da so osnova vsem drugim vrstam zadrug in da so se med slovenskim ljudstvom najbolj razširile, je pisatelj v prvem zvezku obdelal hranilnice in posojilnice po Raiffeise-novem sistemu. Najprej daje pisatelj navodila za ustanovitev in govori potem o najvažnejših pojmih, ki jih mora poznati vsak zadrugar: o članstvu, o dolžnostih in pravicah članov, o neomejeni in omejeni zavezi, o deležih, pristopninah in upravnih prispevkih; nekako v drugem delu knjižice od 10. sirani dalje razmotriva popolnoma praktično, po možnosti nazorno z lepimi primeri upravo in vodstvo zadruge. Knjižico moremo voditeljem naših Raiff-eisenovk najtopleje priporočati, zlasti ker daje tudi navodila in zglede za obrestni račun, za davke in pristojbine. Knjižica ima za najvažnejše pojme pod črto hrvatske prevode, tako da bo uporabna tudi za voditelje hranilnic in posojilnic na Hrvatskem. Eno napako pa je napravil izdajatelj knjižice, da jo je prezgodaj izdal. Danes, Ili ko je tisk tako drag, moramo posebno Slovenci z zadružno literaturo biti zelo previdni in čakati, da pridemo glede zadružništva do skupnega zakona za celo kraljevino, do enotnih odredb in predpisov. Tako pa se zgodi, da se predpisi v času, ko se knjiga tiska, spremenijo in določbe, objavljene v knjigi, ne veljajo več. Tako so n. pr, v tej knjižici določbe o pristojbinah postale brezpredmetne, ker so kmetijske zadruge, gotovo pa hranilnice in posojilnice raiffeisenovega sistema po členu 41. zakona o državnem proračunu davkov in pristojbin proste. Gospodarska razstava In vinski sejem v Zagrebu. Hrvatsko slavonsko gospodarsko društvo priredi v jeseni razstavo konj, goveda, sadja, zelenjave, grozdja in vina in v zvezi s tem tudi vinski sejem v prostorih zagrebškega velesejma. Razstava začenja s 17. septembrom in bo trajala do -vključno 23. septembra. Razstavljalcem konj, živine in sadja se bodo delile nagrade do K 10.000 posamezniku. Davčna reforma. Komisija finančnih strokovnjakov je izdelala načrt za uredbo enotnega davčnega sistema za našo državo. Načrt predvideva stvarne (objektivne) in osebne (subjektivne) davke. Stvarni davki se po tem načrtu dele v 5 vrst, namreč: 1. davek na zemljišča, 2. davek na zgradbe, 3. davek na podjetja in trgovino, 4. davek na obresti in rente, 5. davek na dohodke in dela. Subjektivni davki se dele v 2 vrsti: 1. davek na dohodke, 2, davek na premoženje. Davek na zemljišča je osnovan na katastrskem • čistem donosu, kakor je že sedaj uveden v mnogih deželah naše države. V Srbiji in Čmigori bo treba katastre šele uvesti. Davčna stopnja bo približno 20 odstotkov od katastrskega čistega prihoda. Splošna davčna obveznost se uvede za 'vse stavbe, ki so prikladne za stanovanja. Podlaga je čisti prihod. Od kosmate najemnine se odbije 20 do 23 odstotkov za stroške pri popravilih, za upravo in amortizacijo. Na čisti prihod se bo udarila davčna stopnja kakih 30 odstotkov. Po vaseh se bo za stanovanja od manj kakor 5 sob pobiral davek po številu oddelkov. Davek na podjetja in trgovino bo obsedal vsake vrste trgovskega in obrtnega poslovanja. Ne spadajo pa sem poklici brčz kapitala (odvetniki, zdravniki i. t. d.). Osnovan je na čistem prihodu po dejanskem zaslužku, kar se ugotavlja s pomočjo knjig, ali po svobodni ocenitvi. Ta davek ne bo konligentiran in bo zato zelo elastičen. Davčna stopnja je 10 odstotkov. Davek na obresti in rente ne bo obsegal samo dohodkov iz denarnega kapitala in denarnih rent, ampak tudi vse druge dohodke, ki ne spadajo v nobeno davčno vrsto. Davčna stopnja znaša 10 odstotkov. Davek na dohodke od dela se deli v dva oddelka. V prvi oddelek spadajo dohodki iz samostalnih poklicev, v drugi dohodki iz službenega razmerja. Prve vrste davek bo urejen približno po istih principih kakor davek na podjetja in trgovino, ali bo milejše umerjen in bo znašal 5 odstotkov, za odbornike in nadzornike delniških družb pa bo 'znššal 15%. Dohodarina se naslanja v obče na iste določbe kakor so bile že doslej v veljavi, samo da sc ta davek razširi tudi na Srbijo, Črno goro in Bosno. Pri odmerjanju se je ozirati na število družinskih članov. Davčna stopnja se gibje od 2 do 15 odstotkov. Davek na premoženje je samo nekako dopolnilo dohodarine in se bo vsled tega zelo nizko odmerjal (0'5 do 15 tisočink). Davek od podjetij, podvrženih javnemu polaganju računov je posebna oblika splošnega davka na podjetja in obsega vse dohodke in premoženje. Pri industrijskih in rudarskih podjetjih se uvede progresivna davčna stopnja po rentabiliteti od 10 do 20 odstotkov, pri ostalih podjetjih pa 10 do 25 odstotkov. Zadruge, ki so po svojih zvezah včlanjene pri Glavnem zadružnem savezu, so davka popolnoma proste, ostale zadruge pa bi plačevale po milejših stopnjah. Zakon bi moral stopiti v veljavo 1. januarja 1924. D mi © ODD O 0 D 0 RAZNO. 0 D 0 © ODO © 0 D 0 Borza v Ljubljani. V kratkem se otvori v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valute. Pripravljalna dela so v polnem teku. Borza bo za naše trgovstvo, industrijo in za narodno gospodarstvo sploh prevažnega pomena. Začasno tajništvo ljubljanske borze posluje v Ljubljani, v hiši Slovenske banke, Cankarjevo nabrežje, I. nadstropje (vhod za vodo). Uradne ure vsak dan 16.—18. ure. Novi 10dinarski bankovci. S 5. avgustom 1922 je uvedla Narodna banka novo novčanico po 10 dinarjev, ki je tiskana in izdelana v Ameriki. Začasno ostanejo do nadaljne objave v obtoku vse sedanje novčanice vseh vrst, ki se vzamejo iz prometa še le tedaj, ko bodo nove popolnoma izgotovljene. Jubilejna čebelarska razstava. Od 3. do 10. septembra bo v ljubljanskem Ma-rijanišču jubilejna čebelarska razstava, ki bo odločilnega pomena za razvoj vsega jugoslovenskega čebe^hrstva. Razstava bo imela v glavnem šest sledečih skupin : 1. Žive. čebele v posameznih panjih, vzgojevalnice za matice, opazovalne postaje itd. 2. Prazni panji vseh sestavov. 3. Čebelarsko orodje in sicer najstarejše kot najnovejše priprave, ki se uporabljajo v čebelarstvu. 4. Izdelki iz medu in voska. 5. Čebelni proizvodi — med in vosek. 6. Čebelarska književnost in narodno - zgodovinske zanimivosti in umetnine Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja*. Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: „Zadružna zveza" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze11 v Ljubljani. Občni zbor Zadruge za izdelovanje domačega lanenega olja in firneža v Seničici pri Medvodah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 23. avgusta 1922, ob