Chicifé, ÏBm pondeljek, 2. marc« (March 1), 1926. *
■■^■«■■»■■■■■■■■MBMMMaMMMMHnJ
\4U foc-fc a-U— UM. AI «I Ort. I. If IT, autWU* m Jaaa 14. 191t.
STEV.—NUMBER 50
90 im JO UČITELJI IN VZGÛJEVATÇLJL n
proč «d M«!
D. C. — $olhki ravnateUiin učitelji «o obdrža-vali v glavnem meatu tvoje 56 letno zborovanje. Ta organizaci ja zastopa okrog 800,000 članov Zelo važno točko dnevnega reda ja bila razprava, kakšno »ta lišče naj vzame Narodno vzgoje-valno ^društvo napram postavam, ki so bfle. sprejete proti nauku o evoluciji in ki so bile •prejete v Tennesaeejeu in Mis-sissippiju.
Zborovanja se je udeležilo tudi precej veliko število učiteljev in vzgojevateljev is južnih držav. Nekateri ao mislili, da bo precej opozicije, ko bo čitana resolucija, ki izjavlja, da mora biti šolski poduk prost vseh verskih veSi in spon. Ali ko je bila resolucija prečitana, je nastal tako silen aplavz, da se je treslo ozračje v dvorani. Nihče se ni oglasil proti. ^
Tajnik Hoover je "govoril, kaj bi pomenilo, ako bi šolski pouk prepustili verskim fanatikom. Mesnil je, Če bi svoboden šolski poduk potlačili samo za eno generacijo, tedaj bi ljudstvo umiralo lakote, duševno bi pa bil svet postavljen za štiri tisoč let nazaj*
aa----1----j.!, iiiin ■ —l
monroajava aoiorina ni

Vsak lahko kupi avet, kjer ga želi kupiti. — Monro jeva doktrina lina opraviti le s političnimi vprašanji.
Washington, D. C. — Ako
britaki sindikat kupi veliko zemljišča V Boliviji, tedaj ta fakt ne krši Monroejeve doktrine. Tako sodi državni department. ' : ,
Kongresnik Tinkham iz Mas-sachusettsa je sporočil državnemu tajniku Kelloggu, da je neka britafca družba kupila veliko zemljišča v Boliviji, ki je izredno bogato na kovinakih rudah. Tinkham je hotel izvedeti, ako ni to britaki vpad na zapadno polovico zemeljske oble, t. j. da je a tem činom kršena Monroe jeva doktrina.
Šele na to poizvedovanje je državni tajnik Kellogg podal izjavo, da lahko vaak kupi svet v katerikoli deželi, pa ne krši Monroejeve doktrine. Montoejeva doktrina se peča le s političnimi vprsšanji. '<
BISTROUMNA TELEFONIST-KA JE PREPREČILA VLOM.
Forth Worth, Tezaa. — Po-
počni čuvaj v Aledu je opazil, kako roparji akušajo vlomiti v banko. Pozval Je glavno telefon-ako postajo in povedal telefoni« tki, kaj ae godi. Ona je hitro obvestila vsakega policaja tele-fonično in posebej od dogodku. Nato je pozvala tudi vse meščane, ki jih je mogls spraviti na noge.
Posledica tega je bila. da so zasačili roparje, ko so razstrelili blagajno. Eden roparjev je bil težko ranjen, drugim je pa policija za petami. Ko so roparji videli, kaj ae godi. so se jsderno odpeljali s avtom.
Pragi«* dnevnih dogodkov
t	AMERIKA.
Na letnem zborovanju so pedagogi dali protievolucijskim na-zadnjakom moralno zaušnico.
Nova, liberalnejša naselniška predloga v kongresu.
Državni department razlaga, da ima Monroejeva doktrina o-praviti samo s politiko.
Kellogg v zadregi radi mehiških not.
Denarne globe tihotapcev so znesle dvajset milijonom dolarjev.
Tožba proti litvinskemu ured niku Bimbi se bliža koncu.
Se več škandala z vinsko banjo v New Yorku.
PO SVETU.
Fašistovski odpadnik Rossi obtožil Mussolini j a osebne odgovornosti radi Matteottijevega u-mora.
Ninčič in Mussolini menda sklepata pakt za razdelitev Avstrije.
Novi boji v civilni vojni Kitajskem. Kriza med Poljsko in Litvo.
na
WadswortlhPaarliitaaova nasaljaaiika predloga
Ta predloga bi dovolila 500,000 izseljen ikoni izven kvote v A-meriko.—Ona odpravlja omejitve za sorodnike.
Washington, D. C. — Naselje-niška predloga, ki sta jo izdelal senator Wadsworth in kongresnik Pearlman dovoljuje skoraj dvakrat tako velikemu številu izeeljenikov priti v Združene države
tó-am fi&sssn
lahko žena sli pa neporočen otrok ameriškega državljana pod osemnsjstim» letom lshko pride izven kvote v Ameriko.
Amendment, ki ga predlagata Wadsworth in Pearlman pa dovoljuje-vstop v Združene države ženi, soprogu, neporočenemu otroku pod 21 letom, očetu in materi državljana in ženi, soprogu in neporočenemu otroku pod 21. letom rezidentnega tujezem-ca, ki je izjsvil, ds ima namen postati državljan.
Vseh tujezemcev je lani prišlo 457,086, od katerih jih odpade 146,971 na kvoto. Državni department ceni, da pride v Združene držsve pol miljons emigrantov, sko bo sprejeta Wads-worth-Pearlmapova predlogs.
Po obstoječem zakonu je dovoljeno priti v Združene držsve iz Jugoslavije le 671 osebam. Ako bo pa spr.ejeta Wadsworth -Pearlmanova predloga, bo pa dovoljeno priti 20,000 osebsm.
Državni department Js dobil od svojih konzulov že približne podatke, koliko sorodnikov je v stsrem kraju, ki bi prišli v Ameriko po novi izaeljeniŠki postavi.
O tem ni dvoma, da sedanji zakon razdira družinsko življenje. Sedanji zakon je trd in krivičen za tujezemce. Jasno kot beli dan je, da se zahteva od tu-Jezemca, ako pride sem kot ožc-njen, da živi pet let brez svoje žene In da je mogoče ločen za vselej od nekaterih otrok, sko pride sem, ko so njegovi otroci stari že okrog štirinajst let.
KELLOGG STS-MRA ZADNJO HEHIttO NOTO
Se zdaj ni na jaanem, kaj bi storil. — Ali naj obelodani note. ki jih je izmenjal z Mehike, ali pa pridrži.
Waahington, D. C. — Državi tajnik Kellogg še ni prišel do zaključka, kaj naj atori z notami, ki jih je izmenjal z Mehiko. Ali jih naj priobči ali ne. Te note se nanašajo na nove postave glede javnih oljnih zemljišč.
Zdaj se je zaglobll v zadnjo noto In jo pazno Študira. Ta nota dokončuje tretjo ali četrto ae-rijo izmenjanih not
V tem času je pa republtkan-sko-demokratična zveza je zadržala akcijo senatorja Norriaa, ki jo predložil resolucijo, ki vprašuje Kellogga, kdo je zakrivil, da potlačena korespondenca ni prišla v javnost.
BiHagarJI plaiali
$20,000,000 globa
Ta globa in "graft" povesta, zakaj ljudje plačujejo odarušks cene sa najalabš! jeruš.
Waahlngton, D. C. — Računovodja za justični department, je Izpovedal, da je bilo poatot>snje zaradi kršenja Vdlateadovega zakona od strani justičnega de-psrtments uvedeno proti 288,-818 osebam. To poročilo je podal pred zborničnim proračunskim odsekom. Od teh postopanj je bilo 217
m
vsota,
ki so jih izrekla sodišča znašajo
$20,000,000.
Kongresnik Tinkham je rekel, da je to poročilo dokaz, da se ljudje ne brigsjo dosti zs postavo. *
Nekateri poslušalci so pa napravili opazko, da ta visoka vao-ts, ki so jo plsčsli "butlegsrji' in "graft", ki ga pljujejo "but-legarji" raznim jaxnim uradnikom najbolj jasno govori, zsksj ljudje plačujejo jeruš najsla-bejše vrste po tako visokih cenah.'Marsikateri jeruš je navaden strup. Veliko ljudi je oslepelo, neksteri so pa tudi umrli na posledicah, ker so pili Jeruš.
PalJaka^Hvtoaka Mu
Litvinlja apelira na ligo narodov v novem konfliktu.
Ženeva, 27. febr. — Litvinija je včeraj nujno apelirala na ligo narodov, naj prepreči novo prelivanje krvi na poljsko-litvinaki meji. Poljska je obtožena, da je poslala čete. ki so invadirale lit-vinski teritorij v okolici Ker-nova.
Vinska kspslka toil gledališkaga nagnala
Ml«« Joyce Hawly pravi, da ji je Carroll obljubil $1000 sa act-no v banji »etem pa ni plačal. Magnat pred valeporoto.
New York, N. Y. — Danes že pa vsem svetu sloveča vinska ko-pelj gledališkega magnata Karla Carrolla obeta postati pravi Škandal za vea newyorškl 'smart set' in precej skopa zadeva sa
glavnega krivca. :<Carr
to. j
Jpi
roll je bil zadnji petek poklican pred svezno veleporoto v New Yorku. Pol ure se je mudil v porotniški sobi in odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je zastavljal zvezni pravdnik glede glaaovite vinake scene dne 28. februarja ob štirih zjutraj. Kaj jo Carroll povedal pred veleporo-, je še tajnoat. Zvezni pravdnik ory R. Buckner je dejal le toliko, da ae vrši preiskava na pbdlagi prohlblčnega zakona.
Te pa še nI vea amola, v katero lese magnat Carroll. Miss Joyce Hawley, lepa modistka in junakinja vinske kopelji, je na-znanila po avojem odvetniku, da vloži tožbo proti Carrollu, ako jI ne plača, kar je obljubil. Punca pTayi, da ji je gledališki magnat obljubil tisoč dolarjev, če se sleče pred gosti in sede v banjo vina na odru; obenem ji je obetal, dg jo najame kot Igralko v svojem gledališču s lepo plačo. Ko j«f pa izvršila avoje delo, jI je mgjrnat dal dvajaetak z besedami, naj ae napije in pozabi na drugo.
Miaa Hawley tudi grozi, da bo tožila Carrolla radi onečaščenja njenega imena. Ona je mislila, ' tor jo je on zagotovil, da bo afera atrogo privatna tako
T,- cela
ei- dFi
šo ne bo nikdar isvedelo v kot prtfttufit poti Nemčiji
javnosti —. zdaj pa liati Vae dežele pišejo o tem in njo je sram, da se ne upa med ljudi.
Novi boji aa Kltajakaai
Mandžurski diktator se bliža Tioatsiau; ruakl cariati mu pomagajo. Fengove čete izgubile pfilpttfefc
Peking, 27. febr. — Mandžurski diktator Cangtsolin je začel veliko ofenzivno gibanje proti kitajski ljudski srmsdi, katero vodi "krifttjanski" general Feng-juhsiang. Mandžurske čete so okupirale Mačang in so oddslJene samo še 28 milj od Tientsina. V Cangovl armadi je tudi 2000 konjenikov bivše ruske bele armade iz Sibirije.
Kuominčun (ljudska srmads) najbrž ns bo dolgo brsnils Tientsina, pač pa zastavi vse svoje sile za obrambo črt« Jahol in Lančov, ki vsruje Peking. Gene-rsl Feng Je te dni zaplenil ^vse železniške vozove v Pekingu za prevažanje vojaštva in materi-Jala.
MUSSOLINI Jill GONI.
8RNE DELAJO ftKODO SADNIH VRTOVIH.
PO
Približale ao ae meatu New Yorku.
PARNIK OSTAL V LEDU.
New Tet*. N. Y. — Franco-aki tovorni pernik "Kentucky" je obtičal 126 milj od Nova Fund-laadije v ledu. S pomočjo toaz-žičnega brzojava je zahteval, da ee takoj odpošlje na pomoč močan par ni k. ki bo lomil led. Njegovo sporočilo pravi, da Je v ne-jramoatf, de se pogrezne.
IZDELOVALCI LOKOMOTIV BREZ DELA.
Pateraon. N. J. — American Lokomotive kompanija je zaprla
Ja. da Je bila njena tovarna Montrealu še preje zaprta.
Devet ograkih ponarejal«**
New York. N. Y. — Do meja mesta New Yorka so se priklatile lačne tolpe srn. V državni šumski rezervi Rockland in Weatcheater žive velike Črede srn. Te črede ao zdaj zapustile šume in so pričele delati šfcodo
ninmmiissoumiaieslaH
■PAKT ZA RAZDELITEV AVSTRIJE?
Poročilo ae * laai, da Je bila Nlnčičeva rimska konfi
uspešna. Diplomatje pravijo, da Je bila konferenca ena najvažnejših po dolgih mesecih. Mussolini apelira na Francijo aa 'latinski blok", ki naj dala ravnotežje med germanskim In slovanskim blokom.
Rim. 27. febr. — Jugoslovanski zunanji minister Momčilo Ninčič se ja danes odpeljal is Ri-ms v Pariz. Listi so bili informirani, da je privatna konferenca med Muaaolinijem in Nlnči-čem uspela; dosegla sta sporazum glede interpretacije prijateljske pogodbe mod Italijo in Jugoslavijo.
Poročilo se glaal, da sta ae Mussoljnl in Ninčič sedinila, da je bolje razkosati Avstrijo v prid Italiji in Jugoslaviji kakor pa dopustiti unijo Avstrije s Nemčijo, če postane nevarnost unije kdaj akutna.
Diplomatični krogi v Rimu smatrajo NlnČiČev obisk Rima v tem momentu sa najvažnejši di-plomstični pojav po mnogih mesecih. Državniki vidijo, da Je stara diplomacija, ki je pomagala pognati Evropo v vojno leta 1014, zopet na delu. Privatno šumijo razne govorice o novem ravnovesju velesil, tajnih pogodbah in izrabljan ju aspirsci) močnejših držav ter hojasnl slabe j A ih narodov. Bližajoče ae abo-rovanje lige narodov bo morda eksplozija, ki podrma staro Evropo vnovič. Ninčič Je menda obljubil Mussollniju, da bo Jugoslavija in msls ententa sploh pod* pirata težnjo Italije, da dobi Poljska stalni sedež v svetu ligi narodov ia da se svet poveča
Psrls, 27. febr. — "Petit Ps-riaien" Je sinoči objsvll aenzaci-jonslen apel italijanakega diktatorja Muaaolinija, ki Je bil po-slsn v formi intervjuva Iz Rima. Muaaolini apelira na Francijo, naj se združi z Italijo v "letin-ski blok" proti vsenemškemu bloku. Apel je prišel baš v momentu, ko Je med Italijo In Francijo precejšnje napetost rs-di vojnih posojil in drugih mednarodnih komplikacij.
Mussolini pravi v svojem ape-lu, da so gotove nevernosti, proti katerim se je treba zavarovati. Pannemško gibanje, ki se is-raža v kampanji sa unijo Avstrije in Nemčije ogroža Francijo kakor Italijo. Oermanski blok šteje 80 milijonov oseb. Italija in Franci j s imata skupaj tudi 80 milijonov duš in to Je akviflbrIJ mas. Ce se U ekvlllbrij vKdrži, tedaj ni nevernosti. '
Dalje pravi Mussol^ii, da so v Evropi tri mase treh različnih plemen, ki kontrabalandrsjo
Rotil pobagnil v Franoljo
Bivši fašiatovskl uradnik ponovno Is javlja, da je Muesailal o-aebno odgovoren sa umor poslanca Matteottlja.
Niče, Francija, 27. febr. — Cesare Rossi, bivši šef tiskovne-gs biroja v notranjem minlatr-stvu ln desna roka Mussolinijo-va, je včeraj pribežal aem v motornem Čolnu Is Genovo. Rossi prsvi, da je že ali nadzorovanja fašistovske policije, katera mu je zavezala uata.
"Jas lahko dokažem, ds je Mussolini osebno odgovoren sa umor socialističnega poslanca Matteottlja in sa vse druge čine političnega naailja v Italiji lasa njogove vlade," Je dajal Rosa!. "Mussolini nadaljuje s nasilnostmi radi svoje oaebno sls ve In bo nadaljeval, dokler bo ns krmilu."
Rossi js eden obtožencev, ki so organislrall Matteottijsv umor, Sodna obravnsvs proti sktuel-nim morilcem se vrši v kratkem.
Jam obaiaaja iraaa
Ljudje ao gledali ekaekadja i
/l^AaMai AMI ■ V^MI —_ ^KJIMMUttftAA
UNigriown, in. ¿amorco
Henry Butler, ki je bil obsojen na smrt rsdl poskušsnega posil-stva desetletne Eleanore Stein-
mets, je bil v četrtek predpoldne obešen. Eksekuclja Je bil« ns* pol Javna. Izvršila se Je na odprtem dvorišču za sodnijskim poslopjsm, ki Je obkrošsno s zidom. Vellks množica ljudstvs je obkolila poalopjo. Ns strsMIl SO» sednjih hiš. odkoder je Ml najlepši razgled ns dvorilčs, Js Mto vae polno gledalcev; drugI so splezali ns drevesa. Ko je bil ie-morec zsdsvljen, so policijski u-radnlkl odprli vrata dvorišča U vaakdo js lshko videl obsšeaes, ki Je vlael dalj čaaa ns vrvi.
JIM H K BI) SVARI PODPREDSEDNIKA.
Potu gal mu Je s
Waahlngtoa. D. C. — Senator
Head Is MlssourlJa Je dejal pod-predsednlku Dswssu, da v sena-
. .... . i tu ne more služIti klsdlvo zs J» drugs drugo; to ao latinski h '>k mj|nJt prtvk ^torJe». Read na Jugozspadu, ^T^^kl blok Je ^ , § pnUnñt ko jt p*, v sredi in slovanski blok na ,,r«d»«-dniku to povedal v obras.
veru in jugovzhodu. Latinski blok ekvilibrira ostala dva blo-ka. Kakor hitro latlnaki blok o-slabi, je ekvlllbrij izgubljen.
Mussolini pravi nadalje, da bo Italija podpirala zahtevo Poljske za stalni sedež v svetu lige narodov, do katerega ima po nje-
Waeh!agton. D. C. (K. P.) — Basil M. Mlles, ki je bil preje u-služben v državnem departmen-tu, je zdaj v Parizu administrativni komlaar Trgovske zbornice1 g0V<mi mnenju več pravice ka
Združenih drŽav. On Je zdaj na-	k,,,. Ntmčija. Ponovno Izjavlja,
pravil detajllrano poročilo o go-	docela izbriše germanizem iz
sr>odarakih razmerah v Franci-	jutna Tirolak«, pa če bo tr^ba
Ji. Italiji. Nemčiji, Ogrski, Av-	na»tmi d«-želo z italijanskimi
atriji ia Britaniji. V tem svojem	vojnimi veterani,
poročilu pravi, da je v Italiji	Medtem je pa francoaki pr«
splošna proaperiteU, ker ja, bil	m|j«r Briand govoril v
Po
... ^ r__________—___polJakl pridelek ourim*n * Po( y râVno protivnem duhu. AHÍ
_	po sadnih vrtovih. Farmarji za- njegovem mnenju ae biznisu do- râj j# nâ z|)ornico, naj ratificiraj®!0**®
î^kaiTvôii» tovarno 'Ôb deló je ' htevajo, da se jim dovoli atreljs-, bro godi In pr>večana Je indu- lokarnske pakte s Nemčijo In a
i ¿00 delavcev Kompanija doda- ti srn.	strljska produkcijs.	¡ um ubije sUra duhove alljsnce
1.600 delavcev, jumipaou	| Cred€ |UfJeJo ^ dvaj(ltt g|AV| "Opozicije proti fašizlranjuj |„ kontraalljanee, ki še vedno
in potujejo večinoma ponoči. Po države, ki se zdsj vrši. da p»-, -trašijo po Evropi. Locarno znan
sadnih vrtovih odjedajo flriade m nože produkcije v industriji in novo Evropo.
veje in srkajo sok, dokler drevo pnIJadeUtvu več ne trpe, kot je «^jj M Francozi 1« hUrmcI
ne vsahne. Streljali srne je bils v navadi, ko je bila Italija koljejo in mraarljo vaaklh Ml
•t /-w. \u>* dovoljeno le par ljudem. In ti ns višku vojnega prizadevanja." Jet T je vprašal HrÍMtiá ln žago.
siao kos Um čredam ara. | On je dalje pronajdel, da tavljai poalance, ffa lokam-ki ni pravdnik Je včera, um.kaM, ^^	^	M N<^ijâ trpi| ^ njmâ trfov, ..	prm^jo stalni mir v Kv-
'^l^rlí.n.a JW mUijTrd »voje oči. kako ^ arne poškodo- koravno Je mezda zrlo nizka. ropi.
v aferi ponarejanja so m.iuarn ^ ^ ^ trt#> â mivrúi Francija ae poslužuje papirnai- Franeoaka zbornica nedvom-francoskih frankov^ Med ofro- ^^ ^ ^^ ^ ^ ni gñáméir4mttmmk kljubtemu ja no ratiflelra lokarnske ,-^MIie
* j dovoljeno jih streljati.	|zelo produštlvna.	¡še danes.
Reed se je ujezil, kar Js i>od predaednik Dawea tolkel s kladivom, ko Je aenstor Blease skušal «IMilirstl na aenst, da se mu poveri beseda zaradi predloga, ki ga Je predaedatsIJ senatu vrgel i dnevnega reda.
Senator Roblnaon js zlomil kopje za Daweaa in Je menil, da je bil podpredaednlk v pravem.
Nenator Bleaae js na to ras-I ožil, da je hotel apelirati aa senat, ko Je Dswes vrgel njegov prodlog z dnevnega reds. "Fsk-
'ni dal čaaa za apel." Je rsvel
K tek leti ira priplavala Is ISiariflft
Plymouth, Maaa. — Dna Si. februarja so tuksjšnji trije deč-ki našli steklen i ro na morskem bregu, ki je bila dobro samaše-na In v njej je bil listek, na katerem j« bilo zapiaano: "Pišite Jack Dawsonu, (¿eneral Dellvery, Mpringfield. III., kje aU našli steklenico, katero sam spustil v raka Miaalaalppl dne 4. maja
i mr 4 ' '___

P R O S V_
OtAtLO HLOVKWMB NA BO DNI POPfOPfg UMIKA SLOVENS*B WABOPNB PODPOBNB JEPMOT»
Élilll
M M» to flJi m tof ......i Oto—» to
toto. |1J» M tri BMMNi to M
»aags%fcsr Ipastlks
TEOSVKtA"
^hE ENLIGHTENMENT
OrgM W tka Slavs* Natlaaal Beasm M
— - —	nr-rt---BMama ^
Society.
SPP
^prnmmmmmm—m^ft
OwmoS ky tka Slov
rotoo
Ünltod Stota« («xcep^CWMfo) oT THE rSDSDBATED
m
UM P«r
Ohfe — Z delom se ne morem pohvaliti. Veliko ljudi je brez njaga. ki taynio od tovarne do tovarne, a dela ne morejo dobiti. Nekateri odganjajo delavce z izgovorom, da i-marno vedno hudo zimo, a jaz sem mnenja, da imamo dane» vsa akladišČa prenapolnjena Ljudje, ki ne delajo, vendar ni-maj o denarja, da bi blago pokupili. To je vzrok, ne zfms.
Težko mi je poročati žalostno veat, da je br. John Ziberna izvršil samomor dne 28. februarja ob treh zjutrsj. Vzrok aamo-mora je dolgotrajna bolezen
i» ' "H ■ V okla po ta «. ft.
šsssranKtoflV
(Doc. ti-*) petos n>ÉI
Poaavito Ja
AU MELLON KONTROLIRA OBE Sf ARI STftANKI.
Senator Walsh iz Montane je sprožil kamen, ki se ne bo tako hityo ustav», kot mogoče pričakuje administracija in njeni podporniki. Cimdalje bolj očividno je, da pre-iskava aluminijskega trusta postaja vprašanje, ki ne tiče vsega ameriškega ljudstva.
Senator Cummins, pristal garde, prizna kako resno vprašanje tvori preiskava alumijskega jtrusta. To je Cummin» storil« ko je predločil manjšinsko poročilo glede Walshove resolucije za preiskavo aluminijskega trusta. Cummins bo letos tapet kandidiral v senat in on podpira predsednika Coolidga. In zato mu dela to vprašanje skrbi, ker ne ve, na katero stran pojde ljudstvo v Iowi.
Predsednikovo stališče je, da kongres nima pravice prisiliti predsednika ali pa justični department, da uvede postopanje proti človeku, ki je kršil postave. Predsednik lahko ščiti vsakega človeka, ki je prelomil zakone, dokler ga njemu podrejeni — justični department — ne kaznuje, edin rekurz proti takemu postopanju je, da se on — predsednik — obtoži pred kongresom, ako je to mogoče.
To je pa tisto vprašanje, ki ga zastavlja senator Cummins in ga podpira senator Harreld iz Oklahome. >1 Cummins dalje pravi, ako uvede senat v prakso, kar Walsh predlaga v svoji re*>luciji, tedaj bo kontni uspeh te resolucije strmoglavljenje naše forme vladanja... Kongres lahko prekliče zakon, M ustvarja justični Department in vse postave, ki definirajo njegove dolžnosti Lahko tudi izpremeni justični sistem razen v eni zadevi, to je najvišjega zveznega sodišča. Lahko napravi, da je vlada brezmočna. Ampak dve reči sta, katerih kongres ne more izvršiti... Kongres ne more deliti pravice in ne more izvajati zakonov... Po našem prepričanju kongres ne more zapovedati ali dati navodila predsedniku spol-njevanju njegove prisege, da naj zvesto izvršuje postave. Tako senator Cummins razlaga to vprašanje.
, Tako stališče se je zavzelo napram Walshovemu jasnemu dokazu, da predsednik, justični tajnik Saržent in federalna obrtna komisija niso nastopili in izvedli zakonov, ampak so mirno gledali kako Mellonov aluminijski monopol guM gospodinje pri nakupavanju kuhinjske posode in drugih izdelkov k aluminija. Senatorji Cummins Reed iz Pennsylvanije, Goff is Zapadne Virginije — bivši ppmočnik H*rry Daughertyja^— in Jim Watson, so branili Mellonovo kombinacijo. gorah je semintje pomagal Walahu. Senator iz Montane »a, da doseše v senatu glasovanje po Imenih. Od tega glasovanja pričakuje, dla pokaže, ako ima Mellon kontrolo nad obema strankama.
To je telo važno za Walsaa i| vpomike v republikanski stranki.
Mellon je silno bogat. On fl|i prizadet le pri aluminijskemu trustu, ampak on tudi priporoča, kako se naj pobirajo davki.
Mellonov trust kontrolira ftdi trg za produkte ic aluminija. Jasno je, da so produkti iz aluminija v Evropi cenej! kot v Ameriki. To pa ne toukp zaradi razlike v mezdi, ampak ceneja je sirovina, is katere se napravljajo in izdelujejo aluminijski produkti. ^
Ljudstvo ne bo ostalo brezbrižno napram tem vprašanjem, ker ljudstvo čuti na svojem žepu, koliko mu tako favoriziranje škoduje. Cummins prav dobro vidi, da bo to vprašanje v letošnji kampanji igralo veliko vlogo, pri predsedniški pa še večjo. Videl je potrebo, da mora zlomiti sulico za administracijo In odobriti njeno postopanje zaradi samega sebe. Ako bo lomljenje kopja sa administracijo kaj pomagalo, je seveda drugo vprašanje.
Cummins prihaja is države Iowa. V tej državi je insurgenstvo prav dobro razširjeno. K temu je pripomoglo padanje koruznih cen in splošna nezadovoljnost farmarjev, ki je spojena s slabim gospodarskim položajem. K temu »e pa pridruži še zaščita Mellonovega trusta, pa resnica, du Je Mellon izredno bogat človek, ki priporoča, kako sc> naj nalagajo davki in sicer tako, da se naj znižajo direktni dsvki na velike dohocUce.
Ni čudo, ds Cumminsa skrbi, kolikor bolj se bliža
FK08VET2 m
d^Lrsč^Sm111
moram torej zs drugim oeiotn.
Nsj sf še zahvalim naši mladini ki nam je igrala na v selici dne 6. febr. in sicer brezplačno v najboljše zadovoljstvo vseh. Ni mogoče drugače poplačati, zato vam izrekam v imenu društva št. 88 S. N. P. J. najlepšo zahvalo za potrtvovalnoat in trud, ki ste ga imeli v korist društvu. Dalje ae zahvaljuje društvo, oziroma članstvo vsem, ki pte kaj darovali k veselici in tajiš pripomogli v teh slabih razmerah do boljšega uspeha. Tudi nabiralcev in de^vk pri veselici ne smemo izpustiti. Naj omenim, da imen ne morem priobčiti; de omenim enega, moram tudi dru
Frančiškani nsj agitimjo ënbovWino na pelj« antracita.
Cornwafl, Pa. — Delavskih smer iz te naselbine se še o-piaovati ne spisi*. Delavec ne dobi tolike plače, kolikor bi se ši-
kalo za delo v teh rudokopih. ^ __________
Naš gospodar je pobožen Carli|mraza. — Pozdrav! Svab. zato moramo biti taki tudi mi, čeprav nismo. Tako tudi
Dne 28, februarja je Une) ŽJber- gega, vseh je pa preveč. Pozdrav na iti na opemcijo, ali obupal je čitateljem "Prosvete". — M. loin rajši je pognal krogljo v gla-jraia. vo, ker je dobro, vedel, ds bi operacije ne prestal. Pokojnik je b|l naš brat, Član društva št 142 3. N. P. /. v Collinwoodu. Delal je svoj Čas pri opekarni. Tu zapušča ženo In štiri otroke, tri hčere in sina. Pokojnik je bil doma od Svetega Križa na Vipavskem. Prizadetim naše sožalje.
Kaj je rojaka vodilo do tega, ds si je ssm končsl življenje? Vodilo ga je isto kot neštete druge, ki se naveličajo trpljenja v krivičnem kapitalističnem u-rejenju človeške družbe. Danes od delavca samo zahtevajo, da dois In gara za malenkostno plačo od jutra do mraka, ker vedno streme le ss tem, ksko bi Več izprašali iz delavca in na ta način povečali svoj dobiček.
V takih razmerah je t&ba, da, se organiziramo, delavci. Pristo* pito vsi k političnim, strokovnim in podpornim organizacijam, posebno pa k S. N. P. J., ki je nam Slovencem najboljša- zaščitnica v bolezni in nesreči.
Bratski pozdravi — Anton Mravlje. . *	■
La SaHe, IIL — Moj zadnji dopis ali apel, da ustanovimo avoj politični klub v La Sallu, 111., je imel precej dober učinek na zadnjo sklicano aejo dna 21. februarja (vsaj tako upam). Zaključek zastopnikov izvoljenih namen od društev in ki bil, da s* skliče javen si skupna seja vseh Slovenk tukaj iz Ls Salla kolice dne 7. marea 1026, dne ob dveh v dvorani S. ]
Ta seja bo prv* sk našega Slovenskega politi kluba v La Sallu, zato želim, da se udeležimo vzi do sadnega
Slovenca 1n Slovenke, ker pro- ^ ______
storna dvorana zadostuje za nss ¿a Prosvoto. vse.
Na tem mostu se moram zsr i hvaliti društvu "Soča" sa igro in zabavo na pustni večer. Lušt-no je bilol Zato smo ps zapeli tisto staro: "Prej pa ne gremo dam', da se bo delal dan..
Na svidenje dna 7. marca v S. N. D. — Vencel Obld
večina daja za cerkev, katera i-ma svoje pravice, da kar ukaže, koliko mora kdo dati. Ukazano je po dolar.na mesec. Kdor toliko ne da, ni katoličan. To je pa dober strah zs nevedne ljudi, dočim se drugI še zmenijo ne zsnj.
Tudi jaz sem prejel dva časopisa in poleg pa pismo, naj malo poagitiram za prosjaškega "Amerikanskega Slovenca". Se dam na Kitajško naj ga pošljejo, mogoče bo tap kaj več sreSe in zanimanja. Zapomnijo pa naj si frančiškani pri "Amerikan-skem Slovencu," da tajniki S. N. P. J. niso tako ojnedleni kakor on misli. Poznajo in skušnje imajo o ljudeh, kakoršni so okoli "Amerikanskega Slovenca" Prosijo naj za pomoč tipte izdajalce na polju trdega premoga, ki so delali tako nebeško lepo za premogarske barone. Meni se je Čudno zdelo, odko4 prišel moj naslov njim v ro-a kakor sem uvidel, se porušijo tudi imehika v Prosveti, da morejo beračiti. To je velik napredek! Člani S. N. P. J. vendar niso tako neumni, da bi se dali zapeljati. Mene, vsaj upam. ne bodo več nadlegovali, ker od
^al sem jim, ds pisem katoli-
mmmmmmmm
Delavci, podpirajmo S. N. P* J., agitirajmo za nove člane in
dolgo nihče ni oglasil is ;naše naselbine, naj se oglasim jas SIcer ml jo paro bolj okretno k* kor pa kaj drugega, pa vseeno poskusim. 0 delavskih razmerah prične vsak, tako tudi ju i» ne morem pohvaliti. Naš rov fitts-burgh Coal Co. je še zaprt od lanHkoga aprila. Ker je bile veliko zaposlenih v njem, je Roto-vo, da nas je veliko prizsoetih. Potikamo se sam in tja za kak šnlm zaslužkom, eni po malih jamah, drugi po tovarnah, , ali kjer se dobi kako delo. Da js pa zaslužek povsod pičel, je gertovo, ker večina ali sploh vse fttts burgh Coal Co. jame so zaprte ali pa obratujejo kje po lertvici iz leta 1917. Pri nas nikakcfr ne Toraj je še boljo, vsaj sitnosti ni o stavkokasl* kakor se to dogaja ili ujrod, osi roma po celi Penni Ko je pri trdem premogu štrsjk končan, bodite previdni, odkod delavci prihajajo nazaj. Tuin-tam je kateri zaposlen, kjer delajo po lestvici olzroma pogodb! Iz leta 1917. Kar je članov R. N. P. J., ae bodo že dobili.
Sedaj pa le nekoliko o dru-štvih. Da ae preveč ne morem pohvaliU, je gotovo. Vzrok so slabe ali sanič delavske raame-rs. Nazadovali pa tudi nismo veliko, ker imamo tu štiri podpor-
.	. Js , ,, .	J - -------, na društva. Se vsa ao približne z
kampanja. C* bo ljudstvo v Iowi pametno, bo Cummins enakim članstvom, kot leto na-obležal kot politični mrlič na volišču. Ampak to ne velja "J- Vidi ^ da ae ljudje dršljo
Chlahobn, Minn. — Dne 10. februarja ob enajstih zvečer je za mučno boleznijo umrla rojaki-nja Ivana Marn, rojena dne 18. decembra 1886 v vasi Laze pri Ribnioi. Pokojnica zapušča ao-
R>ga Louisa Marna in pet o-k: Louis, Janle, Mary, Ed ward in Frances, brata Karola Zabnika v Kleinu, Mont.
Fr. Klun.
le cn Cumminsa, ampak v nevarnosti so magnati sUrinov
|k» za padu In (HfVerozapadu.
večinoma doma In hodijo ali se vozijo drugam na dalo. Ravno sedaj, ko to pišem, sem dobi ob-
Bratski pozdrav! — C. W.
SMRTNA KOSA.
NA DUNAJU VOJAKOV NI!
Dunaj, središče mogočnih cesarjev in generalov, dom milita rizma, kje je tvoj ropot, tvoja alavaT bi lahko vzkliknil zvonik cerkve sv. Štefana, ko gleda po šumenji ulicah oropanih pisanega vojaštva. Kako se svet obrača! Zemlja se je tresla, ko so korakale nepretrgane vojaške čete, udarjajoč s težkimi čevlji ob tlak, zastavljajoč promet in meščanstvo, katero jih je pozdravljalo. Danes pa otroci vojakov še za igrače nimajo. VojakT so popolnoma izginili z dunajskih igriščnih trgov; topa. puške In uniforme ne dobite. Za božič so morale tvornlce le nekaj Izdelati seveda na zahtevo, ostali pa so segali po drugih igračah, ki so se pomnožile in izpopolnile kpt nadomestek za sqldate.
Železnica, ladje, vsakovrstni stroji sa dečke, za deklice peči z električno opremo, šivalni atroji, mlekarne, trgovine z resničnimi uteži in tehtnico, lonci sa moko, vrače za tehtanje, bogate izbire punčk v narodnih nošah. Iz živalstva in avtomobilstva ao izbrali nekaj iz vsake dežele. Slikoviti Dunaj je vtisnil važen pečat sa bodočnost, vreden posnemakev
Liga narodov veže le vrhov«, Dunaj je začel niija, s mladino,
J. a, La Bell* Pa. — Obrnite se na upravništvo "Proletarca", 3639 W. 26Lh St. — Pozdrav! Livingston, OL — Ni nam
znano, kje se dpbila knjigg,
jam ki šteje
■ in
HSelka
8. N. P. Jzborovalo dne 29. februarja 192« in vzelo v pretres »pismo, katerega nam Jt poslal pater Kogumir. V pismu
dober list, ki fc ni dnevnik J pa be, samo če sa odzovejo vsa društva naša jadnote. T
po kateri vprašujete. Ce dobimo Navdušenje člaaev je bilo veli
kak násibv, ga vam pošljemo.
kanako. Takoj smo predlagali, podpirali in aogbumo ter eno-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
glasno aprejeli, da se v»eh 2ß8 članov naroči na patrov «bole-
K
Lrblanska srajta. — Natakne
si najbolj močne "špagle", ki *>iEZJE2 dobiti v Chicagu, pa bo najde! v m3° "Prosveti", kško Je treba.edvisj nit! te Vrste nevarnosti, sko Bi mogel dozdsj najti takih nasvetov. Pa brez zamere, g. "LT>lan «ka srajca"! Kadar b6 gospoda, "LTilansko srajco" spet prijelo, SEiSo^Sa^ naj se pa zopet malo zlaže. sej1dir*M iMvnl ^ je laganja tsko vajen kot berač
glasov <b Kunde tu.
SENATOR CAPPER PROTI BORZUANOM.
Washlngten, D. €. — Senator Capper iz Kansasa predlogo, ki prepoveduje janom pri terminskih
stržiti z enem dnevu in borzijsnu več ko milijon bušljev žita.
je predložil eduje borzi-ih kupčijah
Letalec se vrne iz ^Afrike v
Capetown, Južna Afrika, 2?. febr. — Allan J. Cobbain, ki je
prvi preletel Afriko navzdolž, je včeraj začel leteti nazaj^v Lon don.
Amerttko-turška pogodba.
Washington, D. C. — Trgovski department je naznanil, da jo sklenjena začasna trgovinska pogodba med Združenimi drŽavami in turško republiko.
Belgija dobi novo posojilo v A-meriki.
New York. — Morganov sin dikat in Guaranty Trust kempa-nija posodita v treh tednih na-daljnih 1160,000,000 Belgiji.
Rn
Sest duhovnov aretiranih v , siji.
, Moskva, 27. febr. — Skoi Le-bedev, šest duhovnov in pet odbornikov samostana Aleksander Novaki je bilo včeraj aretiranih in pripeljanih v Leningrad na obtožbo, da ao goljufali vlado radi davka. Skof je dal oblastem napačno poročilo glede poklicev o-sobja v samostanu. Duhovne je zapisal kot korne pešce in zvonike z namenom, da jih razbremeni davka 18 rabljev na lato, katerega mora plačati vsak duhoven. Skof je je tudi obtožen, da je skrivaj prodal gotovo samostansko zlstnino, ki js po ( diktu sovjetske vlsde državna last.
OGLAS.
Trsžim svog brats Stjepana Simunovicha, rodom lz Delnica, Gorski kotar, Hrvatska. Imam mu važnih stvari saopčiti iz sta-rog kraja. Molim braču čitaoce, ako koji za njega znade, da mi javi ili neka se sam javi, ako bude Čitao oglas. Pred dvije go-dine se je nalazio u Denveru, Colo. — Ana Majnarich, Box 1180, Keewatin, Minn.
Ka koncertu so igrali Kreut-zerjevo sonato. Gosps Weiss za-šepeče svojemu soprogu:
—	Ta Kreutaer je moral biti iz van reden komponist.
—	Ne bl amir a j se/ jo zavrne »ož. — Kretitzorjeva sonaU je vendar od Tolstoja.
Zakaj gremo na isletf Jsz sato, da se odebelim, asojs žena sato, da ehujša, hčerka pa, da ostane taka kot je.
UtelM. ' Bolnik: — Gospod doktor! Vsa eem poskušal, a glava me vseeno boli. Roeite mi iskreno, kaj je s mano?
Zdravnik: — Iskrene vam lahko rečem samo to, da se zelo veselim, 4a vaša glava nI moja.
dnevnik", tudi hotela imeti, ker 80
nared|mo Id dajmo I, da debita tere sta oba
Zanimanje sa patrov Mo tako veliko, da fltoo
list je
m o s te točko, df po Trunkovem tjn" in splošno	■
da takih modrijanov je malo na svetu. Edino Slovenci smo tako srečni, da smo "izvoljen narod", kateremu je Bog dovoHl, ds damo svetu takega modrijana, rarara. luntii
Zdaj čakamo, da Kosumirjev list objavi naše glasove. To se bodo bleščale naše številke! Ala v Rimi — St. Ciairaka paprika
iz Clevelsnda.
• ♦ •
Nev parke) jček.
Rev. Trunk ima novega "psr-kelja". To so komunisti. "Le počakajte, vam bodo U komunisti zagodli", straši moj izgarani fajmošter. Stavim eno pišče. da se je Trunk, ko je to ptssl, držal tako resno kakor par mesecev prej, ko je grozil s satanom.
Say, g. Trunk, koMfco ste pa dobili za gosli t	v
s a e
JsdnuMka
Gospodine Musolin in signor Nincci (po jugoslovansko Nin-
čič) konferirata v Rimu.
♦Pokvešaw je
čvrste postave.
Cenjeni Zarkometl Pred kratkim je neki kutarski petoliznik iz Oollinwooda čvekal v kutar-skem 4istu o neki oolHlivoedski pokveki. Bahal ae je, kako stopi "pokveki" na rep. Do danes še ni storil tegs. Najbrž seae zaveda, da "pokveka" lahko stopi na repke vsem črnim zoagarjem prodno se navedo. Te Je "pokveka" tudi naredila; pritisnila je vsem petoliznikom repe k tlom tako močno, da zdaj kv tulijo bolečine po kutarski Wkl. Naj povem javnosti, kakšna je : ta "pokveka". VeUka Js pet čevljev in osen palcev, ravna kot sveča in močna tako, da U bil marsikdo lahko vesel, če bi .bil taka pokveka! Jezi jih pa zato, ker pokveka aahteva resnico. Ti, kutarski petoUsafc, pa šs piši. Drugič te napišem s psialm imenom, ker te dobro pozna — CJol-linwoodski štrigelj.
• a •
Msi bsmd |s van»
G. Trunk piše, da se|e<«s par
krat spri s patrom KasiaUrom radi taktike. Srečnega naj se šteje, da ni Kazimirov kaplan. BU bi tepen. Tutiti — cof! " f.e e
Žalostno sieve v flMspgtnu.
Ko je desetletne tajnioa katoliškega društva v. Sheboygan u jemala slovo ed Ijsbeg« tajništva, je bfla zelo žalostna, ds bolj šalostno je bilo, ker se s Jene sestra člsirice bile tako trdeerčne, da ni nobena potočila niti sne solse. Morala ss je torej earns milo zjoksti pri slovesu. V poslovilnem govoru je rekla» da izroča svoje mesto — neomade-ftevano naslednici, katera naj gs varuje v čast in ponos društva Lešnikov. H koncu es je zahvalile tudi tistim sestricam, ki oo
I. k--- .	- «----*---»1. .
jo taao po satoviago oopswriw, še posebej se ^ zahval Ha on!, ki je rekla, da Je sramota za katoliško društvo, da Ima tako tajnico. Med članicami Je zaBumelo In predsednica Je a kladivom odsekala rep žalostnemu govore, ki ae Je glasil, kakor da bi kdo lešnike sipa!. Tafc* s» Je žaloetfl« končala žalostna tajniška fcari-Jera ponosne tajntee društva Letnikov v Sheboyganu, Wis. —
flLüwtt
Vwfl ii Jsgsslsvijs
OBRA
BIMBA
ONCU.
Argumenti se v prié obtožencu
lirocktoa. Mano. — Anton Bimba, urednik delavskega lista, proti kateremu se vrši na okrož nem sodišču obravnava zaradi blasfemije, ni nastopil kot priča in senikai osebno obtožnico. Njegove prlfa ao izpovedale, da verjamejo v višje bitje, toda odločno »o trdile, da Bimba ni nikdar »pregovoril besed, ki mu jih očitajo.
Priée flo izpovedale, da je Bimba rekel, da duhovni, ki podpirajo klerikalno vlado v njegovi rojstni deželi Utviji, ne morejo verjeti v Boga, o katerem pridigale, ker drugnče bi ne sodelovali pri mučenju političnih jetnikov.
Vsaka priča je pričala, da on ni žalil božanstva. Dasiravno so priče atrinjale glede marsikaterih njegovih beeedi, ampak vsaka je po svoje tolmačila njegove besede.
Dokaaovanje je bilo «sključeno v petek popoldne, nakar so sledili aqgameati v soboto dopoldne. Sodnik t>o najbrž izrekel svojo sodbo Šele danes zjutraj.
Priče in Bimbata so dalje izpovedale, da obtoženec ni dejal nikdar, da bo rdeča caetava plapolala nad kapitalom v Wash-ingtonu, ravno tako so priče zanikale, da je kdaj dejal, da svojo dušo nosi na podplatih. Nobena priča se ni apoitainjala, da je govoril o Jezusu Kriatu.
.j
VLAK V
VIHARJU RAZ TIR.
SKOČIL
Weetfield, N. Y. — V silnem sneženem viharju je potniški vlak štev. 3 na Nlckel plate železnici ae obdregnil ob zadnji voz tovornega vlaka. Lokomotiva in yoz za prtljago pri potnir škem vlaku sta skočila raz tirr Strojevodja in kurjač sta bila teško ranjena, ko eta skočila z lokomotive.	. <r
CHAMORRO VI A6INTIIV ' WASHINGTONU.
r. Washington, D. C. — Chamor-rovi agentje so se pogovarjali z načelnikom departmenta biroja sa latinsko-ameriške zadeve. Ta biro j je del državnega departmenta. Intervju s državnim de-partmentom je bil odklonjen. Informirani ao bili, da Združepe države ne bodo priznale Chamorra in podpirale nobenih njegovih finančnih potez v New Yorku. Chamorro je še vedno diktator NikaragvaŠke republike.
PREVIDNOST JB MATI MOD-R06TL
Great FeN^Ment. —- V nekem tukajšnjem delsvakem taborišču, v katerem so nastanjeni delavci, ki grnde ceste, so videli velikega medveda prilomaatiti v taborišče. Medved je snedel z veliko slastjo nekaj dinamita in nato je ifcftnH zopet v šumi, kakor da ae ničesar zgodilo. Nobeden delavcev se ni upal streljati nanj, ko je videl, kaj je medved požrl.
BEBCA SO OBESILI V DELA-WARU.
Del. — Henry Butler je bil obsojen na vešala zaradi napade na desetletno deklico Eleanor Stelnmetz. Obesili so ga v tukajšnji dkrajnl ječi.
— tihotapec. — Praga, ». febr. "Ceske slovo" javlja, da sta bila dva višja uradnika odpuščena iz državne službe, ker sta sodelovala Pri poizkušenem u tihotapljenju 900,000 čeških kron v Avstrijo, ki eo bile last olomuškega kne-zoškofa Brescena. ki je hotel a tem denarjem kupiti neko posestvo v Avstriji.
i jeni dinarski tl-__— V ftibeniku je WJ aretiran mož. ki ee je nedavno vrnil iz Amerike. Policija mu je zaplenila sveženj ponarejenih bankovcev po 1000 dinarjev. Falzi-fiknU se slabo Indelanl in ae JOi kot faizifikat apoena na prvi pogled.
i»
AgHirajte
1

,	_____V kleri-
kalni stranki so se zopet vneli hudi notranji razdori in boji. Le spretnosti v prikrivanju notranjih slabosti, ki je tipična za vsako cerkveno in klerikalno gibanje, je pripisovati, da ostajajo ta nesoglasja nepoznana širši javnosti. Dokler so bile na dnevnem redu volitve v Delavsko zbornico, so notranji spori v klerikalni stranki za silo mirovali, sedaj ko so volitve pri kraju, se pa nafii klerikalci zopet hudo tepejo med seboj. Takozvana leva grupa, ki hoče pridobiti za kle-rikalizem tudi industrijsko delavstvo, je pri teh volitvah pošteno pogorela. Kapitalistično reakcijonarna, versko fantastična skupina preganja sedaj klerikalne "soeijalkomuniste" še hujše kot prej, češ, da je s svojo taktiko eervirela stranki hud poraz ravno v najkritičnejšem političnem trenutku. Boje ae pač za Koroščev ljubljanski mandat, zavedajo se, da so te volitve močno oslabele klerikalne šanse tudi v slučaju bližnjih občinskih volitev v Ljubljani. Zaigrali so pač mladi, jeze se stari, polomija je že tukaj. Kako daleč že segajo ta notranja nasprotja priča dejstvo, da so celo klerikalne gospodarske organizacije že začele bojkotirati tiste klerikalne ča-sopise in ustanove, ki služijo ta-kozvanhn Oosarjevcem. Glasilo Jugoslovanske strokovne zveze "Pravica" objavlja to svojim pristašem kar javno v svoji zadnji številki. Tu imate sedaj! Tudi naš klerikalizem se bo zlomil. Zapisano je. In to je tudi dobršna zasjuga našega delavstva, ki je pri teh volitvah prekrižal tudi po tej strani kapitalistično reakcionarne naklepe naših strank. <	...
Materinska nepazljivost. Marija Veršičeva iz Mavčič se fe morala zagovarjati vsled svojo nepazljivosti, ki je zahtevala smrtno žrtev njenega otroka. 0-trok je namreč odšel proti Savi in zabredel v vodo, kjer je utonil.
Lokomotive je prodajal neki nadebudni '"trgovec", v nakup jih je nekomu ponudil kar pet in zato prejel tudi denar, s katerim je seveda pobegnil. Orožniki so ga kmalu izsledili in zaprli.
Veeten župan je bil upravitelj občine Nikšič v Črni gori. Tam ne poznajo gerentov, zato je pa več odpovedi na županski prestol. Ko se je umaknil s svojega Županskega stola, so opazili, da manjka v blagajni 230,000 Din.
Velika korupcljaka afera pri železnici v Zagrebu. — Zagreb, 0. februarja. V političnih in gospodarskih krogih se že več dni govori o tem, da so bile v območju zagrebške železniške direkcije odkrite malverzacije, ki gredo v visoke milijone. Gre predvsem ga dobavo premoga. Nekaterim manjšim rudnikom, katerih premog za prometne svrhe ni primeren, je a posredništvom neke znane zagrebške veletrgovine z gorivom uspelo, da so že mnogo mesecev dobavljale železniški direkciji velike množine premoga. V to svrho so dajali ti rudniki visoke provizije od 200 do 300 Din od vagona. Da si pokrijejo U strošek, so dobavljale povsem manj vredni premog, ki je bil v velikem delu pomešan s blatom di kamenjem. Zetrjuje se. da je bilo povprečno v enem vagonu do 20 odstotkov in še veš neporabnega materijala. Ze na ta način je država oškodovana za približno 20 milijonov Din ftkoda je pa v resnici Še mnogo večje, ker so lokomotive, kurjene s tem premogom, znatno poškodovane in je ravno vsled tega vozni park zagrebške direkcije v jako slabem stanju.
Minister saobračaja je poslsl v Zagreb posebno komisijo, ki Je pod nadzorstvom namestnika generalnega ravnatelja Inž. Frani ča vršila obeežno preiskavo. Za trjuje oe, da so rezultati te pre laka ve naravnost porazni. Kompromitirani!) Je več višjih urad nikov. Komisija se je vrnila i Beograd ter bo predložila svoje poročilo ministru. Pričakovati je v najkrajšem času eenzacijonal-nih ukrepov min. saobračaja. od-nosna tudi sodnljskfh oblasti.
Afera bo prišla menda tudi v parlamentu v Javno razpravo.
Gradnja električne centrale pri Klikom. Kakor znano, je zagrebška mestne občina zaproeila
ia koncesijo za gradnjo velike
električne centrale pri Krškem, ki naj bi preskrbovala Zagreb s potrebnim električnim tokom. Gradbeni stroški projektirane centrale so proračunjenl na približno dyesto milijonov dinarjev. V svrho pokritja gradbenih stroškov se bo najelo posojilo. Tozadevni odbor zagrebškega mestnega zastopstva je razpravljal o ponudbi švicarskega društva "Motor Columbus", ki je pripravljeno sodelovati pri gradnji električne centrale tako v tehničnem kakor v finančnem ozi-ru. Glasom načrta naj bi se o-snovala delniška druži» *a gradnjo centrale pri Krškem. Delniška glavnica naj bi znašala 200 milijonov dinarjev. Družba bo določila cene po najnižjih merah, pri tem pa upoštevala, da se delniška glavnica obrestuje po 10 odstotkov. "Motor ColumbušP Izdela načrte, vodi gradnjo in postane podjetnik. Odbor je sprejel ponudbo švicarskega društva pod pogojem, da veše zagrebško občino Šest mesecev. Predpogodba je bila podpisana. Izgradnja centrale pri Krškem je s to ponudbo zajamčena.
Dekliške mehe so včasih usodne. Lepo mlado dekle is ZavrŠja se je igralo z ljubeznijo in hkra-tu ljubilo tri fante iz različnih vasi. Ker je bilo dekle precej romantično navdahnjeno, je skovalo precej srednjeveški načrt Vsakemu posameznemu, ne da bi drug za drugega vedel, je naročila, da naj privede tovariše in da jo naj ponoči odpelje. Prišla je prva bojna vrsta, druga, tretja, in čudno so se spogledale. Tedaj se je oglasil oče dekleta, zapretil in tedaj so se vrste sporazumele — začel je boj In divje streljanje. Končno je obležal e-den mrtev.
Svojevrstni roparski napad
na dolenjski vlak. Ta napad je edini te vrste, kar jih sploh more zaznamovati zgodovina naše krimipalistike. Zgodilo so se že
tatvine v vlakih, tudi ropi že, tako drznega ropa pa Še ne. No Dolenjski progi v smeri Kočevje-Grosuplje, nekako 4 minute od postaje Predole se je naenkrat pojavil v ambulantnem vozu maskiren moški, nastavil revolver na prsi službujočega poštnega uradnika in v zveneči hrvaščini velel: "Novac!" Uradnik seveda ni ugodil tako,kruti prošnji, nakar ga je ropar podrl na tla, ga svezal, sam prebrskal vreče z denarjem, pobasal Štiri in se u-mikal proti izhodu, preteč z revolverjem uradniku Ktnanu, ter skočil z vlaka. Kalan se je potom težko splazil do noža, prerc-zal Vezi in ustavil vlak. Takoj so preiskali okolico. Toda roparja niso mogli zaslediti. V Grosupljem je bila takoj obveščena o-rožniška postaja. Ropar jo od-neeel v vrečah 258,410 Din. Kako je prišel v ambulantni voz, je še zagonetka.
Radiču slaba prede, prenehati je moral s svojim dnevnikom "Narodni Glas," ki je izhajal komaj štiri mesece.
Trgovina s dekleti precej bujno cvete v Jugoslaviji. Je to iz-rodek kapitalističnega stremljenja, ki ne izbira sredstev, ki se ne straši kritiko in ki v bistvu zametava vsako etično neeklad-je, samo, da zadosti svojemu pohlepu. In če so vsi drugi viri izčrpani in pošteno delo ne nudi dosti uživanja in "ne zadošča brezmejnemu pohlepu, loti se liajogabnejšega iz barbarske dobe Človeških zablod izvirajočega posla — trgovaitj a s človeškim materijalom. Najljubše so takim trgovoem mlada dekleta, ki v
svojih naravnih lepotah iiOfau-kavnostih obetajo največ «biči ka. Importirajo jih za drag denar v javne hiše, in če so sami
lastniki javnih hiš, potem jih seveda izžemajo na vse načine. Policija in oblasti sploh strogo pazijo lia sliČue pojave, toda rafi-niranost •'trgovcev" je le prevelika, da bi mogla oblast trgovanje popolnoma udušiti. ' Pred dnevi so v Sarajevu zaprli neko lastnico javne hišo in izvodnico, ki je štiri mladenke na zagoneten uačin odvedla v drugo javno hišo. Mladenko je policija osvobodila: dve, ki sta spolno žo o-boleli, so morali izročiti v bol» nišnico,	.
IZ HUMORJA
Potopila ae je v bližini Rovi-nju jugoslovanska ladja "Bog z nami", ki je vozila drva is Krka v Benetke. Bil je hud vihar in ladja si je hotela poiskati zavetja v rovinjskem pristanišču pa je zadela na skalovje. Lastnik ladje in njegova dva pomočnika so ae vrgli .v morje in priplavali na breg. Prodno se je pripravila pomoč se je ladja "Bog s nami" potopila.
Predrznih tatvin ni ne kOnca ne kraja. V Gradišču nad Prva-čino «so tatovi okradli najprvo župnišče potem pa so sopet prišli v eni noči tatvine v desetih hišah. Pri poaeetniku Zornu so jlh pregnali. Trgovec Rafael Kctoše-van ima škodo okoli ftOOO^ir. Orožniki iščejo tatove.
Vso ee BNflS fofašlatlti. — Bolniška blagajna v Gorici tk jo dolgo časa upirala pritisku fašistov, ali delavci so se moral} sili udati, prišel je komisar in sedaj je zavod fašistovskl, kar se Je z zadovoljstvom ugotovilo na gad-nji seji faiistovske organisaelje.
Izšel je poziv na inženjerje, doktorje trgovskih ved in druge, da naj se pridružijo fašistovskemu sindikatu. Vsaka organizacija mora nositi fašistovskl znak.
Romanje otrok na pokopališče
v Redipulji. — Na dan 24. maja
se namerava organizirati ogromno romanje otrok iz Julijske Krajine na veliko vojaško pokopal išče. v Redipulji pod Krasom, predlagatelj v reviji "Primavera Giuliana" pravi, da se bo v srcih otrok na pokopališču dvigala kvišku ljubezen do domovine. Na pokopališču počiva nad 20,000 italijanskih vojakov, ki so padli v bojih na Kraau. Redipuglia Je is slovenskega krajevnega imena "Sredi polja".
lip Italijanski učitelj. — Pri zaprtih durih ee je vršila v Gorici porotna razprava proti učitelju v Spodnji Idriji Salvator Liotta, ki se je sposabljsl nad svojimi učenkami. Stvar se je ~ hotela potlačiti» pa je bila vendar tako očitna, da je moral Liotta pred sodišče. Tolašili so ga, da ne bo nič hudega. Dva dni je trajala rasprava. Državni pravdnik Tasso Je zahteval ostro obsodbo, odvetnika Vinci in Zen-naro pa sta porotnikom dopovedovala, da je Uotta duševno o-mejen Človek in da «e ni ssvedal svojih dejanj. Porotnikom so do-padla Izvajanja In trditve odvetnikov, na kar je bil Uotta o-proščen obtožbe. Tak Človek pride za ljudskošolskega učitelja med Slovenoel
Roparskega umora je bil obtožen 43-letni Franc Trkman. Na oestl ii Cois v Dol. Otllco so nalll meseca julija 1924. njego- -vo Žrtev Alojzija Tratnika. Trk-mana so drugi dan aretirali in našli pri nJem Tratnikov denar. Pred poroto v Gorici Je bU Trkman obsojen na 18 let zapora.
. .ti.


H
*

STALNA KOT SO ZVEZDE
Je njihova neprestana kakovost, njihov neizpremenjen dober okus — vsledtega vedno več kadilcev kadi CheiterUeld
[r.k
Chesterfield
êlovêê Jé treba Matluilii
cnarrsaeiaujs hokui jb
a m veas tos* **«> «oar aw
FRANK OGLAR,
—	Treba J« topiti zdravilno pijačo, dragi moj. Da, gotovo, to ni kaj prijetna reč, ampak ti moral biti razumen. Takle velik deček! Pomisli vendar: pet leti Saj si te skoro cel moža-kar,,; Ce boi priden in bo« jemal zdravila, ki ti jih ja sapiaal zdravnik, bo« čez nekaj dni te lahko vstal in ss igral s konjičkom, s puiko in oklepom in z vsemi lepimi igračkami, ki te adaj čakajo v omari .;. Zadovoljne bodo, da te spet najdejo. Ve«, odkar si bolan, se zelo dol-gočaeijo brez tebe. Včasih jih grem gledat, pa ee kar žalostno drle, ker jih ti več ne dreea«. — Kadar bo« vetal, bodo «e druge nove zre ven, igračke, ki Jih «e ne pozna«. Ej, zdaj se pa smeje«, kai? Bi rad vedel, katere? Ce lepijo« zdrevilo, ti pa povem . . . No, zamiži in široko odpri kljun-ček! Tako je! Oh, kako ee pači«! Dobro je, vidi«! Kaj ne, da ni tako težko,.,
' Kakšne igračke? — Ah da! No ugani! Ne more«? Tl pa jas povem, ker si bil priden. Ali se opominja« tiste lepe eablje z ročaje» is bisernice, ki je bila v izložbi pri trgovcu v ulici Oiof-fredo in si se tolikrat ustavil pred njo, ko si «si na sprehod? Prosil sam, naj jo tiranijo zate .. . Seveda, zdaj bo« kmalu puetll posteljo. To bo« zadovoljen, al! ne? Samo preveč ne 60« smel tekati in se truditi. Od začetka se tl bo zdelo, da ima« kolena is bombaža, aH ni to smešno, kaj? Pomisli, nekateri ljudje se morajo, kadar po dolgi bolezni spat vstanejo, oprijemsti pohištva, da lahko hodijo ... ampak ti seveda ne tako, ti si pravi fantodfere!...
—	Zdaj pa lepo zapri očke —
pozno je le, veš, četrt na daeet — in spi kar venomer do jutri zjutraj. Ko se prebudil» boš i-mol rožnat obrazek in . . . kaj dobrega ti bom prinaaal. Hitro zaapančkaj, ljubček! Pa nikar ee ne razkrij. Ce boš kaj nabil, kar pokliči Maričko, v sobi zraven je in vrata oetanejo odprta. Zbogom, Jakec, lahko noč ,. A
. . . Zdaj gleda sina v železni pootelJi, to drobno, nežno petletno teléece, ki se pod odejo zdi zelo veliko. Opesujoč shujian obrazek in neizmerne, od komaj premagane vročine še malo bleeteče se oči, se spominja dolgih noči, ki jih je prečul ob bolnikovem ležišču, poslušsl njegovo dihanje, oprezal za najmahjšimi refleksi in neprestano strašil borbo, ki jo je deček bojeval s zvitim in trdovratnim sovražnikom, možgansko mrzlico.
Od dneve, ko mu je adravnik dajal: "Rešen je", se mu Uvlje-nje zdi spet lepo in silno pošelje-nje gs je prijelo, da bi se razvedril, ubežal bolestni odrevenelosti, v katero se je bil sapredel. Zabavati se hoče. Beseda "zabava" mu slastno poje v uho. Ali pa tudi nismo v polnem karnevalu? V norčavem, od vesel js pijanem meetu se pustna prireditev vrsti za priteditvljo, reduta za reduto. Nocoj je v Kazini velika maškerada. Vsi njegovi prijatelji bodo tam; kako lahko jih bo vodil zs nos, ko na vedo, da
Sama misel, da bo našel spet luč in razgib, da se bo pomešal med trošč, poslušal smeh fensk ia-divje harmonije jasz-bands, ga js veselo prevzela. Vse to, kar se mu je pred sinovo boleznijo zdelo nevažno, indiferentno, se mu js kazalo zdaj oaaljšano s čudovitimi barvami.
Deset: v svoji sobi ja. Na postelji ss šopiri njegov kostum: Mefisto. 0Hitro se obleče vanj,
r
nato se 4doni nad prične barvati obraa ^Csa nekaj trenutkov se aar-na V obrazu, ki je vea pokrite tanke plastjo temnordeče šminke, so samo ustnice rjavo, skoraj črno namazane, da prevezo za glavo in rožlčke si natakne, poskusi masko in odide z opreznim korakom, da bi ne zbudil sinčka.
—	Ali še spi? polglasno vpraša Maričko, staro Jakčevo dojiljo.
—	Mislim, da že, odgovori 0-na, niČ več se ne premika . . .
Vstopi v sinovo sobo, ki jo diskretno razsvetljuje zastrta luč na kaminu, posluša nekaj sekund ln ae po prstih približa postelji.
Otrok dremlje zelo mirno. Da bi mu bolje videl v obraz, čigar nežne poteze skriva senca v sobi, aa oče pozorno nagne nadenj.
Toda skrivnostni magnetizem preveč nepremičnega porieda hipoma deluje ne Jakca. Se v pol-epanju otrok najprej globoko zavzdihne. Nato počaai, trudo-ma dva ali trikrat zgane trepalnice, razkrije težke veka. In v poltemi opazi nad seboj vsnemir-ljiv, rdeče našminkan obraz, črno ogtavnJco in nad njo dva kotička. Zdajci se nenadoma vepne, krčevito iztegne trepetajoče roke predse in Iz stisnjenega grla, ki ne pusti iz sebe več nobenega glasu, mu vro nemi vzdihi. Končno s hripevim, čudnim glaeotn blazno, preseksno zakriči:
"Papa, papa! Na pomoči"
"Jakec, poslušaj, Jakec ..."
In ne da bi razumel vzrok dečkovega strahu, se oče, da bi pomiril otroka, še bolj sklanja nadenj in ga hoče celo vzeti k aebi v naročja. Tpda fantove oči se razpro še bolj. Z vsemi svojimi otrplimi mišicami se poskuša zariti v blazino, da bi ubežal hudiču, ki ga hoče odnesti, odpre u-

• > ■ "

Dvanajst Igl v samostana
frsnUBrss la profesor v
blfil
^ Prevsl A. K«
(Dalje.)
Posvetni duhovniki prisrčno odbijajo ponudbe samostanske duhov&ine — ki sile že zagotovila najboljše fare v škofiji — nikakor pa se na odrečejo skupnemu obedu z menihi ob prasnlških dneh. Spominjam se, kako sem pri nekem kosilu v ssmostanu frančiškanov, naših konkurentov, slišsl duhovnika, kako se je skopal aed menihe v splošnem, naše fratre pa še pesebno, ln sicer na tak način, da bi ga gotovo l veseljem poslušsl vsak protestant. 2ive pa navadno v selo prijsteljskih odnošajih z nunami. Dobivajo jim učenke in samostanske začetnice, v zahvalo zato pa so čestokrat povabljeni v samostan. da opravijo posebne službe božje, poleg tega pa prisostvujejo obedom, zsbsvam, razdelitvam nagrad in sličnemu, kar seveda vsem dele enako čast, duhovnikom in nunam.
Okoliščine, v katerih duhovščina šivi po raspih župnijah, eo kajpada zelo različna. V splošnem niso bogati. Poznal sem duhovnika, ki je svoje življenjske stroške znižal na devet šilingov na teden. Tudi mislim, da Jih je malo. ki bi imeli več kakor po 160 funtov Šterlingov na leto. Vsekakor pa se toležijo s upanjem na boljše dni. Državna garaacija sa njih šole pomeni gmotni lsboljšek in povečanje njih posebnega dohodka. Oni smatrajo to za pomoč njih župnijam, toda dejstvo je, de kar jim prinese bera sa šole je vedno bilo in je brezpomembno.
Kardinal običajno pomaga n*jubožnejšim mleljonom, v katerih Je malo katoličanov. Pomagal je vsaj kard. Manning, dočlm je njegov naalednik Vaughsn ukinil skoro vse prispevke. Bolj so se beli, da Jim kardinal vzame denar kakor čeaarkoll, zato so tudi svojs štati-etične poročila zelo potvorili. Kardinal Manning se je pa malo brigal za dohodke in izdatke svoje duhovščine, sli kakorhitro je dospel Vaug-han. so prejeli detajlirane tiskovine, v katerih morajo navesti vse dohodke in isdatke do zadnjega ficks. Zel. da je kardinal dal izdelati enake tiskovine zs posvetno kakor samostansko duhovščino. Slednja namreč kardinalu ni odgovorna. kolikor se tiče samostanetva, temveč samo kolikor je upravljala župnijske posle. Sklicali so rsditega sestanek in na njem proteetirali s zaključkom. da je trobe tiskati novo Uskovino, katera bi ločila pri njih župnijsko in samoatan-sko imovino. Tu ni treba pojasnjevati, de so bili samostanski odgovori kardinalu Jako previdni, a dominikanci so vrnili tiskovine, ne da bi nanje kaj napinali.
V splošnem Ishko rečemo, da med posvetno duhovščino in njenim nedškofom vleda nekake dobrosrčna tolerence. (NI tako pri zadnjem nadškofu.) Nsdškof nI bil populsren na severu niti ne jugu. Nsdškof je prijszen In zgovoren in vedno pusti za seboj dober vtis. NI tako neupogljiv kskor njegov prednik — dej-stvo ja de drugi z lahkoto vplivajo nanj — je prelet nedvoumne odkritosrčnosti. Imel pe Je nesrečo, ko si je obul čevlje villlttga moča in delal je nemodro. ko si Je prizedevel. de sledi stopinjam svojca prednika, mesto da bi svojo pažnjo posvetil le upravi svoje nadškof i je. Neprestana aktivno»!, ksr je »topil v škofijo, ka-
tera ga je tudi tako hitro postarala, je Imela jako malo ali sploh nič vidnih uspehov, gotovo z njo tudi ni utrdil odnošajev z duhovščino. Njegov prednik je ostal dan na dan v svoji sobi, svet je prišel k njemu in iskal njegovega vpliva.
Nadškofovo letanje na aristokratičnih kri-lih mu onemogoča, da ne more nuditi tot&č finančne pomoči posvetni duhovščini, kot jb je njen prednik. Njegova prva skrb je bila, Astare-dl finance ter si izboljša položaj s skrčenjem stroškov za pomoč faram in z zapovedjo za nova prispevke škofiji. Popolno pravico je imel tako storiti, toda ko je pozneje izjavil, d*ne more zagotoviti si dohodkov kot jih je imel njegov prednik, je njegova duhovščina čutila jako malo simpatij« do njega. Pa tudi nepolitičen Ja bil nadškof, a vzlic temu je dosegel precej sprememb pri razdelitvi svoje duhovščine, kar je kardinal Manning zanemarjal.
, O izobrazbi, posvetne duhovačine lahko rečemo ravno to, kar o izobrazbi menihov, aaj se tudi opazovanja v zadnjem poglavju tičejo duhovščine v splošnem. IQjuiČni in matematični poduk po šolah za posvetno duhovščino, je sa spoenanje boljši kakor za regularce, s drugače je ves učni načrt akoraj isti. Njih filozofičao in teologične študije po semeniščih so ravno tako neredne in površne. Nikeklh uvodov nimajo v učenju o preteklih etoletjih za trinajstim stoletjem in tudi na za Študiranje mieli današnjega dne. Citajo jako malo in vedo skoraj nič o današnjih kontroverzah. To tako slsbo vpliva na šupljane, da tudi med njimi ni nagnjenja do študij.
Pred kakimi petimi leti je kardinal spoznal, de njegova duhovščina ni apoeobna za današnjo dobo in neeposobna sa moderne misli. Radi tega je ustanovil nekak isobraževalni ko-mitej, da razpravlja o modemih vprašanjih in poroča večini. Ducat bolje Informiranih london-skih duhovnikov je sestavile komitej, ki ae je o prilikah sestajal in slasti raspravljsl o eedal-nlh ter bibličnih vprašanjih. Spominjam ae, da ae dobili celo preeojšnjo količino socialistične literature sa tiste, ki so se zanimali sa obe strani. Kq so člani tega novega "Aeropaga" prišli do par zaključkov, so namenili manj ukažaijnim in delomržnim tovarišem Isdati serijo knjišic. katere pa še danes niso Izšle. Najbrž da tisti, ki so nameravali spisati knjižice*ter povedsti svo» je Ideje, se tega niso upali storiti. Neki jceuit-skl pisatelj je letočaano začel isdajsti serijo pojasnjevalnih In jako dogmatičnlh člankov o kritičnem vprašanju glede relikvij, kar so mu PO nemudoma razparali na koacs drugi katoliški pieatclji. Jezuiti so^udi natiskali serijo knjig o školaetični filoaSiji v angleščini. Dijak najde v njih tudi malo jasnosti o moderni znanosti in iilosoflji, kar je redko najti v šolski metafiziki. 2al pa so tudi dotične knjige malo boljše pri glavnih spornih vprašanjih kakor je prevod zevrženlh letinskih žepnih knjig. Le pregosto se poslužujejo obrabljenih izhodov/ ki nimajo nikake vrednosti več. Najbolj vsžnl spisi se bili oči vidno isročeni najmanj važnim možem, dočim Je veliko resne kritik« radi ma-lenkostnih .vprašanj. Tese kakor ne primer du-ševnost duše ali ekeistence in nedoločnoet Boga eo salo slabo podprte s starimi in izrabljenimi ergumenti.
(Dalj« pribodsj*)
da bi še Weal, in raz ce ee mu viujf ta*» )m H Zdaj aa v sobt ob dečku. U Masni v novem napadu hudobne
greznice, neko veliko, groteekno našemljeno telo stresa od krče-vitega ihtenja ...	/
(P. fc-n.1
Frank Eriah: ^ -
Zakij Mmrtmkš mt
Moja mati je bila doma iz Žgoš pri Begunjah. Bila je revnega stanu in je služila pri žup-nišču v Begunjah. Na leto so ji plačali osem florintov.
Mežnar begunjske župnije je b0 Jakob Resman, «po domače Starulčev, sin najbogatejše begunjske hiše. Pri Starulčevih eo namreč imeli veliko goetilno, šta-cuno in klobučarno kakor tudi Ujpo posestvo.
Ko je moja mati služila v žup-nišču, se je v njo zaljubil pobožni mežnar Jakob Resman. Produkt te ljubezni sem bil jaz, ki so me krstili za Franca, a priimek pa sem dobil po materi.
Kakorhitro eo izvedeli, da je dekla v župnišču v materinskem stanu, je začela proti nji najhujša gonja. Povedala mi je, kak pekel so bili zanjo oni dnevi, kako so jo zaaramovali, ko so izvedeli, da je spridena. Bogati o-če Jakob Resman si je znal pomagati. Plačal je nekemu fantu 50 florintov, da je prevzel njegov greh. Temu kupljenemu očetu je bilo ime Simon. Ampak fant je hotel biti le toliko časa kriv mene, dokler ga ljudstvo nI pritisnilo, da bo skrbel za mene. Ko je Simon uvidel, da se za petdeset florintov ne splača trpeti ln biti moj oče, ee je prijazno odpovedal, da ni moj oče, temveč da ga je zato le Jakob Resman plačal a petdeset florintiTnaj so tako izdaja. Stvar je bila torej razkrita: Elizabeto Eriah je spridil Jakob Reeman. Ko je oče Izvedel, da so ljudje izvedeli, je smatral za najbolj junafko, ako se umakne. Odšel je v Sarajevo, kjer je našel še lepše delo kakor ga je imel v Begunjah. Tam je dobil službo pri žlahtniku in pri duhovnih, ne vem pa gotovo ali pri škofiji ali kje.
Nad mojo materjo so se skopale naštete nadloge. Trpela je kot nezakonska mati, reva, ki jo je zapustil zapeljivec; greh, tako selo podpihovan in shujskan Is ŠupniŠča je bil prokletstvo nsd njo; vsa fara jo je zaaramovala r Sestri mojega očeta, moji teli, sta bili cerkveni pevki in ob-rekljivki. Od teh dveh žensk, kakor od cele družine in žlahte očetove, je morala moja mati prestati največ. Bilo je tako hudo Življenje zanjo, da revica ni imela več obetanka v fari. V službo je nieo eprejeli več, njeni starši so bili sami siromaki in nikake pomoči ji.niso mogli dati, starši mojega očeta pa je niso hoteli poznati. Zaničevana od vseh je iskala moja mati celo samomore, še neizkušena je bila, pa so jo le prokleli iz župnišča, iz družine in od žlahte očetova Zapustiti js morala Begunje in iti po svetu kot beračica, mlada in lepa, ampak spridena po katoliških nazorih. Peš in brez krajcarja je šla moja mati v Ljubljano alužlt Dobila je službo in služila do poroda. Pred porodom pa se je zatekla v ljubljansko bolnišnico, v kateri sem po veli« kem materinem trpljenju zagledal luč aveta.
Mati ni vedela kaj bi z mano. Skušala je še enkrat Iti z menoj nazaj v Begunje, pa spet je bila obsuta s peklenskim obrekovanjem. Vlačuga! eo vpili za njo. Z vseh strani je donela na njeno uho ta psovka Zaaramo-vane ni nihče maral pod streha Bila je velika grešnica v očeh pobožnih veščanov, dočim očetu ni nihče rekel žal beeede, aaj bil J4 bogatega stanu in cerkveni služabnik. Ko je mati uvidela, da v rodnem kraju sanjo ni več obstanka, se je odločile iti v svet, mene pa pustiti na milost dobrosrčnim ljudem. Teko se je zgo-dOo. Mati me je postila pri svojih sorodnikih; sprejela me je neka revna tete, a mati je šla po svetu za kruhom. « »Kot dete so me redili is rok v roke. Teta me ni mogla preživeti sama sato so me nekaj čeli oskrbovale te, potem druge «Slosrdne duše. Mati je pome-is selo malo, ker v tisti dobi tudi ni mogla zaslužiti Tako sem bil v nadlego, dokler me ni neki Anton Vene s Trste pri
Red Imel
let, ko
I_1	1 .. . M- »I	--i-
čel spoansrvan trpljenje.
Spominjam ee Antona Veneta, ki je bil velik človek, rdeč v obraz. BU je tudi velik pijanec. Ko je bil oa pijan» sva bila z njegovo ženo oba pretepena da sva bila črna Zana je bile lepa, visoke postava pridna in plemenita Žena. Neštetokrat me je ekrila v skrinjo ali v kako luknjo, ko je pričakovalapijanega moža, da bi me ne tepeL Revica sama pa je bila vsakokrat tepena tako neusmiljeno, kakor le more žensko pretepati groba in močna surovina Oba pa sta bila pobožna, katoličana, pridno eta hodila v cerkev kpt vsi drugi prebivalci.
Pri hiši je bilo stanovitno pomanjkanje. Večinoma sem bil sam doma kajti žena je šla delat in on tudi. Tako sem bil sam zaprt v hiši brez jedi in vodo večinoma po cele dneve. Ko sem malo odrastel, da sem hodil in govoril, sem včasih eprosil kaj kruha od sosedov. Hudo je bilo trpljenje, dokler se me niso vse-
Cspridenega usmilili sosedje, precej velik še nisem mogel govoriti, jezav sem bil tako močno, da ja bilo težko beeedo iz mane spraviti. Od rednikov pa so me dobili na ta način, da so sosedje pritožili in je prišel župan pogledat mene in preiskat.
ju, sato me je vzel od iam proč ter me peljal tja, kamor | spadal — v Begunje. Bil je moder mož, zato mi je v Begunjah preskrbel dobre ljudi, da SOH zame zavzeli.	*
(Dalje prihodnjič.)
PONOVNO .NAZNANJAM rojakom v Johast&wnu, Pa. in 0-kolici, da je sedanji inoj naslov 526 Woodlawn Ave. To naznanjam, ker sem čul, da se precej rojakov in mojih odjemalcev pri. tožuje, da me ne morejo najti. Vzemite Maxhom karo do Ohio St, potem vzemite transfer zs Lorain Bus in doplačajte še tri cente, ter še pel j i te do Wood-lawn Ave., tam ko izetopite se obrnite ne desno in videli bodete napis na hiši. Sedaj imam v zs-logi sveže spomladanske vzorce, ee priporočam: Anton Fort una, krojač, 615 Woodlawn Ave., Johnstown, Pa	(Adv.)
DA SKUHAŠ DOBRO PI. VO, Pâl PO NAfiE PRODUKTE. ^ »
NAROČITE SI KNJIGO
"AmHSH SbvMfef
Veselite ee, da je mogoče vaš kašelj ali prehlad hitro olajšati. Kadar ste prehlajeni, tedaj zamorete dobiti takojšnjo odpomoč, če poskusite Severov* Zanesljiva družinska zdravila.	<
SEVERA'S COUGH BALSAM
J* Mata« mmlmw mUm»**« ■Srtrfla. ki wta«Us feaMJ paramo, ublaftuja vn «W m mm Ur paapaiaja
■avftltju id r» v j ],
aa'Sfl
manar Jo m
Severn's Cold and Grip Tableta
čt tU pnblajnd ali imau »lanjbol. U Prihaja od pre-hlajopja. pom mt »J te naravi • e^rrrorSal TahMJ sopar IWMjl JS -«riso, u priM-m m vftfrvu tar hitro p*, msajo mUritl prahlSJanJ«. OM« M oaotov.
Seven's • Antieepeol
Zrn «IrarUanJa «S vrata Hi hrlMWMtt t
Upiranja «u ja^iaak bU-

W.
I«.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO ONI SPARAJOtA BELA
Tlaka vabila aa veselice in shode, tizfctfce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drugih.
VORSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S. N. P. J. M TISKOVINE NAROČA V SVOJI
ti E
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naelov: a N. P. J. Printerjr, 2657-59 South Lawada!e Aveaue, Chicago, ID,	f '
TAM SE DOBE NA 0£UO TUDI VSA U&T-MENA POJASNILA.