Bmhinkuifspi cts RIS 0.19
KaratpanteoBote
Verlag and SchrlfUelt^j: Majfjmfurt. BUjmarckring M. Po.tfach 115 / B««u*»pr.ta (Im rorau« *UUb«) monatlloh RM 1,- fr*i Hau. (etaBchlieflllch RM 0.30 Zuatellgebtlhr ADDesteminjen d«r Zeltung fUr den nachfolgenden Monat werden nur ichrlftllch und irar W« 20. des laufenden Monata angenommen
Nr. 97.
KraLnhurg, den 8. Dezember 194S.
Prvo dejanje velikega blul-maneTra: medel komunikč
Veliha gobezdaia ofenziva \ Kairu
Namen zveze: Razbiti veliko Japonsko - Odgovor Japoncev: Glasen posmeh
Ženeva, 7. decembra. Prvo dejanje velike komedije blufa v živčni vojni sovražnika proti Nemčiji in njenim zaveznikom, se je odigrala. Uspeh je komunike iz Kaira kjer so se pred sestankom s Stalinom razgovar-jali Roosevelt, Churchill in Čangkajšek.
Komunikž, ki vsebuje poročilo o dokončanju konference med Rooseveltom, čang-kajškom in Churchillom, ter njihovih vojaških diplomatskih svetovalcih, se ujema s prerokovanji sovražnega časopisja. Najpo-prej ugotavlja, da je »doseglo več vojaških misij sporazum o bodočih vojaških operacijah proti Japonski.« Sicer ne vedo, kako bodo Japonce uklonili, toda zagotavljajo, »da bodo v tej vojni porazili in kaznovali Japonsko.«
Naravno se vrši borba Anglo-Amerikan-cev in čungkinških Kitajcev samo iz ozi-rov humanitete, tako vsaj zagotavljajo ti trije v svojem kairskem komunikeju, da »za sebe ne iščejo dobička in da nimajo nobenih želj za teritorialno ekspanzijo«. Ob teh zgodovinskih dejstvih je pa strašno smešno, če kairske fraze govore o tem, da naj se Japonska »prežene iz vseh pokrajin, katere je s silo in iz lakomnosti osvojila.« Pri tem pa pozabijo povedati, da vse nekdanje in današnje postojanke USA in Anglije v Vzhodni Aziji niso nič drugega kot plen roparskih pohodov v dolgih stoletjih.
Nič manj smešno ne učinkuje z ozirom na resnični vojni položaj v Pacifiku in na brezupnost tamkajšnjega položaja USA končni stavek kairskega komunikeja, ki pravi: »S temi cilji pred očmi bodo ti trije zavezani sporazumno z v vojni nahajajoči-mi se zedinjenimi narodi tudi še nadalje vzdržali težke in dolge operacije, ki so potrebne, da se doseže brezpogojna kapitulacija Japonske.«
»Načrt zmage« na<l Pacifikom
Za vso to ploho fraz, s katero spremlja sovražno časopisje konferenco v Kairu in prav bornim, zato pa tem bolj klepetavim komunikejem se le slabo prikriva velika skrb Anglije, USA in čungkinga glede vojnega položaja na Daljnjem Vzhodu. Množica štabnih častnikov, katere pač menda ne znajo bolje uporabiti, naj očividno premoti mogotce na konferenci glede njihovih porazov in jim naj daje na zunaj okvir za njihov »lepilni prizor, ki jim mopa rabiti kot nadomestilo za vojaške in politične uspehe, ki bi jih vsi trije nujno potrebovali. Pripisujejo svetu pač, da je zelo trapast in neumen, če oznanjajo v Kairu, da objavljajo, »obdani z največjim zborom vojaških in političnih načelnikov, ki se je kedaj sestal«, načrt zmage nad Pacifikom. Od kod si jemljejo pogum za to, da govorijo o zmagi, ni razumljivo, razen če ga črpajo iz obupa.
Skrb za volilno geslo
Ni nam treba biti noben prerok, da vemo, kakšno je ozadje konference v Kairu, čangkajšku preti vojaški in gospodarski zlom čungkinga. Vse, kar še more nuditi, so samo ljudje, ki so pa brez vrednosti za vojskovanje, če nimajo hrane in opreme. Brez dvoma sta Čangkajšek in gospa soproga, kolikor mogoče živo, pojasnila velikima političnima širokoustnežema Churchillu in Rooseveltu obupen položaj Čungkinga in z vsem poudarkom zahtevala pomoči, brez katere ne moreta nadaljevati boja za britansko plutokracijo in dolarski imperializem. Roosevelt poskuša sedaj za vsako' ceno, preprečiti, da bi se čungking izločil. On ve, da bi tak dogodek pomenil zanj vojaški in politični poraz največje iz-mere, kakoršnega' si spričo volilnega boja za novo predsedstvo ne more privoščiti. Nedostajanje slehernih poročil o vojaških in političnih uspehih naj se sedaj nadomesti z agitacijskim manevrom, s katerim mis-
li Roosevelt, da bo premotil narod Zedinje-nih držav o pravem stvarnem položaju, in ki naj da parolo za volitve.
Že davno zaščiteni vojni cilji
V svoji zaverovanosti pa se ti trije sami osmešijo pred svetom, če postavljajo v trenutku, ko jim preti zlom vse njihove strategije na Pacifiku, zahtevo po »brezpogojni kapitulaciji Japonske«. Samo zasmehovanje bo odgovor Japonske na to. Nič manj smešno in groteskno se zdi človeku dalje, če proglašajo ti hvastači iz Kaira v trenutku, ko so se zbrale vse Vzhodno azijske nacije pod vodstvom zmagovite Japonske, da uredijo vzhodnoazijski prostor, v katerem dobijo že dolgo zaželeno svobodo in samostojnost, — da je njihov vojni cilj »osvoboditi vzhodnoazijska ozemlja.« Poudarjajo s tem nekaj, česar nimajo.
Mičejo jih le zakladi Vzhoda
Pa vsaj Anglo-Amerikancem vendar tudi sploh ne gre za »svobodo narodov«. Za čim gredo, se spozna najbolje iz izvajanj
nekega Reuterjevega komentatorja izmed izvedencev za Daljnji Vzhod glede konference v Kairu. On preiskuje prostor v Pacifiku zgolj raz vidika, kar vsebuje zakladov, in zaključuje, ida se tukaj »nahaja praktično vse, česar potrebuje narod za vojno ali mir v prebogati izmeri.« Do surovin jim je torej, do kovin, premoga, olja, gumija, bombaža, riža, svile in do vseh ostalih vrednosti, ki jih še vsebujejo ozemlja Daljnjega Vzhoda. Tako zvana »osvoboditev narodov« je le nespretna agitacij-ska puhlica, ki jih pač v sovražnem taboru nikdar ne zmanjka.
Nesmiselnost zahtev iz Kaira je razumljiva le takrat, če vidimo v njej izraz najvišjega obupa.
Niti Anglija, niti Zedinjene države, kaj šele Čungking, ne morejo spričo nepremagljivih težkoč, ki se jim pojavljajo v pacifiškem prostoru, obvladati nalog. Po japonskih uspehih na suhem in na morju, ki jim ni primere, so vojnim zločincem urasle razmere na Daljnjem Vzhodu. Nimajo čisto enostavno nič več moči, da bi obvladali položaj, in se zato zatečejo k blufu, upajoč da bi jih na kakšen način mogel rešiti ta na veliko zasnovani sleparski manever v Kairu, ki mu naj sledi drugo dejanje v Perziji.
Zopet hudi boji v loku Dnfepra
V silnih borbah z oklopnjaki odstreljenih 80 sovjetskih oklopnjakov
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. decembra objavilo:
Na Krimu so nadaljevali Sovjeti ves dan severovzhodno od Kerča z močnimi napadi. S pomočjo topništva in napadalnih strelcev so bili razbiti večinoma že pred lastnimi položaji. Pri tem je bilo uničenih ali onesposobljenih za premikanje 25 sovražnih oklopnjakov.
Južno od Kerča je napredoval napad romunskih čet. Sovražno mostišče je bilo znatno zoženo. V velikem loku Dnjepra je začel sovražnik v silnih snežnih metežih z močnimi silami zopet napadati. Severovzhodno in severozapadno od Krivojroga kakor tudi jugozapadno od Kremenčuga so bili odbiti v silovitih, do teme trajajočih borbah. Na nekem vdornem mestu so se razvili silni boji z oklopnjaki, ki so še v teku. V tem prostoru je bilo včeraj sestre-
ljenih vsega skupaj 80 sovjetski oklopnjakov.
Pri Čerkasiju so odbile naše čete ponovne napkde in uničile nadaljnje, v bojih prejšnjega dne odrezane sovražne vojne skupine. V tem odseku fronte so se posebno izkazali moselska 72. divizija pešcev pod vodstvom Obersta Hohna z oddelki -divizije oklopnjakov »Wiking« in enote 10. divizije protiletalske obrambe z vzgledno držo v večdnevnih sem in tja valovečih borbah.
Z ostale Vzhodne fronte se javljajo živahni krajevni boji samo še iz odsekov severozapadno od Gomla in zapadno od Nevla.
V Južni Italiji so se vršile včeraj pri trajnem slabem vremenu le v nekaterih frontnih odsekih živahne krajevne borbe. Pri tem je bilo iz neke sovražne bojne skupine, ki se je na jadranski obali skušala približati našim položajem, sestreljenih šest oklopnjakov.
Amerikanci: damo jim nič ieslU
Tako ravnajo Angleži z Italijani, ki so jim obljubljali mir, a so jih prisilili k delu
PK. Polagoma so začeli govoriti po Italiji, kako brutalno Angleži in Amerikanci v resnici ravnajo z italijanskim prebivalstvom, ki so mu obljubili svobodo, mir in kruh, in to tudi takrat, če vprežejo Italijane za svoje namene \ naglo zbrane in še v številnejših primerih v skrpucane delovne formacije.
Ta sramoten način ravnanja, ki v ničimer ne zaostaja za mnogimi zločinstvi, slabim ravnanjem in blaznimi prestopki upravnih mest, je le redkokdaj mogoče dokazati črno na belem, ker se običajno sklenejo med temi modernimi zasužnjevalci za-padnih demokracij le ustmene pogodbe. Vsak ga pozna sicer po pripovedovanjih beguncev iz Južne Italije, ki so morali prisostvovati najgnusnejšemu mučenju in posilstvu lastnih družinskih članov in prijateljev, in ki so se umaknili isti usodi v življenjski nevarnosti, z begom skozi noč in meglo preko težko prehodnih stez za mule v prelazih Abruzzov in Apenin. Redkejši pa so veljavni dokazi, ki bi nam služili tako rekoč kot pismena dokazila.
Pismena navodila o zaposlitvi italijanskih delovnih moči in o ravnanju z njimi, ki jih je izdal neki sovražni pionirski odsek v Juž-
ni Italiji na svoje pododseke, pa bi napolnila knjige, in jih tudi nasprotnik ne more zanikati. V dotičnem odstavku stoji popolnoma jasno: »Zahteva se, da se nabirajo delavci pod pogojem, da prinesejo svojo hrano s seboj. Če tega ne store, je to njihova smola. V nobenem primeru pa jih ne vzamemo h kosilu in jim ne damo hrane!«
Če poznamo razmere v zasedenem južno-italijanskem ozemlju, kjer je bilo prvo dejanje zasedbenih oblasti, da so brez ozira na tudi najnujnejše potrebe civilnega'prebivalstva zasegli vsa živila, da bi se na ta način izognili težavam prekomorskega dovoza, kateri je stalno ogrožan po nemških podmornicah, ladje v pristaniščih pa po nemških bojnih letalih in bombnikih, moremo k temu samo pripomniti, da so take besede še posmeh spričo storjenih sramotnih dejanj.
Iz teh sramotnih besed: jim ne damo nič jesti!« kriči zasmehujoča spaka Shylocka, po sovraštvu spačeno obličje judovskega samosilnika, ki zahteva z bičem od svojega nasprotnika po predaji, in potem ko ga je oropal živil, še robote. Vseeno mu je, če ta h gradnji oskrbovalnih cest, letališč in strelskih postojank prisilje-
8. Jahrgang,
ni delavec crkne od lakote. »Mi jim ne dai< mo nič jesti!« Ta beseda nekega uradnega! vojaškega mesta doni v ušesih italijanske« ga ljudstva kot bučeč klic fanfare. To konec obljub, s katerimi so jih nekoč sle« pilL
Sužnji za premogovnike Anglije, sužnji za avstralska podjetja — zato so danes ita« lijanski možje in mladeniči dovolj dobri« Vedno bolj odpada tudi najbolj zaslepljen nemu Italijanu obveza z oči. Naučil se bo, da preklinja tiste, ki so ga pahnili v po« gubo.
Zračni napad na Sarajevo
Zagreb, 7. decembra. Pri sovražnem zrač« nem napadu na bosensko glavno mestel prejšnji ponedeljek dopoldne je bilo 60 sta« novanjskih hiš popolnoma porušenih in šte« vilne druge so bile poškodovane. Pod ru« ševinami so našli doslej 98 mrtvih, število ranjenih znaša 144.
čiščenje na Balkanu
Berlin, 7. decembra. V borbah proti ko« munističnim tolpam na Balkanu so imelal nemške čete v zadnjih dneh zopet znatna! uspehe. Tolpe so imele" zelo težke zgube ii< so bile večinoma uničene. Pri nekem čišče« nju v severni črni gori so našteli nemški grenadirji in lovci 475 mrtvih komunistom in pripeljali 333 jetnikov. Razen tega sol uplenili 43 oklopnjakov, 13 metalcev gra« nat, 2 hribovski bateriji, 35 strojnic in 127 tovornih živali. Neka druga v Bosni borečaj se nemška četa je ugotovila po nekem či« ščenju 350 mrtvih komunistov. Po poroči« lu prebivalstva in ujetnikov se domneva« da mora biti skupno število sovražnikovih izgub precej višje.
Prav tako so bile občutno prizadete ]fo« munistične tolpe v Sloveniji. Na nekem me« stu so našteli 251 mrtvih banditov. Tudi tu« kaj so stvarne zgube komunistov mnoga višje, čiščenje dalmatinskih otokov pray tako dobro napreduje. V teh dneh so nem« ške čete zasedle več blizu Zadra ležečih oto« kov. Zračncr orožje je pri tem potopilo štiri motorne jadrnice.
Nobenih posebnih dodelitev v Angliji
Stockholm, 7. decembera. V nasprotju n Nemčijo ne dobe v Angliji za ta božič ni« kakršnih posebnih dodelitev. Kakor javljaj »New Rewiew« so zaloge živil v Angliji pre« majhne, da bi mogli dovoliti posebne dew delitve.
Južna Italija pred državljansko vojno
Stockholm, 7. decembra. Diplomatski po« ročevalec lista »Obseiver« v Neaplju piše, da so izbruhnile med italijanskimi konzer« vativci, katerih duhovna domovina je tre« nutno Južna Italija, in demokrati,' ki sq udejstvujejo v Neaplju, srditi prepiri. Ita« lijanski demokrati so izjavili, da je vrhow ho poveljstvo armade, ki je pod Mussolini« jem vodilo vojno, popolnoma nesposobno int podkupljivo ter bi moralo biti neusmiljenq odstranjeno. Poročevalec imenovanega an« gleškega lista dostavlja, da je samo pritisk anglo-amerlkanskih zasedbenih oblasti pro« prečil, da se niso razvili ti spori v držav« ljansko vojno.
Sovjetska železna industrija uničena
Stockholm, 7. decembra. Posebni poročevalec »Manchester Guardiana« v Moskvi je imel priložnost, govoriti z raznimi strokov« njaki, ki so se vračali iz daljšega krožnega; potovanja skozi dolino Donca in druga in« dustnijska ozemlja v Moskvo. Ti strokov« njaki so izjavili, da v teku velikega nem« škega odmikanja praktično ni ostalo niti eno podjetje industrije železa in jekla f. sovjetski zvezi nepoškodovano. Vsi plavži, valjarne, koksne peči, naprave za izkop, rovi itd. so tako temeljito porušeni, da bo ve8 let nemogoče, da bi jih vzpostavili, in to se je zgodilo na ozemlju, na katerem sta bili pred vojno nastanjeni dve tretjini sovjetske industrije železa in jekla.
Stran 2 Setv. 97.
KAR A W A N R E ]>. BOTE
Sreda, 8. decembra 1943.
Čefrta bitka na smolenikl dovozni cesti uspešno končana
Soi/jelski napadi na Krimu odbili
Visoke zgube boljševikov - V Južni Italiji popuščajo napa« sovražnika
Oberkommando der Wehrmacht je dne 5. decembra objavilo:
Na Krimu so začeli včeraj Sovjeti, po močnih pripravah topništva in podprti s številnimi oklopnjaki, iz njihovega mostišča severovzhodno od Kerča s silovitimi napadi. Mi smo jih odbili ter jim prizadejali visoke zgube, pri čemer smo jim odstrelili 13 oklopnjakov. Romunske čete so napadle mostišče južno od Kerča, prodrle sovražne položaje in se prebile do obale. Močni oddelki letal so podpirali z dobrim uspehom borbe na obeh straneh Kerča,
Pomorsko topniško brodovje je napadlo na morski cesti Kerča neko sovjetsko oskrbovalno pošiljko, namenjeno za južno pristanišče in pri tem potopilo dva topniška motorna čolna, enega vlačilca, eno z muni-cijo natovorjeno ladjo in pet nadaljnjih vozil.
V velikem loku Dnjepra in na srednjem Dnjepru so se vršile, izvzemši krajevne boje, samo v prostoru Čerkasija živahnejše borbe. Napadi Sovjetov zapadno in južno mesta so se razbili. Sovražne sile, ki so vdrle južno od Čerkasija so bile večinoma uničene.
Med Pripjetom in Berezino se nadaljujejo trdi boji. Zapadno od Kričeva je bil
s protinapadom zopet osvojen nekaj časa zgubljeni odsek.
Na bojišču pri Smolensku včeraj Sovjeti zaradi visokih zgub ljudi in materia'a in po brezuspešnih prodornih poskusih niso več napadali. S tem se je četrta obrambna bitka na dovozni cesti Smolenska zopet končala s popolnim nemškim uspehom.
Na južnoitalijanski fronti so, v primeri s preteklimi dnevi, popustili sovražni napadi in močni topniški ogenj.
V	zapadnem odseku so se zrušili napadi •everoamerikanskih čet na nekaterih od-»ekih in jim je naš obrambni ogenj prizadejal posebno visoke zgube.
V	vzhodnem odseku Britanci včeraj niso nadaljevali z velikim napadom. Nek začasno zgubljen kraj so naše čete zopet zavzele.
Pri napadu močnih nemških letalskih skupin na sovražno oporišče Bari v noči na 3. december so bile po končnih ugotovitvah potopljene štiri trgovske ladje s skupno 31.000 brt med njimi velik tanker. Razen tega je bilo uničujoče zadetih devet tovornih ladij s skupno 45.000 brt in neka bojna ladja srednje velikosti. Zgubili smo dvoje lastnih letal.
V	včerajšnjih večernih urah so odvrgla sovražna vznemirjevalna letala nekaj bomb na zapadnonemško ozemlje.
ProlijudovsKa bula papeža Pavla IV.
„... smo prisiljeni izdati sledeče ukrepe"
Izmed papežev se je samo Pavel IV. Ca-raffa odločno lotil borbe proti židovstvu. V svoji buli dne 12. julija 1555. »Cum ni-mis absurdum« je napovedal židovstu odločen boj: »Ker je popolnoma nesmiselno in nedopustno, da bi bili Zidje, ki so bili radi svoje krivde od Boga v suženjstvo prekleti, deležni naše krščanske ljubezni in potrpežljivosti, kateri poplačajo potem
Trdi boji med Pripjelom in Berezino
Z lastnim napadom pridobljeno ozemlje pri Nevlu - 28 bombnikov odstreljenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. decembra objavilo:
Na vzhodnem odseku Vzhodne fronte je prišlo samo južnozapadno od Kremenčuga in pri Čerkasiju do večjih borb. Vsi sovražni napadi razen malenkostnih krajevnih vdorov so bili odbiti. Na nekem mestu so v teku borbe z nekim sovražnim oddelkom, ki je vdrl.
Med Pripjetom in Berezino so Sovjeti vdrli na različiiih mestih v naše položaje, vendar smo jih v takojšnjem protinapadu zopet odbili.
Zapadno od Kričeva so v teku silovite borbe z močnejšimi, sovražnimi skupinami, katere podpirajo oklopnjaki.
Na bojišču vzhodno od Smolenska so pod-vzeli Sovjeti na četrti dan velike obrambne borbe med snežnimi meteži nove silovite napade, kateri so se kljub rastočim zgubam ponavljali do mraka. Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Nek sovražni oddelek, ki je vpadel severno od dovozne ceste je bil uničen.
Zapadno od Nevla smo z lastnimi napadi pridobili na prostoru. Močni sovražni protinapadi so se razbili. Pri tem je bilo uničenih 24 sovjetskih oklopnjakov in štirje nadaljnji so bili onesposobljeni za premikanje.
V zapadnem odseku južnoitalijanske fronte so na številnih mestih v teku silovite borbe. Nemške vpadne rezerve so očistile nekaj vdorov in pri tem pripeljale ujetnike. Na skrajnem levem krilu naše fronte so bili v nekem odseku položaja, ki leži nekaj kilometrov v ozadju, zaježeni močni napadi osme angleške armade.
Kaj pravi sovražnik?
Egejsko morje še nadalje »nemško morje«.
>Egej®ko morje je bilo in bo menda tudi nadalje ostalo nek nek nemški »Mare nostrum« komentira vojni sodelavec lista >Sunday Dispatch«, uspeh nemškega orožja na dodekaneških otokih. Zguba teh otokov vzbuja dvome o sposobnosti višjega vodstva zaveznikov.
»Brezupna igra s smrtjo«
»Obrambni ogenj, ki nas je sprejel pri poletu na Berlin nam je vzbudil vtis, da je priti skozi ta ogenj brezupna igra s smrtjo«, je izjavil nek britanski pilot, ki je bil "udeležen pri napadu na Berlin v četrtek zvečer, poročajo iz Londona.
3>n tako je reliel prej«:
1938: U uvodnega članka lista »Jewish Chronicle« z dne 7. oktobra 1938. leta: Nastala je nova Evropa, v kateri ao bile prisiljene demokracije, da se umaknejo... toda za nas 2ide ni nobenega drugega upanja razen v demokraciji... V takšni Evropi, kjer se zrušijo demokratična načela, so Zidje v ... nevarnosti. Sedaj morajo Židje ugotoviti, kakšne korake naj skupno store, da odbijejo napad v vseh delih sveta.,,«
Skupine britanskih bombnikov so izvršile v zgodnjih jutranjih urah današnjega dne zastrahovalni napad na Leipzig. V področju mesta so bile težko zadete stanovanjske četrti, javna poslopja, umetniške in kulturne ustanove. Druga sovražna letala so preletela državno glavno mesto brez da bi povzročila škodo. Po dosedanjih ugotovitvah bilo sestreljenih 28 sovražnih bombnikov.
Daljnostrelske baterije so včeraj odgovorile ognju angleških baterij preko kanala in obstreljevate z dobrim uspehom cilje v Do-verju, Dearlu in Folkestonu.
našo milost v oholi nehvaležnosti z žalitvami in ki grabijo za močjo, namesto da bi se ponižno potuhnili, nadalje spričo dejstva, da sega ta nam nazfianjena predrznost v Rimu in drugih v območju oblasti svete katoliške cerkve ležečih krajih že tako daleč, da se upajo židje med kristjane v neposredno bližino cerkve brez vsakršnih znakov, ki se nasele v najodličnejših mestnih okrajih, pridobe zemljišča, nastavljajo v svojih gospodinjstvih krščanske dojilje in uslužbence, in teptajo na marsikak drugi način krščansko čast, smo prisiljeni izdati sledeče ukrepe ...« Žide so nato zaprli v geto, kjer so pa smeli vzeti hiše in zemljišče samo v najem. Takoj so morali prodati posestva, ostala je samo ena sinagoga, vse ostale so podrli, niso smeli nastavljati krščanske uslužbence, niso smeli biti z kristjani v družbi pri mizi, igrah in kopelih in ne kupčevati z živili in novimi oblačili. Knjigovodstvo morajo voditi v italijanskem jeziku, možje morajo nositi rumen klobuk, žene rumeno avbo, zdravniki niso smeli zdraviti kristjanov in nihče jih ni smel nagovoriti z »gospod«. Nagovor je bil: »Ti jud«.
Ves ogorčen je zavrnil papež Pavel IV. po Židih ponujeno vsoto 40.000 seudi za od-
Oberkommando der Wehrmacht je dne 3. decembra objavilo:
Zaradi trajnih močnih nalivov je včeraj popustila silovitost bojev na jugovzhodni fronti. Samo v vdornem mestu jugovzhodno od Kremenčuga in v prostoru pri Čerkasiju je bilo živahno bojno delovanje. Odstrelili smo 26 sovjetskih oklopnjakov.
V srednjem odseku je bil sovražnikov pritisk proti našim položajem v prostoru pri Gomlu slabSjši. V žilavih in srditih obrambnih bojih preteklih dni sta tukaj ob najtežavnejših bojnih prilikah mainsko-frankovska 4. divizija oklopnjakov, ki ji poveljuje Generalleutnant pl. Saucken, in bavarska 296. pehotna divizija, ki ji poveljuje Generalleutnant Kullmer, preprečila vse prodorne poskuse Sovjetov.
Zapadno od Smolenska so Sovjeti skoraj brez presledka nadaljevali svoje napade in vrgli nove skupine v boj. V trdih, toda uspešnih bojih smo krvavo odbili napade 31 vedno znova zaganjajočih se sovražnih strelskih divizij in močnih skupin oklopnjakov.
Jugozahodno in zapadno od Nevla so kljub žilavemu sovražnemu odporu še bolj napredovali lastni napadi.
Z ostale vzhodne fronte ne poročajo o nobenih posebnih dogodkih.
Pfoek slraSne žaloigre i Grahoiem
Ljubljanski časopis o novih »junaštvih" in o novih žrtvah komunističnih tolp
V	ljubljanskem časopisu »Domoljub« je prl-občen opis novega komunističnega tolovajstva, ki ga v izvlečku tudi mi objavljamo.
V	noči od 23. na 24. novembra so rdeče tolpe, ki so se v sestradanem obupu zbrale za roparski pohod, izvršile nečloveški napad na uničeno vas Grahovo pri Cerknici. Očividci, ki so se rešili, pripovedujejo tole:
Nepričakovano so se okrog pol 10 pojavili v vasi tolovaji, ki so se tiho priplazili v vas z zahodne strani. Nek' domobranec iz odposlano patrulje je pozneje ugotovil, da so krenili ko munisti iz Velikih Blok proti va3i Ulaka in či hrib Strmec v Grahovo.
Potek boja kaže, da so delali tolovaji glavni napad na posadko v Kraj če vi hiši, ki stoji
kup teh predpisov. Knjigo Žida Davida. As-coli »Apologia Hebraeorum«, v kateri je ta izpodbijal papeževe odredbe je javno zažgal, pisatelja pa zaprl. 2ide, ki so prekršili zakone, so rablji gnali pretepajoč skozi mesto. Končno je prišel na Sveto stolico mož, ki je imel pogum zavrniti razvajeno židov-stvo, ki se je že polagoma polaščalo mesta Rima. Papež je poznal in sovražil tal-mud (židovsko sv. pismo). Povsod ga je izsledil in ga dal po rablju sežgati. čudno pa je, da je dovolil tisk kabalističnih spisov. Pod papežem Pijem IV. (1559—1565) je sovraštvo papeškega dvora proti Židom popuščalo. Toda že Pij V. (1566—1572) prejšnji glavni inkvisitor kardinal Ghishi-eri je nadaljeval boj proti Židom katere je v buli »Hebraeorum gens sola« obdolžil bogoskrunstva, nečistosti in neštevilnih težkih grehov in jih izgnal iz vseh mest razen iz Rima in Ancone. S tem pa je tudi že bila precej izčrpana izpodbuda Svete sto-lice za nastop proti Židom. Vsekakor pa so tudi v večini italijanskih mest zaprli ži-dovstvo v geto.
53 bombnikov seslrelfenib nad Berlinom
Uspešni nemški napadi na Vzhodnem bojišču - Nočni napad na luko Bari
Na južnoitalijanski fronti je sovražno topništvo ves dan močno obstreljevalo naše položaje v zahodnem odseku. V vzhodnem odseku je sovražnik izvedel številne močne napade, ki smo jih, zajezivši krajevne vdore, prestregli v srditih bojih.
Nad celotno fronto je bilo živahno delovanje letalcev na obeh straneh. Pri številnih napadih britansko-severnoameriških letalskih sil smo sestrelili 16 sovražnih letal.
V	noči na 3. december so močni odredi nemških bojnih letalcev napadli sovražno oskrbovalno oporišče Bari v Apuliji in z bombnimi zadetki povzročil: na pristaniškem ozemlju trajna razdejanja. Po doslej došlih poročilih sta bili potopljeni dve tovorni ladji. Dve drugi ladji, ki sta bili naloženi z gonilno snovjo ali municijo, sta, zadeti po bombah, eksplodirali. Številne druge tovorne ladje so dobile znatne poškodbe.
Močne skupine britanskih bombnikov so v pretekli noči podvzele zastrahovalni napad na državno glavno mesto. Bliskovito delujoča zračna obramba je prizadela sovražniku znatne zgube. Sestrelila je 53 izmed napadajočih sovražnih bombnikov.
V	Zapadni Nemčiji po posameznih vzne-•mirjevalnih letalih odvržene bombe niso povzročile nobene omembe vredne škdde.
nasproti cerkve sredi vasi. Iz te hiše se je branilo 33 fantov pod poveljstvom Franca Krem-žarja iz Ljubljane. Kmalu po deseti uri se je pripeljal z osebnim avtom Petrovič Rado, poveljnik cerkniške posadke. Oh se je v družbi še dveh domobrancev prebil skozi močno zasedo komunistov pred vasjo. Pridružil se je Kremžarjevl skupini.
Do 1 se je čulo regljanje strojnic in pokanje puSk, toda brez posebnega uspeha. Tedaj pa so začeli tolovaji streljati na Krajčevo hišo z dvema topovoma kalibra 7 cm. šele ob 4 je Ml kot prvi zadet od granate Petrovič Rndo, ki je takoj Izdihnil. Boj je postajal vedno hujši, fantje pa so se junafiko branili in se niso hoteli vdati, dasi so jih tolovaji vso noč nadlego-
Kairski hvastači za minskimi polji
Ankara, 7. decembra. O zaščitnih ukrepih konference v Kairu zvedo v Ankari poročila, po katerih je pas konference zavarovan ne samo z dvojnimi stražami vojaštva, ampak tudi z žičnimi ovirami in minskimi polji. Angleški, severnoameriški, čungkinško-kitajski in egiptovski varnostni organi pretaknejo neprestano hotele in gostilne in rigorozno preiskujejo ter natančno zaslišujejo vse osebe, ki so prišle tja.
vali s klici, da se vdajo. Okrog 6 so začele padati prve večje žrtve, vendar tudi te niso ubile poguma fantom.
šele ob pol 8 zjutraj se je tolpi posrečilo vdreti od zadaj v spodnje prostore in zajeti 13 fantov. Posadka v gornjih prostorih pa se je junaško branila naprej. Ker si pa komunisti kljub svoji premoči še niso upali v gornje prostore, boječ se smrtnih krogel junaških domobrancev, so nanesli v vežo slame in hišo okrog 9 zažgali. Tako rekoč v peklu, pod točo topovskih in mitraljezkih krogel je z nadčloveško močjo vzdržalo okrog 20 nesmrtnih borcev do opoldne v goreči hiši, ko se je zadnjikrat oglasila Kremžarjeva brzostrelna puška. G. Kremžar, ki je bil trikrat zelo hudo ranjen, se je ob 11 še pokazal skozi okno, tedaj pa ga je zadel izstrelek strojnice. Ostali fantje so skoraj val živi zgoreli v hiši, večinoma seveda hudo ranjeni.
Istočasno kot Krajčevo hišo so zažgali tolovaji tudi zvonik in cerkev, šest fantov se je branilo namreč iz zvonika, le dva Izmed njih sta se čudežno rešila iz goreče cerkve.
Ko je bil boj končan, so komunisti pripeljali h goreči hiši polovljene moške in zajeto posadko 13 fantov. Tu so vsakega posameznika ustrelili in ga vrgli v ogenj, rekoč: »Sedaj se pa le peeite in cvrite psi«. Po izpovedi očividcev so mnogi, ki so bili še živi vrženi v ogenj, vpili na pomoč. Rešenci pripovedujejo^ da so se ob tej priliki vršili grozotni nečloveški prizori, ki bodo brez dvoma slavo »slovenskih osvoboditeljev« ponesli v širni kulturni svet.
Tolovajev je bilo ranjeno veliko število, koliko je bilo ubitih, se ne ve, ker so jih odpeljali s seboj, toda kri, razškropljena okrog Krajčeve in Bovščeve hiše, dovolj jasno priča o izredno hudih žrtvah, čeprav so se komunisti trudili, da bi prikrili število mrtvih.
Poleg nenadomestljivih človeških žrtev so komunisti popolnoma, oropali trgovino gospe Anice Baraga v vrednosti 200.000 lir. Blago so naložili na dva voza, pohištvo in popolnoma vse perilo tri obleka pa je zgorelo. Nadalje so čisto izropali še dva posestnika.
Od lanskega maja do letošnjega oktobra je dalo majhno Grahovo že 30 nedolžnih žrtev, k tem pa se je v noči od 23. na 24. novembra pridružilo še okrog 35 nesmrtnih borcev, ki so žrtvovali svoje mlado življenje za dostojanstvo človeka in srečnejšo bodočnost slovenskega naroda. Večna slava grahovsklm žrtvam in junaškim branilcem!
JMale gospodarske novice
Parlamentarni preiskovalni odbor za vojne izdatke v angleški spodnji zbornici je odkril pri pregledu cen za gradnjo ladij velike nepravilnosti v dividendah. Delničarji so družine vladnih članov.
Najvažnejše tvornice letal v Italiji proizvajajo najnovejše tipe, tako poroča »Giornale d' Italia«. Tovarne obratujejo v državni režiji in so popolnoma zmožne proizvajanja, tako da bo italijansko zračno orožje v doglednem času zopet udarno orodje italijanske republike.
Kot javljajo lz Tangera obstoja trenutno v Vzhodni Afriki naravnost brezprimerna zmešnjava veljav, katere so se zvišale predvsem vsled židovskih špekulacij in anglo-amerikan-ske zasedbe. Tam je namreč v obtoku nič manj kot 14 vrst uradno priznanih bankovcev.
Tretjina gumijastih koles USA je po 1500 miljah neuporabnih. Toje ugotovila po večmesečnem preizkušanju varnostna služba v Indiani. Najvišja storitev je znašala 9000 milj, medtem ko je vzdržal en obroč samo 80 milj.
Vurla« mid Hiuek NS <>auverlan und Druckurei K»rnt«n. '5mt>H Klunenfurt - Verlsttsleiter Dr. Emil Heitja« Ura Wfhrdienst) — Haupt-nehrkftleiter: Kriedrleh Horstmann. - Kttrsek mt
▲naeioMtiiote Nr. 1 riiltw.
Sreda, 8. decembra lf»4S.
KABAVPANKEN Bf TI!
»♦ran S, — Stev. 97,
Talilne na železnici illUimju. in Podnarlu <to*HHpun*t d» ?«8<*
_ . . , , , ... . „	V žarišču dneva
Tatvine cigaret In radijskih aparatov - Visoke kazni za storilce	■
Vesti iz LJubljane
Ljubljana. (Posebna dodelitev fižola za božič.) Vrhovni komisar za Jadransko Primorje g. dr. R a i n e r je naklonil Ljubljančanom za letošnji božič posebno dodelitev 10 vagonov fižola in graha.
Ljubljana. (Preskrba * kromplr-j e m.) Skrb za krompir je zadnji čas najbolj nadlegovala Ljubljančane. Kakor smo poučeni, se je »Prevodu« kljub izredno slabi letini po dolgih pogajanjih vendarle posrečilo zagotoviti
Moči samozaščite: V okviru skupnosti zračne zaščite bo zaposleno število oseb kot moči samozaščite. Vsaka moška in ženska oseba se mora brez izjeme staviti na razpolago, ako bo pozvana za >amozaščito.
prebivalstvu Ljubljane več sto vagonov tega našega »vsakdanjega kruha«, ki ga bo postopoma oddajal potrošnikom.
LJubljana. (Čiščenje na ljubljanskih šolah.) Kakor poroča torkov »Slovenec«, so dijaki na naših srednjih šolah začeli sami obračunavati g svojimi komunističnimi tovariši. Tako so pretekli teden vrgli eno komunistično dijakinjo iz državnega učiteljišča, pet komunističnih dijakov Iz klasične gimnazije, tri take iz II moške realne gimnazije. Iz ljubljanskega »Družinskega tednika« posnemamo, da so na drugi moški meščanski šoli v Ljubljani (Bežigrad) izključili iz šole zaradi komunističnih nemirov in igredov vse učence enega razreda.
LJubljana. (2rtvl komunističnih tolp.) Ljubljanska časopisa »Slovenec« ln »Domoljub« poročata o novih žrtvah bandltov. Tako je komunistična krogla uničila življenje mladega, mnogo obetajočega Franca Cesar-J a. Padel je na poti med Turjakom ln Ljubljano pri Škofljici, ko je šel v Ljubljano Iskat pomoči za oblegani Turjak. — V Šoštanju so nedavno pokopali Janeza Hrameca, vojaka lz prve svetovne vojne, katerega so sedaj zahrbtno umorili boljševlkt.
Rodbinska kronika Iz Gorenjske
Kreis Radmannsdorf
N«trmarUH. Meseca novembra so bill rojeni: Joses Roschitsch, Hedwig Jakopin, Anna Maria Gorltschan, Johann Bachun, Katharina Ferlan, Franziska Mosetltsch, Andreas Schmi-tek. — Umrll so: Johann Peherz, Matthias Ja-neschitz, Irene Achatschitsch in Jakob Stefe. — Poročili ao se Franz Leltner s Helene Wa-bltsch, Franz Mubl z Josefo Jesch, Vinzenz Ude z Johanno Mokorel, Justin Mlcheutz z Jo-hanno Meglitsch in Helmut Koren s Karoline Tschadesch.	k
Breslach. Rojstva v mesecu novembru: Jo-aefa Walewetz, Leschach, Stanislava Arnesch, Leschach; Johann Wumlk, Tscherniutz; Andrea« Arch, M6schnax:h, Andreas Paulin, Laufen. — Umrli ao: Viktor Pirmann, Jauerburg, Joeef Presterl, Laufen, Jakob Globotschnlk, Piraschitz, Peter Pototschnik, Breslach. — Poročila sta se Angela Bertonzel iz Laufen s Stare Johannom iz Radmannsdorfa.
Kreis Krainburg
Ratschaoh-Matten. V mesecih oktobru In novembru so se narodili Marian Wolz, Franz Ma-kowetz, Danlela Makowetz ln Magdalena Maria Wolz, vsi v Ratschach. — Umrli so: Michael Wolz, Viktor Puscher, Magdalena-Maria Wolz, Josef Lautlschar in Josef Erlach.
Mlada ljubezen - prvi poljub
Spisal Paul Anton Keller
Otroci smo imeli navado, da smo prišli skoraj vsak dan na to naše igrišče. Med mano in Ido se je dovršila neka spremembo, katero sva občutila z zadovoljstvom, polnim neke naslade; nikoli pa nisva poskušala ugotoviti vzroka te spremembe. Skrbno sva se izogibala biti sama. Če je pri igri naneslo, da sva si morala podati roke ali stati nasproti, je povesila Ida pogled, meni je pa srce bilo do grla. Ah, ti ko brezno globoka, nedoumljiva, blažena bojazen!
Ves ta čas sem si bil vedno bolj svest, da se mora nekaj zgoditi. Toda kaj?
Za odmirajočo dušo dečka, v kateri se je vršila sprememba, se je zganila kot kak zakrknjen kažiiprst zgodnja volja mladega moža. In vse kar je slišal med šolskimi odmori, videl na lepakih kina in slikah reklam za lepotila, vse to so bili sedaj dragoceni, uvaževanja vredni migljaji.
Nekega dne, ko sem jo zopet mahal na igrišče, mi je postalo nenadoma jasno, da se moram z Ido pogovoriti. Kari Jellinek je bil na trati in je izpodkopaval zajčnico, katero je hišnik »Harmonie« skrbno zgradil v doblino zida.
»To je prerija«, reče in očrta z eno samo kretnjo roke ta pičel štirjak trate, »zajci so bivoli, te bova izpustila in jih potem lovila. Sijajno, ali ne?«
Za načrt sem se navdušil in udeležil sem se pri kopanju rova. Nenadoma preneham. Zopet se je v meni zbudila tesnobna nego-
Pred sodiščem za Gorenjsko se je zagovarjalo dne 2. decembra osem obtožencev, ki so ukradli v juniju tega leta na postaji v AIJHngu cigarete. Obtoženci Alois Zussner, Anton Ko-schier, Josef Bertoncel, Emil Mlekusch ln Cy-rill Kowitsch, vsi železniški nastavljencl na aSlinškem kolodvoru, so po prihodu nekega tovornega vlaka sklenili vlomiti v vagon, ki je vzbudil njih pozornost zaradi duha po tobaku. Zussner je prevzel vodstvo, nastavil straže, pokazal Koschlrju, kako se na najbolj enostaven način odpre ključavnica vagona, ln ko so mu javili, da je delo izvršeno, Je prevzel razdelitev plena. Koschier, Bertoncel, Mlekusch in Kowitsch so spravili zaboj s cigaretami v čakalnico, popreje je pa Koschier še nasilno vlomil v vagon. Trije nadaljnji obtoženci so bili krivi soudeležbe, ker so prevzeli vsak po 2000 ukradenih cigaret. Ker je znašala vrednost ukradenih cigaret 2800 RM in ^e je kraja sodila kot zločin, so bili obsojeni Zussner na 10 let ječe, Koschier na 6 let, Bertoncel na 5 let, Mlekusch na 7 let in Kowitsch na
Selzach. (R o J s t-v o.) Trgovski pomočnik Anton Leben je dobil sinčka. Mati in otrok sta popolnoma zdrava.
Selzach. (Smrtna nezgoda.) 82 letni kmet Jakob Tschentschltsch je doma ha stopnicah tako nesrečno padel, da je še istega dne podlegel svojim poškodbam.
St. Martin u. d. GroBgallenberg. (O r t s -gruppenleiter se je poslovil.) Pred nedavnim se je poslovil od štaba svojih sodelavcev Ortsgruppenleiter Rektor Josef Binder, ki se vrača na svoje mesto šolske službe v Wienu. Rektor Binder je zavzertial od januarja 1942. leta do konca novembra 1943. leta odgovorno mesto Ortsgruppenleiterja. Opravljal ga nI samo s preudarnostjo pedagoga ln izšolanega ter preizkušenega pristaša stranke, ampak je znal dati svojim težavnim službenim nalogam tudi tisti čar, ki vedno Izžareva iz nove, odkritosrčne in ob pravem času s humorjem delujoče osebnosti. V okviru možnosti
Z živilom mlekom, ki ni potrebno samo za prehrano, ampak zlasti za zdravje prebivalstva, ae da izredno težko gospodariti. Mleko se zaradi svoje visoke pokvarljivoati težko prevaža in se sploh ne da vskladlščiti. Zato se prebivalstvu lahko da vsakikrat na razpolago le toliko potrošnega mleka, kakor se ga ravno proizvaja, pri čemer je zaradi visoke pokvarljivoati mleka in njegove male pripravnosti za daljši prevoz le v omejeni meri možno izravnati to, česar Imajo nekatere pokrajine preveč in česar imajo druge premalo.
Ravno proizvodnja mleka je podvržena velikim naravnim nihanjem, ki se odtegnejo da-lekosežno človeškemu vplivu. Za količinsko proizvodnjo mleka ni odločilno samo število razpoložljivih mlekarlc in njihova mlečna donosnost, ampak vplivajo tukaj še razni drugi faktorji. Posamezna mlekarica ne daje skozi vse leto enako veliko mleka. V prvih dveh tednih potem, ko je telila, narašča dajatev mleka od dneva do dneva in doseže svoj vrhunec v tretjem tednu. Pri tem se pa drži le malo časa ln pada potem zopet polagoma. Približno dva meseca pred otelitvljo prihodnjega teleta preneha dajatev mleka popolnoma ln
tovost. »Kari«, rečem tiho, »kako je to če — če se imata dva rada? In se sestaneta? Kaj se le menita in kaj storita?«
»Greenhorn«, odgovori prezirljivo, oba »ee« silno zategujoč. Vdano pokimam, bil je za leto dni starejši. Nadaljuje s kopanjem rova in reče potem čisto stvarno:
»Kajpak, da se dobita.« In doda: »To je tak strokovni izraz.«
»Odkod pa ti to veš, Kari?«
»Ce me pošlje teta Amalija v knjižnico, potem reče: Nesi to nazaj, Karli, in reci: Roman za mojo teto, toda samo takega kjer se dobita, kajti vse drugo ni res. Več ti pa ni treba vedeti!« Kari se omalovažujoče po-smehne: »Stara kavka misli, da ne vem, da so to zaljubljenci, ki se sestane jo.«
»In potem ?« vprašam ves razburjen, »kaj je potem, Kari ? Kaj bi na primer ti storil ?«
»Deklici bi ovil roko okoli vratu — tako —.« Objel me je z roko, da se mi je usi-pal pesek za ovratnik in dalje po golem hrbtu v nižja lovišča, »in potem bi jo poljubil!«
»0 ti slepar!« Njegov pogum je vzbudil v meni strah in vzhičenje. »Ali bi jo ti poljubil na usta?« Nekaj časa preudarja.
»Ustom bi dal prednost«, odgovori prepričano. Nič več ga nisem izpraševal. Rov me tudi ni več zanimal. Potem je prišla Ida, že od daleč sem jo videl. Srce mi je tako močno bilo, kot še nikdar.
Bilo nas je pet in posvetovali smo se, kaj bi se igrali. Kari s svojim predlogom, da naj nadaljujemo s kopanjem rova, ni prodrl. Pogledam Ido, ona povesi pogled. Nenadoma mi je bilo kot da tudi ona čuti
2 leti ječe. Nadaljnji trije obtoženci so dobili zaporne kazni.
Na isti dan je obravalo sodišče tudi vlom v nek železniški vagon na kolodvoru v Podnartu. Ker je bil v septembru promet na tej progi vsled krize v Italiji posebno živahen, so se morali pridržati prevozi za tojno nevažnih predmetov. Tako je tudi v Podnartu zaostalo za dalj časa nekaj vagonov z radijskimi aparati, ki so bili namenjeni v Bolgarijo. To priliko je izrabil na podnartskem kolodvoru zaposleni sprevodnik Dobowischek iz AGllnga in vlomil v vagon ter ukradel radijski aparat znamke »Telefunken Super«. Po nekaj dneh se je domenil s šoferjem Drlnowitzem lz AfS-llnga za nov vlom, katerega sta tudi Izvedla ter si prisvojila vsak po en aparat. Ker sta oba obtoženca Izrabila položaj povzročen po vojni, sta bila obsojena kot škodljivca po prestopku običajnega kazenskega čina. Franc Dobowischek je bil obsojen na 10 let ječe, Alois Drl-nowetz na 5 let in nek nadaljnji obtoženec, ki je o zločinu bil poučen, a ga ill preprečil, na 4 mesece zapora.
je vedno rad pomagal mnogoštevilnim, ki so se obračali nanj z običajnimi prošnjami. Zaradi tega le neradi vidimo, da se loči od nas in mu želimo od srca vse najboljše v njegovem starem delokrogu v Wienu. — Ortsgruppenleiter Binder je ob priliki svojega slovesa opominjal vse svoje sotrudnike, naj prenesejo vse njemu dano zaupanje tudi na njegovega naslednika, katerega bo Kreisleiter kmalu uvedel. V Imenu štaba sotrudnlkov je izrekel odhajajočemu najglobljo zahvalo Organisationsleiter Kornik, ki začasno vodi posle Ortsgruppenleiterja.
Hrels Radmannsdorf
Radmannsdorf. (Smrtni primer.) Tu je te dni umrl 77 letni posestnik in bivši župan v Predtrgu pri Radmannsdorfu — Anton Mrak, oče tukajšnjega elektrotehnika Micha-ela Mrak«,
krava se »osuši«. Najugodnejši čas za otell-tev krav je od novembra do februarja. V teh mesecih se tudi največ krav otell. Iz tega sledi nujno, da je v predidočih mesecih ravno največ krav »suhih« odnosno, da so pri kraju periode dajanja mleka, zaradi tega je v tem letnem času proizvodnja mleka nekako najnižja. Nadalje vpliva močno krmljenje mlekarlc na proizvodnjo mleka. To seveda tudi ne more biti vse leto enako, ampak ae ravna po tem, kakršna je zaloga krme. Paša ln krma z zelenjem poleti mleka.ri.cam zelo ugaja, zaradi tega nastopa tudi v pomladannskih mesecih često povečanje mlečne proizvodnje. Pozimi, ko se krmi s suho krmo, nazaduje mlečna dajatev. To nazadovanje se večinoma občuti v večji meri, kakor naraščanje pomladi ln tudi hitreje nastopa.
Iz spredaj navedenih razlogov je torej proizvodnja mleka prišla v mesecih pozne jeseni na najnižjo stopnjo. To učinkuje nujno na preskrbo trošečega prebivalstva, ker pri mleku nI mogoče, nakopičiti zalogo iz letnega časa z višjo proizvodnjo za letni čas z manjšo proizvodnjo.
Ce torej v teh tednih marsikatera mlekarna
isti nemir, gotovo je zavel v naju obeh isti veter.
»Pojdimo se lovit!« predlaga Herbert, vsi smo z veseljem pritrdili. Kmalu nato smo že divjali po trati. Ko pa je bila vrsta na meni, me je prešinila čudna želja, lovil sem Ido in na vsak način sem hotel samo njo ujeti. Drugi so mi križali pot, toda nisem se zmenil za nje. Končno jih je začelo to dolgočastiti in zabavali so se na svoj način. Midva tega nisva opazila, Ida in jaz.
Podil sem jo pred sabo, vedno znova se mi je izmikala, končno je skočila po stopnicah pri hišnem vhodu »Harmonie« navzgor in zginila za vrati. Hitel sem za njo. Znotraj je bila obširna veža, vrata so se vrstila za vrati, na drugi strani pa so vodile stopnice navzdol k izhodu na dvorišče. Tam sem našel Ido.
Sopihajoč se je držala za ograjo, postavil sem se bil na nasprotno stran in zagrabil za drugo ograjo. Pozabil sem na pravila igre in je nisem ulovil.
Strmela sva drug v drugega po divjem teku težko dihajoč. V trenutku sva vedela oba za svoje najskrivnejše misli, razločno sem občutil, da je za naju konec zagonetne tajne, moč nove sile me je vodila.
»Ti«, spravim iz sebe, »vprašal bi te nekaj!«
Ona skloni glavo ter me pogleda izpod čela. »Reci!«
»Ida!« Presneto težko je šlo iz mene. »Ali bi ti — hotela hoditi z mano?!« (Z nekom hoditi«, je pomenilo »biti par«.) Povedano je bilo. Srce je močno bilo, kri je
Die 57. Kartenpcriode
5i. i>'.'«.o.ia n:-.4../.HX
Die Lebensmittelrationen der gegenwartig lau-fenden 56. Zuteilungsperiode geltcn auch in der kommenden 57. Periode, die vom 13. December 1943 bis 9. Janner 1944 lauft. Alle Verbraucher erhalten also folgende Erzcugnisse in der gleichenl Menge wie in der $6. Kartenpcriode: Brot, Meni, Fleisch, Butter, Margarine, Butterschmalz, SpeiseSl, Kase, Quark, Getreidenahrmittel, Teigwaren, Kartoffelstarkeerzeugnisse, Kaffeemittel, Vollmildi,; Zucker, Marmelade, Kunsthonig und Kakaopulver, Es konnen aber in der 57. Zuteilungsperiode au£ den iiber 62,5 g Kakaopulver lautenden Abschnitt! der Reichsfettkarte fiir Kinder bis zu 14 Jahreni an Stelle von Kakaopulver 50 g Tafelschokolad« im Rahmen der bei den Vertcilern vorhandenent Vorrate bezogen werden. Die Verbraucher gebeu die Bestellsdieine in der Woche vom 6. bis it, Dezember bei den Verteilern ab, sofern nicht di< Ernahrungsamter die Abgabe auf bestimmte Tagu dieser Wodie besehranken.
Gleichzeitig werden die Durdifiihrungsbestiinv* mungen zur Weihnachtssonderzuteilung bekannM gegeben. Die Weihnachtssonderkarten, die in braunem Farbton gehalten sind, werden zusammert mit der Verteilung der Lebensmittelkarten fii< die J7- Zuteilungsperiode ausgegeben. An Urlau* ber, die sich bis zu ihrem Urlaub und nach derrt Urlaub in Gemeinsdiaftsverpflegung befinden, ge* ben die Ernahrungsamter keine Weihnaditssona derkarten aus, weil diese Urlauber die Weilw nachtszuteilungen durdi ihre Organisationen, Am stalten usw. bekommen. Im Bedarfsfalle konneij jedodi den genannten Institutionen Sonderkarteil zur Weitergabe an die Urlauber ausgehandigH werden, zum Beispiel den Internaten fur ihr<( Schiiler. Die Ernahrungsamter haben jedodi deil Wehrmachturlaubern von der Front und aus denl besetzten Gebieten, soweit sie mindestens ein* Wodie Urlaub haben, der in die 57. Zuteilungs* periode f'allt, die Weihnachtssondcrkarten fiir di< Normalverbraudier iiber 18 Jahre gegen Abstem* pelung auf der Ruckseite des Urlaubsdieines aus* zuhandigen. Das gleiche gilt fur die Urlaubefl der Schutzgliederungen aufterhalb der Wehrmadi^ der Organisation Todt usw., die aui den besetz* ten Gebieten kommen.
Die Weihnachtssonderkarten bestchen tu4 einem Stammabsdinitt und Einzelabsdinitten. Sid find vom 13. Dezember 1943 bis 6. Februar 1944 bis zum Abtauf der $J. Zuteilungsperiode giiltig. Die 12 j g Butter sol len moglidist bei dem Klein* verteiler bezogen werden, bei dem Butter aufl Grund der laufenden Zuteilung gekauft wird. Bd den Verbraudiern, die Bohnenkaffee und Trink* branntwein aus bereditigtem Grunde nicht vom bestellen konnten, haben due Ernahrungsamter den Stammabsdinitt der WeihnachtssonderkarM mit dem Vermerk „Ohne Vorbe«tellung" un4 dem Dienstsiegel zu versehen. Die Einzelabschnitt* sind beim Lebensmittelbezug von den Verteilerfll abzutrennen.
ln razdeljevalnica mleka svojim odjemalcem mleka ne more dati dnevno doslej navajen« količine mlekau, je temu Izključno vzrok na* ravno, po letnem času povzročeno nizko stanje pridobivanja mleka. Čeprav je to 21a go* apodinjstvo potrošnika neprijetno, pa vendar nI nobenega vzroka za resno zaskrbljenost, ker bo po tem naravnem, po letnem času povzročenem nazadovanju proizvodnje mleka hI preskrbe z mlekom prav gotovo v doglednem času nastopilo zopet povečanje proizvodnje ln Izboljšanje v proizvodnji z mlekom.
Burgstaller.
—......—-------------------------------------HJ
silila v glavo. Za grlo je zgrabila daveči roka.« Tesnoben trenutek je minil.
Potem se ozre Ida vame.
»Zakaj pa ne?« tiho reče.
Veliko, divje veselje se vzbudi v meni
Spustim ograjo in ji ponudim roko, kaw kor kak odrasel mož.
»Udari!«
Storila je. »Toda nikomur ne smeš ni* česar omeniti!«
»Nikomur, ti tudi ne!«
S tem je bila zveza zapečatena, počasi sva tavala po stopnicah navzgor. Zgoraj jc| zgrabim za roko in ji rečem, »kajne, pri tem ostaneva!« In ker je pokimala, se ml je zazdelo primerno u-porabiti besedo, ki sem jo že večkrat bral in ki naj bi bila sedaj pač umestna: »Ti si moja ljubica.«
»Da«, pokima in vso jo je spreletelo.
Za trenutek se mi vsa srečna posmehne in žveči z ustmi svojo ovratno verižico. Ta smehljaj me je navdal ponosom. Stopil* sva ven. Kari mi priteče nasproti: »Glej ti opica, kakšen je moj rov!« Takrat pa, sto* rim korak in mu surovo pohodim vse delaj v tla. Zakaj sem to storil, ne vem; Kari plane vame, prisegajoč, da me bo pretepel, toda Ida zakriči »hišnik prihaja!« Vratolomen skok za ogel in že ga ni bilo več vi* deti.
.(Dalje prihodnjič.)}
Aus dem Kreise Krainburg
Nehaj besedi o preskrbi z mekom
8trn.il «. — itev. »7.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 8. decembra 194S.
Gorenjec kot ujetnik banditov
Križe v pot kmeta Josefa Frohlidia iz Osslitz - V mučilnici v Kirdiheimu
Kmet Josef FrOhlich lz Kopatschnice v Kreisu Krainburg, ki se je prostovoljno vrnil od banditov, pripoveduje sledeče:
»Pred približno 3 Vi meseca so banditi zavlekli mojega, tudi v Kopatschnici pri meni stanujočega brata Wenzl-a FrShllcha v Italijo. Dne 2. oktobra 1943. se mu je posrečilo pobegniti ter se je vrnil k meni domov. Naslednjega dne je hotel iti v Kirchhelm (Cerkno) v cerkev ln je prosil mojo ženo, naj ga spremlja. Oba sta šla 3. oktobra 1943. v Kirchhelm. Tam sta znova padla v roke banditov, ki so ju, kakor so mi potrdili z več strani, dne 8. X. 1943. ustrelili kot veleizdajalca. Mene so domačini večkrat svarili in mi svetovali, naj zapustim to pokrajino, češ da bodo banditi tudi meni stregli po življenju. Jaz pa nisem mogel tako zlahka preboleti smrti moje žene in sem bil sklenil, da jo dam Izkopati iz njenega groba, prepeljati iz Italije v Nemčijo in jo pokopati doma. To pa ni bilo tako lahko podvzetje, ker so banditje kontrolirali običajna pota in bi jo samo po ovinkih lahko spravil domov. Pomagati pa se mi nihče ni upal.
Banditi so me ugrabili
Dne 26. X. 1943. so prišli banditi v mojo hUo, mene pa ni bilo doma, ker sem drvaril. Ti banditi so si zabeležili osebne podatke vse moje rodbine in nato zopet odšli. Ko prihodnje jutro pogledam Izza vrat svoje hiše, vidim pri sosedovi hlšl zopet stati bandite. Nič dobrega sluteč, sem vzel sekiro v roko in šel od doma. Nlaem še bil več ko približno 600 do 700 m stran, ko zagledam s puško oboroženega bandita. Ta bandit ml je zažvižgal in ukazal, naj pridem k njemu. Ubogal sem ta poziv, In bandit ml je Izjavil, da moram domov in da zdaj nihče ne sme zapustiti svoje hiše. Radi te izjave sem šel tudi domov, in bandit ml je sledil. Od moje rodbine ni smel sedaj nihče več zapustiti hiše. Cez nekaj časa sta prišla dva druga bandita in temeljito preiskala mojo hišo. Zasegla sta vse živilske nakaznice, vsa pisma, ki sta jih našla, propagandni material proti banilitom ln fotografski aparat, živil nista vzela s seboj. Po preiskavi je rekel poveljnik banditov, ki je bil oborožen s strojno pištolo, naj se vsi postavimo v sobi v eno vrsto. Mislili smo zdaj že, da bomo ustreljeni ln smo zato začeli moliti. Poveljnik banditov nam je prepovedal moliti ln rekel, da sedaj nI čas za to, naj se takoj pripravimo, oblečemo in naj zložimo nekaj za Jesti. To «mo potem tudi storili, pri čemer so nas priganjali k največji naglici. Nato smo morali zapustiti hišo. Pri sosedu, po Imenu Anton Bltschek, se je odigrala ista stvar, samo da je on sam pravočasno ušel. Njegovo ženo in njegovega očeta so z nami vred odvedli v Ropid-nlco (v Italiji), kamor smo dospeli ob pol enajsti url. V gozdu smo se ustavili in morali tam ostati podnevi. Takoj potem, ko so naa odvlekli, je prišlo več banditov k naši hiši z vozom in izropalo vse, kar so mogli rabiti. Nas ujete je stražtlo 5 banditov. Zvečer okrog pol šeste ure so nas vedli naprej v Kirchhelm (Cerkno), kamor amo dospeli opolnoči.
Zasliševanje ▼ Kirdiheimu
V Klrchhelmu so zaprli nas 11 ljudi, in sicer mene, mojo 70 let staro mater ln mojih 7 otrok v starosti od 7 do 17 let, ter ženo mojega soseda Bitschka ln njenega 70 let starega očeta v sobo neke hiše, kjer so nam od-kazali zložljive postelje z odejami. Naslednjega dne ob desetih smo dobili malo čašo kave ln k temu mal košček kruha. Popoldne ob dveh so me odvedli od moje rodbine v gornje nadstropje, kjer so sedeli trije banditje skupaj. Tu so me zasliševali. Dva bandita sta pisala ln eden me je zasliševal. Za moje osebne podatke so vedeli že iz listin, ki so mi bile odvzete. Naprej so hoteli zvedeti od mene, kakšno ime imam pri Gestapu ln rekli, da sem bil v službi Gestapa ter da so v mojo hišo prihajali vedno orožniki in carinski uradniki. Ko sem jim izjavil, da nimam nobenega imena pri Gestapu, so mi rekli, da mi ni treba tajiti, da Imajo že sredstva, da me prisilijo k priznanju. Nadalje so rekli, da je moja žena priznala, da so Nemci poslali njo in mojega brata v Karchheim, da bi pozvcdela za položaje banditov in jih sporočila Nemcem. Jaz sem vse to zanikal, ker tudi nI bilo tako res, ln iz-lavll, da je moja žena zgolj lz osebnih nagibov in iz lastne pobude šla v Kirchhelm. H koncu so me še vprašali, kdaj sem se nazadnje sestal z neko Stanko. To Stanko so bili neko« prijeli in jo prisilili, da ml je pisala pismo v katerem me je naročila na nek določen kraj. To je bilo že potem, ko so bili prijeli mojo ženo in mojega brata, šel sem'tudi v resnici tja, a še pravočasno opazil, da so bili banditi tam in zato zopet pobegnil. — Ker bandltom pri zasliševanju nisem tako odgovarjal. kakor so oni želeli, je pozval zaslišujoči Se 4 bandite v sobo. Položili so m« čez stol. Eden je stisnil mojo glavo med svoja kolena, dva druga sta me trdno držala za noge in z blkovko ter verigami so me tako nečloveško tepli po hrbtu, da niti kričati niiem več mo-jfel. Nato so me zopet vprašali, če hočem zdaj povedati resnico. Izjavil sem, naj zapišejo kar hočejo, da bom odgovoril na vsako vprašanje z da Zapisali pa niso ničesar, ampak me lr fte vprašali, kdaj je bil zadnjikrat pri meni neki Kopatsch J* Salracha. Moral sem pa izjaviti, da ga aproh m poznam.. Nato ao posta-
vili pred mene nekega mladega fanta, ki ga poznam že od preje in ki je pravi tatinski klatež, po imenu Stanislaus FrBhlich, ki je potrdil, da je bil dotičnl eno noč pri meni. Ta fante je bil seveda samo orodje v rokah banditov. Ker sem bil takrat popolnoma zblt, so me banditi zapeljali v neko drugo sobo ln me niso več pustili k moji rodbini. Rekli so mi, da imam časa do svojega prihodnjega zasliševanja in da se bom do takrat že vsega domislil, sicer bodo uporabili sredstva, ki ml bodo gotovo razvezala jezik.
Do ponedeljka zjutraj sem ostal sedaj sam. Takrat so v moj zapor zaprli tudi še nekega kmeta lz Kirchheima. Popoldne istega dne je prišel v moj zapor tudi Gibar iz Krainburga, ki je vodil sanitetni voz Rdečega križa. Kirch-heimskega kmeta so odvedli v noči od petka na soboto in Gibarja v nedeljo zjutraj. Dodeljen je bil neki delovni stotnljl. Sicer se nI pripetilo nič posebnega do nedelje popoldne. Glede Gibarja še lahko povem, da je bil obsojen na smrt. To ml je povedal sam.
Ko smo po bombardiranju lahko prišli na plan, sem naletel tudi zopet na svojce, to se pravi štiri izmed mojih otrok. S temi sem tekel v bližnji gozd, kjer smo se skrili, da nas ne bi uničile bombe. Ko je bilo bombardiranja konec, so banditi zastavili vse ozemlje okrog vojftšnlce ln so bili vsi jetniki zopet segnanl skupaj ter spravljeni v vojašnico. Tukaj so nam dali najprej nekaj jesti ln nato so nas po približno četrt ure zagnali zopet v gozd. Sedaj so nas ločili in vsi otroci so prišli od nas stran. Vsi odrasli so morali sesti, in strogo so nam prepovedali, da bi kaj govorih. Straža je dobila navodila, naj takoj udari, če bi kdo hotel govoriti. Poveljnik strašnega moštva, surovež, ki v resnici ni bil človek, ime mu je bilo »Dušan«, je bil popolen tip cigan. Ta je sklical čuvarje In jim izjavil, da. se hoče osvetitl za bombardiranje s tem, da bo dal ustreliti nekaj jetnikov. Čuvaji pa učividno s tem niso hoteli soglašati. Zato jim je rekel: »Mislite 11, da bodo mene ustrelili, če jih dam jaz nekaj
Moje roke so bile slabo zvezane in zato se ml je posrečilo, da sem si jih osvobodil. Na potu do vojašnice sem prosil stražnika, naj me pusti iti na stran. Dovolil ml je to, in gotovo je bil to mož, ki je tudi le prisiljen bil pri ban-dltih- Ukazal mi je, naj sedem v nek jarek. Za tem jarkom je bil Se en globlji, in sem mu jaz rekel, da bom šel v drugI jarek, ker bi me v prvem lahko videli pri opravljanju moje potrebe. Dovolil mi je tudi to. Komaj sem bil v drugem jarku, že sem tudi začel teči, kar se je dalo. šele po daljšem 'času ml je zaklical »Stoj«, za kar se pa jaz nisem zmenil. Cez mnogo časa mi je vdruglč zaklical, za kar se pa zopet nisem brigal in Se enkrat po daljšem odmoru vtretjič. Dosegel sem bil med tem časom že dober prehitek, ln šele sedaj je streljal ta stražnik, toda ne v smeri mojega bega. Očitno je hotel, da bi ušel. To je bilo okrog 17. ure. Tekel sem v gozdu dalje dotlej, dokler nisem zvečer ob 20. uri prišel do neke hiše. Bil sem v popolnoma neznani mi pokrajin^ in sem moral v to hišo, da sem pozvedel za pot. Ko sem stopil v hišo, sem naletel tam na enega bandita. Mislil sem že, da je sedaj vsega ko-
V nedeljo popoldne ob 14.30 url se je izvršil bombni napad nemških, letalcev na Kirchhelm. Pri tem je bila na oglu zadeta tudi hiša, v kateri smo bili zaprti. Bržkone po pritisku zraka so se odprle vse duri našega zapora in tako smo lahko prišli na prosto. Vsega skupaj je menda bilo okrog 150 ali več civilnih oseb, ki so jih banditi držali tukaj zaprte. Med njimi so bili tudi otroci in žene in starčki ter starke. Med jetniki sem sedaj videl zelo mnogo znancev, kakor župana iz Oslice, nekega drugega uradnika iz naše občine, nadalje nekega moža iz Fužine, več oseb iz Tavče, nekaj iz Salracha itd. Nadalje tudi dva župnika iz Kirchheima. Banditov je bilo v Kirch-heimu samo 10, ki so nas morali stražiti. Sicer' pa nisem videl aobenih, saj ne vem, kje bi se mogli nahajati. Seveda nisem bil v kraju samem ampak v neki vojašnici. Toda ne verujem, da bi se banditi mudili v kraju, ker so vojašnice vse prazne. Kakor sem slišal, je tudi večina kirchheimskih prebivalcev zbežala, ko ao banditi zasedli ta kraj.
ustreliti?« Nato mu ni nihče več odgovoril. Nato je šel na naše desno krilo in vprašal prvega, kako mu je ime. Ta je povedal svoje ime, in poveljnik je ukazal, naj ga zvežejo. Tako je to nadaljeval, dokler si ni bil izbral sedem mož in jih dal zvezati. Jaz sem bil kot tretji na vrsti. Med izbranimi se je nahajal tudi Johann Mlakar iz Voljake, občina Traten, iz Hoboš, občina Oslica, pa neki po domače Grabar in iz Saliloga neki Franc Frohiich. Ostali ml niSo bili znani. Frohiich lz Saliloga ni mogel nositi več čevljev, banditi so ga bili tudi nečloveško natepli, in ga, kar sera sam videl z žarečo železno palico strašno požgali na rokah in nogah. Na tak način zlostavljenih je bilo več ujetnikov. Ko so nas tako zvezali ln postavili vstran, je ta poveljnik ukazal stražniku, naj gredo z nami v vojašnico in od tam prinesejo ostala živila. Nato bi nas zapeljali na določen kraj in tam naj bi vsi čakali, dokler on ne pride, češ da bo šel v gozd poiskat primernega prostora za ustrelitev.
nec. Banditu pa sem se smilil ln jaz sem mu pripovedoval vse po resnici, kar sem doživel.-Rekel mi je natančno, kako moram hoditi ln ml dal jesti. Nato sem nadaljeval svojo pot ln prišel zjutraj ob sedmih v Kopatschnltzo. Tam sem najprej pozvedel, kako je doma na mojem posestvu. Nato sem si sposodil kolo ln se z njim odpeljal v Hotaule,'kjer sem se javil policiji. Ta me Je spravila v Laak k Gestapi.
Ali še živijo mati in otroci?
O usodi mojih otrok in matere ne morem povedati nič natančnega. Ko sem zbežal, so živeli še vsi ln neposredno zatem tudi ni bil nihče ustreljen, ker nisem slišal nobenih strelov, šele ponoči približno okrog 22. ure sem slišal iz smeri, kjer so zaostali moji svojci, v večjih presledkih strele iz pušk in strojnic. Domnevam sedaj, da so bili ustreljeni vsi moji svojci.
Drugega ne morem povedati. V malo dneh so banditi uničili vso mojo rodbino in s tem mojo življenjsko srečo. Prosim sedaj, da ml pomagate ln me spravite z Gorenjske, ker tukaj nisem življenja varen pred banditi.
C1LIR C A\ 1L€ € AVSAV )
V	Gorici Je policija v neki sinagogi odkrila 30 kg zlata, katerega so tam židje skrbno zazidali. V nekem drugem skrivališču so našli zlatnike, nakit, dragulje in dragocene ovratnice.
Kakor poročajo iz Quito, je Izjavil ekuadorski finančni minister da mora opustiti zasežbo še v deželi nahajajočih se nemških zdravil, ker so za deželo neizogibno potrebna in jih ni mogoče nadomestiti.
židovski voditelji v Palestini nadaljujejo z vsemi sredstvi agitacijo za vstop v britansko vojsko. Kljub temu pa ne dosežejo prijave od židovske agenture Angležem obljubljenega števila novincev. Vsled tega se dogajajo, posebno v Tel Aviv, stalno spopadi med vojaki in Židi, ki se hočejo izmuzniti.
Po nelrem poročilu »Time«« je bilo zgubljenih zaradi stavk v Angliji v teku leta do konca septembra 1,551.000 delovnih dni.
. EFE poroča iz Washingtona, da je objavilo admiralstvo USA, da se komandant podmornice »Wahoo« mornariški poročnik Dudley Morton ni vrnil in ga pogrešajo. Mortona so smatrali kot »asa« podmorniškega orožja USA.
Kot se v Washlngtonu potom Reuterja uradno objavlja, je vrnitev podmornice USA »Wa-hoo* zapadla, tako da se mora računati z njeno zgubo. »Wahoo«, eno izmed največjih podmornic brodovja USA, je nedavno Roosevelt pohvalno omenil.
V	nekem uradnem poročilu severnoameriškega pomorskega ministrstva so priznali, da je neka japonska podmornica 24. novembra potopila pri Gilbertovih otokih severnoameriškega nosilca letal »Liscombe-Bay«, ki je bil v spremljevalni jlužbi.
»Nova Hrvatska« piše v nekem uvodniku:
»Hinavska skrb Geveroamerikancev za preskrbo narodov v času, ko v Južni Italiji in Indiji tisoči umirajo od lakote, ima prav stvarno ozadje. UNRRA je samo fraza. Za to se skrivajo interesi mednarodnega kapitala«.
Na seji spodnje zbornice v četrtek je moral indijski minister Amery priznati, da je izbruhnila kot posledica lakote v Indiji resna epidemija kolere. V oktobru je umrlo vsled tega dnevno povprečno 5000 oseb.
Na Italijanski fronti se je pojavila neka bolezen nog, imenovana »Trench Foot«. Več sto mož iz 5. armije, ki so oboleli pošiljajo v la-carete ln k izseljenlškim enotam.
Izvedenec za vrednote zakladnice USA, White, je izjavil, da sta Velika Britanija ln USA v marsikaterih vprašanjih predvidenega »načrta svetovne stabilizacije« še zelo oddaljeni druga od druge.
Kot javljajo iz Algecirasa, je pristala v četrtek v Gibraltarju iz Sredozemskega morja prihajajoča bolniška ladja, da Izkrca na krovu nahajajoče se težko ranjene.
V	Egiptu, ki je od vseh dežel Bližnjega vzhoda v največji meri deležen blagoslova britanske uprave, je prisiljenih več kot 12 milijonov Egipčanov živeti pod eksistenčnim minimumom, je priznal egiptovski notranji in socialni minister Suad Saradšeddin paša na nekem govoru v Kairu.
so bile kot ustvarjene za nebeškega poslanca, kapa pa je bila tako sijajna, da se je tudi kralju Culukafrov ne bi bilo treba sramovati. O bradi, ki je bila kot velikanski vodopad in je segala do kolen, kar molčim. Sam sebi sem v tej preobleki tako ugajal, da sem pri učenju neke kretnje prevrnil veliko ogledalo. Toda, kakor je zhano, prinašajo črepinje srečo. Poročne rokavice stare matere so izpopolnil« vso krasoto. Za božjo voljo, nebeško knjigo! Kje naj le vzamem nebeško knjigo? Končno sem lepo ovil — »Domačo zdravnico« in jo okrasil z zlatim križem in sedaj sem bil gotov ter sem stal tu v vsej svoji krasptl.
Odpeljal sem se na saneh. Ne vem če so mogli biti otroci še bolj razburjeni kot jaz.
Vse je poteklo po načrtu, izvzemšl to, da sem storil prav človeško kretnjo navzgor, ko mi je pri slovesnem vhodu obvlsela kapa na podboju. Bibi in Dorle sta sedela z zardelimi lici pri starših na divanu, in vsa solzna sta sveto obljubila, da bosta »vedno« pridna, »vedno« ubogala, »nikdar več« neolikana — »vedno« — »nikdar več«. Hans je stal v kotu in nihal med strahom in radovednostjo. Spregledal je, da tukaj nekaj nI v redu. Kako to, da je stric Franc v zadnjem trenutku obolel? Ca ni ta tukaj?! Glas je bil sicer malo drugačen, toda ..
»Hans!« Listal sem po svoji knjigi in obstal pri »Porabnost kamiličnega čaja«. »Ti nisi delal svojih nalog! Ostal si v postelji, pa sploh nisi bil bolan, ker so pisali šolsko nalogo! Ti si — bil si...!« V tem trenutku me je doletela usoda. Po Miklavževem prihodu so ostala vrata pomotoma odprta in pes Karo, katerega so po nastopu teme vedno razvezal!, je, sluteS nevarnost, vtaknil glavo skozi špranjo. Kar je tukaj videl, je bilo preveč za poštenega psa. Strašno našemljena postava, ki grozi z velikansko palico vsej družini! »Kairo, Karo, za božjo voljo!«
Nisem se prav zavedel kako in že sem ležal na tleh čuteč, kako je splahnela moja svetost ln častitljlvost. Končno mi je uspelo ubraniti (Nadaljevanj« na strani
Jaz - 8\. Miklavž / Spisal dr. F. J. Lukas
V naši soseščini je Imela posestvo neka družina s katero me je vezalo veliko prijateljstvo! Otroci — to so bili petletni Bibi, Dorle, ki jih je štela šest, in desetletni Hans — so me enostavno imenovali »strica«, stric Franc seveda, po mojem krstnem imenu. Prav tako, ali pa še bolj kot oče ln mati sem bil zaupnik otrok, vklenili so me v svoje srčke, pa tudi jaz nje.
»Povem stricu Francu!« je bila zelo nevarna grožnja, to je bil neke vrste »Hanlbal ante portas« (Hantbal stoji pred vrati), in mati je raje ln z večjim uspehom uporabljala ta izrek, kot pa segla p6 šibi. Kljub temu pa nisem bil nikakršen bavbav in le v skrajnih primerih sem se zatekel k strogosti. Zadostovala je grožnja, da ne bom več prišel k hudobnim otrokom, in že so bili pridni in pohlevni. To pa ni bilo nič čudnega, kajti stric Franc je vedno nekaj prinesel. Tajlnstveno je zaokrožil dvakrat z roko v zraku, spregovoril tajinstven rek ln že je pričaral lza zavese ali od koderkoli pomarančo za Bibija, ki je pač občudoval v njem največjega čarovnika vseh časov, ali pa za Dorle. Hans je bil že premoder ,vzel je darilo brez čarovnij za katere je imel kvečjemu sočuten smehljaj. Toda Hans je potreboval strica Franca pri domačih nalogah.
»Stric Franc, TI moraš bolj paziti, danes je bil učitelj nezadovoljen z mojo nalogo!« No da storimo pač, kar moremo. Pri družinskih praznikih nisem smel izbstati in tudi otroci niso nikoli prezrli mojih praznikov. Takrat so prišli vedno razvrščeni po starosti in ml želeli s poezijo in prozo vse najboljše, pred vsem pa dolgo življenje in zdravje.
Ni lepšega kot pa so otroci v pričakovanju veselega praznika. Ali si že zrl v lesketajoče oči otroka, ko se bliža božični praznik? Ali si kfdaj stopical z otroci od izložbe do izložbe, k' polne darov in vse pisane pričakujejo kupca? Ne?! Zamudil gl tako mnogo iskrenega ln čistega vaaelja.
Neverjetno, kakšne domislice sprede otroška domišljija pred temi izložbami. Ta veliki par-kelj v izložbi bi bil na pogled prav lep, toda čisto blizu — »ali je izložba dobro zaklenjena?« previdno povpraša štirileten deček, ki sicer že strumno stoji v pozoru in pozdravlja kot kak enoletni prostovoljec. Pa tako čisto trdno to njegovo vojaštvo še ni. Šele po zagotovilu, da je izložba trdno, res trdno zaklenjena, se upa bliže, toda doma ponosno pripoveduje, da je parkeljna »potlpal«, njegov jezik je žgal kot ogenj. Končno, saj je bila samo šipa vmes ln tako steklo se pač v spominu tako lahko stali.
In tokrat bo zopet prišel Miklavž, da, ln Bibi me je tako milo prosil, naj vendar sedim pri njem in Dorle tudi. Nikoli se ne ve, kako in kaj! Sicer je znal svoj rek natančno na pamet in dnevno ga je ponavljal, cel6 njegovi svinčeni vojaki so se ga morali naučiti, toda, da todai kot rečeno, kako se naj ve, česa se lahko Miklavž nenadoma domisli. Hans ni imel strahu, ali vsaj delal se je tako, »vedel« je, da je vse sleparstvo in preudarjal je, naj me mar »pouči« (ali naj dopusti, da v nevednosti zapustim ta svet). Naposled se ml pa le ni zaupal, morda se je zbal za Miklavževa darila.
Miklavžev večer je bil tukaj, toda Miklavž je zbolel... Jaz naj ga nadomestim, menijo starlšl. Ker smo imeli doma nekaj, kar je bilo podobno Miklavževemu oblačilu, sem po daljšem oklevanju naposled pritrdil. Domenili smo se, da bodo na omenjeni večer poslali s sanmi na dom po mene. Cel6 stara mati si je prizadevala, da bi bila moja oprava »častitljiva«. Haljo so oprali, da Je bila. bela kot sneg in vsa obSita z srebrnimi in zlatimi zvezdami. Veličasten Miklavž naj bom, so dejali, ki se mu nebeško pokoljenje bere z obraza. Staro, rdečo jutranjo haljo so predelali v škrlatni plašč, in ga obrobili z hermellnom, ki je sicer ie bil razjedan od moljev. Moje turške opanke
Srečam se zopet z mojo družino
Zopet ujet in na smrt obsojen
Sreda, 8. decembra 1948.
RARAWANKHN B O T 15
Stran 7. — Stev. 97.
Ta&o Ae je (koncaia Juqe.sCtivija
Spisal Danilo Gregorič Copyright 1943 by Wlihclm Goldmann Verlag in Leipzig 22
In nato je padla beaeda: politika hemisfer. Velika- politika, ki kakor nobena prej, računa a prostori in časi. Zapadna hemisfera lahko dela s svojimi političnimi in gospodarskimi nazori in s svojo politično in gospodarska prakso, kar hoče.
Na naSi polobli pa je politična daljnovidnost izoblikovala velik trlkot: Berlin_
Rim—Tokio. Os v Evropi, Japonska v Vzhodni Aziji, hočeta eno in isto: napraviti red in sodelovanje v vsem velikem prostoru od Atlantskega morja do Pacifika. In k tej hemisferl spada tudi rezervoar kolonialnih surovin: Afrika. Velika Britanija se mora včleniti v to poloblo ali se popolnoma usmeriti tja, kamor že spada danes po svoji gospodarski, socialni ln politični strukturi, k drugi hemisferi.
Naša polobla pa je celota, ki če je izravnana ln gospodarsko samo sebe docela zadovoljujo-ča, lahko živi tudi zase, če bi to bilo potrebno. Zapadna polobla je navezana na to, da stremi za izmenjavo z celoto, Evropo—Azijo—Afriko, in si sama sebi želi urejenih razmer. To je cel6 življenska potrebščina za Novi svet. Ml pa, na naii polobli, si zadostujemo samemu sebi.
Kakor da bi ga navdihnile vizije, in z hladnim, ostrim, raztelesujočim razumom, velikega realnega politika je bil Ribbentrop v kratkih potezah orisal bodočnost sveta, Bilo je to predavanje, predavanje o veliki svetovni politiki, ki obsega prostor in čas in ki je tako daleč, tako neznansko daleč od majhnih, neumnih prepirov strank pri nas doma. Kako malenkostni, postavljeni v ta veliki okvir svetovne polRlke, so se zdeli problemi ki so zaposlili Jugoslavijo že »kozi dolga leta.
»... in pozdravite mi Cincar-Markovlča. Povejte mu, da bi vas z njim rad pozdravil ▼ Fuschlu«.
Prihodnjega opoldne sem se z belgrajskega letališča peljal naravnost k Cvetkoviču. Podatki moje misije so ga zelo razveselili, in zabeležil si je najvažnejše točke mojega sporo-čla, da jih je takoj prednašal kraljevemu namestniku.
Pri Cincar-Markoviču pri katerem sem se takoj nato zglasil, sem zvedel, da je pl. Heeren že bil pri njem. Dobil je tudi že brzojavko, ki sem jo jaz prejšnji večer odposlal nanj preko berlinskega poslaništva, očitno pa ae mu ni zdelo potrebno, da bi čakal najprej na moje poročilo, ampak je bil že pred mojim prihodom sprejel pl. Heerena.
Cincar-Markovič se je nekaj dni pozneje odpeljal v Fuschl. Jaz se nisem peljal z njim. Uredil si je to nekam nerodno. Najprej mi je rekel, da me bo obvestil, če se bo odpeljal, a ml je potem dal še enkraj sporočiti, da bo to trajalo še nekaj dni, in naenkrat se je zvedelo, da ga. ni bilo več. Mene je ta čuden način zabaval. Cincar-Markovič bi mi bil lahko mirno povedal, da ne smatra za umestno, da bi se jaz peljal z njim, ker nisem poklicni diplomat, ampak zasebnik. Vzel bi to seveda na znanje, ne da bi se temu upiral, čeprav sem bil vedno mnenja, da je pri diplomatskih obiskih ln sestankih tudi važno, kdo prisostvuje poleg glavnih oseb, tako rekoč v predsobi.
Tako so se začela pogajanja med Jugoslavijo ln Nemčijo, ki so naposled, po dolgih zavlačevanjih od strani Jugoslavije, dovedla do podpisa pristopa k paktu treh sil .
Jugoslovanski državniki pri Fiihrerju
Minila sta december ln januar. Po povratku Clncar-Markoviča iz Fuschla je sestavila jugoslovanska vlada noto z odgovorom na predloge, ki jih je bil on prinesel s seboj. V teh časih sem večkrat govoril s Cvetkovičem in dvornim ministrom Antlčem, imel sem pa nekajkrat
tudi priliko, govoriti s pl. Heerenom o tem vprašanju.
Končno pač to ni bila več moja stvar. Moja misija je bila rešena z obiskom odgovornega jugoslovanskega državnika v Nemčiji. Sedaj naj bi nastopili odgovorna diplomacija in vlada, toda imel sem vtis, da nekaj ni bilo v redu.
Cvetkovič mi je rekel nekoč, da ae poročilo, ki ga je bil Cincar-Markovič po svojem povratku iz Fuschla predložil vladi ln kraljevemu namestniku, kakor se kaže, ne ujema s pojmovanjem Berlina o vsebini razgovorov, ki jih je imel Cincar-Markovič z Rlbbentropom v Fuschlu ln nato pri sprejemu na Berghofu s Filhrerjem.
»Ali Cincar-Markovič ni točno doumel smisla tega, kar so mu povedali, ali pač ni vsega poročal tukaj«, je menil Cvetkovič. »To, o čimer je Cincar-Markovič poročal kot o nemškem stališču, smo 90 odstotno gladko sprejeli in hkrati izjavili, da smo pripravljeni naklonjeno razpravljati o ostalih 10 odstotkih. In sedaj je prišla nemška nota z odgovorom, iz čegar je razvidno, da dozdevno na nek način govorimo drug mimo drugega. Rad bi imel enkrat priliko, da ugotovim, kje je jedro tega nesporazuma. Kajti končno pač moramo to čim preje razčistiti. Na nemško noto smo pisali vdrugič v Berlin in čakamo sedaj odgovora. Morda se bo potem pojasnila vsa ta zadeva«.
Med tem je angleška agitacija visoko valovala. Na vse mogoče načine z letaki in časo-
pisi, z učenimi predavanji ln s propagando prišepetavamja je šla po vsej državi. Vedno ostrejši, vedno besnejši so postajali napadi o-sebnega značaja na vse tiste, ki so priporočali politiko razuma in odgovornosti pred narodom in njegovo bodočnostjo. V glavni stvari niso podvzeli zoper to ničesar ali pač le zelo mifl'lo, razen nekih platoničnih ukrepov.
Prostozidarstvo v vladi in izven nje je delalo s polno paro. Povsod na vse kraje so znali bratje lož postaviti svoje ljudi. Radijska družba je bila podržavljena, hitro je Konstanti-novlč pripravil zanjo upravni odbor, ki je obstajal izključno Iz prostozidarjev. Pri ministrskem predsedništvu pa je bil ustanovljen najvišji gospodarski odbor. Njegov poslovodja je bil seveda tudi prostozidar.
Povsod, kjer so le mogli, so bili prostozidarji v ofenzivi. Velika Britanija je bila vohala nevarnost, opazila, da se nekaj dogaja, morda cel6 vedela, kaj se dogaja, in se lotila zadev« z vsemi sredstvi. Vedno težji je postajal boj. Vedno besnejši so bili napadi. In tudi sovjetsko poslaništvo je postalo vedno bolj aktivno v svojem stremljenju, vplivati na tisk, ulico, generale in politiko v panslavistlčno — proti-ncmškem smislu.
In k vsemu temu je prišla potem še bojazen, da so pogajanja z Nemčijo obtičala, da je dejansko že započeta akcija šla po vodi. Govoril som po nalogu Cvetkoviča s iHeerenom ln zvedel od njega, da se na nemški strani čudijo vedenju Jugoslavije, ki se kljub razgovorom ni spremenilo, vsaj ne v mnogih manifestacijah dnevnega političnega Življenja.
»Napravili smo napako«, je menil Cvetkovič nekoč sredi januarje.. »Bolje bi bilo, da sem se osebno sestal v Berlinu ali kje drugje a nemškimi državniki«.
Položaj okrog Jugoslavije se je zaostril
»Mislim, da so pač tudi na^ nemški strani pripravljeni spraviti položaj, Ki je obtičal, z njegove mrtve točke«, sem odgovoril.
»SIcer bi se rad sestal z nemškim zunanjim ministrom, seveda pa ne morem povabiti sso-mega sebe. Ce bi bil povabljen, bi se takoj peljal v Nemčijo«.
V tem času mi ni bilo mogoče oditi iz Bel-grada. Zato sem poslal v Berlin kratko pismo, v katerem sem sporočil dejanski stan. In nekaj dni pozneje je prišel odgovor telefonlčno.
»Ali mislite, da bi gospod, o katerem ste ml pisali sprejel povabilo?« je vprašal Schmidt.
»Seveda, on čaka na povabilo in pride takoj«.
»Dobro. Pridite najprej vi sem gori, da se bomo tukaj pogovorili o stvari«.
šel sem k Cvetkoviču.
»Prav razveseljivo vest ml tu prinašate. Pe-ljite se tja gori ali pa takoj odletite. Telefonirajte mi takoj vse; ko bo ustanovljen datum obiBka me obvestite, in počakajte name v Nemčiji«.
Tako sem prihodnjega dne poletel v Berlin. Slo je sedaj za to, da se razjasni položaj, da se obstoječi nesporazum spravi iz sveta. Jugoslovanska nota z odgovorom se je držala točno poročila Cincar-Markovlča. V Berlinu sem pa zvedel, da je bilo glavno vprašanje pri obisku Jugoslovana v Nemčiji stališče Jugoslavije glede pakta treh sli. To so mi povedali tudi čisto jasno. Jugoslovanska nota z odgovorom pa je šla okrog tega jedra, kakor da bi se hotela namenoma izogniti, da bi k temu zavzela svoje stališče.
To je bilo nerazumljivo. V takih časih r resnici niso mogli zbijati šal s kabinetno politiko, ampak so morali prosto in odkrito preu-dariti velike probleme in k temu tudi zavzeti jasno stališče, če ne pozitivno, pa negativno. Ali bi pa morali napraviti utemeljen protipred-log. Za mene je bilo Izven dvorna, da zahteva Nemčija od Jugoslavije v prvi vrsti lojalnost ln nedvoumno vedenje, jasnost ln iskrenost. Kako bi se to formalno Izražalo, ali s pristo-
pom Jugoslavije k paktu treh sil, aH pa ■ kakšno drugo ustrezno rešitvijo — to je bila stvar diplomacije, stvar Cincar-Markoviča.
»Morda bi bil takojšnji pristop Jugoslavije k paktu treh sil preveč nepopularen v državi«, sem rekel mojemu prijatelju. »Toda Ce bi široke mase videle korist, ki jo ima iz tega država, bi zavzele pozitivno stališče do pakta. Ta korist bi se morala časovno zlagati s paktom.
Zadržal sem za sebe opazko, da bo bili
kraljev namestnik ln njegovi sotrudnlki sedaj že dva meseca natančno poučeni o vsem ln da bi se končno že morali odločiti. Ce za pakt, potem je bilo neizbežno potrebno, energično zajeziti nasprotno propagando lz britansko-amerl-ških in sovjetskih virov in hkrati začeti z intenzivnejšo propagando za pakt. Ce pakta niso hoteli, bi morali obvestiti Berlin, in sicer v obliki ustreznega protipredloga ,ki bi prinašal potrebno sigurnost glede iskrenega stališča Jugoslavije in jo tudi Izražal.
Hotel sem ostati lojalen proti svoji državi i<n njeni vladi in nisem rekel o tem ničesar.
Zopet sem sedel pl. Ribbentropu nasproti. Zopet sem bil pod vplivom njegove močne o-sebnosti.
Poudaril je, da so pri obisku Jugoslovanskega zunanjega ministra temu jasno povedali, kako presoja Nemčija vprašanje Jugovzhoda. ln Jugoslavije. Na žalost pa se v času od novembra do zdaj ni nič zgodilo od jugoslovanske strani, da se razjasni položaj in razčistijo nerešena vprašanja. Jugoslavija bi se morala zdaj vendar odločiti, att ln kako hoče udeležiti nove ureditve Evrope in sodelovati pri njej.
»Bilo bi dobro, če bi Imeli priložnost govoriti tudi s Cvetkovičem« sem odgovoril, »kajti končno Je on tisti mož, ki vodi neposredno notranjo politiko in odgovarja za vso politiko. Tudi bi mogel govoriti z večjo politično avtoriteto kot Cincar-Markovič, ki je bolj diplomat kakor politik«.
K. Ribentrop mi Ja pritrdil. Minister mi J« pripovedoval, da je govoril z Ducejem in grofom Cianom o snovi Jugoslavija in z njima temeljito razpravljal o vseh vprašanjih, ki zanimajo Belgrad. Uspeh teh razlogov je tako ugoden, kakor si ga Belgrad sploh more želeti. Med Nemčijo in Italijo obstoja kakor vedno po-polen sporazum v teh vprašanjih.
S tem uspehom svojega pogovora sem bil lahko več kot zadovoljen. Pl. Ribbentrop j« hotel še enkrat razpravljati o še nerešenih vprašanjih z jugoslovanskimi državniki. Hotel je z njimi pretresati ves kompleks.
»Koncem tedna bom zopet v Fuschlu. Vprašajte oba gospoda, če bi lahko tudi prišla ob koncu tedna, torej v treh dneh v Fuschl, ln m« potem obvestite. Ce ne, naj pa gospoda naznanita rok kedaj sta najprej na razpolago, da ju potem uradno povabim po nemškem posla*-niku t Belgradu«.
Se Istega dne aem telefoniral v Belgrad ln prihodnje jutro so me pozvali k telefonu ter ml sporočili, da ni mogoče tako hitro se odpeljati, in da naj vendar pridem v Belgrad, da poročam.
Visoko nad gorami in dolinami je brnel stroj. Bil je jasen zimski dan. Premišljeval sem še enkrat o vsem poteku. Od novembra preteki*, ga leta naprej.
Pri prvem obisku v Berlinu, pred dvema mesecema je bil položaj vendar tak, da bi se lahko napravile etape, če bi se hitro lotili stvari. Nemška politika je odkrita in ne napravi nobenih zvijanj. Cincar-Markovič bi bil vendar že takrat lahko prišel s konkretnimi predlogi a svoje strani, namesto da je samo sprejemal predloge, in lahko bi bili imeli že v novembru ali decembru pogodbo z Nemčijo, ki bi nudila Nemčiji varnost, da se ji ni treba bati nobenega presenečenja od strani Jugoslavije, in ki bi zagotovil Jugoslaviji vse, prinaša intimno razmerje z veliko sosedo Nemčijo., Takrat je pomanjkanje vsake lnciative na Jugoslovanski strani zavleklo in odložilo stvar.
Med tem se je veliko spremenilo. Angleži so se bili izkrcali v Grčiji. Sofija je stala neposredno pred pristopom k paktu treh si. Govorili so, da bodo vkorakale nemške čete v Bolgarijo. Stvari niso bile več takšne, kakršne so bile v novembru. Okrog Jugoslavije se je bil položaj zaostril, in v Jugoslaviji je bila delovala protinemška propaganda z vsemi neizčrpnimi sredstvi skozi cela dva meseca.
Ce pristop k paktu treh sil v novembru za Jugoslavijo brez priprave ni bil lahko mogoč, bi bili vendar z jugoslovanske strani lahko odkrito obrazložili položaj Berlinu, kakor sem to bil jaz storil, ln našla bi se bila vmesna rešitev. Kje bi bila Jugoslavija danes, če na bi bila pustila preteči toliko časa?
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje s 6. strani)
se psa; pobegnil je, za sabo pa je vlekel nebeško brado.
»Stric Franc, to Je stric Franc!« je kričal Hans, ki se je čutil gospodarja položaja. Pošiljal sem svetega Miklavža v sedma nebesa, pobral knjigo, katero je škrat v naglici odprl na strašno neprimerni strani, pograbil mojo kapo, ki je bila sedaj videti kot kaka poteptana vreča za moko ln izginil brez besede v kuhinjo...
To je bil žalosten konec.
Uspelo mi je, dopovedati Biblju, da nisem bil jaz sveti Miklavž, Dorle je spoznala resnico, Hans pa je praznoval maščevalno zmagoslavje. Njemu naj še kdo kaj natveze!
Na vsak način se pa od takrat odločno upi« ram, da bi še kedaj prevzel vlogo svetega Miklavža.
V. J. Lokaš
AwMchneiden! Aufbewatirent
fDeid&eh meik&diSjch und pt akti s fit
233. STUNDE » »Sollen«, »konnen«, »diirfen«, »wollen«, »mogen« und »mtissen« ln verschidener Bedeutung	Različen pomen glagolov
1.	Du solist nicht immer schlafen!
2.	Du solist fleiiiig arbeiten!
3.	Sagen Sie ihm, er soli (er mSchte) heute noch abreisen!
L Man sagt, er soli heute noch abreisen.
5.	Der Schneider fragt: Wann soli der Anzug fertig sein?
6.	Was soli ich Ihnen darauf erwidern?
7.	Ich weill nicht, welche Krawatte ich wahlen soli.
8.	Ich wulite nicht, wohin ich gehen »ollte.
9.	Sagen Sie dem Herrn, dafl er kommeu soli (moge).
10.	Wer solite so etwas denken?
11.	Solite er wirklich so faul sein ?
12.	Wer wollte so etwas abstreiten?
13.	Ich mag heute nicht arbeiten.
14.	Ich mochte gerne einmal sehen, ob —
15.	Mochten Sie mir nicht sagen,..
16.	Ich will das lieber nicht behaupten.
17.	Es diirfte bald regnen.
18.	Diirfte ich Sie um Feuer bitten?
19.	Er diirfte schor alter sein.
20.	Wie alt mag (kann) er sein?
21.	Mogest Du mehr Gliick haben ala ich!
22.	Dieser Herr kann gut deutsch.
122. War	aaiTMi wit il««. radon wteAZ
Ne smeš vedno spati! Pridno delaj!
Recite mu, da naj še danes odpotuje.
Govori se (pravijo), da bo še danes odpotoval.
Krojač vpraša: kdaj naj zgotovi obleko ?
Kaj naj vam na to odgovorim? Ne vem, katero kravato naj izberem.
Nisem vedel, kam naj grem.
Recite gospodu, da lahko pride.
Kdo bi si mislil kaj takega?
Ali je res tako len?
Kdo bi to zanikal ?
Danes nočem delati.
Rad bi pogledal če ...
Ali mi ne bi hoteli povedati...
Tega raje ne trdim.
Menda bo kmalu deževalo.
Prosim dajte mi ognja.
Bo že starejši.
Koliko je neki star?
Želim ti več sreče kot jo imam jaz!
Ta gospod zna dobro nemško.
Kdo m<jr<> reii, kako se bo to končalo Z
Kurz aber gut.
»Jede Sache in der Welt hat ihre sch6ne Seite«, sagte ein Gefangenenwarter, einen armen Teufel trostend, der schon lange ein-gespert war. »Mag sein«, erwiderte dieser, »aber die schone Seite des Gefangnisses ist nicht inwendig.«
Ein Prediger hatte iiber das Thema »Alles, was Gott machte, ist gut« gepredigt. Unter den Zuhorern befand sich auch ein Buckliger. Dieser sagte beim Herausgehen zum Geistlichen: »Aber betrachten Sie nur meine Gestalt; ich bin doch nicht gut gemacht«. — »Freund, fiir einen Buckligen bist Du recht gut gemacht«, versetzte schlagfertig der Geistliche. —
1.	Seite, die — stran, plat, bok
2.	GefangenenwSrter, der — jetnižki pa«-
nik
8. trosten — tolažiti
4.	eingesperrt sein — biti zaprt
5.	Gefangnis — zapor, ječa, kaznilnica
6.	inwendig — notranji
7.	Prediger, der — pridigar
8.	iiber ein Thema predigen — pridigati o nekem predmetu (snovi)
9.	Bucklige, der — grbavec
10.	beim Herausgehen — pri odhodu
11.	Geistliche, der — duhovnik 12/ Gestalt, die — postava
13.	versetzcn (erwidern) — odgovoriti odvrniti
14.	schlagfertig — odrezav, pripravljen na odgovor
&o svetu
V osrednji švedski pokrajini Bergshagen smatra tamošnje podeželsko prebivalstvo neko vrsto črvov za vremenske preroke. Nekako Stlri do pet cm dolgi črv je bel in počez po hrbtu se vleče črna streha. Sredi oktobra začne črv menjavati barvo. Ce bo prihajajoča zima huda, dobi slvočrno barvo, če bo pa mila, nastanejo samo črni madeži na belem telescu črva ,kot je to bilo na primer lansko jesen. V tej jeseni so videli, da imajo črvi samo en črn madež na hrbtu, in se torej z ozlrom na kmečko vero lahko sklepa na posebno milo zimo.
Iz pariških vesti posnemamo, da bo v -Franciji odpravljena giljotina. Na smrt obsojeni bodo v bodoče ustreljeni. Kot vzrok se navaja, da bo giljotina odpravljena radi težavnega prevoza.
žensko policijo bodo sedaj nastavili v Mar-aeillu. Uradnice bodo nastavljene za tržni in cestni obhod. Razen tega so določene za varstvo mater in otrok. Članice policije bodo dobile modre uniforme z baskovskimi čepicami.
Največja lz lesa zgrajena ladja portugalske
trgovske mornarice »Marianela« je bila spuščena v morje. >Marlanela« lahko prevaža 1000 tonski tovor, dolga je 53 m in je določena za dolge proge.
Operacije proti Gilbertovim otokom v srednjem Tihem Oceanu pomenijo za severnoameriško vojno mornarico eno izmed najtežjih na»-log, je izjavil admiral Nimltz v torek zvečer, ko se je vrnil v svoj glavni stan v Pearl Har-bouru. Bojna dejanja na otoku Taravi ao zahtevala doslej od Severnoamerlkemcev najtežje žrtve ljudi ln materiala ter ladij.
Po urailnlh cenitvah človeških zgub pri potresu v Anatollji je naraslo medtem število mrtvih na 4000 ln število ranjenih na 3000. Uradno poudarjajo, da spričo težavnih zvez prijave zgub i« nleo zaključene. Notranji minister m je tudi podal x oemlje potres©*
\
Stran 8. — Stev. fH.
KARA WANREN BOTE
Sreda, 8. decembra 1943.
• HtaU oglasi
SENF
Pabrtk C Weneer, Klagenfurt
ESSIG
Fabrik C Wenget Klagenfurt
KAFFEE ERSAI2
Fabrik C. Wenget Klaeenfurt
Lesel (len hiirnuniikcii Kole"!
Službo doti!
Prikrojevalca za
čevljarsko obrt, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov pri K. B. Krainburg.
1484-1
Boljše posestvo n* deželi, brez otrok, »prejme
dve kmetski dekli 111 hlapca. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Dobro ravnanje" 1449-1
Več prcšivalk (šteparic), sprejmemo, damo delo tudi na dom. Schuhfa-brik Obereder, Krainburg, Vel-deserstrafie 41.
___L439"1
Pletiljo in vajen-ko z dovršenim službenim letom sprejme Stricke-rei Pretnar Neu-marktl. Oskrba ▼ hiši. 1796-1
H^ch ApaitiaA.se
<n JiwainbuwG
Genebmigte Devisen-Bank mit Haupfxipei^stellen X a a ft a.d.Zaier u. ft. Veita.d
Setntuf 1*9
Zeichaungsstcile der riffentl Baugparka»se fli f die Otmark Giro konti
Keidisbanknebenatelle Krainburg Nr. 1041/5720 Girozentrale derOstmarkischen isparkassen.Wien Nr 10/720 Kiirnt.nerisehe .Sparkasse Klagenfurt Postsparkaasenkonto Wien Nr. <i2.283
Zalivala
Ob prerani smrti mojega soproga in ljubljenega očeta, gospoda
Antona S tele ta
smo prejeli toliko Izrazov sožalja, rta nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato se tem potom vsem najlskreneJSe zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem vcncev in vsem, ki so našega rajnkega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Krainburg, ▼ decembru 1943.
žalujoča rodbina State
Sprejmem 14 do 15 letnega, krepkega učenca za
kovaško in pod-
kovsko obrt. Vsa oskrba v Hiši. Prednost imajo kmečki fantje. Peter
Gregorsch, Schmiedmeister Duplitza 11, bei Stein. j784-1
Prodam
Dobrega lovike-ga psa — jazbečarja — braka, u-godno prodam. Star tri leta. Laufeiv, It. 16, Oberkraln.
1481-6
Prodam vola,
dre leti in tri mesec« starega, težkega 400 kg. Informacije daje K. B. Krainburg pod „Jako lep'
1448-6
Prodam dobro ohranjen gepelj za RM 200.— Gregor Pau-schitsch, Kronau 177, Oberkrain.
5789-6
„Prodam 4 konj. ske komate, 9 uzd, 1 rukrema, 1 vajeti, 1 pas kraguljčkov, 2 štrangen-jermena, 1 laufzam, 5 fi-jakerskih svetiljk, 1 kompletno sedlo, 1 kompletni enovprežni voz, 1 fijakerske sanke, pasmojke, 1 milo — vse t vozne sani na kr-dobrem stanju. Naslov v „Kara-vinken Bote" pod št. 5699-6
Prodam dve krasni pokrajinski sliki, umetniško delo na platnu za 170 in 100.— RM. Na. slov pri K. B. Krainburg pod 5786-6
Kupim pisalno mizo (Schreib-tiseh), dobro o-hranjeno. —r Ponudbe na K. B. Krainburg.
1465-7
Zimski plaši
(mantelj) za deklico do 16 let staro kupim. Pergar Apoloni-ja, Krankerweg 1, Krainburg.
5731-7
Šivalni stroj nov -ali malo rabljen kupim ali ugodno zamenjam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 5781-7
Kupim pisalni stroj, tri ali 4-tonsko harmoniko, gramofon, fotopovečeval-nik, fotoaparat
6X9 ali 10X15
z boljšo optiko — ali zamenjam
za fotoaparat 9Xn, 4.5 com-pur z nekaj fo-tografičnimi potrebščinami, violino, ali žepno uro. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Zelo ugodno" 1466-7.
Sedlarski šivalni stroj za vsa dela, dobro ohranjen, kupim. — Barth. Kokol, Sattlermeister, Tupalitich 39.
1481-7
Kupim nov, ali dobro ohranjen
ženski šivalni »troj. Ponudbe na K. B., Krainburg pod »Ugodnost" 1461-7
Išče m za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 24 in 16 mm, 8 do »7 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Traninger, Holz-grofihandel, Klagenfurt, Vfilker-markter StraSe, Bahniibersetzung.
1O83-7
Menjam
Zamenjam žensko kolo za ženski Šivalni stroj. Razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod številko 1478-15.
Zamenjam dvo-stanovanjsko 6 sobno vilo v Krainburgu za manjše posestvo ali večji kompleks rodovitne zemlje v Karnt-nu. Sitar Josef, Krainburg, Gum-miwerke.
1486-15
'Manjšega konja zamenjam za mlado kravo, eventualno pa prodam. Naslov jri K. B. Krain->urg pod
Zcnitve
13 letni mladenič, v ljubezni neizkušen, želi dopisovati z de-D kletom do 13 let, ____ ki bi ga hotelo
spoznati gospodično do 30 let,
Zamenjam ge-:2vesto spremljan pel j in slamorez-j Pon življe-nico kompletno !nja- Poznejša že-z transmisijo zan'tev z dobrim kobilo dve do 5jdekietom sigur-let staro. Razlika Le resne dose po dogovoniiPise s sliko, ki se izravna. Kupim"1 željo vrne, tudi čistilnik za'P°s'at> K. B. žito. Naslov pri;Krainburg, pod K. B. Krainburg »Ljubljeno de pod 1499-15 kje". 1474-21
S ^JKSrfjr-, zihvaUi
Prednost imajo!£PJP^U.1i.n «0" Korošice. 2eni- SPc' Wed!mr; tev z resnim de-fe™ ,v kletom ni izključena. Le resne
Skoro novo kro-matično harmo. niko na 24 basov zamenjam n dobro ohranjen ženski šivalni stroj. Izmena s« izvrš po dogovoru. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1497-15
Mladenič, 29 let, želi spoznati dekle, staro 19 do 25 let, v svrho poznejše ženitve. Cenjene dopise s sliko na K. B. Krainburg pod „Johann"
1458-21
ponudbe s sliko, ki se na željo vrne poslati na K. B. Krainburg „2elim sreče".
5795"21

V ponedeljek, 6. decembra je bila vzeta iz oddelka vlaka v
schalach izrekam tem potom prisrčno zahvalo zato, ker sta me z vrnitvijo izgubljenih predmetov obvarovala hudega u-darca, ki bi m« sicer zadel. Emma Haim.
5798-2J
Zamenjam do ber, nov radio
(Volksempfan-ger) za foto „Kleinbild" ali pisalni stroj. Ponudbe na upravoj^f-Dopfse", Krainburg pod $1;ko na K< B_
Mlad, 25 let
star, v ljubezni neizkušen mladenič, z gotovino 5000 RM, želi spoznati gospodično cca 20 let radi poznejše že-
5797-15
Zamenjam 8 mesecev Drejo kravo, mlekarico za klavno živino. Naslov pri K. B. Krainburg
5785-M
Zamenjam dobro moško ali žensko kolo za pisalni stroj. Dopise na K. Bote, Krainburg pod »Pisalni stroj' 32. 1468-15.
Dam zelo dobro ohranjeno klavirsko harmoni ko z 80 basi (dva registra) za dobro ohranjeno kromatično harmoniko z gumbi (80 ali 120 basov) ali pa prvovrstno 3 krat glašeno diatonič-no harmoniko proti doplačilu. Anton Planko, Klagenfurt. Sie-benhiigel-Strafie 40. 151 5-15
Brejo kravo, tik
pred teletom, prodam ali zamenjam za krmo ali voz zaprav-
ljivček — po dogovoru. Krava je dobra mlekarica. Jo-
hann Babnik, Oberdorf 12 bei Ratendorf, (Ra teče) Laak/Z.
1487-1 j
Katera mlada gospodična, mu-zikantinja in športistinja bi hotela nemško dopisovati z 28 letnim vitkim gospodom? Le dopise < sliko pod „kleine Melodic" na K. B. Krainburg.
5799-20
Krainburg v prvi vrsti od deklet iz Poljanske doline pod „Loj-ze". 1459-21
Delavec v večjem industrijskem kraju, z lastnim domom, star 37 let, zdrav, srednje postave, želi poročiti pri merno dekle z dežele, čiste preteklosti, treznega mišljenja in z znanjem šivanja. Resne ponudbe na K. B. Krainburg pod značko „Osamljen" št. 1461-21.
Preprosto dekle, srednjih let, visoke postave, želi resnega znanja v svrho poznejše ženitve s sebi primernim fantom ali vdovcem brez otrok. Slika, ki se na željo vrne, zaželena. Cenjene ponudbe poslati na K. B. Klagenfurt pod šifro „V tujini osamljena" št. 5695-11
30 letni državni nameščenec, resen in pameten,
želi znanja z boljšo gospodično, staro do 28 let v svrho ev. ženitve. Le resne dopise na K.
B. Krainburg pod »Snežinka".
1488-21
Zelo. mlada simpatična vdova z lastnim domom, želi spoznati gospoda, dobrega, čutečega srca v svrho poznejše ženitve. Cenj. dopise pod „Iš čem tolažbe".
1492-21
Fant, srednje postave in let v dobri službi, želi
Dne 30. nov. mi je bilo v Krain-
„ . ,	... burgu iz veže
Krainburg velika Dr.S panzeu „.
V eb*na Berilo kradeno r<kJ' . ic inf.'y . P, ,.' kasto moško ko-m različni kiju- ,	k M;.
a. Odda na, ,e fa<1 2 novo ^
Pron nagradi pri diixMno l7.sIedi.
K. B. Krainburs „lju QnemUj
ki mi kolo vrne plačam nagrado 100.— RM. Oddati pri Grego-ritseh, Felsen-dorf 17, bei Krainburg.
1498-23
2010-22
V petek dne 26. nov. sem v Krainburgu v bližini farne cer-ve izgubila denarnico z cca RM 75.- gotovine. Najditelja prosim, da denar proti nagradi vrne na K. B.
30. nov. je bilo v Krainburgu pred Arbeitsam-tom ukradeno 7.e.
Krainburg pod lo dobro ohft. 1495-22 ker sem sirota.
Dne 23. XI. sem v vlaku Krain-
ku
burg Tersain izgubil listnico z raznimi dokumenti. Ker isti za najditelja nimajo vrednosti, za mene pa so velikega pomena, prosim, da se mi vrnejo na naslov, ki j« na njih, proti primerni nagradi. 5787-22
Dne 23. XI. s*-m na poti od Poljan do Laak/Z. izgubila rjavo aktovko v kateri je bilo več vrednostnih papirjev in jestvin. Pošten najditelj naj vrne vse proti primerni nagradi na Mana Fcrlan, Oberdorf 38, iiber Laak/Z. 5793-22
njeno rdeče športno kolo znamke „MifaK Kdor kaj ve o njem ali ga izsledi, naj javi proti dobri nagradi na K. Bv Krainburg.
1496-13
Tehnik prevzame kot postransko zaposlitev razna tehnična risanja in preri-sovanja. Naslov v upravi. 1494-23
Opažena oseba, ki mi je 23. XL 1943 vzela ženski temno rjav dežnik v vlaka na progi Afiling — Krainburg s« poziva, da ga takoj vrne v trgo* vini Treven Jau-< erburg. 5794-2 j
Na cesti od hotela Evropa do Neue Heimat, Am Hang v Krainburgu izgubljena usnjena rokavica naj se odda proti nagradi pri K. B. Krainburg.
5790-22
Dne 1. dec. sem v Krainburgu izgubila črno ročno torbico z Kenn-karto, živilskimi kartami, karte za obleko, dva zlata prstana in druge stvari, glaseče se na ime: Kalan Johanna, Josef, Johanna iz Orehka. Najditelja prosim, da najdene stvari proti nagradi vrne. Trgovce pa opozarjam pred prevzemom brez os. legitimacije.
5783-22
»Filatelisti I Iščemo zbiralce znamk za medsebojno zamenjavo. Istotam nakup in prodaja znamk. Prijav« na: P. Malgal Post Sachsenfeld bei Cilli Stmk" 5700-15'
Čevlje, damsk« in moške (Stra-fienschuhe) na Bezugschein I. izdeluje po meri Maria Peklenik, Krainburg, Berg-strafie 15. _'404 *S
Knjigovodstvo t abonmaju poštni predal it Laak a. d. Zaier. _5664-23
Za odgovore na oglase je potreba vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo vprašanj«, kjer ni plačah odgovor, v koš. Karaw. Bote.
Naš predragi in predobri oče, gospod
Liiilixar Josip
trgovec, gostilničar, pek. mojster bivši dolgoletni župan občine Kronau, imetnik visokih odlikovanj,
nas je v 62. letu nenadoma zapustil.
V njegovih delih ln dobrotah pa mu bo ostal večen spomin.
Kronau, 4. XII. 1043.
Za vse Lavtižarjeve: Lavtlžar Josip, ml.
Hagon- und Uerdauunqwopfen
„Ledauflilar"
wicrier arhiltlidi!
.SdiuhBrt'-flpothehe
Wien XII. Gisrsteroassa 5
Sporočamo žalostno vest, da Je naša ljubljena soproga sestra ln teta gospa
Maria Pretnar
posestnlcia
dne 1. decembra 1943. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnlce je bil v petek, drte 3. dec. 1943. dopoldne na farno pokopališče v Birkendorf. Priporočamo jo v blag spomin in molitev
Birkendorf, 4. XII. 1943.
žalujoči: Alois, soprog otroci in ostalo sorodstvo.
AMTL1CHK IUkV\VI>lMMI Nl.FA
Anordnung
liber die Ahllefcrunesnflicht von Sneinekartoffeln.
iS5 ^ u.n,J d" Veronlnune (llipr <iie Offentliche Bewirt-/Dom"? landSYiHschaftlichcr Brztnisrnisse vom 27. Au*ust IflSfl (K1.THI. i. či. lo<Jl) orrlne teli liiormit atir Sicliprstellunir der Ver-snreiina- mit Snpisekartoffeln ftlr (len Reichseau Karnten und di* beeptztcn Oolnete kariitens und Krain« folifendp« an:
H„J; J>a,rtoffei»nbauer «ind vornflichtpt. jene Menuen von Bneisekartoffeln. vvelo.he anMBhch der letzten Hofbeorehune al« neternar bezeichnet wurden oder :inliiBlich einer nncli stattfinden-den.UberDrUfunsr als f!ir die Ablieferun* in Frane kommend be-»eichnpt werden. unverzUirlioh nbzuliefern.
»„»f2'i Dips<,r AblieferunesDflicht unterlieeen aneli alle iene Kar-haben rleU"er"	Umla.ire au« der Ernte 1943 bereits erfUHt
8. K i n k el 1 er u n sm ch ei ne von Normalverbrnuehern dllrfen im r," K"toffe abheferiiMesDflielit mir noch bis einsehliell-lich 10. Dezemher 194S beliefert werden. Binkell erumrsscheine. Slis 5e tbls- z,u ?Ae!,/m Termin seiten- der Kartoffelerzeueer nicht beliefert sind. dllrfen molit melir beliefert werden
^"i"0 d'i rfen ab dem eleiehen Zeitnonkt seiten« der Kar-torrelverteder keine Kinke lerunesscheine melir beliefert werden. uie Inhaber des KartoffelbezuexauBweises. welche hi* zu diesem /.eitnunkt meh t eineekSJIert baben. sind ausnahmsifw auf .len laurenclen Bežne von Sneisekartoffeln aneevviexen un.l haben ilire Westell«cneine bei einem Kleinverteiler z.tim Zweck der laufenden Kartoffelbelieferuntr ahzueeben
5. GroOverbmucber. welche »leh auf Grmid d e« bi« r,nm j •?> m • r 1!'ls.,n Geltune eewesenen HHrhstverbranohsontzp« "i c\e«'\n z5ltra«nJ, von melir al* 3 Zuteilunesnerioden mit Nnersekartoffeln efneedeckt haben. »ind veroflichtet. auf Anorl-nyne des zustHndieen Ernahnineanmtes eine entsnrechpnde Menite S?el?e°eXzu/eben 1,1 e'ne TOm Ernahrun«samt zu bestimmende
^"widerhandluneen srečen diese Annrdnunren kBnnen n»ch len iteitennen Hestimmuneen bestraft werden.
7. Dieee Anordnune tritt mit sofortieer Wirkunr In Kraft.
Klaeenfurt. d en S. Dezember 1943.
I?.pr J^'.tf L a n d p*e rn H h ru n e* a m t e« Karnten nnd Re,anftrae'» I(lr Ernanrune und Landwirtschaft bpim Ohef dpr Zivilvprwaltune in den besetzten Gebieten Karntens und Krains:
Tn Vertretnne: K a n f m a n n.
Hauffiaus H€RBST
HCagenfuti
Kinderbeften
'^^eiJuwsMrbdjckt&eL chne
Idas
aan
Mlttwoch, 8. December 1948.
KARAWANKEN BOTE
Selt* 8. — Nr. 97.
Den deutschen Siegeswillen bricht kein Agitationsbluff
Eine bedeutungsvolle Rede fles Reidispressediefs Dr. Dietridti auf clner Kriegsarfeeltstagung der deutschen Presse
Berlin, 7. Dezember. Auf einer Kriegsarbeits-tagung der dcutschen Presse, auf der die fuhren-den Pcrsonlichkeiten des deutschen Journaiismus anwesend waren, hielt Reichspressechcf Doktor D i e t r i ch eine Rede iiber den Nervenkrieg unserer Gcgner, den Zukunftsweg Europas und die soziaien Bedingungen einer kiinftigen Ord-nung. Der Reichspressechcf fiihrte u. a. aus:
Wenn wir die Systematik des Nervenkrieges, den unsere Feinde zurzeit mit agitatorischer Grofioffensive entfesseit haben, einer genauen Betrachtung untcrziehen, dann erkennen wir, dafi sie sich immer wieder ganz bestimmter Methoden bedient, die sich wie eine General-direktive liberal! in der Strategle ihrer Propaganda verfolgen lasscn.
Sie bluffen skrupellos unter Einsatz grofiter Mittel, wobei sie sogar Reisen um die halbe Krde raachcn, um ihre propagandistischen Tricks in das Gewand ernsthafter politischer Vorgange zu hiillen und sich seibst zu tiiuschen. Die eine ihrer immer wieder angewandten Methoden ist die: sie unterstellen beispielsweise das, was wir als militSrisclie notwendige Mafinahmen mitten im Krieg zu tun gezwungen sind, dem, was wir nach Abschlufi dieses Krieges im Frieden zu tun beabsichtigen. Sie sagen: „Seht dort die Deutschen, sie unterjochen die Volker Europas. Sie zwingen sie unter ihren Stiefelabsatz und ver-gewalttgcn sie. Wir aber werden euch unter-driickten Volkern die Freiheit bringen."
Sie unterschicben falsche Voraussetzungen. Damit fiilšchen sie unsere Idecn und beliigcn die Welt iiber unsere Plane. Man konnte ihre Methode in Parallele mit dem Obel der ,®em-agogie" die „Plutomagie" nennen. Sie sind nunmehr von der Volksverhetzung zur Volker-verhetzung iibergegangen.
Demgegeniiber ist es unsere Pfiicht, immer wiedej diese Falschungen aufzudecken, das Bild der Wirktichkeit frcizulegcn und die bestimmen-den Krafte und die grofien unverriickbaren Grundlinien, auf denen sich die gegenwSrtige Weltauseinandersetzung vollzieht, aufzuzeigen.
Strategic des Bluffs
Die Taktik dieses ganz groB angelegten Pro-pagandafeldzuges besteht darin, jetzt mitten ira Krieg unaufhdrlich von ihren Friedensplanen zu reden, um der leichtglaubigen Welt und den Neutralcn die Meinung zu suggerieren, der Krieg sei fiir sie schon so gut wie gewonnen.
Mit der Atlantik-Charta und den „vier Frel-heiten" Roosevelts begann dieser groBangelegte Bluff. )
Heute nimmt schon kein Mensch mehr ernst, was noch vor Monaten das Evangelium von Millionen leichtglaubiger Idealisten war. Die Moskauer Konferenz mit ihrem Geschwafel von „koliektiver Sicherheit" und der gleichzeitigcn praktischen Auslieferung der kleinen Nationen an den Bolschewismus brachte einen ersten Hohcpunkt dieser phrasenhaften Agitation. Man bezeichnete diese Konferenz groBprahierisch al« einen ..Wendepunkt des Krieges".
Tatsachlich aber diente dieser Schwali von Redensarten nur dazu, ihr wirkliches Ergebnis, namlich den Verrat der kleinen Staaten, dahinter zu verbergen.
Der Bluff von Teheran 1st vollends eine pro-pagandlstische Aktion, hinter der nichts steckt als der Wunsch, das deutsche Volk und mlt ihm die Volker Europas durch Versprechungen und Drohungen in einen politischen Trancezustand zu versetzen, in dem diese seibst sich ihren Gegnern ans Messer liefern sollen. Aber dieser lacherliche Plan von Teheran wird eine aus-gcsprochene propagandistische Blamage werden.
Wenn wir uns ernsthaft die Frage vorlegen, wie sieht denn die neue Weltordnung unserer Gegner eigcntlich a'us? dann bemtihen wir uns zunachst vergebens, etwas Greifbares hinter ihrer plumpen Agitation zu fassen.
Wie der Feindfrieden aussieht!
Wir finden nichts, aber auch gar nichts al« eltle Worte und leere Versprechungen. Wenn wir aber auf der Grundlage praktischer Erfah-rungen alle Moglichkeiten der Entwicklung unter-suchen, die die Konzeptionen unserer Gegner der Zukunft der Mcnschheit eroffnen, dann tut sich vor unseren Augen ein Abgrund auf. Wir erkennen. daB sich hinter ihren Redensarten in Wlrklichkeit eine furchtbare Ideen- und Aus-weglosigkeit verbirgt und dafi sowohi der „de-mokratisch" — sprich plutokratisch - kapitalt-stische Weg — wie die bolschewistisch-klassen-kampferische Strafie die Menschheit In Elend und Verzweiflung fiihren. Hinter beiden erhebt sich in apokalyptischer Grauenhaftigkelt das Chaos.
Solange der Moloch des Krieges die gewaltlge Produktion verschlingt, 1st es fiir die Kapitallsten in den Vereinigten Staaten und im britischen Empire billig, den arbeitenden Menschen, um sle zum Kampf fiir kapitalistische Interessen zu ermutigen, ein Friedensbild iiberschiiumender ProsperltSt und das gesegnete Jahrhundert der Massen vorzugaukeln.
Wenn aber dieser Friede „ausbricht", dann werden sie nur noch soviel produzieren, als die Arbeiter mit ihren Hungerlohnen kaufen kSnnen. Dann werden sie Im Zelchen der Absatzkrlse die Produktion drosseln, um die Preise; zu trei-ben, ihren Kaffee wieder auf die Strafie werfen und die, die fur sie kampften, wieder dem Elend iiberantworten.
Kann man das, was ich Ihnen als den Todes-keim im politischen und soziaien Krankheits-blld unserer Gegner aufzeigte, besser ausdriicken, als es der Innenminister Grofibritanniens mit diesen Worten getan hat: Nur ein neues, zeit-gemafics Wirtschaftssystem kann die Welt vor der Katastrophe rettenl
Dem deutschen Volk nun 1st es gelungen, aus dem Geist der Gemeinsdialt ein solches Wirtschaftssystem hervorzubringen. Das deutsche Volk hat tatsSchlich das wirtschaftliche Wunder yollbracht, du heute dia aHWtendea Menschan
des Erdbalis herbeisehnen. Statt der Formel ,.Kapital muB Kapital erzeugen" setzte es da» Prinzip „Arbeit schafft mehr Arbeit". Das Geld wurde vom Selbstzweck zum Mittel.
Das Wunder der deutschen Wirtschaft
Durch sein neues Wirtschaftssystem hat es eine riesige Armee von Millionen von Arbeits-losen innerhalb kiirzester Frist restlos in Arbeit und Brot gebracht. Die Zahl der Beschaftigten im Deutschen Reich stieg von 12 Millionen im Janner 1933 auf 24,5 Millionen im Jahre 1939. Das Volkseinkommen war von 45,2 Milllarden Reichsmark im Jahre 1932 auf 89,8 Milliarden Reichsmark im Jahre 1939 gestiegen. Die Kauf-kraft des deutschen Arbeitseinkommens nahm um 50 Prozent zu. Aus einer niedergebrochenen Landwirtschaft war in wenigen Jahren wieder ein lebensfahiges und tatkraftiges Bauerntum auf freier eigener Scholle geworden.
Um diese — man mochte sagen — anstecken-den Tatsachen nicht bei den arbeitenden Klassen Englands und Amerikas bekannt werden zu lassen und ' um dieses fiir die herrschenden Schichten in England und Amerika gefahrliche Beispiel aus der Welt zu schaffen, hat England im Jahre 1939 unter dem lacherllchen Vorwand des polnischen Korridors Deutschland den Krieg erklart.
Die Grundsatze, auf denen unsere Gesell-schaftsordnung aufgebaut ist, lauten: Beseitigung der Klassenunterschiede, nationales Gemein-schaftsbewufitsein, gleiche Aufstiegsmoglichkeiten fiir alle und Sozialismus der Leistung. In der Werbekraft, die diese Grundsatze fiir die arbeitenden Menschen besitzen, liegt Ihre ..Todsunde" gegen den kapitalistischen Gcist. Hlcr liegt der wahre Grund ihres Hasses und ihrer Ausrot-tungsabsichten gegeniiber dem dcutschen Volk, das die soziale Sehnsucht allcr schaffenden Menschen endlich zu realisieren begonnen hatte.
Die zweite Zukunftsperspektive einer neuen Weltordnung nach dem Krieg, die der so grofi angelegten Agltationsoffensive unserer Gegner noch zu Gebote steht, ist die bolschewisti'sche Struktur der menschlichen Gesellschaft.
Wenn es den Bolschewistcn gelange, ihre Plan« zu verwirklichen, dann wurde das b o 1 s ch e-wistische Europa eine Ausbeutungs-kolonie niederster Stufe der jii-disch - bolschewistischcn Weltherr-schaft werden. Millionen deutscher Arbeiter verendeten dann unter unsaglichen Qualen In den Arbeit s-iagern Sibiriens und in den unend-lichen Waldern des Ostens, in der ewig gefrorenen Ode der Tundren, dlingten mit Ihrem Blut und ihrem Schweifi die Wiisten Turke s tans und die kasakstanlschen Einoden.
•Ohne die AufrOstung des nationalsozlali-stlschen Deutschlands, ohne den unerblttlichen Zwang zum unaufhorlichen Fortschreiten in der Waffentechnik, den dieser Krieg dem Reich ab-verlangte, ohne den Weitblick und die EntschluB-kraft des Fiihrers, dem dies alles zu danken ist, ware ganz Europa mit Sicherheit eine leichte Beute der Sowjets geworden, wann auch immer sie den Zeitpunkt des Oberfalls gcwahlt haben wlirden.
Dem. Schicksal, gegen den Bolschewismus zu kampfen oder untcrzugehen, konnte Europa an der Schwelle einer weltweiten sozialrevolutio-naren Entwicklung nicht entgehenl
Eine anglo-amerikanische Garantle der kleinen Staaten In Europa ist nicht das Papier wert, auf dem sie unterschrieben wird — die entfesselte Macht des Bolschewismus kann man nicht mlt Tinte bekampfen und die Horden der Steppe nicht vom griinen Tisch aus aufhalten.
Nur Deutschland kann Europa sichern
Nur die Garantie Deutsch lands ist eine Garantie fiir die kleinen Staaten Europas.
Eine andere Alternative als die zwischen der Bolschewisierung des Kontinente und der Neu-ordnung Europas im Zeichen des deutschen Sieges gibt es nicht. Der Sieg der europaischen Nationen unter Fiihrung Deutschlands ist der einzige Weg, der in die Zukunft weist.
Der Triumph von Plutokratl« und Bolschewismus bedeutet fur Europa den Tod und fUr die Welt den soziaien Untergang, der Sieg Deutschlands und der europaischen Nationen aber eroffnet der Menschheit den Weg In eine helle und gltickliche Zukunft.
Heute versprechen sie sich noch etwas davon, wenn die drei Oberkriegshetzer Roosevelt, Churchill und Stalin sich personlich bemiihen, den blsher groBten Agitationsbluff zur Zersetzung der dcutschen Moral zu starten. Drei Tage und i Nachte haben sie an ihrer Neuauflage von Wilsons vlerzehn Punkten zur Tauschung des deutschen Volkes gearbeitet. Nun soil sie zusammen mit Sprengbomben und Brandstlftungskanistern auf Deutschland herabregnen.
Wilson-Schwindel
vorbelgelungen
Das deutsche Volk hat einmal alllierten Versprechungen geglaubt. Aus den schonen Phrasen entpuppte. alch der grofite Betrug aller Zeiten und die ungeheuerlichste Auspliinderung eines Volkes, die ie eHebt wurde. Ein zweites Mai konnen uns weder 14 noch 28 Punkte verlocken.
Wir wissen, was diese Wolfe im Schafspelz von uns wollen, und das deutsche Volk wird Iieber auf seine eigene Kraft vertrauen. als auf die Herren im Kremi, in der City und in der Wall Street, mogen ihre Phrasen so siiB sein wie persischer Honig und betaubend duften wie persische Rosen, der Versuch, uns statt mlt Waffen mlt Worten zu besiege n, IstdasersJeoffeneSchwachezeichen, das unsere Gegner uns geben.
Von den Mannern der Presse erfordert in einem solchen Augenblick der Krieg Ictzte An-strengung und hdchste Willenskraft. Stunde um Stunde treten sle der lligenflut unserer Feinde entgegen und erfiillen ihre Pfiicht, den Millionen Ihrer Leser Kraft. Starke und Zuversicht zu ver-mitteln. Und wenn Ihre Leser Sie fragen: „Wann geht dieser Krieg zn Ende?" Dann antworten Sle lhnen: „Wenn wir gesiegt haben — nicht frliher und nicht spater."
Je barter wir kampfen, um so eher wird er zu Ende sein, und fe weniger wir es tun, um so langer wird er dauern. Aber siegen werden wir unter alien Umstanden, denn eher werden wir nicht aufhoren, zu kampfen."
Unharmonlseher Absthluff der Welfgangster-Konferenz
Agitationsbluff gepltdzl
Noch ,.Schwieri9keiien' bei der Abiossung des (Communiques Lacherlicher Versuch eines neuen Schwindels Wilsonscher Ari
Lissibon, 7S Dezcmber. Wie aus Krcisen der Reu tervertretunj in Lissabon veriautet, wnrde die Kon-rerenz ZWischen Stalin. Churchill und Roosevelt im sowietrussischen Okkupationsgcbict des Iran heute beendet. Die Konferenz, die mit gigantisdicn SicherungsmaBnahmen hinter Stachcldraht und Minen-feldern stattfand, hatte am 28. November begonnen. An dem Kommunique, dosscn Mittelpunkt der be-reitt gemcldete naive Propagandabluff seines Aufrufs an dag deutsche Volk und seine Verbundeten bilden soil, sich bcdingnnjslos der Willkiir Stalin«, Roosevelts und Churchill« auszullefem und sich von ihren Regicruncen zu trennen, wird noch gearbeitet, da die widerstreltenden Interessen der Konfereni-teilnehmer die Abfassung des Kommuniquii offenbar schwierig gestalten.
Zweierlei 1st kennzelchnend fur die Konferenz in Iran: einmal, dafi sie im Machtbereich Stalins statt-gefunden hat, und zum zweiten, dafi sie so schnell beendet wurde wiihrend man mit der Bearbeltung dos Kommuniques offenbar Schwierlgkeiten hat. Sicher 1st so viel. dafi Stalin diesmal das Wort gefuhrt hat.
Wir sind nicht weiter ncuglerlg auf den Inhalt ies Kommuniques. daa man ausbriitet. Daa Uber-raschunjjsmoment ist der Feindagitation diesmal griiudlich verdorben. Wir konnen uns denken, was in dem Kommunique stehen wird. Man wird Deutschland und den europaischen Staaten wicderum empfehlen. daB sie kapitulieren sollen, und wird ihnen dann «1« Prei« fiir ihre Selbstaufgabe daa Parodies auf Erden versprechen. Es wird sicherlich viel von der ..wahren Freiheit". vom „Segen der Demokratie", vom ..wahren Volkswlllen" und wie die Phrasen alle heifien, die uns hinlanglich bekannt sind. die Rede sein.
Ausgesprochene Rohrkrepiercr
Die feindliclicn Agitationsminen sind ausgesprochene Rohrkrepierer die nur den Erfolg hatten. daB 8'e j|iei Ratlosi«keit und die Aussichtslosigkeit der feindlichen Situation sowohi auf nolitischeni wie auf militarischem Gebiet biofigestellt haben. Moglich, d,iB der Feind an den Erfolg seines Bluffs glaubt. mSglich auch. daB Roosevelt meint. mit der KomSdie in Agypten und Iran wlrksame Parolen fiir seine Wahl gefunden zu haben. Deutschland, Japan und die mit ihnen vcrbiindetcn Machte sind — dessen mag man im feindlichen Lager versichert «ein — weder iibcr-rascht. noch etwa gar erschuttert.
Japan bat den Bluffstrotegen bereita eine kkre Antwort auf ihre Drohungen und Lockungcn gegeben. Das iapanische Volk sieht mit gelassener Rube und im BewuBtsein seiner Kraft der groRmauIig angekiin-digten Offensive entgegen. Seine Parole lautet nadi wie vor: standhalten und keincn Scbritt zuruck-zuweichen! Japan wird den groBostasiatischen Raum gegen die fremden Ausbeuter verteidigen und noch wiihrend des Kampfes weiter die Neuordnung in die-sem GroBraum fortfiihren.
erklMne, Deutschland tnfls«« vewdiwlnden, wm nlemals wieder in alter Form aufzuerstehen.
Nachdem auf Jer Moskauer Konferenz England und die USA das Siegel unter die Auslieferung Europas an Stalin gesetzt haben konnte die Konferenz im Iran diese Plane nur bestatigen. Der bplschewlstische Frieden aber, den man uns anbietet, wiirde di* Grabesstille in Europa bedcuten.
Die deutschen Waffen und die in anbeugsamem Siegeswillen geeinte Heimat werden die niedertrach-tigen Fcindplane durchkreuzen und alle papierenen Beschliisse zerreiBen. Die Waffen werden entscheiden und nicht Worte und nicht Drohungen. Es wird dem Feind nichts andcres iibrig bielben, al« «ich dieser deutschen Entscheidung zu beugen.
Wut im WeiRen Haus
Im Gefolge des Bluffschauspiels, das in Agypten und im Iran iiber die Biihne gegangen ist, ist ein Krieg der Agitationsstrategen in England und den USA ausgebroclien. Roosevelts Agitationschef Elmer Davis, Leiter des USA-Krlegsinformatlonsamtes, hat Rich in einem Telcgramm an den britischen lnforma-tionsminister Brendan Bracken offizleil dariiber be-schwert, dnB die Reuter-Agentur rait einem Bericht lhres Llssaboner Biiros vorzeitlg das Treffen Chur-chills, Roosevelts und Tschiangkaischeks gemeldet hat. Davis sieht darin. wie es in seinem Protesttele-gramm heifit, ,,elne flagrante und eventuell gefahrliche Verletzung der grundlegenden Sichexheltsbestlin-mungen",
Davis streitet nicht darum. wer die besten Schwin-delmeldungen zu liefern imstande ist, er wiirde auch nichts dagegen gehabt haben, wenn Reuter irgendein tolles Grcuelmarchen in die Welt gesetzt hatte, denn
in der gewissenlosen Geriidhtemadierel geben Englin-der und Atnerikaner einander nichts nach und riih-men sich auch sonst ihrer Schnelligkelt in der hochst zweifelhaften Nachrichtengebung, aber diesmal ist Davi« — und aus seinem Munde spricht kein Gerin-gerer als Roosevelt — erbost dariiber, daB eina Propagandabombe vorzeltig geplatzt ist. Deshalb achreibt er in seinem Telegramm: ..AuBerdem ist u*r psychologische Wert der Konferenz und der Beschliisse fiir GroBbritannien und Amerika durdi di* verfriihte Veroffentlichung der Nachridit aehr ver-ringcrt worden, da es &o den Nazi- und japanischen Propagandi9ten ermoglicht wurde. ihre eigenen ent-steliten Versionen vor der offizlellen Bekanntgabe In die Welt hinauszuposaunen." Wutschnaubcnd mufi Elmer Davis bekennen, dnB ihm Reuter eine groBe Pointe verdorben hat und durch seine Voreiligkeit der anglo-amerlkanlschcn Bluffstrategie der starkste Trumpf aus der Hand genommen worden ist
Dieser Nachrichtenkrieg zwischen England und den USA ist fiir una Insofern Interessant, als er die Be-stiitigung dafiir Hefert. daB der Feind uns mlt seiner Bluffoffenslve iiberrumpeln zu konnen hoffte. Dafi ihm diese Taktik vollig daneben 'gegangen ist, hat die Wut Roosevelts ausgclost, denn er und »eine Kompllcen erkennen nun, daB die ..psychologische Riesenbombe", die die Agitatoren in London und Washington angekilndigt hatten, ein ausgemachter Bllndganger war.
Hintergriinde der Bluffkonferenx
tc. Lissabon, 7. Dezember. Ober den Wert der Garantieversprechungen, die die Sowjets, Engender und Nordamerikaner dem deutschen Volk als eines der Ergebnisse der Teheran-konferenz zu geben beabsichtigen, aufierte sich am Treitag der USA-Senator Connaliy, Vof-sitzender des AuswSrtigen Ausschusses de« USA-Senats und auBenpolitischer Intimus des Prasidenten Roosevelt, in einer Rundfunkrede. Connaliy bezeichnete die geplanten Garantieversprechungen fiir den Fail, dafi das deutsch« Volk sich von seiner Fiihrung 18se und sich So-wjetrufiland unterwerfe, ..als relne Spekulatlon". An eine Verwirklichung irgendwelcher Zusagen sei nicht zu denken. Ganz Deutschland wiirde bei einem Zusammenbruch auf unabsehbare Zeit von sowjetischen Truppen und Militareinheiten der Westmachte besetzt werden.
Deutschland hat nichts vergessen
Die Antwort Deutschlands und seiner europaischen Verbundeten auf die Bluffoffenslve kann nicht anders ausfallen Das deutsdie Volk hat ein gutes Gedacht-nis und erinnert sich gerade in diesen Tagen des groRen Wilson-Schwindela, mit dem man uns im vorigen Weltkrieg einfing Wir wissen. was wir zu erwarten hatten gaben wir die Waffen aus der Hand oder legten sie fiinf Minuten vor xwolf nieder. Die Reden aus dem englischen und nordamerikanischen Lager nnd die Parolen der amtlichen sowfetischen Blatter haben vSlllge Klarheit geschaffen. Es bedurfte nicht erst des brutalen Terrors der Luftgangster gegen die wehrlose Zlvilbevolkerung und gegen Kulturstatten um uns ahnen zu lassen welches Schicksul man uns zugedacht hat, Als liingster Zeuge der radikalen Vemichtungspolitik 1st soeben enst wieder Churchills vortrefflicher Handlanger, der Ge-n-eral Smut«, aufgetreten, in in «ioet Rede Biichtera
Neuer GroBerfolg der japanischen Luftwaffe
Drei FlugzeugtrSger, ein Sdiiaditsdiifl und einen sdiweren Kreuzer versenkt
Tokio, 7. Dezember. In den Gewassern «fld-lich Bougainville kam es am 3. Dezember zur 6. Ltiftschlacht bei Bougainville, die der japanischen Marincluftwaffe einen neuen grofien Sieg brachte.
Das japanischc Hauptquarticr gab dariiber am Sonntag um 15 Uhr amtiich bekannt: Japanische Luftstreitkrafte griffen am 3. Dezember in den Gewassern siidiich von Bougainville feindiiche SeestreitkrSfte an und erzieiten nachstehende Erfolge:
Versenkt: drei FlugzeugtrSger (von denen zwel sofort sanken), ein Schlachtschiff oder «rofier Kreuzer, ein grofier Kreuzer.
B e s di ;i d i g t: cin Schlachtschiff, das sdiwer beschadigt wurde und in Brand geriet, ein groBer Kreuzer, der wahrscheinlich sank, ein Zerstorer, der ebcnfalls wahrscheinlich lank.
Unsere eigenen Verluste beliefen sich auf 10 Fiugzeuge, die nicht zu ihren StStzpunkten zuriickkchrten. Diese Luftschladit wird den Namen „6. Luftschladit bei Bougainville" er-halten.
Siiditalien vor dem Dfirgerkrieg
Stockholm, 7. Dezember. Der diplomatische Berlchterstatter de« »Observer« in Neapel schrelbt, daB zwischen den Italienlschen Konservativen, deren augenblickliche geistlge Heimat SUditallen 1st, und den Demokraten, die In Neapel aktlv sind, bittere Streltlgkelten ausgebrochen sind. Die Italienlschen Demokraten erkl&ren, daB das Armeeoberkom-mando, das den Krieg unter Mupsollni leltet^, vollkommeo unfihig und korrupt sei und er-barmungsloi beaelUgt werden mUwe. .
Seite 4. — Nr. 9T
KARAWANKEN BOTE
Mittwoch. 8. Dezember 1943,,
Das war eine Kaiserin /
Am Abend des 29. November 1780 ver-«tarb in Schonbrunn Kaiserin Maria Theresia, eine der groBten Frauengestalten der Geschichte. Am 2. Dezember 1780 echloB sich in der Kapuzinergruft zu Wien ftlr immer der Sarkophag, der ihre sterbli-chen Uberreste cnthielt.
Die letzten Tage der Kaiserin Maria Theresia waren das Erschiltterndste, was aus dem Leben dieser einzigartigen Frau bekannt wurde und der Nachwelt erhalten geblieben 1st; erschiltternd deshalb, well die letzten Tage und Stunden der Herrscherin deren ganze Cha-raktergroBe und Geisteshoheit offenbarten. Maria Theresia kr&nkelte bereits seit l&ngerer Zeit, so dafl sie fast nicht mehr gchen konnte, sondern auch in ihren Pal&sten durch eigens fiir sie konstrulerte FahrstUhle von einem Stockwerk ins andere befSrdert werden muBte.
Als man die Kaiserin wenige Wochen vor Ihrem Tode mlt einer derartigen Vorrichtung wieder einmal in die Kapuzinergruft hlnab-lieB, riB einer der Stricke des Fahrstuhls just in dem Augenblick, als Maria Theresia am Grabe lhres Gatten, Franz I., angelangt war. Sie quittierte diesen glimpfllch vcrlaufenen Unfall mit den Worten:*»Mein Franzl lalJt mich nicht mehr los! ... Ich muB zu ihm ...«
Nur zu bald solite sich die Vorausahnung der Herrscherin erflillen. Ende November 1780 befiel sie ein schwerer Husten, der sich bis zu Erstlckungsanf&llen steigerte. Ihr Zustand verschlechterte sich von Tag zu Tag. Maria Theresia war eine strengglUubige Katholikin, nahm alles als Schicksaisfligung, als -gottge-wollt. Sie mochte auch keine Tr&nen um sich sehen, und als einmal ihre um sie versammel-ten AngehSrigen in Trinen aufgelost waren, sagte sie mlt ruhiger Stimme: „Ich glaube, ihr t&tet gut daran, ln ein anderes Zimmer zu gehen und euch zu fassen!«
Noch am Tage vor ihrem Tode unterschrieb Maria Theresia alle Staatsakte eigenh&ndlg. Ihr letztes Wort gait ihrem Kanzler Kaunltz und den Ungarn, die sie in der Stunde der hochsten Not nicht lm Stiche gelassen hatten. Kurz vor Ihrem Tode tat sie den ergreifenden Aus-spvuch: >K8nnte Ich unsterbllch sein, so wlinschte Ich es nur, um die UnglUckllchen zu unterstiitzen.«
In der Nacht vom 28. zum 20. November filhlte Maria Theresia ihr Ende nahen. In die-sen letzten Stunden ihres Lebens tiberantwor-tet.e sie ihrem Sohne Josef II. ihr politischcs Testament, das ein Testament der Menschlich-kelt war. Zeltlebens hatte sie nur Sonne, Licht und liuft geliebt und es betrilbte sie daher sehr, daB gerade an ihrem Todestage ein Uber-aus scharfer Nordsturm vom Kahlenberg an den weitgeoffneten Fenstern rilttelte und re-genvermischten Schnee durch die StraBen Wiens peltachte. In den Abendstunden des 29. November stellte sich der Todeskampf ein, der nur von kurzer Dauer und ohne viel Schmer-zen war. Im Bette hatte sie es nicht mehr aus-gehalten. Sie war lm Lehnsessel geblieben und darin auch verschieden. Es war abends, 9 Uhr 45 Minuten.
Ganz Europa stand damals im Zelchen des Ablebens der Herrscherin, die ein Alter von 64 Jahren erreicht hatte. Konig Friedrich II. der GroBe, sagte, als er die Nachrlcht von dem Tode Maria Thereslas erhalten hatte, tief er-schtlttert: »Ich babe sie bekriegt, aber sie war nle meine FeindiA!«
Neben ihrem Gatten, Franz I., fand Maria Theresia ihre letzte Ruhestatte: Die Ehe zwischen beiden, die am 12. Februar 1736 In der Augustinerkirche zu Wien geschlossen wurde, war die glilckllchste Ehe der Weltgeschichte. 29 Jahre hatte sie gedauert, erst der Tod hatte sie trennen k8nnen. Sechzehn Kinder waren dieser vorbildlichen Ehe entsprossen, sechs
Eine Erinnerung an Matlo Theresia und Sire letzten oebenstage
SBhne, zehn Tochter. Mehrere starben in fril-hester Jugend, nur zehn iiberlebten die Mutter. Ihr tiltester Sohn Josef II. wurde nach ihrem Tode Kaiser und Erbe von Osterreich. Ihre jilngste Tochter war die ungliiclUlche Maria Antoinette, die als Konigin von Frankreich nach dem Ausbruch der Franzosischen Revolution am Schafott endete. Maria Theresia hatte ihren Gatten abgSt-
Paulus und Peter waien Freunde. Dicke Freunde. Schon seit Ihrer Schulzeit. Jahrelang hielten Paulus und Peter wie die Kletten zu-sammen. Sie schwanzten zusammen den Unter-richt, gingen zusammen ins Kino und ver-brachten die Abende zusammen im Stamin-kaffeehaus.
Dann kam der groBe RiB. Peter hatte sein Medizlnstudium abgeschlossen und libersiedelte in eine Stadt am entgegengesetzten Ende des Reiches.
Paulus und Peter hatten die gleiche hervor-stechendste Eigenschaft: sie waren schreib-faul. Es dauerte drei Jahre, bis Peter als er-ster einen Brief an Paulus ab&andte. Und seibst da hatte er es nicht getan, wenn der Brief nicht wichtig gewesen ware. Der Brief namlich hatte folgenden Wortlaut:
»Lieber Paulus! Endlich nach drei Jahren • konnen wir uns ganz kurz wiedersehen. Ich freue mich schon unsagbar auf einen kleinen Plausch zwischen uns! Ich muB aus besonde-ren Grilnden eine langere Reise machen und komme am Freitag mlt dem Schnellzug In Deiner Stadt durch. Da der Zug zwanzig Minuten Aufenthalt hat, werden wir am Zug-fenster (ich fahre im vorletzten Wagen) mit-sammen sprechen konnen. Fahrplanmaflig soil Ich also dort am Freitag um 17 Uhr 24 ankommen. Ich erwarte Dich am Bahnstelg
Da Ich lm Zuge saB, kamen mir die kurzen Urlaubstage wie ein gltlckllcher Traum vor. War es nicht erst gestern, daB mich der Zug hcimwarts trug? Doch meln Taschenkalender belehrte mich anders. Vierzehn Tage waren seitdcm vergangen, vierzehn Tage in der lie-ben alten Heimat bel Frau und Klndern. Wie mich Ute und Hartmut erst fremd ansahen, als der Vati nach langer Zeit wieder in der Stube stand. Der Junge faBte sich zuerst, und mlt einem lauten: »Vati du da!« hing er mir am Halse. Und dann war alles so schon.
Nun trug mich der Urlauberzug wieder fort. Von Minute zu Minute wurde die Entfernung zum hcimatlichen Dorf groBer. In schneller Fahrt schlugen die Rader tlber die Schienen-stoBe und es war mir dabei, als sagten sie immer das eine Wort: bau-en, bau-en! Und da waren meine Gedanken wieder bei melner RAD-Abteilung an der ftanzOsischen KUste, zu denen meine Fahrt žurtickging. Mlt Stachel-draht, Holz, Elsen und Beton verstarkten sie den Wall im Westen.
Das Buch, das meine Reiselektilre sein solite, hatte Ich in das Gep&cknetz zurlickgelegt. Ich sah zum Fenster hlnaus. Ein Sommertag mit klarem blauen Himmel und viel Sonne lag iiber den vorUberfllegenden Feldern und Waidern. So voller Erwaitung und VerheiBung war dieser Tag, der mit seiner Sonne so recht fUhlen lieB, wie man zutlefst dieser helmatlichen Erde verhaftet 1st.
in einer groBen Stadt hlelt der Zug. Elnge-kellt in vlelstockige Hauserblocks zog sich das Schienengeader des Bahnhofs, An der Kanal-brllcke stand ein Mann und fUtterte unermlid-lich die anflatternden M6ven.
tlsch geliebt. Mit Mlaem Tode, der am 18. August 1765 ln Innsbruck plotzlich erfolgte, war aller Frohslnn der Herrscherin dahingegangen. Sie betrauerte ihren »geliebten Franzl« wie nur selten eine Frau ihrer Art den Gatten. Sie lieB sich das haar abschneiden und trug fortan nur melr schwarze Kleider; sie wollt.e fiir niemand mehr schon sein. Aus Haarlocken des Verstorbenen hatte sie sich ein Armband drehen lassen, das sie nle mehr ablegte und mit in den Tod nahm.
Hans Schaffelhofer
und begriiBe Dich "in alter Freundschaft als Deln Peter.«
Paulus erhielt den Brief. Er freute sich auch dariiber, denn er freute sich liber jeden Brief, den er erhielt. Aber er konnte nicht mehr lesen als den Absender (Arzte haben bekannt-lich eine besondere Handschrift)!
»Vlelleicht«, melnte er zu seiner Frau, »kannst Du den Brief lesen. Probiere es einmal.«
Seine Frau probierte es, aber gleichfalls ver-geblich. »Aber«, melnte sie, »geh' damit zum Apotheker. Der versteht sich auf die Hand-schrift von Arzten.«
Paulus ging mit dem Brief zum Apotheker.
»Lieber Herr«, sagte er, »Sie verstehen sich ja auf die Handschriften von Arzten. Konnen Sie das lesen?«
»Aber gewiB doch«, melnte der Apotheker freundllch, »gedulden Sle sich nur einen Augenblick!« Er nahm den Briefbogen und ver-schwand.
Nach einigen Minuten kam er mlt einem Flaschchen zurlick.
»So«, sagte er, »hier 1st das Rezept. Mor-gens, mittags und abends nehmen Sle je drei Tropfen davon, dann wird Ihnen gleich bes-ser. Macht zusammen vier Mark achtzig.«
Paulus und Peter haben sich weitere sechs Jahre nicht gesehen.
Wie ein schwarmendes Bienenvolk wirkten die Rcfsenden, die da' ausstiegen oder einstle-gen, anlcamen oder Abschied nahmen. Mitten im Gebrodcl des GroB-stadtbahnhofs aber stand ruhig wie ein Fels im wogenden Meer ein alter Mann mit langem, weiBem Bart. In seinem Arm hielt er ftlnf'junge Obstbaume. S;e waren kraftig und gut gewachsen Behutsam, wie es ein jlingerer wohl seinem geliebten Madchen tut, bahnte er dann seinen BSumchen eine Gasse durch die sich drangende Menge und vorslchtlg, damit er sie nicht verletzte, stieg er In den Zug auf dem Nachbargleis ein.
Lange schon ratterte mein Zug welter, noch immer aber sah Ich den alten grauen Mann mlt seinen B&umen lm Arm. Mitten lm Kriege trug er das Leben in seinen zittrigen Handen.
In mein Sinnen hinein schlugen die Rader weiter ihr altes Lied: bau-en, bau-en, bau-en! Da aber fuhr mir der Urlauberzug zu langsam, denn auch ich wollte wieder bauen, bauen im fremden Land, damit die Baume des Alten in der Hclmat bliihen und Frtlchte tragen konnen.
Wufiten Sie schon...
... daB die Mannchen der Robben durch ihre Liebessplele wahrend der Brunftzeit bis zu einem Zentner von ihrem Korpergewicht verlieren und infolgedessen in einen acht Tage dauern-den Erschopfungszustand slnken?
... daB ein Hamburger Schuhmachermeister in langwleriger Prazislonsarbelt ein Paar Mi-nlaturschuhe von nur zwei Mlllimetern Lange hergestellt hat?
ScJmial isf die <S Ira fie des Qliick*
Du iragst nach der Strafie des GlOck«, Freundin. und ln deinen Augen schimmern Tr&nen.
Suchst du den unbeschweriichen Weg de« Ausgeglichenseins, des Einsseins mit sich seibst, mit den Menschen und der Welt?
Suchst du den geebneten Weg der fiber* legten Vernunft, dessen Kreuzungen und Windungen aufgezeichnet und mlt dem MaB-stab zu errechnen sind?
Suchst du die Gasse des Alltags, die Tau-sende gehen, sich hundertmal begegnen und sich doch nlemals sehn, wie wir uns in dl« Augen schaun?
Oder, Freundin, suchst du die schmal* StraBe des Glilcks, die daher kommt und dorthin iiihrt, wo auch das Leid zu Hause ist?
Meine Ahnen, so steht es im grofien Buch melner Sippe, waren einfache Leute, Bauern und Handwerker, die in Mvihsal und Not das Leben bezwangen. Ein Dutzend Kinder und meht erfttllten mit ihrem jugendlichen Treiben das kleine Haus. Zwischen Arbeit und Sorge erbluhte das Dasein in den tau-send Farben von traumhaften Wilnschen und erfullter Wirkllchkeit, von glaubiger Sehn-sucht und bitterer EnttSuschung. Nur schwer w&re es fiir uns Lebenden, das Los der Frauen und Manner vergangener Zeiten zu tragen. Aber sie wandelten auf jener StraBe des Gliicks, die In Ihnen selber Ihre Bahnen zog. Erst aus Qual und Leld erquillt brau* sendes, {fulsendes, griinendes Leben.
Bleifcst du im Tal, wenn dich der Bergi Firne rufen, nur well den Gipfel zu erklim* men muhsam und beschwerllch 1st? 1st det Anblick des erhabenen Winterwunders ea nicht wert, lur Stunden, ja fiir Tage Lasten zu ertragen, doch dafiir einmal, und sel ea itir Minuten nur, vor Gottes Schiipfung ehr< fiirchtig zu erschauern?
Der andere aber, dessen Herz nicht stark genug gewesen, um seiner Sehnsucht die Erfiillung seibst zu schenken, er wird ver< geblich auf die Stunden warten, in der dl« gleiche Seligkeit ihm widerfahrt. Das GlUck, wir iriilssen es mlt beiden Handen halten, wenn des Dickichts dornlge Pfade erst durchschritten sind.
Den Weg des unbeschwerten Vorwfirts-schreitens gehen die Millionenmassen, die niemals eines Gottes Atem streift und schau-dernd einen Blick der Ewlgkeit erhaschen. Sie fliehn der Seele Not und kennen nicht das Ringen um sich seibst. Sie wollen kampf-los fortgetragen werden und nennen'a Schicksal, wenn sie sein Mantel zwar be* rilhrt, sie seibst jedoch die letzte Falte nicht ergrifien haben.
Ihr Herz bleibt stumm, -wenn Jene Lleb«l sle beruhrt, die dem Gesetz der Masse wi* derspricht. Jedoch, die heilige Glut der Lei* denschaft ISfit ungestraft sich nie verraten. Es ist uns aufgetragen, sie zu hiiten, nicht aber sie zu ldschen.
Du fragst nach der Strafie des Glflcks, Freundin? Du wandelst auf ihr. In deinen Augen schimmern Trinen, Zahren des Leida und des Glilcks. Was durch des Herzen« Kraft wir selber vlberwunden haben, ver' wandelt strahlend schčn sich nun zum Edel< stein der Llebe.
Die Liebe aber, sle 1st das Gesetz in alle< Ewigkelt. •	hn
Ehrlichkeit - aui angeisachsisch
Eine Ausgabe des ..Philadelphia Journal1* aus dem Jahre 1851 enthait iolgende An« zeige:
„G e s t o h 1 e n wurde eirie goldene Her* renuhr im Werte von 100 Dollar. Wenn der| Dieb sie zurilckbringt, wird ihm kostenlo«l mitgeteilt, wo er eine andere Uhr stehlen kann, die doppelt soviel wert 1st. Fragert werden ihm nicht gestellt."
Karl Lerbs
sich. andererselts aber auch dem alten Hof-bibliothekar leichter zu machen, richtete der K6nig an den Alten Sonntag far Sonntag immer wieder die gleiche Frage: „Wie geht es ihm mit seiner Bronchitis?"
Jahrelang gab es bei dieser gleichfčrmi. gen Unterhaltung keine Entgleisung. Der Be-iragte gab dem hohen Herrn in wenigen Worten einen Bericht iiber seinen Gesund-heitszustand und der K6nlg nickte dazu. Alia aber waren zufrleden: Der Hofbibliothekar, weil er wufite, dafi sich sein Konig h6chst seibst mit Ihm beschaftigte, alle tibrigen An-wesenden, well sie das wohlwollende Ver* halten des K6nigs erfreute, und nicht zu-letzt der Konig seibst, weil er fvlhlte, dafl das Volk mlt ihm zufrieden war.
Wieder einmal war Sonntag. Wieder einmal kam der Konig mit seinem Gefolge von der Kirche. Wieder stand am Ausgang der niedere Hofstaat Spalier. Und wieder richtete August der Starke, K6nig von Sachsen und Polen, an den alten Hofbibliothekar eine Frage. Aber — weiB Gott, was ihn dazu be-wogen haben mochte — nicht die seit Jahr und Tag gewohnte, sondern eine andere, namlich die: „Wif> geht es denn seiner Frau?"
Der Bibliothekar, der im festen Glauben war, auch heute die gleiche Frage vorgelegt erhalten zu habon, machte ein betrttbtes, todernstes Gusicht. Er sah den K6nig weh-mtttig an und sagte dann: „Bei Tage, Maje-stat, ist sie noch ertragllch, aber in der Nacht 1st es nicht mit Ihr auszuhalten!"
Der schlaue Xaverl /
Es 1st zwel Uhr nachts und trostloses Re-genwetter. Der Millllnger-Xaver lautet ener-glšch bel Doktor Narbenrelch. Ein verschla-ienes Madchen 6ffnet, nimmt seinen "Vunsch entgegen und ruft den sufitraumenden Arzt ln die patientenreiche Welt zuriick.
In Taubersbach -vare eine Patientln zu be-suchen, Herr Doktorl „In Taubersbach, eine gute halbe Stunde Autofahrt? Nicht sehr er-ireuiich. Vielleicht iaBt sich der Mann ab-wimmeln!"
Aber Xaverius Mvillinger 1st mlt dem Maul gut zu Fufi, und so sitzt er bald mlt dem Afzt in dessen Auto.
„Was fehlt Ihrer Frau?"
„Im Bauch hat sie's. Mlt den Weibern 1st halt Immer ein G'frettl Nach einer Weile meint Xaver Miillinger z6gernd: „Herr Doktor, entschuldigen schon. Aber wenn Sie ein wenig stfirker und grOfler waren, war's halt besserl"
Verwundert schaut der Arzt ln Xaverls stoppelreiches '"eslcht. „Na ja, meine Alte ist nSmllch ziemlich groB und hubsch stark und wenn's dazu ihren Zorn kriegt, dann is sle nicht zu bandigenl"
„Leidet Ihre Frau an Tobsucht?"
„Nein, neinl Meine Alte ist's nur eine sehr energische Person und solche Leute sollten halt nie krank seinl Vorigen Monat hatt's einen Kollegen von Ihnen bald die Nase ab'-Ihnen bald die Nase ardgovcumlhwybfskp blssen, so wild war's. Aber ich bin " ihm gleich beig'sprungen und so 1st er mit ein paar Kratzern davonkommen."
Xaverl fahrt beruhlgend fort: „Wir zwei werden ihr schon den Herrn zelgen ...! Wenn nur die Untersucherei schon vorbel w&rel Bitte, nur nie das Rdhrl und die blofie Haut drilcken und ja nicht den Rilcken ab-klopfenl Und bitte schiin freundllch zureden, ]a? Boxer odet so etwas sind Sie nicht?"
„Neinl Aber, bitte, seien sle endlich ruhig, Ich mufi doch auf den Weg achtenl"
Wer's Maul nutzt, schont den Beutel. Von Resi Hutzinger
Dem Arzt war nicht gerade wohl In seiner Haut. Gewalttatigkeiten waren ihm stets ein Greuel.
Nach einigen Minuten begann Xaverl aber schon wieder: Du allbarmherziger Herr-gottl Wenn ich nur an die Schmerzensgelder denke, die mich dieses Weib schon geko-stet hatl Und die vlelen Ersatzspesenl Eln-gedriickte Augengiaser ... verbogene Instrumente ..."
Wie endlose Gelsterscharen flitzten die grotesken Baumschatten an ihnen vorbei. Endlich waren sie am Ziel.
„Ich werd' zuerst hineingehen und sle vor-bereiten. Sie weifi namlich nicht, dafi Sie kommen. Also in Gottes Namen!"
Eine kleine Weile spater kam Xaverl ganz verst&r't heraus. „Himmelkreuzhaxelnl Herr Doktor, was machen wir jetzt, sie schlaftl Was soli Ich armes Mannsblld jetzt nur ma-chenl Nie kann sle schlafen, und grad jetzt schnarcht's wie ein Jilnger am Olbergl Sie sprlngt mir ja an die Gurgel, wenn Ich sle jetzt auiweck! Herrschaft, Kreuzineser, ich welfi mlr keinen Rat!"
Doktor Narbenreich hat seine feste Ruhe und gute Laune wiedergefunden. „Aufwecken kommt ja gar nicht ln Fragel
Schlaf 1st fiir jede Krankheit die beste Me-dizin. Ich werde halt wieder helmfahren mus-sen. Hatte gem geholfen, aber aufwecken, nein, neinl"
„Aber Herr Doktorl Das geht doch nicht, der welte Weg. Vielleicht kommen Sie ganz heimlich und still herein. Warten wir halt, bis sie aufwacht.
„Warten kann ich unm6glichl Ich habe in aller FrOhe elnige dringende F5lle. Vielleicht morgen... Doktor Narbenrelch hat schon den Motor angelassen.
„Morgen 1st ohnedies unser Herr Doktor wieder da ... 1st mir das aber unangenehml" Mir nicht, denkt sich der Doktor und schaut im Abfahren lachelnd ln Xaverls zer-knlrschtes Gesicht.
Diesen Fall liefi er gerne einem Kollegen... Kaum aber war das SchluBlicht des Autos verschwunden, da zog ein Grinsen Ober Xaverls Gesicht. Vergntlgt betrat er seine Junggesellenwohnung, stellte sich vor den Spiegel und grunzte:
„Gut hast du das g'macht, Xaverl, Schlau-cherl, daB du dir ein rabiates, bfises, kran-kes Weib angedichtet hast. Wie warst du alter Knabe sonst bei dem Hundewetter so schon und rasch heimgekommsn, nachdem der letzte Zug schon weg war! Die Nachttaxl ware nicht ohne gewesenl Ja, ja, wer den Beutel schonen will, muB das Maul ntttzen... I"
Aber nachfs... I / August der Starka ist leu selig. Anekdote von Anton Si eger
Ein rechter K6nlg mufl mit seinem ganzen Volk in „TuchfUhlung" sein. August der Starke, KOnig von Sachsen und Polen, kannte diesen Grundsatz und wandte Ihn stets zu seinem Vorteil an. Er handelte dabel Immer nach einem bestimmten Programm, das sich regelmSBig wiederholte. So pflegte er slcb zum Beispiel sonntags nach dem Kirchgano stets mlt dem nlederen Hofstaat zu unter halten.
Unter jenen Leuten, mit denen der K6nig
bei dieser Gelegenheit allsonntaglich elnige Worte wechselte, befand sich auch sein alter Hofbibliothekar, der ihm schon langer als eine Generation lang treu gedient hatte und zu seinen treuesten Anhangern zShlte. Der Alte litt schon jahrzehntelang an einer chro-nlschen VerkOhlung. Dazu war er beinahe taub.
Im Laufe der Jahre hatten sich die Leiden des Hofbibliothekars im Gedachtnis August des Starken verankert. Um es nun einerseits
0 diese Handschrift! /
Dei Brief des Antes. Von Steffen Stargg
Der Mann mit den Baumen / Von RAMriegsberichler Krebs