CELJSKI TEDNIK
Celje, 9. novembra 1962
Leto XII. štev. 44
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
>CELJSKI TISK<
CENA IZVODU 20 DIN
VELIK
TRENUTEK
V zgodovini Celja in njegove
neposredne okolice doslej ni bilo
dogodka s tolikšno zgodovinsko
pomembnostjo, kot je sedanji. Z
njim se uresničujejo težnje šte-
vilnih generacij, ki so se borile
Za tako družbeno ureditev, kjer
bo vsak človek soudeležen pri
odločanju, kjer bo prizadevnost
Vsakega posameznika vgrajena v
skupne težnje, kjer vsak občan
lahko v polni meri vpliva na raz-
voj družbenopolitičnega, gospo-
darskega in kulturnega življenja
v kraju, kjer živi in dela.
Z današnjim dnem je šel v raz-
pravo med občane celjske občine
občinski statut, ki je z zveznim
in republiškim predosnutkom
ustave najvažnejši akt, temeljna
listina izredne važnosti za vsake-
ga delovnega človeka v celjski
občini. Ko bo po temeljitih raz-
pravah, dopolnitvah, spremembah
in predlogih statut dopolnjen in
sprejet, se bo družbeno življenje
v celjski občini (seveda tudi v
vseh ostalih občinah) začelo od-
vijati na osnovi listine, pri kate-
ri ni občan samo osrednji motiv,
temveč je v njem vključena tudi
volja najširših plasti delovnih
ljudi v občini.
Te besede niso zapisane v tre-
nutni navdušenosti: Zapisane so
na temelju razveseljivega dejstva,
da se v teh dneh uresničujejo re-
volucionarne misli prvih učiteljev
delavskega razreda. V temeljni
listini osnovne celice socialistične
države se prepletajo svetle ideje
pariških komunardov, v njej je s
preprosto pisano besedo vtkano
izročilo neštevikiih revolucionar-
jev, bQrcev za boljši svet, za bolj-
šo bodočnost delovnega človeka.
Ko je pred leti izšel dopolnilni
zakon, ki je v naši domovini uza-
konil komunalni sistem, se je za-
^el proces podnužabljanja javne-
ga življenja v najširšem smislu,
/edno manj je bilo ovir, ki bi se
»ostavljale med ljudstvo in ob-
. ast. Z uvajanjem občinskih sta-
utov in na temelju nove ustave
iblast neha biti nadgradnja druž-
le v klasičnem smislu, postaja se-
tavni del socialističnih in demo-
Tatičnih družbenih odnosov.
Zato je trenutek, ko naši obča-
i jemljejo v roke predlog ob-
inskega statuta, velik in zgodo-
insko pomemben!	-c.-k.
5000 IZVODOV PREDLOGA.
STATUTA OBČINE CELJE
Danes je izšlo iz tiska 5000
izvodov predloga statuta za
celjsko občino. Od tega šte-
vila smo jih skoraj polovico
priložili našim naročnikom
v list. Opozarjamo, da smo
prilogo osnutka statuta pri-
ložili samo stalnim naročni-
kom našega lista, medtem ko
bo razdelitev ostalih 2500 iz-
vodov izvedla komisija za
statut preko političnih orga-
nizacij. Naklada za celjsko
občino ni velika, zato opo-
zarjamo, da je z razpoložlji-
vimi izvodi treba preudarno
ravnati, tako da bodo prišli
z kroženjem v roke vsem
občanom celjske občine.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM CELJSKE OBČINE
JOŽETOM JOŠTOM
OSNUTKU STATUTA na POT
V zvezi z izidom predloga občinskega statuta in ne-
davno Stalno konferenco mest smo se obrnili na predsed-
nika celjske občine tov. Jožeta Josta, da nam za naše celjske
bralce o teh vprašanjih pove nekaj svojih misli. Tovariš Joši
je vabilo sprejel in odgovoril na naši vprašanji.
Komisija za izdelavo predloga
statuta občine je svoje delo kon-
čala. Predlog statuta gre te dni
med občane v razpravo. Kaj me-
nite, da bi v teku teh razprav
bilo najvažnejše, kaj bi občani še
s posebno skrbjo obravnavali"?
Ko dajemo te dni naši javnosti
v začetno razpravo osnutek nove-
ga statuta celjske občine, katere-
ga je pripravila za to imenovana
komisija pri ljudskem odboru, že-
limo doseči to, da bi bili občani
predhodno, pred zbori občanov,
ki bodo tekom zime seznanjeni z
osnovno vsebino tega družbenega
akta. V statutu se konkretizira po-
ložaj komune in njenih družbe-
nih odnosov v bodočem razvoju
komunalnega sistema, kot osnov-
ne skupnosti proizvajalcev in po-
trošnikov na njenem območju.
Kot je razvidno, se ta osnutek
močno razlikuje od do sedaj ve-
ljavnega statuta naše občine, ki
pa razumljivo temelji na izredno
važnih vsebinskih spremembah
osnutkov nove zvezne in repub-
liške ustave, s katerimi se naša
javnost seznanja te dni na se-
stankih Socialistične zveze, sindi-
kata in drugih oblikah razgovo-
rov.
Naloga komisije pri izdelavi
osnutka je bila predvsem ta, da
ne bi bil statut samo in zgolj or-
ganizacijsko tehnične narave, pač
pa mora vsebovati vsa tista po-
glavja, ki bodo usmerjevalec ak-
tivnosti proizvajalcev in potroš-
nikov pri ustvarjanju kot tudi pri
potrošnji materialnih dobrin, tako
v okviru delovnih kolektivov kot
v okviru občine kot celote. Bodo-
če občinske skupščine s svojimi
družbenimi organi, to je sveti,
bodo imeli poleg ostalih pred-
vsem te naloge, da bodo v praksi
razvijali in krepili krajevne skup-
nosti in njihove organe, katerim
daje tako ustava, predvsem pa
osnutek našega statuta izredno
važno mesto pri reševanju vseh
tistih vsakodnevnih problemov, s
katerimi se občan dnevno sreču-
je, tako s področja osebne, kakor
tudi družbene potrošnje. Tu mi-
slim predvsem na komunalne
usluge, socialnovzgojno varstvo,
uspešno upravljanje s stanovanj-
skimi fondi in drugo. Z drugo
besedo, krajevne skupnosti bodo
v praksi na nosnovi novega ob-
činskega statuta tista osnovna
skupnost občanov, ki bo s svojim
lastnim, internim statutom ureja-
la materialni odnos do občinske
skupščine in njenih organov ter
druge odnose in obveze občanov
do krajevne skupnosti. S tem se
odpirajo po vsebini konkretnejše
in odgovornejše naloge tudi poli-
tičnih organizacij posamezne
skunnosti.
Pretekli teden je bila v Tito-
gradu skupščina stalne konfe-
rence jugoslovanskih mest. Tega
zbora se je udeležila tu,di celjska
delegacija, ki ste jo osebno vodili.
Kakšni so vaši vtisi o konferenci
in kakšne naloge je sprejela v
zvezi s sedanjimi važnimi politič-
nimi in družbenimi akcjami,
zlasti pa v zvezi predlogov ustave
,in občinskih statutov?
Tudi Stalna konferenca mest
Jugoslaviie, ki se je v prejšnjem
tednu sestala na svojem izrednem
zasedanju v Titogradu, je obrav-
navala predvsem občino in njen
položaj v novem ustavnem siste-
mu. Tako referati, kakor tudi sa-
me razprave, ki so bile zelo kon-
kretne in po vsebini vsekakor bo-
gat prispevek, bodo v marsičem
koristile vsebini zvezne in repub-
liške ustave, predvsem pa je s
tem podana jasnejša orientacija
komunam tudi v pogledu bodoče-
ga materialnega položaja, ki naj
gre vzporednejše s pristojnostmi
in odgovornostmi, ki jih ona do-
biva v nadaljnjem razvoju naše-
ga decentraliziranega komunalne-
ga sistema. Izhajajoč iz tega je
tudi delegacija, ki se je udeležila
te izredne konference iz naše ob-
čine, ki je članica Stalne konfe-
rence mest Jugoslavije, pridobila
marsikaj, kar bo vsekakor kori-
stilo našemu skupnemu delu.
Predvsem pa bodo zaključki te
konference jasnejša orientacija
komunam v nadaljnjem razvoju
družbenih odnosov na njihovem
področju.
Predsednik Jože Jošt
Celje v novi pomembni politični akciji
K SESTANKU KRAJEVNEGA ODBORA SZDL O »KOMUNALNIH VPRAŠANJIH« V ŠEMPETRU
Pobegla preudarnost
V naši družbi se je močilo
uveljavil princip javnega in od-
kritega obravnavanja družbenih
problemov. Taki konstruktivni
dogovori in razgovori so bili
vselej koristni, tako za družbo,
kot za posameznika. Tudi v Sa-
vinjski dolini so bili sestanki v
večini primerov taki.
Na žalost pa te trditve ne mo-
remo ponoviti za sestanek, ki je
bil pretekli teden v Šempetru in
je izzvenel v čisto drugo smer
od tiste za katero je bil sklican.
Ta sestanek je izzvenel tako. da
so njegovi odmevi in posledice
v očitno škodo ugledu savinjskih
hmeljarjev. Tega so se na koncu
zavedali vsi. ki so se ga udele-
žili in morali ugotoviti, da je
tudi posameznikom bil v škodo,
da je vnesel zmedenost in ne-
jasnosti.
Cisto očitno je. da so določeni
ljudje hote izzvali anarhično
razpravo iz zgolj ozkih, konser-
vativnih in sebičnih nagibov. Se
več. Očitno je tudi to. da so tak
rwtek tudi želeli in organizirali.
Kako l)i bilo siv-er mogoče, da
so se na tem sestanku, na kate-
rem naj bi obravnavali komu-
nalna in nekatera kmetijska
vprašanja Šempetra, bilo navzo-
čih veliko ljudi iz sosednih
krajev in celo sosednjih občin.
Na sestanku, ki si tega imena
ni zaslužil, je manjkalo sleher-
nega občutka za mero. za .parla-
mentarizem. da ne govorimo o
»žargonu«, ki so ga posamezniki
uporabljali in se posluževali
tudi grobih žalitev. Z anarhič-
nimi in demagoškimi krilaticami
so taki posamezniki uspevali
razbiti trezno presojo in tvorni
potek razprave na sestanku. Ta-
ki nekultivirani izpadi (njih av-
torji pa se tako radi ponašajo
s svoio stopnjo civilizacije), taki
izbruiii in težnje po sebičnem ri-
barjenju v kalnem je z nega-
tivno lučjo obdala tudi tiste
konstruktivne pripombe, pred-
loge in kritike, ki bi v normalnih
okoliščinah bile vredne prisluha
in upoštevanja.
Svoje »prispevke k razpravi«
so nekateri uporabili kot slabo
prikrit napad na družbene orga-
ne, na naše socialistične oilje
sploh. V kakšnem nasprotju je
bila dejanska vsebina njihovih
besed s parolami s katerimi so
opremili svoja izvajanja, da bi
se na videz pokazali »goreče za
socializem«.
Na srečo so bili le posamez-
niki tvorci takih zgrešenih po-
gledov na naše cilje in pot v so-
cializem. V času. ko se vsa ju-
goslovanska družba z vrsto
številnih dežel v razvoju bori
z gospodarskimi težavami, ki
nam jih vsiljujejo blokovska
nasj)rotja. bi po miselifosti ne-
katerih diskutantov v Šempetru
morali biti vsi delovni ljudje,
razen zasebnikov v kmetijstvu
tisti, ki bi morali deliti vsa bre-
mena takih razmer.
Zelo značilno za šempeterski
sestanek je čudno protislovje v
razdalji nekaj metrov. Medtem
ko so v dvorani nekateri žolčno
hiteli dokazovati, da so »na meji
obubožanja«, je bil prostor pred
domom napolnjen z avtomobili ,
in motornimi kolesi. Nimam na-
mena očitati savinjskim hmeljar-
jem njihov standard. Trdim pa,
da le-ta ni višji zgolj zato, ker
so Savinjčani, ker so bojda nad-
normalno pridni, temveč v veliki
meri zato, ker je družba vlagala
leta in leta ogromna sredstva v
modernizacijo in znanstveno
usmerjeno proizvodnjo.
Na sestanku so nekateri želeli
dokazati, da so nji'-ove družbene
dajatve »nesorazmerno višje« od
tistih v ostalih panogah. To pa
je v resnici ravno nasprotno:
Vsak zaposleni delavec prispe-
va 15 % proračunskega prispevka
od svojih dohodkov. V kme-
tijstvu pa znašajo davki pov-
prečno le 10.3 % od ustvarjenega
dohodka iz kmetijstva.
Ko so govorili o pravičnosti,
takoj odgovarjamo v imenu širše
družbene skupnosti, da za tako
pravičnost ravno gre. V letu 1962
so cene kmetijskim pridelkom v
povprečju višje za 15 %, davki
pa le za 6 %. Zato so občine
predpisale občinske doklade.
Ni moj namen polemizirati o
zavoženih razpravah posamezni-
kov na omenjenem sestanku.
Kolikor je bilo sploh možno v
takem okolju, je o teh vpra-
šanjih odločno in obširno govoril
zvezni ljudski poslanec tovariš
Franc Simonič.
Na koncu samo to:
Sestanek v Šempetru bi bil
prav gotovo koristno potekel, če
bi ne bilo omenjenih posamez-
nikov. Čvrsto smo lahko prepri-
čani, da je velika večina ljudi
v Savinjski dolini poštena in
zvesta našim skupnim ciljem.
Prav od teh ljudi zavisi v bo-
doče, da elementom, kakršni so
bili tokrat v Šempetru onemo-
gočijo profanacijo sestankov in
posvetovanj. Naše naloge pri iz-
gradnji socializma res niso lahke.
Terjajo obilo zavestnega po-
žrtvovanja. Toda ker se je naša
družba odločila za socialistično
ureditev, za socialistične odnose,
jo bo tudi zgradila. Zato se na
tej poti ne bomo pustili ovirati
od nikogar in najbolj pošteno je,
č^ taki elementi to našo smotr-
nost in odločenost zatrdno spo-
znajo in jo priznajo.
J. Krašovec
PREDAVANJE O ETIOPIJI
v četrtek 15. novembra tega le-
ta bomo imeli priložnost poslušati
zanimivo predavanje o Etiopija. V
Celje bosta prišla dva dobra po-
znavalca te eksotične dežele, ing.
Lev Pipan in dr. A. Tretjak. Prvi
je živel tam poltretje leto in nad-
zoroval gradnjo tekstilnega kom-
binata v Bah Daru, majhnem na-
selju na južnem koncu jezera Ta-
ne ob Modrem Nilu. V tej službi
in ob drugih nalogah, ki mu jih
je zaupala etiopska vlada, ter s
privatnimi potovanji je prepoto-
val velik del te dežele. Dr. Tretjak
je bil v Etiopiji pet let kot vlad-
ni svetovalec za finančne zadeve.
Posebno nalogo je vršil z nadzo-
rom nad finančnim poslovanjem
pri gradnji velike hidrocentrale
>>Koka«, ki so jo gradili Italijani
na račun reparacij. Bil je član ju-
goslovanske ekspedicije, ki jo je
organizirala etiopska vlada v po-
rečju reke Avaš, ekonomsko naj-
važnejše etiopske reke.
Oba sta hodila po deželi s foto-
kamero in razpolagata s preko
4000 diapozitivi. Zato bo njuno
predavanje, ki ga organizira Pla-
ninsko društvo v Narodnem do-
mu, tudi bogato ponazorjeno.
UGODNA REALIZACIJA
občinskega
proračuna
Občinski ljudski odbor Mozirje
je na svoji nedavni seji razprav-
ljal med drugim tudi o realizaciji
proračuna občine za iprvih devet
mesecev letošnjega leta. Analiza
je pokazala, da so dohodki v tem
obdobju realizirali v višini 73 od-
stotkov od letnega plana. Letoš-
nja realizacija je v primerjavi s
prejšnjimi leti zelo ugodna, saj je
bilo leta 1960 v istem obdobju do-
seženih 67 odstokov, v letu 1961 pa
le 63 odstotkov proračuna. Naj-
bolje so bili doseženi proračunski
prispevek iz gospodarstva, pro-
metni davek od zasebnikov, do-
hodnina od kmetijstva in občinska
doklada od ostalih poklicev. Slab-
še pa so bili doseženi dohodki iz
proračunskega prispevka delavcev
izven gospodarstva, davek na pro-
met alkoholnih pijač, dopolnilni
proračunski prispevek, prometni
lavek na industrijsko blago in
splošni občinski prometni davek.
Pristojni občinski organi ocenju-
jejo, da bodo letošnji dohodki
proračuna doseženi na koncu leta
v višini 105 odstotkov od postav-
ljenega letnega plana. Ugodna re-
alizacija dohodkov je omogočila
nemoteno financiranje vseh tistih
služb v občini, ki so vezane na ob-
činski proračun. Ugodno je bilo
tudi financiranje šolstva, ki je
udeleženo na občinskem proraču-
nu s 27, 5 odstotka. Pristojni ob-
činski organi so tudi skrbeli, da
je bilo trošenje sredstev v skladu
z doseženimi dohodki. Bilo je celo
nižje od doseženih dohodkov, saj
je bila potrošnja v istem obdobju
le v višini 62 odstotkov.
Občinski ljudski odbor je naro-
čil pristojnim upravnim organom
za finance, da posvetijo vso skrb
izterjavi še neporavnanih davščin.
-er
Nova stiskalnica
v Emajlirki
V torek je v tovarni emajli-
rane posode v Celju začela obra-
tovati velika so{lobna stiskalnica.
Stiskalnico so montirali skozi
vse poletje, pri tem so opravili
veliko prostovoljnih ur, saj je za
podjetje pomembno, da je sti-
skalnica začela pravočasno obra-
tovati.
Pomen stiskalnice je namreč
izredno velik. Proizvoclnost dela
se z uključitvijo tega velikega
stroja v proizvodni postopek
bistveno i>oveča, kar je zlasti
pomembno za artikle, ki jih iz-
delujejo v velikih serijah.
Stiskalnici lahko opravlja hkrati
6 operacij, njena zmogljivost pa
se giblje od 600 do 1800 kosov
posode v eni uri. Ves postopek
je popolnoma mehaniziran, tako
da odpadejo vse možnosti za p^
škodbe. Velika stiskalnica je
montirana na posebnem beton-
skem temelju, kar bistveno ubla-
žuje tresljanje in ropot.
Maksimalna obratovna moč
stiskalnice je 200 ton, kar je iz-
redno veliko in kar zadošča tudi
za največje odtiske.
Mladinska
tribuna
O NOVI USTAVI
V torek je bila v Celju javna mladinska tribuna o novi
ustavi, ki jo je priredil občinski komite Ljudske mladine.
Vodila sta jo predsednik okrajnega odbora Socialistične
zveze v Celju Andrej Marino in namestnik javnega tožilca
Vida Kosi jeva. Na tribuni se je zbrala v glavnem mladina
celjskih srednjih šol, kjer je organizacijo razprav o novi
ustavi prevzela Ljudska mladina, medtem ko se bodo mladi
ljudje vključili v razgovore, ki jih bosta o temeljni listini
pripravila Socialistična zveza in sindikat.
Tovariš Andrej Marine je najprej orisal razvojno i>ot naše
ustavnosti in prvi del svojega izvajanja namenil razlagi pri-
dobitev, naše revolucije, ki jih je prva povojna ustava uza-
konila. Prav tako kot je bila prva, tako je tudi predosnutek
ustave, o katerem te dni razpravljamo, odraz naše stvarnosti,
je dejal tovariš Marine. Nato je mladini govoril o tem, koliko
pozornosti posveča nova ustava delovnemu človeku, njegovim
pravicam in dolžnostim in se ustavil predvsem pri pravici
samoupravljanja.
Ko je tovariš Marine govoril o rotaciji, je poudaril, da pri
rotaciji ne gre za izmenjavo generacij, da gre predvsem za
ito, da se na vodilnih mestih izmenjajo ljudje, ki so te doJž-
aosti sposobni opravljati. Zlasti mladi ljudje bi morali ro-
tacijo tako razumeti.
Nova ustava omogoča mladini, da se povsem enakopravno
vključi na vsa mesta v našem družbenem življenju. Svoje
r lesto si bodo določili sami, kriterij za to pa bo njihovo
t elo. Mladi ljudje bi se morali bolj kot je bilo to doslej
7 ključevati v samoupravni sistem. Predvsem bodo morali
fzboljšati kvaliteto svojega dela, kajti neznanje je marsikje
pri uveljavitvi mladih ljudi še največja ovira. Ko je tovariš
Marine govoril o samoupravi na šolah, je kritiziral tiste
inlade ljudi, ki razumejo pravico samouprave kot sredstvo
2a borbo proti profesorjem, hkrati pa je namenil kritiko tudi
nekaterim pedagogom, ki dijake mnogo premalo pripravljajo
sprejem nekaterih dolžnosti v sistemu samouprave.
Drugi del mladinske javne tribune je vodila namestnica
javnega tožilca Vida Kosijeva. Na izredno prisrčen in ne-
posreden način je odgovarjala na vprašanja, ki so ji jih
Nastavili mladi ljudje. Tako je govorila o pravici do dela,
3 izobraževanju, o komunalnem upravljanju itd.
Mladinska tribuna o novi ustavi je bila uspešen uvod v
nnožičnejše razprave med mladimi ljudmi. Ce bo tudi na-
daljevanje takšno, kot je bil start, razprave o ustavi ne bodo
leopaženo šle mimo mladine.
-j
OD 8. DO 18. NOVEMBRA
Okrog 12. novembra padavine
z ohladitvijo, v ostalem suho
vreme.	Dr. V. M.
2
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
POGLED PO SVETU
Zgodovinar v bodočnosti bo še
bolj kot danes odvisen od »indu-
strijskega-^ preiskovanja sedanjo-
sti. Kako bi en sam človek pre-
gledal samo najvažnejše doku-
mente kubanske krize, dokumen-
te dobrih 14 dni! Ce nam bodo
kdaj vsi na razpolago! Ce bodo,
iih bo lahko jaziskal sam team,
ne posamezni zgodovinar.
Za nas pa je danes važno, da
ie kubanska kriza vendarle v
glavnem mimo. Hruščev in Ken-
nedif sta odgovorila U Tantu,
Hruščev je presenetil ves svet
I umikom raketnih baz s Kube
in za to gesto ni terjal proti-
usluge, Kennedv se je Hruščevu
zahvalil in v pismu Hruščevu lui-
mignil, da je zdaj nastopil čas
za nova in širša pogajanja med
blokoma, saj imata SZ in ZDA
dovolj velikih nalog, večjih in
pomembnejših, kot je oborože-
vanje. Vprašanje, ki je prevzelo
ves svet, je gotovo to, kdo je bil
lu močnejši, Kennedy ali Hru-
ičev. Z odgovorom se je svet raz-
polovil, kar ni ravno dobro zna-
menje. Zmagale so sile miru,
OZN in drugi posredovalci. Napak
bi bilo, če bi se sovjetski umik
na Kubi presojal kot slabost. Obe
strani sta popustili, ko je sila
prikipela do roba, in tako kaže,
tbe sta pripravljeni, da se raje
pogajata v senci raketnih ramp
kakor pa v senci atomske gobe.
Diplomacija ni odpovedala, spet
ona jemlje v roke labilni položaj.
Na Kubo je prišel sam Mikojan,
da diplomatsko utemelji Hru-
ščevljevo odločitev.
So seveda tu na delu še rsi
vzroki krize, to se pravi, rešitev
Se ni dokončna. Castro ni ravno
navdušen nad načinom, kako se
je gasil požar, mimo Kube, ki se
je izkazala kot drobiž za porav-
navo blokovskih nasprotij. Zato
terja jasna in trdno določena
jamstva ZDA, ne samo obljubo
iz letečih besed. Po pravici terja,
da ZDA ustavijo ne samo začasno
blokado, ampak tudi vse sovražne
gospodarske ukrepe zoper Kubo,
podporo kubanskim emigrantom
in rožljanje z orožjem na Floridi,
fci se je spremenila v invazijsko
mostišče. Nič ni pretirana njegova
zahteva, da ZDA vrnejo Kubi
Guantanamo. Castrova medna-
rodna brigada, v kateri so vojaki
iz vseh držav Latinske Amerike,
kaže, da bo Monroejevo doktrino
vendarle težko vzdržati tako, kot
si jo zamišlja ameriški generalni
itab. Prav ob kubanski krizi se
je ponovno pokazalo, da je enot-
nost OAD izsiljena.
Težko je spregledati vojaški
spor med Indijo in Kitajsko. Dr-
žavi se vojskujeta, a se še diplo-
matsko pogovarjata neposredno
in s posredovalci. Meja ni bila
jasno določena, to je res, vpra-
šanje pa je, zakaj jo je bilo po-
trebno rešiti prav v tem času,
ko je vojnih žarišč že drugod
dovolj. Kakšno korist si obeta od
izsiljevanja pri mejnih vpra-
šanjih Kitajska, ki je ponovno
propadla pri kandidaturi za
članstvo v OZN? Politika izvr-
šenega dejstva gotovo ni naj^
boljša, če gre neki državi zato,
da se izkaže miroljubna. Ali Ki-
tajska tega namena nima? Ce ga
nima, bo število njenih zagovor-
nikov v OZN padlo, padle bodo
njene moralne šanse.
V Jemenu se stvari še niso
uredile. Anglija intervenira preko
emirata Bejhana, preko nekaterih
šejkov v Jemenu in preko Saud-
ske Arabije. Težko se vda v to,
da bi na tem kosu sveta zmagala
antikolonialistična miselnost. V
tej zvezi je v svetovni publicistiki
zelo vidna tragična smrt Enrica
Mattei, ki je utiral v svetovnem
naftnem gospodarstvu nova pota
na bližnjem Vzhodu in v Evropi.
Proti sebi je imel konservativno
krilo krščanskih demokratov in
zahodnih petrolejskih magnatov.
Med njegovo letalsko nesrečo in
neizprosno borbo za last in oblast
utegne biti neka zveza. V Nem-
čiji so se med kubansko krizo
upali zapisati: >-Ce bi bili 1. 1945
z Nemci udarili po Rusih, bi se
jim danes ne bilo treba jeziti za-
radi Kube.*' V isti čas so zapisali,
da atlantski tabor pogreša
enotno ideologijo zoper komu-
nizem. Ali ni to klic po novem
»^Mein Kampfu-^? Razvite države
se ne morejo pomiriti s tem, da
bi se dobrine na svetu pravičneje
razdelile. Izvažati ali umreti! je
v njihovi miselnosti imperialistč-
no geslo, če manj razvitim drža-
vam ne mislijo dovoliti prostor
na soncu.
T. O.
KLUBI - važna oblika družbeno
ImLUDI " političnega udejstvovanja
Ni naključje, da sta kar dva
okrajna foruma v razmeroma
kratkem času razpravljala o de-
javnosti klubov, ne športnih, mar-
več onih oblik družbenega udej-
stvovanja, ki bi morale v svoj de-
lokrog zajeti kulturno, estetsko,
politično, idejno in gospodarsko
vzgojo. Tako so najprej o klub-
skem življenju govorili na pred-
zadnjem plenumu okrajnega od-
bora SZDL, pred kratkim pa tu-
di na razširjeni seji okrajnega
sveta Svobod in prosvetnih dru-
štev. S tem sta se problema lotili
dve organizaciji, ki sta najbolj
poklicani, da se zavzemata za naj-
boljše delo klubov, da jima data
vsebino in zagotovita materialno
osnovo.
Kot so zlasti ugotovili na plenu-
mu Svobod in prosvetnih društev,
je bilo v zadnjem času ustanovlje-
nih precej klubov, in mnogi med
njimi so razvili pestre oblike de-
javnosti. Praksa je pokazala, da
televizijski programi ne morejo
bdti vedno osrednja točka. Pri se-
stavljanju delovnih programov za
klube bi morali sodelovati vsi
krajevni družbeno politični čdni-
telji. Njihove programe pa lahko
izpopolnjujejo literarni večeri,
razgovori o naši notranji in zu-
nanji politiki, nastopi pevskih
zborov, glasbenih ansamblov, naj-
različnejša predavanja itd. Tudi
šahovskega udejstvovania bi ne
smeli zanemariti v njih.
Ko govorimo o klubih, kot ob-
likah družbeno političnega udej-
stvovanja, moramo poudariti, da
pri tem ne gre za klube zaprtega
tipa, temveč za prostore, v kate-
rih se naj zbirajo vsi prebivalci
določenega kraja, za prostore, ki
naj bodo dostopni vsem. Gre to-
rej za javne prostore. Zato bi bi-
lo več kot nesmiselno, če bi v ne-
kem kraju vsaka organizacija u-
stanavljala svoj klub in se vanj
zapirala. Taki primeri so že bili;
zato o njih tudi pišemo in nanje
opozarjamo.
Sodelovanje vseh družbeno po-
litičnih činiteljev kraja pri vode-
nju kluba se lahko izkaže na
skupnih posvetovanjih vseh zain-
teresiranih, morda celo v formira-
nju klubskih svetov in podobno.
Klubska dejavnost terja uspo-
sobljene kadre tako glede organi-
zacije in upravljanja, kot zlasti
glede izdelave programov in vse-
bine dela sploh. Klubi odpirajo
nove oblike dela; zato jim bo tre-
ba prisluhniti in jih prilagoditi
krajevnim potrebam, zahtevam in
željam.
Važno je tudi to, da so klubi v
takih prostorih v katere ljudje ra-
di prihajajo, se v njih dobro po-
čutijo in podobno. Vsekakor pa
naj bodo locirani v središču na-
selij, morda poleig drugih kultur-
nih ustanov itd.	-an
Več za družbeno
uveljavitef
Redni letni občni zbor sindikal-
ne podružnice na tretji osnovni
šoli v Celju je potekel ne samo v
temeljiti obravnavi tistih princi-
pov delitve dohodka, ki so bili
doslej zakovani v upravno admi-
nistrativnih normah predpisov in
ki jih je zdaj sprožil novi zakon
o finansiranju šolstva, marveč
tudi o vlogi kolektiva in organov
družbenega upravljanja na šoli.
Tako je predsednik sindikalne
podružnice, tov. Jaka Majcen v
poročilu med drugim ugotovil, da
je bil z zakonom o finansiranju
šolstva proces formiranja nove
podobe šole šele sprožen. Z njim
nastajajo solidne materialne osno-
ve za hitrejše uvajanje reforme
celotnega šolstva, ker se mora
slednje, če hoče biti deležno siste-
matične družbene skrbi, prilago-
diti potrebam našega družbenega
razvoja.
V razpravi o vlogi sklada za
šolstvo pa se je slej ko prej
uveljavil predlog, da naj bi se
formiral na osnovi določenega
odstotka narodnega dohodka. S
tem bi skladu postavili trdnejše
temelje; razen tega pa mu zago-
tovili reden in zagotovljen dotok
sredstev.
Ko pa je tov. Majcen govoril
o delu in vlogi šolskega odbora,
je predvsem opozoril na potrebo,
da bi se ta organ družbenega
upravljanja ne smel omejevati
samo na redne seje, ampak bi
moral svoje delo izvajati tudi s
pomočjo stalnih ali začasnih ko-
misij. Treba bo tudi ločiti naloge
kolektiva, kot samoupravnega or-
gana od nalog šolskega odbora,
kot organa družbenega upravlja-
nja in končno dolžnosti upravi-
telja, kot pedagoškega vodje in
odgovornega za materialno poslo-
vanje na šoli. Razen tega bi mo-
ral tudi kolektiv iz svoje sredine
izbrati člane upravnega odbora.
Poleg tega je ugotovil, da je bilo
lani premalo storjenega za druž-
beno afirmacijo šole. Zavod je
imel preslabe stike z delovnimi
kolektivi ter družbeno političnimi
organizacijami svojega terena. Ta
ugotovitev nalaga določene obvez-
nosti, ki mora prevzeti tudi člane
delovnih kolektivov, saj jim ne bi
smelo biti vseeno, kakšno je delo
na šoli in kako se tu trošijo tista
sredstva, ki jih oni ustvarjajo.
Kolikor je na eni strani in pred-
vsem zaradi pedagoškega dela
nujna povezava šole z domom,
tako je predvsem zaradi družbe-
nega stališča in družbenega uve-
ljavljanja potrebno sodelovanje
med delovnimi kolektivi in vzgoj-
no ustanovo.	-mb
Odgovorno delo
v Slov. Konjicah so se pred
kratkim sestali poverjeniki za po-
klicno usmerjanje mladine iz šol
konjiške občine. Uvodno preda-
vanje o njihovih nalogah je imel
prof. Podjavoršek iz Celja. Raz-
prava je pokazala, da je to delo
zelo odgovorno in da lahko šole
s svojim kadrom mnogo pripomo-
rejo k pravilni poklicni odločitvi
in usmeritvi mladega človeka.
Da bi lahko šole hvaležno de-
lovale zlasti na učence zadnjih
letnikov, bodo že v teku tega in
prihodnjega meseca podrobneje
obravnavale skupaj s starši ce-
lotno problematiko izbire poklica
za mlade ljudi.	V. L?
V LOCAH BODO IZDELOVALI
INFRA CEVI
Svet zavoda za zaposlovanje
delavcev v Slovenskih Konjicah
je na zadnji seji med drugim odo-
bril opekami v Ločah posojilo v
znesku enega milijona dinarjev
za dograditev proizvodne hale no-
vega obrata, v katerem bo ljub-
ljansko podjetje Elektrosignal pri-
čelo v začetku prihodnjega leta
izdelovati infra cevi. Opekarna je
v gradnjo tega obrata vložila šest
milijonov lastnih sredstev, tri mi-
lijone pa je v obliki posojila pri-
speval občinski ljudski odbor. Ta-
ko bo ta kraj dobil novi objekt,
ki se bo pozneje lahko še razši-
. ril.
Kazen za nepravilen
odnos do stranke
— Ko smo raziskali pri-
mer, o katerem je na prejš-
nji seji govoril ljudski od-
bornik in ki se je nanašal
na dozdevno nepravilen od-
nos uslužbenca ljudskega
odbora do stranke — je na
seji poročal podpredsednik
občine — smo ugotovili, da
je imel uslužbenec s formal-
no pravnega stališča prav.
Ne glede na to pa smo se
strinjali, da njegov odnos do
stranke ni bil v redu. Zato
smo ga predali disciplinske-
mu sodišču, razen tega pa
takoj premestili na drugo
delovno mesto.
Tako je akcija Miržavljan-
uprava-" tudi v tem primeru
dobila svojo inačico, dobila
vsebine in pomen. Saj končno
ni bila uveljavljena samo za-
voljo tega, da bi delo ljud-
skega odbora in njegovega
aparata čim bolj približali
občanom, da bi jim olajšali
nekatere preveč zamotane
postopke in podobno. Važno
poglavje v tej akciji, ki ni
kampanjskega značaja, mar-
več stalnega, ima seveda pra-
vilen odnos uslužbenca do
stranke, do občana. V njem
se zrcali tudi kulturna stop-
nja človeka, ki mu službena
dolžnost narekuje, da spre-
jema stranke in skupaj z
njimi rešuje ali obravnava
določene zadeve.
Primer je vsekakor poučen;
v določenih primerih tudi
vreden posnemanja, pa ne
zato, da bi z njim strašili,
marveč opozorili, da naj člo-
vek občuje s človekom —
po človeško.
Celjski motiv
KRITIKE PROBLEMI
KOLEKTIV
Šestintrideseti člen osnutka
zvezne ustave posebej govori
o pravicah občana, ki mora
biti zaradi boljšega' uresni-
čevanja družbenega samo-
upravljanja obveščen o delu
predstavniških teles in nji-
hovih organov. Tretji odsta-
vek tega člena opozarja, da
mora proizvajalec biti »se-
znanjen z materialnim in fi-
nančnim stanjem, z izvrše-
vanjem načrtov in drugih
splošnih aktov, s poslova-
njem in sploh z delom orga-
nov upravljanja, proti dolž-
nosti, varovati na podlagi
zakona in statuta določene
poslovne in druge tajnosti.«
Zahteva, da morajo biti
člani delovnega kolektiva in-
formirani z vsemi posli,
stanjem .in ix>dobno, ima iz-
reden pomen. Izkušnje so
namreč p>okazale, da se je
družbeno in delavsko samo-
upravljanje navzlic zakoni-
tim določilom prenekateri-
'krat spremenilo v deklara-
tivno pravico in celo v golo
formalnost.
Praksa potrjuje, da še tu
in tam prevladuje mnenje,
kakor da je informiranje
članov kolektiva več ali
manj formalen akt. Res je
sicer, da se za vsako sejo
pripravi material, da je
vsaka točka dnevnega reda
pojasnjena na dolgo in ši-
roko, da se o nekaterih pro-
blemih napišejo debele
knjige, da finančna služba
podjetja pripravi za tisto
sejo, na kateri člani delav-
skega sveta razpravljajo o
zaključnem računu, obširna
poročila, polna številk in po-
dobnih pokazateljev, iz ka-
terih se težko znajdejo celo
strokovnjaki, in da imajo v
nekaterih kolektivih celo
razglasne postaje, časopise,
oglase, s pomočjo kat^ih
prav tako tolmačijo politiko
podjetja in pišejo o važnih
poslih. Toda, navzlic vsem«
temu, to ni najboljša služba
informiranja, to ni tista in-
formiranost članov kolektiva,
o kateri govori ustavno be-
sedilo.
Iz ustavnega gradiva s«
namreč jasno vidi, da gre n
popolno vsebinsko informi-
ranost, za tisto obveščanje,
s katerim bi se morala za-
četi vsaka javna razprava t
kolektivu pred sprejemom
pomembnega akta. Tak načia
obveščanja se seveda razli-
kuje od tistega, ki ga lahk«
opravi razglasna postaja ali
oglasna deska. Takšen način
informiranja bi moral biti
vsestran in bi se ne smel
omejevati samo na družbene
načrte, na nekatere finančne
in podobne probleme. To in-
formiranje bi moralo dati
spodbudo za izmenjavo raz-
ličnih mišljenj in pogledom
zlasti na sejah delavskega
sveta in na zboru kolektiva.
Z njim bi dosegli boljše
uspehe in kar je najvažnejše
vsebinsko boljše delo orga-
nov delavskega samoupraT-
Ijanja.
Zato bi se morale vse
ostale oblike informiranja
članov kolektiva podrediti
tej osnovni zahtevi, namreč
vsebinsko popolnemu načinu
obveščanja.
Ce bi tako razumeli in iz-
vajali nalogo informiranja
članov kolektiva (mnogi ko-
lektivi so jo že osvojili), po-
tem bi bila politika »izvr-
šenih dejstev«, »presenečenj«,
pa tudi sprejemanja skle-
pov mimo organov delar-
skega samoupravljanja, po-
vsem onemogočena.
MORA
VEDETI
Kompasov! izleti - tudi v {esensiceiii in
zinisl(eiii času
Navzlic jeseni in času, ko je ve-
čina naših delovnih ljudi že izko-
ristila letne dopuste in pozabila
na počitnice, pri turističnem pod-
jetju Kompasu, in tako pri nje-
govi poslovalnici v Celju, ne po-
čivajo, niti niso dali z dnevnega
reda skrbi za organizacijo števil-
nih izletov. Skoraj bi lahko rekli,
da tu nikoli ne počivajo in da je
zanje celo leto — glavna sezona,
sezona dela in prizadevanj, da bi
s primernimi izleta in ostalimi ak-
cijami zadovoljevali želje in po-
trebe našega delovnega človeka.
Komaj so odložili z ramen eno
akcijo, že pripravljajo drugo. To
je potrdil tudi razgovor z direk-
torjem celjske poslovalnice Kom-
pasa, tovarišem Milanom Vvikma-
ničem:
— Zdaj pripravljamo celo vrsto
zandmivih in poučnih izletov
hkrati za člane kmetijskih zadrug
in kmetijskih gospodarstev, torej
za tiste naše proizvajalce, ki jim
jesensko in zimsko obdobje ven-
darle prinašata nekaj več časa za
takšne reči. V programu imamo
avtobusni izlet iz Celja, oziroma
Ljubljane v Beograd, Sabac in
nazaj. Ta pot je vezana ne samo
z ogL di Zagreba in zlasti še Beo-
grada, temveč predvsem še z obi-
ski tiste industrije, ki proizvaja
za kmetijstvo, bodisi umetna gno-
jila (Zorka v Sabcu) ali pa stroje
(Zmaj v Zemunu). Prav tako bo-
do udeleženci teh izletov obiskali
nekatera kmetijska gospodarstva,
oziroma zadruge.
Nikjer pa ni rečeno, da se la-
hko ti izleti sučejo samo v tem
okviru. Pot nas lahko popelje tu-
di proti Subotici in drugam.
Pomembna in mikavna za ude-
ležence teh izletov je možnost ko-
riščenja popusta na vožnji, kar
ves izlet močno poceni.
—	Koliko časa boste priprav-
ljali takšne izlete za člane kme-
tijskih zadrug in kmetijskih go-
spodarstev?
— Tu ni časovne omejitve. V
glavnem bodo tekli skozi jesensko
in 2dmsko obdobje.
—	Kako pa je z ostalimi izleti;
so mar izpadli iz programov?
—	Nikakor ne! Delovni kolek-
tivi in ostali imajo tudi v tem
času vse možnosti in vse pogoje,
da se prijavijo za naše stalne ali
priložnostne izlete. Pripravljamo
jih po želji in dogovoru. Zelo pri-
ljubljeni so naši enodnevni avto-
busni izleti v kraje Slovenske Ko-
roške onstran meje, kot v Celo-
vec, Beljak, k Vrbskemu in Osoj-
skemu jezeru in podobno. Veli-
ko zanikanja je tudi za naše stal-
ne izlete v Trst in Benetke. Razen
tega bomo organizirali oglede
vseh inozemskih sejmov in po-
dobno. Skratka, z našim progra-
mom lahko zadovoljimo sleherne-
ga človeka.
—	Boste za praznik 29. novem-
bra pripravili kakšne izlete?
—	V programu so tridnevni iz-
leti v Istro, pa tudi po Štajerski,
Gorenjski ali Primorski.
—	Četudi nas do konca leta lo-
či še poldrugi mesec, nas vendarle
zanima, ali boste pripravili kaj
izletov za silvestrovo?
—	V naši organizaciji in izved-
bi jih bo menda prav toliko, ko-
likor je pri nas znanih turistič-
nih, planinskih in drugih posto-
jank. Naše izletnike bomo lahko
popeljali v sleherni kraj in jim
tam rezervirali ustrezno mesto v
zabaviščnem prostoru in seveda
prenočišče t hotelu ali planinski
postojanki.
—	Ste vnesli v delovni predam
še kakšno zanimivost, ki bi uteg-
nila zanimati, ali vsaj vzbujati
pozornost?
—	Da, tokrat gre za obveznost,
ki jo je sprejela celjska posloval-
nica Kompasa, da bo zlasti spo-
mladi prihodnjega leta organizi-
rala izlete avstrijskih državljanov
v Sovjetsko zvezo. Zanimanje Av-
strijcev za izlet v Sovjetsko zve-
zo je velik; mi pa se bomo za-
vzeli, da bomo to nalogo izvršili
brez napake in v zadovoljstvo
vseh udeležencev takšnih poto-
vanj. Ti izleti bodo opravljeni z
našimi letaU.
Razen tega naj že zdaj povem,
da smo že odkupili eno celotno
predstavo novega programa du-
najske drsalne revije, februarja
prihodnjega leta t Celovcu.
M. B.
Temeljit obračun dela
komunistov konjiške občine
v sredo dopoldne je bila v Slo-
venskih Konjicah redna letna
konferenca tamošnjega občinske-
ga komiteja Zveze komunistov.
Razen delegatov sta se konferen-
ce udeležila še član CK ZK Slo-
venije Jože Tramšek ter organi-
zacijski sekretar OK ZKS Celje
Jože Marolt- Medtem ko so de-
legati, pa tudi osnovne organiza-
cije Zveze komunistov že prej do-
bile poročilo o delu občinskega
komiteja je konferenci o na-
logah komunistov v naslednjem
obdobju govoril sekretar občin-
skega komiteja ZKS Slovenske
Konjice Franjo Adamlje.
Kakor poročilo, tako je tudi
razprava načela niz probIem«T,
uspehov in pomanjkljivosti z vseh
področij gospodarskega, družbe-
nega in političnega življenja. Vse
te probleme in naloge so osvet-
lili s stališča vloge komunistov
delavskega in družbenega uprav-
ljanja in prav tako v ostalih po-
litičnih organizacijah. Medtem ko
so v tej zvezi pohvalili vrsto pri-
zadevnih komunistov, kot javnib
in političnih delavcev, pa so na
drugi strani ugotovili, da pa j^
v družbenem življenju, v organih
še precejšnje število takih, ki še
niso našli svojega mesta v ostallb
političnih organizacijah.
Več o tej konferenci bomo 9*'
ročali t prihodnji številki
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
3
Povsod živahne razprave
T začetku tedna in pred la-
Ujučkom redakcije smo obiskali
občinska središča in industrijske
traje v žalski in mozirski občini.
Hoteli smo zvedeti, kako potekajo
ladnje priprave pred začetkom
javne razprave o novi zvezni in
republiški ustavi ter o občinskih
statutih.
V žalski občini je bilo prve dni
tedna izredno razgibano politično
življenje, in sicer v dveh smereh.
Ožji predavateljski aktiv je pri-
pravil zanimiv seminar za preda-
vatelje, ki bodo obiskali posamez-
na naselja in podjetja, kjer bodo
vodiil pogovore o temeljnih listi-
nah federacije, republike in ko-
mune. Seminar so pripravili v
dveh fazah, in sicer prvi del in
podrobni del, kjer bodo obravna-
vali posebna vprašanja v zvezi s
specifičnostmi kraja ali vasi, ko-
lektiva ali industrijske panoge.
Prav tako so razdelili tudi člane
predavateljskega aktiva na dva
dela, na one ki bpdo obiskali go-
spodarske organizacije in tiste, ki
bodo vodili pogovore o ustavi na
vasi.
Značilno za to obdobje v žalski
občini je, da so dali poseben po-
udarek individualnemu študiju
članov širšega aktiva. Menijo
namreč, da je dvodnevni odmor
med prvim in drugim delom se-
minarja bil izredno ploden, saj
so člani predavateljskega aktiva
v drugem delu že sami zastavljali
izredno zanimiva vprašanja in
probleme, ki so tesno povezani s
krajevnimi posebnostmi v tej ob-
čini. Istočasno pa so že začeli s
prvimi pogovori.
Podobno živahno dejavnost smo
lahko zabeležili tudi v mozirski
občini, kjer pa je še večji pouda-
rek na problematiki iz ustavnih
določil, ki zadevajo odnose med
federacijo in komuno ter repub-
liko in komuno. To je dokaj ra-
zumljivo, saj je zgomjesavinjski
predel industrijsko šibkejši, a je
zato kmetijska problematika to-
liko bolj zanimiva in mestoma
pereča. Tu že zdaj občani kažejo
izredno zanimanje za ustavna do-
ločila o lastništvu, o socialni služ-
bi ter o podobnih problemih.
Da bi te naloge kar najuspeš-
neje rešili, so se v mozirski obči-
ni odločili, da bodo v kolektivih
vpdili pogovore predvsem člani
lastnih kolektivov, a da bodo osta-
li politični delavci angažirani
predvsem za pogovore in tolma-
čenja predosnutkov ustav ter sta-
tuta na terenu.
-m.
103 - Factory Agro Celje
Prav nenavadno se počuti pri-
ložnostni obiskovalec v celjski
klavnici, ko koljejo živino za do-
mači trg in izvoz. V letos preure-
jeni klavnici so namreč uvedli
sistematičen postopek klanja, ta-
ko da koljejo ločeno goveda, svi-
nje in teleta. S tem se storilnost
bistveno poveča, delo je hitreje in
bolje opravljeno. Zlasti slednje je
zelo pomembno, kajti domači trg
— posebno pa inozemski zahteva-
jo zdravo in čisto meso. Da bi to
dosegli, so letos v celjski klavnici
investirali okoli petnajst milijo-
nov dinarjev, za ureditev klavni-
ce pa bodo porabili še pet milijo-
nov. Nujna je namreč, da poveča-
jo hladilne prostore za potrebe iz-
voza. Celjsko podjetje Mesnine iz-
važa sedaj že okoli tretjino pro-
izvodnje mesa. Zelo uspešno so se
vključili v izvozno dejavnost —
zlasti pa so uspeli na italijanskem
in angleškem trgu. Na vprašanje
zaikaj, je lahko odgovoriti — bolj-
ša kvaliteta ob istih cenah jim
daje prednost, prav tako pa tudi
upoštevanje vseh mednarodnih
predpisov glede kvalitete, emba-
laže, dostavnih rokov in podobno.
Ko smo obiskali klavnico v ne-
deljo, smo se pogovorili s tova-
rišem Sikovškom (na sHki), ki je
nadziral nalaganje posebno em-
baliranega mesa. Vsi kosi za iz-
voz (bilo je mesa 10 ton) so zaviti
v posebno jutasto embalažo z zna-
kom 103; FACTORY Agro Celje.
Tkaninasta prevleka je potrebna
zato, da se meso ne umaže na dol-
gi poti do Londona. Hkrati sme
tudi zvedeli, da so zahteve angle-
škega trga različne od zahtev ita-
lijanskega trga. Londončani zah-
tevajo mastno goveje mesto, Ita-
lijani mesnato. Zlasti to posebnos'.
morajo pri izvo2ai skrbno upo-
števati, kajti od tega je odvisna
tudi cena in plasman za zunanjenr
trgu.
V sredo smo znova obiskah
klavnico. Direktor Mesnine tova-
riš Štruc nam je pojasnil, da je
izvozna dejavnost stalna obveza
podjetja in da predstavlja tretji-
no realizacije podjetja, ki bo leto?
dosegla višino poldruge milijar-
de dinarjev. Prav v sredo pa sc
klali goveda za naslednjo deset-
tonsko pošiljko govejega mesa.
Letos so že realiziiali za skoraj
300 ton mesa za izvoz, to številke
pa bodo do konca leta presegli.
Gre v glavnem za živino iz po-
godbenega pitanja. Istočasno pa
nam je povedal, da bodo v na-
slednjem letu v kooperaciji z žal-
skim območjem pitali tudi sami
okoU 1200 goved večinoma za iz-
voz.
Vsekakor pomeni intenzivna
vključitev Mesnine v mednarodne
menjavo velik uspeh, njihova pri-
zadevanja pa so spričo uspehov
glede kvalitete in ostalih pogoje'*
hvalevredna.
Oboji za združitev
v mozirski občini sta že oba
samoupravna organa — delavski
svet Gozdnega gospodarstva in
zadružni svet kmetijske zadruge
razpravljala o pogojih in ekonom-
ski nuji za združitev obeh kme-
tijskih organizacij v enotno goz-
darsko-kmetijsko zadrugo. V obeh
samoupravnih organih so po dalj-
ših obravnavah izglasovali sklep
o fuziji obeh enot, pri tem pa so
podrobno analizirali vse ekonom-
ske prednosti združitve. Istočasno
so poudarili, da bo slej ko prej
potrebno opraviti podrobno siste-
matizacijo in osnovo za organi-
zacijsko ureditev bodoče kmetij-
ske zadruge, ki bo kot združena
celota začela poslovati v januarju
naslednjega leta.
Konjunkturo oli?
v Emajlirki se je te dni
pripetila dokaj nenavadna
igodba, ki meče slabo luč na
i^Tat in tudi na nekatere
uslužbence. Za kaj gre.
Delavski svet tovarne je
sklenil, da bodo za vse de-
lavce in uslužbence izdelali
^sebne tovarniške izkaznice.
Ler je za te potrebna foto-
grafija slehernega zaposlene-
ga, so najeli enega izmed
teljskih poklicnih fotografov.
Posnel je vse delavce. Po dve
sliki je izdelal na račun pod-
jetja po 50 dinarjev za kos.
Fosnetki so slabi, toda pusti-
mo to ob strani.
Bolj zanimivo je, da je
fotograf sprejemal tudi naro-
iila od zaposlenih. Ker pa
gre za veliko število naročil,
)e uspel pregovoriti nekoga,
da so odredili ekonomskim
enotam prisilno prodajo teh
posnetkov. Ker pa so posnet-
ki bili slabi, so delavci lahko
slišali, da jim bodo baje slike,
ki so jih odklonili, obraču-
nali ob mesečnem izplačilu.
Prva reakcija na tako rav-
nanje je bila v pisarnah eko-
nomskih enot. Inženirji, teh-
niki in osebje v obratih se je
uprlo razpečavanju privatnih
posnetkov med službenim ča-
tom. Kajti v ekonomskih
enotah imajo dovolj dela s
proizvodnimi nalogami in
opravki v zvezi z rednim
delom. Kadrovski oddelek pa
je na svoji odločitvi vztrajal.
.?eZe na splošen pritisk so po-
pustili. Razen tega pa so
delavci odklanjali slabe
posnetke, ki tudi za laika po-
menijo le zmazek — razpra-
skani negativi, po dva
posnetka na istem mestu, za-
maknjene kopije in podobno.
Ko smo obiskali tovarno ob
otvoritvi nove velike stiskal-
nice, smo od delavk in delav-
cev slišali take komentarje:
>Slike ne bom vzela, ker pač
to ne morem biti jaz!^, ySaj
oendar nisem naročila izde-
lek, na katerem je čez obraz
packa, ki zakriva vsa ustali,
^Posnetke vendar nisem na-
ročil, da bom z njimi strašil
otrokeU in podobno.
Ob tem malem, a vendar
pomembnem dogodku se
postavljata predvsem dve
oprašanji:
Znano je, da je kadrovska
služba v Emajlirki organizi-
rana kot uslužnostni servis
za ekonomske enote, in od
kod potem kategorična zahte-
na kadrovske službe, da
morajo obratne pisarne
prevzeti posle razpečavanja
izdelkov privatne obrti?
Hkrati pa še, ali ni v škodo
ose fotografske obrti, če pro-
fesionalni fotografi nudijo
slabe izdelke za pretirano
ceno, zlasti še za to, ker se
sami borijo proti slabim iz-
delkom nekaterih šušmarjev
in amaterjev? Ko smo si
namreč ogledali fotografije
delavcev iz Emajlirke, smo
pač morali priznati, da bi se
sleherni amater sramoval teh
profesionalnih izdelkov, ki
so zelo daleč od portretne
fotografije.
»CELJSKI GROFJE" na
Preboldskem odru
Ko smo obiskali Prebold, smo
zvedeli, da režiser krajevnega
društva Svoboda režira odrsko
delo »-Celjski grofje«. S to prire-
ditvijo je preboldski oder že na-
stopal od 1953 do 1956 leta z ve-
likim uspehom. Mala anketa je
pokazala, da je za to dramo toli-
ko zanimanje v Preboldu in v
okoliških krajih, da so se odločili
za novo uprizoritev z novo zased-
bo. Hermana bo igral tovariš Jože
Aubreht iz Žalca, ostale vloge pa
večinoma domačini.
Razen Celjskih grofov priprav-
ljajo za letošnjo sezono še znano
delo iz medvojnega obdobja —
»Upor na ladji Caine<-< in Levstik-
Griinovo »Gadje gnezdo". Isto-
časno pa nameravajo v letošnji
zimski sezoni uprizoriti še eno
mladinsko veseloigro. Pripravlja-
jo pa tudi veliko število gostovanj
tujih ansamblov na domačem
odru, hkrati pa računajo tudi na
precejšnje število gostovanj svo-
jega ansambla.
Ob tej priložnosti smo vprašali
tovariša Frica, v koliki meri vpli-
va na njihovo delo finančna situ-
acija. Povedal nam je, da s fi-
nančnimi problemi nimajo poseb-
nih težav. Dramska skupina si
namreč že v začetku pred posta-
vitvijo trdnega programa izdela
tudi podroben finančni načrt, ki
predstavlja osnovo za nadaljnje
delo. Kajti prva skrb jim je, da
trošijo le toliko, kolikor zmorejo.
Na ta način vprašq.nje deficitar-
nosti ni najhujši problem društva
in namesto, da bi se morali za-
vzeti za finančne probleme, lahko
posvetijo vso pozornost odrskemu
delu.
Zaradi tega tudi ni čudno, da je
preboldska dramska skupina po-
stavila na oder doslej kar 61 del.
Med njimi 25 dram, 11 komedij,
paj pa so imeli preko 270 pred-
stav. Vsekakor zavidljiv uspeh
amaterskega gledališkega odra.
-m.
60 prošenj
za
stanovanje
Preboldska tekstilna tovarna že
nekaj let vlaga vse svoje sile —
tudi vsa razpoložljiva finančna
sredstva za rekonstrukcijo tovar-
ne. Rekonstrukcija "je zaenkrat
pri njih imperativ, od katerega v
celoti zavisi nadaljnji razvoj pod-
jetja. Razumljivo je, da ob tem
nekateri problemi ostajajo v sen-
ci. V Preboldu je eden med temi
vsekakor vprašanje stanovanjske-
ga fonda. Ze nekaj let nazaj pod-
jetje spričo rekonstrukcije ni mo-
glo vlagati lastnih sredstev za sta-
novanjsko izgradnjo.
Istočasno pa je vprašanje po-
manjkanja stanovanj postajalo
vse bolj pereče. Tako se je Pre-
bold glede pereče stanovanjske
problematike uvrstil med prve
kraje v žalski občini. Se težji
stanovanjski problemi so namreč
le v Žalcu. Medtem ko je v Žalcu
okoli 500 prošenj za stanovanja,
jih je v precej manjšem indu-
strijskem kraju okoli preboldske
tekstilne tovarne kar 60. Največ
prosilcev v Preboldu je delavcev
iz tekstilne tovarne, med njimi
tudi mnogi, kjer sta v tovarni za-
poslena po dva člana družine.
Zaenkrat v Preboldu rešujejo
perečo stanovanjsko stisko gradi-
telji enodružinskih hišic, ki jih
grade predvsem ob kopališču iz-
pred in izza smrekovega gozdiča.
Spomladi so individualni gradite-
lji dogradili tri stanovanjske stav-
be, v jeseni še tri, do spomladi pa
bodo vseljiva naslednja štiri sta-
novanja. Ker z izpraznjenimi sta-
novanji razpolaga posebna komi-
sija sindikalne podružnice, prido-
bi kolektiv vendar nekaj stano-
vanj letno. Te dodelijo predvsem
tistim delavcem, ki imajo ne-
vzdržne stanovanjske pogoje ali
se vozijo predaleč. Posebne teža-
ve pa imajo glede nastavljanja
visokokvalificiranih kadrov, ki že
tako neradi gredo v obrobne kra-
je. S težavno stanovanjsko situ-
acijo v kraju pa se ta problem še
stopnjuje. Vendar so doslej le
uspeli rešiti najakutnejše proble-
me.
Sodijo pa, da bodo v naslednjih
letih, po dokončani rekonstrukciji
pogoji povsem spremenjeni, tako
da bo tudi stanovanjska izgradnja
dobila neprimerno večji razmah.
-m
Štirje prosti dnevi
Upravni odbor tovarne emaj-
lirane posode je sklenil, da bodo
razporeditev dela uredili tako,
da bodo člani kolektiva imeli
ob 29. novembru štiri proste
dneve. Dva delovna dneva pa
bod nadomestili z nedeljskim de-
lom. Za to so se odločili na željo
članov kolektiva.
Problemi turizma in šolstva
Na zadnji seji obeh zborov ob-
činskega ljudskega odbora v Mo-
zirju so razpravljali predvsem o
problemih turizma in šolstva.
Zlasti zanimiva je bila razprava
o problemih šolstva s posebnim
poudarkom na finančnih vpraša-
njih. Ko so odborniki analizirali
dosedanje delo šolskega sklada in
trošenje sredstev po posameznih
šolah, so opozorili predvsem na
vprašanje pravilnega razmerja
med sredstvi za osebne dohodke
učiteljskega kadra in sredstvi za
materialne izdatke.
Ponekod se namreč pojavljajo
nevarne težnje, da se sredstva za
materialne izdatke- prelivajo v
osebne dohodke, kar ima lahko že
v kratkem hude posledice. Ta ten-
denca je posebno nevarna v tistih
šolah, kjer niso pazili na dina-
miko izdatkov in razmerja mec
sredstvi za osebne izdatke in ma-
terialne potrebe šole.
Res je sicer, da del sredstev, ki
je namenjen za materialne izdat-
ke, ne more v celoti zadovoljiti
vseh potreb — močno pomanj-
kljivi ipripomočki, potrebe po ure-
ditvi ustreznih delavnic, material-
in podobno — toda to stanje po-
stane še bolj nevzdržno, če se po-
kažejo pojavi prelivanja sredstev
za materialne izdatke na osebne
dohodke. Zaradi tega so v mo-
zirski občini imenovali posebne
komisijo, ki bo pregledala stanje
do podrobnosti in ki bo izdelala
tudi bolj objektivne proporce de-
litve šolskega sklada in razmerja
med sredstvi za osebne dohodke
in za materialne izdatke. Gotove
je namreč, da je to razmerje zs
vsako šolo objektivno gledano
lahko samo različno. Kajti oprem-
ljenost šole in stanje poslopja ter
vsi drugi činitelji bistveno vpli-
vajo na ta razrez. Prav tako je
tu odločilnega iKtmena gospodar-
jenje s sredstvi in sposobnost šol-
skega kolektiva, da tazpoložljivf^
sredstva kar najbolje uporabi. Do-
menili so se tudi, da bo komisija
obvestila šolske odbore o svojih
ugotovitvah in o primerjalni ana-
lizi, ki jo bodo v ta namen izde-
lali.	m.
STANOVANJE ZA KMETIJSKE
DELAVCE
Kmetijska zadruga v Mozirju
je pred časom odkupila staro po-
slopje, ki ga bodo preuredili za
stanovanja kmetijskih delavcev.
Ta problem postaja namreč v Mo-
zirju in v vsej občini eden izmed
zelo perečih. Z njim pa se pove-
zuje tudi potreba po gradnji sta-
novanj za gozdne delavce. Sodijo,
da bo v naslednjem obdobju po-
trebno še več sodelovanja med
zadrugo in občino glede nadalj-
nje stanovanjske izgradnje za po-
trebe kmetijskih delavcev.
V Preboldu osem
razredov
V Preboldu pospešeno gradijo
dozidavo ^ enega trakta osnovne
šole. V novem traktu bodo prido-
bili prostore za višje razrede
osemletke, razen tega pa še ne-
katere nujne prostore, ki jih po-
trebujejo spričo zahtev, ki jih po-
stavljajo novi učni programi. Le-
tos so šolo spravili pod streho,
računajo pa da bo šola dograjena
do poletja. Vsekakor pa je hočejo
dograditi do novega šolskega le-
ta. To bo precejšnja pridobitev za
preboldske otroke, bistveno pa bo
tudi olajšala in razremenila pouk.
Garaže - da, samo kje
Na zborih volivcev, pa tudi
na zadnjem zasedanju obeh
zborov občinskega ljudskega
odbora v Celju, je bilo znova
slišati predloge o nujni
gradnji garaž na Otoku. Kot
so pojasnili zlasti na občinski
seji, je komunalno podjetje
Obnova pripravljeno vložiti
v to gradnjo celo nekaj svo-
jcih sredstev.
Gradnja garaž na tem no-
vem predelu celjskega mesta
je v resnici potrebna. Ne
glede na to, bo treba te-
meljito proučiti njihovo lo-
kacijo, zlasti v primeru, če
bo prišlo do strnjene gradnje.
Vprašanje je namreč, kako
bodo na to gledali stano-
valci tistih blokov, ki bodo
za najbližje sosede dobili —
garaže, s tem pa smrad, ro-
fK)t in .podobne nevšečnosti.
Klofuta konservatizmu
Tovariš urednik!
Pretekli petek je bil v Šem-
petru v Savinjski dolini sestanek
krajevne organizacije SZDL. Ven-
dar je bil to le naslov, kajti sesta-
nek je izzvenel drugače. Na se-
stanku so se zbrali hmeljarji od
tu in tam s področja Savinjske
doline zaradi posebnih zahtev. Do
sem je vse lepo in prav, če na
sestanku ne bi nekateri načeli
tudi osebnih zadev, ki so priza-
dele tudi mene kot člana SZDL.
Neprimeren izpad je povzročil
tov. Udovič iz Zg. Grušovelj.
Med ostalim je dejal: »Navedel
bom primer, ko. je fant iz Pod-
loga prodal posestvo za okoli 2,5
milijona dinarjev in s tem tudi
mater in staro teto. Kdo bo ^rbel
sedaj za te ljudi?-«, je nazadnje
vprašal.
Mikalo me je, da bi takoj spre-
govoril, čeravno so besede bile
namenjene bratu, ki ga pa razu-
mem in njegovo stališče obravna-
vam. Vendar je na sestanku bilo
težko priti do besede. Zato me-
nim, da je prav, če spregovorim
v našem časniku — ne kot opra-
vičilo temveč pojasnilo, in hkrati
ne le tov. Udoviču, temveč vsem
bralcem Celjskega tednika.
Povedati moram, da ni res, da
je brat prodal posestvo. Prodala
ga je mati, ki nima lastne delovne
sile, da bi sodobno obdelala
zemljo kot je bila vseskozi na-
vajena. Nadalje tudi ni res, da je
brat s posestvom prodal tudi ma-
ter in teto. Saj smo zanje prevzeli
otroci še večjo moralno odgovor-
nost, a hkrati zaupamo naši so-
cialistični družbi in njenemu
razvoju.
Moje besede niso univerzitetno
zamotane, temveč preproste z
željo, da jih bodo vsi razumeli.
Namreč, v trenutkih, ko gre za
pomembne odločitve, je jasno, da
smo tudi otroci sodelovali pri pre-
misleku in odločitvi dn smo
končno soglašali, da prodamo po-
sestvo in se s tem odpovem o
klasični dediščini. Ni nas sram
tudi priznati tega. Želimo namreč,
da se bo mami v življenjski je-
seni lepše godilo, kot je živela
poprej vsa leta, ko je dolga leta
kot vdova morala skrbeti za male
otroke in veliko pKDsestvo. Zato
nase besede Udovič-' ne ganejo,
nasprotno — pomilu o ga in se
hkrati sprašujemo, ^ bo tudi z
njim kaj drugače, kc ^o v sedem-
desetem letu, ali bodo njegovi
otroci hoteli še na klasičen način
gospodariti doma? Menda boste
vsi potrdili, da ne! Zato bi morali
vsi sosedje in otroči svetovati
tistim, ki sami ne morejo več do-
stojno obdelovati zemlje, da jo na
primeren način oddajo družbe-
nemu sektorju, ki je sposobnejši
boljše in hitrejše obdelati zemljo.
Menim tudi, da so besede, ki
jih je povedal tovariš Udovič ža-
litev za vse, ki drugače mislijo
kot on. Zaradi tega tudi mislim,
da bi bilo prav, če bi drugič bolj
skrbno premislil in pretehtal be-
sede, preden se odloči za izjave,
ki se ne ujemajo z resničnostjo.
Franc Uranjek
Podlog 22
Šempeter ob Savinji
Celfani! ^ Imelniki osebnih
aviomobitov!
Zavod za upravljanje nepremičnin in pripravljanje razstav
 Celju bo v bližnji bodočnosti pričel z gradnjo aTtomobil-
skih garaž na področju:
1.	TKALSKE ULICE,
2.	ULICE MOSE PIJADE,
3.	SARANOVICEVE ULICE in
4.	MALGAJEVE ULICE,
ki jih bo nato oddajal v najem za ustrezno najemnino.
Zato vabimo vse interesente, imetnike avtomobilov, ki želijo
najeti garažo, da se zglasijo na našem zavodu glede dogovora.
4
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
OSEBNA ODGOVORNOST
IN DOSLEDNOST
V ponedeljek dopoldne so se zbrali v dvorani občin-
skega sindikalnega sveta delegati Zveze komunistov šoštanj-
ske občine, člani občinskega komiteja Zveze komunistov in
gostje. V izredno uspelem večurnem razgovoru so komunisti
s posebno kritičnostjo osvetlili vprašanja nedoslednosti, na-
pak in osebne odgovornosti ter smelo načenjali s konkretno
družbeno dognanostjo vlogo komunista v odločilni borbi za
uveljavitev našega gospodarstva v okviru mednarodne de-
litve dela ter pri sprejemanju doslej najnaprednejšega doku-
menta človeštva — naše ustave. Ni ga bilo med člani dele-
gata, ki ne bi vedel, da je razprava o odpravi napak le tam
najučinkovitejša, ker so dosegli že zelo lepe uspehe. Zato so
tudi nekatere trde, a upravičene besede so našle svoje pravo
mesto in izzvale zdravo prizadetost.
Med številnimi gosti sta konferenco obogatila z drago-
cenimi napotki član IK CK ZKS tovariš Franc Leskošek-Luka
ter sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje tovariš Franc Si-
monič. Konferenci so prisostvovali še član OK ZKS Celje
tovariš Lubej ter sekretarji občinskih komitejev iz Celja.
2alca in Mozirja.
Sekretar občinskega komiteja
ZKS Šoštanj tov. Stane Ravljen
je v svojem poročilu o bodočih
nalogah članov Zveze nakazal de-
jansko stanje v vseh panogah de-
la in s tem jasneje kot kdajkoli
opozoril, kje in kaj je dolžnost
članov.
Tako je nedvomno prva naloga
komunistov v rudniku lignita, to-
varni »Gorenje-« in obratu elektro
filtrskih zidakov predvsem ta, da
z vsemi silami dosežejo določena
predvidevanja v proizvodnji. Po-
sebno vlogo pa morajo tu odigrati
komunisti šoštanjske usnjarne, ki
so z dokajšnjo kratkovidno poli-
tiko pripeljali podjetje do stag-
nacije, do upadanja. Najzgovor-
nejši dokaz upadanja je 85 od-
stotno doseganje lanskoletne pro-
izvodnje za isto obdobje in padec
storilnosti za 14,8 odstotkov. Ti
primeri nedvomno kažejo na ne-
odgovornost tistih članov v us-
njarni, ki so že vrsto let živeli
samo v prepričanju tradicije in
so se trdovratno ustavljali pred
zahtevami sodobne industrije, kot
so strokovnjaki — inženirji in
tehniki, nove metode dela, spe-
cializacija, sodelovanje z inštituti
in podobno. In še dlje so šli: po-
bude ipo združitvi z dobro, mo-
derno zastavljeno usnjarno v Slo-
venskih Konjicah so odklanjali,
ne da bi skušali z analizami do-
gnati koristnost ali nekoristnost
integracije. Svoja stališča pa so
kot nekakšno obveznost posredo-
vali organom delavskega samo-
upravljanja ter s tem kršili pra-
vice upravljanja. Takšen odnos je
škodoval celotnemu kolektivu in
ga vodil na pot neutemeljenega
godrnjanja, zato je občinski ko-
mite ZKS ostro in dosledno kaz-
noval nekaj najodgovornejših čla-
nov zveze komunistov v usnjami.
Podobno, čeprav ne drastično
glede kadrov — strokovnjakov je
stanje v Galanteriji in Lesno in-
dustrijskem kombinatu v Šošta-
nju. Ob razpravljanju o potrebah
štipendiranja tehničnega kadra
so sklenili, da ne potrebujejo ni-
kogar, čeprav v obeh gospodar-
skih organizacijah nimajo niti
enega inženirja ali tehnika. Takš-
na gledanja so več kot škodljiva
in prilagojna le trenutnim uspe-
hom ter včasih po vsej verjetnosti
imajo mnogo skupnega s strahom,
da bi ta ali oni vodilni v podjetju
izgubil svoj položaj, če bi name-
sto ene same ustaljene metode
bilo nešteto različnih mnenj, po-
izkusov ter izpopolnjevanj. Taka
gledanja pa niso več skladna niti
z vse večjo zahtevnostjo domače-
ga trga, še manj pa z nujnostjo
uveljavljanja našega gospodar-
stva v mednarodni delitvi dela —
na tujem trgu, kjer bo odločala
kvaliteta in cena.
Tudi pri sprejemanju in izpo-
polnjevanju pravilnikov o delitvi
čistega dohodka in osebnih do-
hodkov so komunisti bili vse pre-
malo budni in dosledni, saj je do
konca septembra pravilnike o de-
litvi čistega dohodka izpopolnilo
le 12 gospodarskih organizacij,
pravilnike o delitvi osebnih do-
hodkov pa 8 od 32 gospodarskih
organizacij in 4 samostojni za-
vodi. Temu vprašanju bodo mo-
raLi komunisti takoj pKDsvetiti vso
pozornost, saj je ravno pravilnik
o nagrajevanju po delu najosnov-
nejši dokument naše družbe.
Tudi v trgovini niso komunisti
bili dosledni, saj bi z združitvijo
predvideni dve močni trgovski or-
ganizaciji lažje nudili večjo in
kvalitetnejšo izbiro, medtem ko
je razdrobljenost vodila do 10 od-
stotne manjše založenosti kot v
lanskem letu. To pa vse bolj 2:ah-
tevnega potrošnika odbija in vodi
v središča, ki lahko zadoste nje-
govim potrebam.
Komunisti v vrstah zdravstve-
nih služb so s temeljitimi anali-
zami ter tesnim sodelovanjem s
podjetji dobro zastavili svoje sile,
saj se prizadevanja že kažejo v
pozitivnih premikih in znižanju
pasive zdravstvenega zavarova-
nja.
Ni pa še najboljše rešeno vpra-
šanje nagrajevanja prosvetnih de-
lavcev, kajti v večinr pravilnikov
šol v občini je še vedno več kot
90% osebnih dohodkov, ki jih de-
lijo po trdnih postavkah, ne pa po
dejansko vloženem delu in njego-
vem učinku. Takšno ravnovesje,
ki je razgibano le s postavkami
o službenih letih, izobrazbi, polo-
žaju ter odgovornosti pač ni
vzpodbudno.
Aktivi komunistov na šolah bodo
morali prav tu zastaviti svoje de-
lo, da bodo pravilniki postali živ
organizem, v katerem se bo od-
ražalo to tako pomembno druž-
beno delo.
Se in še pa bo terjala kmetij-
ska problematika aktivnost sle-
hernega člana Zveze komunistov,
kajti drobno lastniška mentalite-
ta je žilava in pri odkupu zemlje,
arondaciji, pri uveljavljanju agro-
tehničnega minimuma, torej pri
teanji po moderni kmetijski pro-
izvodnji ne morejo zgolj kmetijci
socialističnih posestev odigrati
svoje vloge. To je naloga vseh, saj
je okrog 10.000 prebivalcev obeh
središč v Šaleški dolini živo za-
interesiranih kdo, kako in kakšne
kmetijske proizvode jim bo nudil.
V tako vsestranski analizi so
komunisti šoštanjske občine spre-
jeli naloge v prepričanju in v za-
vesti, da kot vodilni v vrstah So-
cialistične zveze in vseh odtenkih
družbenega življenja morajo z do-
slednostjo, osebno odgovornostjo
ter z vzgledi ne le dokazati svojo
vodilno vlogo, temveč biti resnič-
ni in stalni akter celotnega druž-
benega življenja. Za boljše in do-
slednejše delo so občinski komite
ZKS zmanjšali na 21 članov ter
vanj izvolili 14 novih, mladih ko-
munistov.	-ik
Zaceli so z delom
v šoštanjski občini so v letoš-
njem letu mnogo storili za poži-
vitev telesnovzgojne in špcctne
dejavnosti. Res je, da bi morala
občinska tekmovanja v atletiki,
krosu, nogometu in odbojki in še
nešteto drugih športnih oblik biti
stalna dejavnost, toda v zadnjih
letih je na tem področju bil tako
občuten zastoj, da je ponovno
oživljanje teh dejavnosti razvese-
ljivo. Čeprav naj ne bi bilo naj-
bistveneje, je vendar omembe
vredno, da je to delo vezano z
novim vodstvom občinske zveze
za telesno kulturo. Čutiti je voljo
do dela in ta se prenaša na mla-
dino, ki je voljna, a sama nespo-
sobna voditi vsklajevanje dru-
štvene dejavnosti ter organizirati
oblike za afirmacijo društev ter
posameznikov.
V	teku so krajši večerni semi-
narji za vodnike splošne vadbe,
kajti prav ta se je doslej najbolj
zanemarjala. Tako so v Soštenju
žal vrata fizkultumega doma za-
prta in nič ne kaže, da bi upravni
odbor društva »-^Partizan-« kanil
kaj ukreniti. Vemo pa, da splošna
vadba ni nikakršna »muha« po-
sameznikov, temveč najnujnejša
rekreacijska oblika izživljanja ve-
čine.
V	počastitev praznika republike
pripravlja občinska zveza za te-
lesno kulturo akademije v Šošta-
nju, Velenju in Smartnem ob
Paki. Tu bodo mladi pokazali del
šfKJirtne in telesnovzgojne dejav-
nosti. Zaradi izredno ugodnih po-
gojev za smučanje in pomanj-
kanja sodnikov za to zvrst bodo
že pred pričetkom zime izvedli
seminar za smučarske sodnike.
-ik
14 milijonov na
žiro računu
Komisija za društva in organi-
zacije pri občinskem odboru
SZDL v Šoštanju je pred dnevi
zahtevala revizijo in pregled fi-
nančnega stanja posameznih dru-
štev in organizacij z namenom,
da bo lažje odločala pri razdelje-
vanju sredstev za dejavnost. Po-
leg tega pa je zadolžila nekatere
člane komisije, da pri večjih dru-
štvih, kot so Svoboda ter Parti-
zan v Šoštanju in Velenju, pre-
gledajo in analizirajo dosedanjo
dejavnost ter za tekoče leto, kajti
le na tej osnovi bo lahko delitev
sredstev pravilna in vzpodbud-
nejša.
Vodilo k temu koraku je bila
ugotovitev, da imajo vsa društva
na žiro računih trenutno okrog
14 milijonov dinarjev, kar vseka-
kor ni tako mala vsota. Pri tem
pa je komisija tudi ugotovila, da
obstajata dva žiro računa za dru-
štva, ki so že pred nekaj leti pre-
nehala s svojo dejavnostjo. Gre
za okrog 100.000 dinarjev, ki pa
bi marsikateremu prosvetnemu
društvu prišla zelo prav. Analize
bodo končali »do 21. novembra, na-
kar bodo pristopili k delitvi za
letošnje leto.
-ik
Boljša Izbira
Po izkušnjah večerne politične
šole v preteklem obdobju je ideo-
loško-kadrovska komisija pri ob-
činskem komiteju ZKS v Šošta-
nju sklenila, da bo zožila število
kandidatov in poostrila izbiro. . 2e
več let kaže pregled prijavljenih
in absolventov stalno upadanje.
Tako je lani bilo prijavljenih v
oddelku v Velenju 31 (dokončalo
18), v šoštanjskem oddelku pa jih
je od 13 prijavljenih dokončalo
le 8. Krivda je nedvomno v ne
najboljši kadrovski izbiri. Samo
delo politične šole pa je trpelo
zaradi preobčutnih razlik splošne
in strokovne razgledanosti posa-
meznikov. Nedvomno pa je tudi
vodstvo politične šole doslej pre-
malo storilo, da bi bolj razgibalo
pouk in ga z neposrednimi stiki
vodilo po načelu od konkretnega
k splošnemu. Prav zato je ideo-
loška komisija za bodoči program
predvidela en sam oddelek ve-
černe politične šole v Velenju.
20 kandidatov za ta oddelek pa
bi izbirali predvsem iz vrst se-
kretarjev osnovnih organizacij.
Temeljito so se letos pripravili,
da z organizacijo študija po raz-
ličnih temah čim tesneje obd^rže
stik z dosedanjimi absolventi za
idejnofMDlitično izpopolnjevanje.
-ik
Predpogoj! intenzivna kmetijska proizvodnja
Kmetijstvo v občini Soštepij je
na prvi pogled v takšni manjšini
v primerjavi z industrijo, da bi
bežni vtis govoril o ne preveliki
pomembnosti le-tega. Toda prav
razmerje med nekmečkim in
kmečkim prebivalstvom (84:16) in
razdrobljenost malih obdelovalnih
površin odkriva resen problem za-
laganja nekmečkega prebivalstva
s kmetijskimi pridelki. Doslej je
bilo že mnogo storjenega, da bi
kmetijska zadruga z odkupom trž-
nih viškov in trdnimi kooperacij-
skimi oblikami, predvsem pa so-
cialistično posestvo Salek reševalo
vprašanje preskrbe. Zal to vkljub
velikim vlaganjem doslej še ni
uspelo, kajti kmetijsko gospodair-
stvo poseduje le 220 ha obdeloval-
ne površine in travnikov in še to
je razdrobljeno večidel po obron-
kih doline.
Tako posestvo nima enega same-
ga strnjenega kompleksa preko
2 do 3 ha, kar je predpogoj za in-
tenzivno kmetovanje. Izgleda pa,
da poleg objektivnih vzrokov (po-
manjkanje delovne sile, stanovanj
za delavce, nizdci dohodki itd.)
vendarle tudi gospodarstvo samo
ni vse storilo, kar bi lahko. Tako
so s povprečnim odkupom kmeč-
kih posestev začeli resneje šele
letos. Površin, ki so jih imeli, pa
niso izrabili v tolikšni meri, ko-
likor bi to bilo mogoče.
Predvsem pozabljajo, da so za
Velenje in prav tako Šoštanj za-
nimive predvsem poljedelsko-vrt-
narske kulture. Tako so v vse
premali meri izkoristili toplovod-
ni rastlinjak, v katerem bi ne-
dvomno lahko bolje izkoristili o-
grevano zemljo za vse drobne vr-
ste zelenjave — od solate, ko-
renjčka, peteršdlja, kolerabe ter
redkvic, medtem ko so rastlinjak
v glavnem izkoristili za paradiž-
nik in kumarice. Ta dva artikla
sta bolj sezonsko vezana in jima
cena izredno niha, vrsta te drob-
ne kulture pa je nenehno nujna
v vsakem gospodinjstvu in bi po
vsej verjetnosti dala enako ugod-
ne finančne pokazatelje.
Vsekakor bodo morali na kme-
tijskem gospodarstvu začeti z vse
boljšo, smotrnejšo in intenzivnej-
šo proizvodnjo raznovrstne zele-
njave; s temeljito selekcijo krav
mlekaric, s še boljšim oskrbova-
njem te živine in z uporabo vseh
potrebnih močnih krmil, pa bodo
morali zagotoviti v celoti oskrbo
Velenja in tudi Šoštanja z mle-
kom.	-ik
Čudne navade
Tovariš urednik,
Nikakor ne morem mimo tega,
da ne opozorim javnost na prav
čudne navade šoštanjskih želez-
ničarjev, ki puščajo vsaj deset-
krat dnevno po 10 do 15 minut
zaprte zapornice na prelazu pri
hotelu »Kajuh«. O namenu za-
piranja je odveč govoriti, važen
je čas. Spadam namreč med mo-
torizirane občane in imam kot
vsi ostali dokaj malo prostega ča-
sa, zato pač ne morem doumeti,
da skorajda dnevno izgubljam
uro ali več zaradi pretirane pre-
vidnosti ali bolje povedano ko-
modnosti železničarjev.
Ni in ne more biti opravičlji-
vo, da zapro zapornice deset mi-
nut pred prihodom vlaka, saj je
ta čas za nešteto ljudi izgubljen,
prav tako pa takšno predčasno
zapiranje prej kot ne privablja
mladino k igri ob zapornicah in
torej dosega ravno nasprotno.
Ni pa to vse. Ko mi je bilo
dovolj takšnega čakanja, sem sto-
pil na pošto ter zapi-osil za tele-
fonsko zvezo s postajo. In kaj so
mi odgovorili?
Dejali so, da ni mogoče tele-
fonirati postaji, ker le-ta nima
več telefonskih zvez. Postaje sa-
me da imajo svojo medsebojno
zvezo z induktorskimi telefoni,
dočim zveze z ostalim omrežjem
nimajo. In takoj se mi je poro-
dilo nešteto vprašanj. Zamislil
sem si, kaj bi bilo v primeru
večje nesreče, ko je treba s ta-
kojšnjimi sporočili reševati živ-
ljenja? Čudne misli, mar ne, toda
bržkone upravičene.
Menim, da bi s takšnimi nava-
dami pač lahko prenehali, in to,
da uvedba občinske takse za te-
lefonske naročnike ne bi smela
biti povod odFovedi več kot nuj-
ne zveze prometnih linij z ostalim
omrežjem.
K. J.
NAGLA SMER RAZVOJA
z razgovori o izgradnji
energo kemo-kombinata v
Šaleški dolini, ki te dni do-
bivajo vse bolj stvarnejšo
podobo in ki kažejo, da bo
začetek izgradnje tega svojst-
venega industrijskega gigan-
ta (po proizvodnji moči in po-
menu za celotno slovensko
industrijo) že spomladi pri-
hodnjega leta, je jasno, da se
pred Šaleško dolino odpira
nova razvojna pot, vstop v
višjo razvitejšo obliko indu-
strijskega bazena. Ce bi do
tega ne prišlo, bi nedvomno
začela počasna stagnacija
proizvodnje lignita, ki je po-
goje prevoznega grla izko-
ristila že do maksimuma in
ki je v mejah intenzivnega
rudarjenja že dosegla kri-
tično mejo. Rast je torej v
razširitvi in predelovanju —
oplemenitenju lignita. Zato-
rej predvidevajo v prvi fazi
izgradnjo plinarne z zmoglji-
vostjo 500 milijonov kubič-
nih metrov visokokaloričnega
daljinskega plina.
Potrebovali pa bodo 1 mili-
jon ton lignita. Prav to in še
kasnejše faze izgradnje, ko
bodo dosegli 1 milijardo ku-
bičnih metrov plina in zanj
porabili letno 2,5 milijona
ton lignita v Šaleškem ba-
zenu.
Nikakor pa ne bo energo
kemo-kombinat le proizva-
jalec daljinskega plina —
novega pogonskega goriva
naše industrije, temveč bodo
začeli proizvajati tudi ke-
mične artikle, kot so vir e-
j a, s katero bodo izdelovali
plastične mase, posebej pa
z njo tudi modernizirali naše
kmetijstvo in dali predvsem
odlično močno krmo za ži-
vinorejo. Poizkusi, ki so jih
letošnje leto začeli v Šaleški
dolini, kažejo dokajšen dvig
mlečnosti krav in večje pri-
dobitve na teži. Poleg ureje
pa bodo pridobivali tudi
kaprolaktan za iz-
delavo plastičnih mas in per-
lona.
Pri tako povečani proiz-
vodnji lignita pa se bo iz-
redno povečala, zaradi gra-
nulacije lignita, tonaža ligni-
tovega prahu. Pri že vnaprej
predvidenih velikih količinah
prahu pa kaže nedvomno že
sedaj prenfiišljevati, ali ne
bi kazalo ta prah oplemeniti
na ta način, da se v prihod-
nosti izgradi nova elektrarna,
ki bi imela enkrat večjo
zmogljivost od sedanje.
Ta razvoj v Šaleški dolini
pa je v bistvu odvisen od ce-
lotnega razvoja naše indu-
strije, ki mora preiti na so-
dobnejši način izkoriščanja
lignita kot pogonskega go-
riva.
-ik
ŠALEŠKE DOLINE
Z OBČINSKE KONFERENCE LJUDSKE MLADINE V VELENJU
Našli so svoje mesto
v nedeljo dopoldne so delegati občinske konference LMS
Šoštanj zasedali v prostorih delavskega sveta Rudnika lig-
nita v Velenju. Med številnimi gosti so se posveta udeležili
tudi okrajni predsednik LMS tovariš Zvone Dragan, sekretar
občinskega komiteja občine Šoštanj tovariš Stane Ravljen,
občinski sekretar Socialistične zveze iz Šoštanja tovariš Mi-
lan Sterban in drugi.
Večurna razprava je pokazala, da je mladina slednjič
našla svoje pravo mesto v vseh oblikah družbenega življenja
in da prav z razumevanjem svoje vloge postaja pomemben
činitelj. Mladina ni več zaprta v ozki krog in se ne izgublja
več v razpravah internih oblik dela. Postala je široka, po-
vezana s sleherno obliko celotne družbe in ni le registrator
stanja, temveč aktivni pobudnik stalno novega, naprednega.
Predsednik občinskega komite-
ja LMS Šoštanj tovariš Bogomir
Ajdič je v svojem referatu po-
kazal na uspehe in napake v pre-
teklem delu. Dejal je, da so bile
letošnje konference aktivov iz-
redno plodne, kajti vsebina je
bila o proizvodnji, o realizaciji
letnega plana, o izostajanju na
račun boleznin, o pomanjkljivo-
stih v našem gospodarskem lin
komtmalnem samoupravljanju.
Mladina se danes ne zadovolju-
je več s praznimi frazami, zanjo
so številke nadvse pomembne —
zanima se za sklenjene pogodbe
podjetja, stremi za tehničnimi
izboljšavami in porastom proiz-
vodnje. V enaki meri aktivno po-
sega v razprave in izpopolnitve
pravilnikov o delitvi čistega in
osebnega dohodka, saj se zave-
da, da je ravno denar tista
osnova, ki človeku odpira pota v
življenje. Res je, da že ni vsa
mladina v celoti vključena v re-
ševanje teh vprašanj, vendar je
to v mnogočem odvisno od sta-
lišč ostalih organizacij, ki v ne-
redkih podjetjih pač menijo, da
mladi pri obravnavanju teh pe-
rečih zadev nimajo kaj iskati. Žal
v celotno reševanje problematike
— torej v aktivno delo ni vklju-
čena vsa mladina, pri čemer pa
dokajšnjo krivdo nosijo tudi sa-
ma vodstva aktivov, ki v svojih
programih nudijo najš^iršemu
krogu mladine premalo možnosti,
da bi si razširili znanje na tistih
področjih, ki jim najbolj ležijo.
Majhen, a vendar posluha vre-
den pa je krog nezainteresiranih,
ki stoje ob strani. Vključevanje
teh pa je ena najpomembnejših
nalog v bodoče.
V razpravi se je zvrstilo nešte-
to mladih, ki so v smelih prikaah
in izjavah nakazali na vrsto iz-
redno resnih problemov ter s
svojimi zdravimi gledišči obsojali
nedejavnost. Tako je mladina iz
Šoštanja potožila, da nima niti
vodstva niti prostorov za kultur-
no delo, medtem ko je delegat iz
Cirkovc nakazal nerazumevanje
krajevne organizacije Socialistične
zveze do teženj mladine. Mladi,
komajda šele odrasli osnovni šob,
so izrazili željo po rekreacijskih
oblikah izletov in željo po stikih
z mladino iz ostalih krajev. In
prav ti so bili, ki so resno spre-
govorili o problemu, kam po kon-
čani šoli. Možnosti za vključe-
vanje v poklic je manj kot želja,
prav tako pa čutijo premalo skrb
za pravilno usmerjanje v nadalj-
nje srednje šole.
Sklenili so, da bodo v bodoče
posvečali še vse večjo skrb rasti
klubov mladih proizvajalcev, ki
morajo postati osnovni steber
mladinskega prodiranja v vsako-
dnevno problematiko. Zastavili so
si dosledni cilj direktnega vklju-
čevanja v družbeno ekonomske
politične procese v komuni. In
ena prvih nalog v trenutnem ob-
dobju je javna razprava o novi
ustavi, ki mora postati razprava
z zadetkom v globino vsako-
dnevne problematike. Eden od
pomembnih sklepov konference
pa je bil tudi tak, da mladina ne
sme z negodovanjem reagirati na
napake, temveč jih dosledno in
vztrajno odpravljati ter opozar-
jati nanje, kajti le časovno po-
gojeno — perspektivno odprav-
ljanje napak je smiselno. Z vso
trdnostjo pa so zavzeli sklep o
vprašanju osebne odgovornosti za
izvrševanje družbenih nalog, kajti
ravno liberalen odnos do tega je
mnogo škodoval uspešnosti mla-
dinske organizacije.
Na koncu so izvolili nov
13-članski komite, pri čemer je
bilo prav zanimivo to, da so pred-
sednika komiteja prvič volili s
tajnimi volitvami direktno.
-ik
ČITAJTE
Celjski tednik
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
razpisuje delovno mesto
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE na direkciji.
Interesenti naj pismene ponudbe pošljejo na upravo
podjetja.	'
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
KOMUNALNA BANKA CELJE
proda osebni avtomobil znamke FIAT 1100
v voznem stanju-
Nadalje proda sesalec za prah in loščilec za parket.
Licitacija bo dne 17. nov. 1962 ob 8. uri v prostorih banke.
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
5
Znanle in enotnost-
predpogoj
uspehov
v soboto je bila občinska konferenca komunistov šmar-
ske občine v Rogaški Slatini. Poleg 86 delegatov so konfe-
renci prisostvovali član CK ZKS Niko Belopavlovič, sekretar
okrajnega komiteja ZKS Celje Franc Simonič, predsednik
okrajnega odbora SZDL ing. Andrej Marine, področna ljud-
ska poslanca Vinka Simonič, sekretar občinskega komiteja
ZKS Celje Stane Divjak ter sekretar občinskega komiteja
ZKS 2alec Božo Lukman.
Pred nekaj dnevi so vse osnov-
ne organizacije ZKS v šmarski
občini dobile gradivo o delu ko-
munistov v šmarski občini, ki so
ga pred občinsko konferenco te-
meljito obravnavale, tako da so
delegati prišli na konferenco pod-
krepljeni s kritičnimi mnenji
vseh članov ZK v občini. Sekre-
tar občinskega komiteja ZKS Mi-
lan Crepdnšek je v referatu po-
sebej podčrtal uspehe in slabosti,
ki so bili pri delu komunistov v
občini.
Gospodarski uspehi šmarske
občine, ki se zadnje čase občutno
večajo, dokazujejo, da so občani
z razumevanjem poprijeli skoraj
vsepovsod. Steklarna v Rogaški
Slatini uspeva povečevati proiz-
vodnjo, utrla si je široko pot na
tuja tržišča, vrši obsežno notra-
njo obnovo, pri čemer so komu-
nisti odigrali odločilno vlogo, če-
prav včasih ni bilo najčvrstejše
enotnosti med komunisti samimi.
Sodobna, modema proizvodnja,
oblikovanje modernega industrij-
skega proizvajalca, to naj bi bila
danes težnj.a vsakega delovnega
kolektiva, česar pa zaenkrat ne
morejo dojeti še v mestinjskem
lesnem obratu, kjer si celo komu-
nisti še niso o tem popolnoma na
jasnem in je prav nesmiselno, da
vztrajajo pri starem obrtniškem
procesu proizvodnje šolskega po-
hištva, namesto da bi se odločne
je skušali usmeriti v izvoz, pa če-
prav so manjši obrat. Splošno
gradbeno podjetje v Rogaški Sla-
tini je s smotrnim delom že pre-
brodilo težave in se z delom
uspešno uveljavlja daleč izven
občine.
Posebno obširno so razpravlja-
li o kmetijstvu, o širjenju druž-
bene proizvodnje in jasnih kon-
cepcijah kmetijske zadruge, ki se
trudi, da šmarsko kmetijstvo pre-
obrazi v intenzivno. Odločno je
potrebno nastopati proti razdrob-
ljenosti posesti, kar je doslej po-
raščalo, širiti kompleksno obdelo-
vanje in usmerjati kmečkega člo-
veka v boljše življenjske pogoje.
Nedvomno so zadnje čase tudi tu
dosegli uspehe, ki jih ne moremo
več spregledati.
Gostinstvo in turizem imata na
Smarskem izredno ugodno pod-
lago, potrebno pa bo dosti več
napraviti, da bodo usluge in ugod-
nosti vredne tistega denarja, ki
ga dejansko posebno tujd nudijo,
če so zadovoljni. Z ureditvijo cest
bodo ugodnejši pogoji za obdsk,
toda razvijati in izkoristiti bo po-
trebno še okoliške turistične toč-
ke, ki jih v šmarski občini ni ma-
lo. Tudi gostinci sami bi se mo-
rali za to bolj zavzemati.
Bogata je bila še razprava o no-
tranjih o^osih med šmarskimi
komunisti. V Rogaški Slatini so
se ti odnosi močno krhali, kar se
je očitno pojavilo ob reševanju
šolstva. Na konferenci so to ne-
enotnost, nemogoče odnose med
šolskimi kolektivi obeh šol, po-
sebno med komunisti, prav od-
ločno obsodili. Predstavniki Zdru-
ženja borcev so odkrito razprav-
ljali o tem, podčrtali so pomen
rotacije in soodgovornosti za
vzgojo mlajših kadrov, za katere
je potrebno vztrajno skrbeti in
jih usposabljati za odgovorne na-
loge, ki jih v razvoju družbe ča-
kajo. Vse premalo oblik dela ima
mladina, zato v svoji organizaciji
ne zajema niti polovico mladih
občanov. Verjetno je tudi prema-
lo neposrednih stikov med organi-
zacijami, premalo pomoči starej-
ših, ki vse preradi prepuščajo
mladino njeni stihiji.
Jasno so poudarili še vlogo ko-
munistov pri delu Socialistične
zveze. Od komunista pričakuje-
mo, da je prvenstveno dober ob-
čan, da je idejno prepričljiv po-
vsod, kjer je potrebno nastopati
kot branilec najnaprednejših za-
misli, da je vzpodbudnik in zdrav
kritik sredi med ljudmi. Prekini-
ti pa je potrebno s staro prakso,
ki so jo ponekod gojili, da je ko-
mimist prevzemal vrsto funkcij,
pa je bil ob tem preobremenjen.
Znanje in enotnost sta predpogoj
uspehov pri delu Zveze komuni-
stov. Zato morajo biti komunisti
tisti, ki nenehno spremljajo do-
godke, ki se študijsko poglablja-
jo, ki bodo najbolj neposredni
tolmači nove ustavnosti.
Pozno popoldne so zaključili
plodno in živahno konferenco, ki
je s svojim delom prav gotovo
dala krepak pečat nadaljnjemu
prizadevanju. Pred zaključkom se
je v imenu novoizvoljenega se-
demnajstčlanskega občinskega ko-
miteja, tovariš Milan Crepinšek,
zahvalil nekdanjemu občinskemu
sekretarju ing. Andreju Marincu
za njegovo uspešno delo na smar-
skem.
-s-
V ŠMARJU PRI JELŠAH
NOVI
KOMITE
ZKS
Na sobotni konferenci ZKS ob-
čine Šmarje pri Jelšah so izvolili
novi sedemnajstčlanski občinski
komite ZKS, v katerem je večina
novih in mladiih ,članov. Pov-
prečna starost članov je 30 let,
kar dokazuje, da so odgovorna
mesta v organizaciji zavzeli novi
ljudje.
Po konferenci je novi komite
prvič zasedal in izvolil za sekre-
tarja tovariša Milana Crepinška,
za organizacijskega sekretarja ve-
terinarja Jerneja Peterlina, ki bo
te posle opravljal poleg rednega
dela v poklicu. Tričlanski revi-
zijski komisiji predseduje tovariš
Stane Glavnik. Nov komite so
dejansko izvolili vsi komimisti
šmarske občine, saj so o vsakem
posameznem članu presojali po
vseh osnovnih organizacijah ZKS.
To ne dela
east vadiiketHU
ustuSiBeMu
Tov urednik,
zgodilo se je v Šmarju pri Jel-
šah, v petek, 19. t. m. zjutraj. V
šmarski mlekarni je bilo tega dne
v predelavi okoli 6500 litrov mle-
ka.
Pri tem važnem opravilu je na-
enkrat zmanjkalo vode, brez ka-
tere si dela v tem obratu niti za-
misliti ni. Obratovodja je takoj
poslal uslužbenca na Komunalno
upravo, da vodo takoj spet vklju-
čijo, kar se je tudi zgodilo pa žal
le za nekaj minut.
To igračkanje Komunalne upra-
ve je močno razburilo kolektiv
mlekarne. Obratovodja je ponov-
no poslal uslužbenca, da zopet
posreduje potrebno vodo pri Ko-
munalni upravi. Pri delih na vo-
dovodnem omrežju v trgu je na-
šel šefa Komimalne uprave tov.
Lajbaherja. Obrazložil mu je za-
devo in ga prosil, da takoj pri-
ključi vodo. Tovariš Lajbaher pa
se je močno razburil in nahrulil
omenjenega uslužbenca z beseda-
mi: izgini smrkavec, marš na svo-
je delovno mesto v mlekarno, tu
nimaš kaj iskati.«
Ta >^smrkavec-« je slučajno 28
let star, že šest let uslužbenec
šmarske mlekarne in predsednik
delavskega sveta v mlekarni.
Ali je takšen postopek vodilne-
ga uslužbenca javne uprave pra-
vilen in ali dela to čast njemu
in njegovemu položaju. Prepriča*
ni smo tudi, da se vodovod ne
sme zapirati, zlasti ne prehranbe-
nemu podjetju, če se prej podjet-
ja o tem ne obvesti. Sicer bi pa
morali dela na vodovodnem
omrežju opraviti v nočnih urah,
kar delajo povsod drugod.
Šmarje pri Jelšah
Franc Salekar
DmDOM UPOKOJENCEV V CELJU
Občinski ljudski odbor Celje
ima dva doma oskrbovancev in to
v Polzeli z 2unogljivostjo 110 mest
ter v Grmovju s kapaciteto 75
postelj. Oba doma sta zdaj zdru-
žena pod imenom »-Dom oskrbo-
vancev občine Celje-« s sedeženi
v Polzeli.
Dosedanji domovi za stare in
onemogle že dolgo niso več ustrez-
na oblika za varstvo upokojencev
in starih ljudi. Ti domovi so
skromno opremljeni, vedno polno
zasedeni in nimajo potrebnih po-
gojev za primerno duševno in te-
lesno zaposlitev, ki ohranjuje
človeka čilega in umno polno-
vrednega.
Socialna struktura našega pre-
bivalstva se stakio spreminja; če-
dalje več je starih ljudi s pokoj-
ninami. Življenjska doba se je
podaljšala v zadnjih letih za
okroglo petnajst let. Manjka pa
ustrezen tip socialno varstvene
ustanove, ki bi lahko nudila upo-
kojencu takšno skrb, kot je po-
trebna za normalnega delovnega
in kulturnega človeka. Zato je že
republiški svet za socialno varstvo
razpravljal o teh problemih in
predvidel ustanovitev domov za
upokojence v Ljubljani, Mari-
boru in Celju s kapaciteto 80
mest. Tudi svet za splošno var-
stvo ObLO Celje se je v zadnjem
času večkrat ukvarjal s tem vpra-
šanjem in dosegel nekatere prav
lepe rezultate. Tako je imenoval
iniciativno komisijo za gradnjo
doma upokojencev v Celju. Dom
naj bi imel sobe za zakonce s
kuhinjskimi nišami in samskimi
sobami, jedilnico, klubske pro-
store itd. Glede prehrane naj bi
se prebivalci doma vezali na obrat
družbene prehrane. Na pobudo
ustreznega sveta je tudi ljudski
odbor sprejel sklep, da naj se tak
dom v Celju zgradi v letih do
1965. Razen tega je določena lo-
kacija za novi dom upokojencev,
in sicer na prostoru med Glazijo
ter savinjsko železniško progo.
Akcija za zgraditev doma upo-
kojencev v Celju je trenutno v
zastoju, predvsem zaradi tega, ker
so ustavljene prenekatere nego-
spodarske investicije. Ne glede na
to je društvo upokojencev v Celju
pred liratkim razpravljalo o tej
zadevi in ugotovilo, da živi na
območju celjske občine nekaj nad
pet tisoč upokojencev. Po med-
narodnih izkušnjah je ugotovlje-
no, da pride okoH 5 odstotkov
oseb starih nad 65 let v takšno
stanje, da jim družba omogoči
bivanje v ustreznih domovih. Do-
ma upokojencev bi ne smeli uvr-
ščati med tako imenovane ne-
gospodarske zgradbe, ampak le
med stanovanjske objekte. Vsak
upokojenec ali njegova družina,
ki bi prišla v novi dom, bi pustila
na razpolago svoje stanovanje.
Za osebne, invalidske in dru-
žinske upokojence plača okrajni
zavod za socialno zavarovanje 4
odstotke od pokojnin kot prispe-
vek za občinski stanovanjski
sklad. Tako je občinski ljudski od-
bor Celje prejel y maju tega leta
3,139.411 dinarjev iz tega naslova,
kar znaša letno okoli 38, v petih
letih pa skoraj 200 milijonov di-
narjev. Ta prispevek je denar
upokojencev in bi ga morali na-
mensko uporabljati. Pravilno bi
bilo, da bi Ob LO Celje ta denar
ali vsaj njegov del namenil za
dograditev klubskega prostora
upokojencev na dvorišču zgradbe
društva upokojencev na Muzej-
skem trgu 7 in za zidanje novega
doma upokojencev v Celju. Zato
društvo upokojencev v Celju med
drugim predlaga, naj se čimprej
imenuje gradbeni odbor za grad-
njo doma upokojencev v Celju.
J. H.
VSE PO PROGRAMU
Tudi pionirji osnovne šole iz
Vojnika nismo v preteklem letu
držali roke križem. Vso svojo de-
javnost smo usmerili na razne
krožke, ki smo jih obiskovali v
velikem številu. Ustanovili smo
tudi nekaj novih krožkov, med
njimi tudi prometnega. Zanj smo
se odločili zato, ker so nam po-
datki pokazali, da prometne ne-
sreče kar naprej naraščajo.
V	prometnem krožku smo se se-
znanjali s prometnimi predpisi
in moram reči, da je bil naš kro-
žek najbolje obiskan. Vedno se ga
je udeležilo kakih sto do stodvaj-
set pionirjev. Pred zaključkorn
leta nas je obiskala komisija in
je ocenila naše znanje. Vsi bomo
opravili izpite in dobili vozniška
dovoljenja za vožnjo s kolescin.
Skrb za kolesarske ekipe so pre-
vzeli mladinci, pa žal se -^ela niso
lotili s preveliko resnostjo.
Veliko nas je hodilo tudi v teh-
niški krožek. Okrog trideset pio-
nirjev je bilo. Toliko so napra-
vili, da so izdelke razstavili kar
na dveh razstavah.
V	likovnem krožku smo risali
največ prometne nesreče in pro-
met, v slovenskem krožku pa
smo tekmovali v najboljših spisih
o prometu. Pisali smo tudi se-
stavke o tem, kako bi bilo na
cestah, takrat, če bi mi urejali
promet.
Izven delovnega programa pio-
nirske organizacije pa so bili fil-
mi. Trikrat smo vrteli širokotrač-
ni film kot predfilm k redni pred-
stavi. Za šolsko mladino smo ime-
li brezplačen film, nanj smo po-
vabili tudi odrasle ljudi. Zanimi-
vo je, da je vse stroške krila pio-
nirska organizacija.
Ob začetku novega šolskega l«^-
ta smo že sestavili nov delovni
program. Upam, da se ga bomo
pravi čas lotili in ga tudi v redu
izpolnili.
osn. šola Vojnik
Anton Leban,
Čigav
je dom?
V Kostrivnici imajo izredno pri-
meren kulturni dom, toda še danes,
čeprav stoji že petnajst let in še
več, ne vedo, čigav je. Graditi so
ga začeli že v predaprilskih časih
•na zemljišču kmeta Buta, ki odtu-
jitve še danes nima odpisane. Eto
osvoboditve je stal le v grobem
stanju, po osvoboditvi pa so ga
ljudje zasilno uredili, le pritiklin,
sanitarij in podobnega še nima, kar
pa bi radi naipravili, če bi vedeli,
čigav je. Tako pa noče niti pro-
svetno društvo, niti SZDL vlagati
denarja. Nekateri pravijo, da je
cerkven, toda tudi to ne drži. Stvar
bo treba razčistiti čimprej, da bo-
do lahko pripravili prijetne klulb-
ske prostore in 'bodo kmetu Butu,
ki sicer ne zahteva nobene odškod-
nine, vsaj davščine odpisane. Či-
gav je torej dom?
Štorovke
Storovke: to so grmiči gHv, ki
•jih ponekod močno cenijo. Ndca-
teri pa jih niti poznajo ne, pa jih
riizbrcajo, namesto, da bi si sku-
hali imenitno gobjo juho. Naj-
boljša je menda takrat, če je na-
pravljena s kislo smetano. V pr-
lekiji znajo to najboljše pripra-
viti.
V Obsotelju jih že dobro po-
znajo. Najraje rastejo ob stroh-
nelih štorih, kar pove že ime. Pra-
vijo jdm tudi »krajnčke-«; ne vem,
čemu. Tudi oče Rudolf jih je
močno vesel, če jih najde pod
listjem. Tokrat je imel srečo: ve-
lika košara bo vsak čas polna.
In kaj bo z njimi? »Najraje imam
juho 6 kislo smetano-«, je povedal.
»Toda za to jih je preveč. Prav
imenitne bodo vložene pozimi s
klobaso ali pečenko. Mhm, to je
imenitna reč! Čeprav nimam zob,
gredo gladko po grlu. In okusne
so: hm!-« Skoda da je njihova živ-
ljenjska doba tako kratka: raz-
rastejo se samo tik pred mrazom.
Storovke so najboljši znanilci pr-
vih hujših slan. Ce ima gobar
srečo, da ujame pravi čas, jih la-
hko nabere na koše. Poskusite:
dober tek!
NISO NAS IZKORENINILI
Jesenske barve so se spet ču-
dovito prelile po obsoteljski po-
krajini. Martin je že težkih nog,
zato rad postoji, ko se vzpenja
proti 'Brezovcu, kjer običajno
obrode slovita jabolka. Tam ob
cerkvici, šoli in novem zadružnem
domu v Polju ob Sotli je peščica
hišic, od koder se zaziblje dolina
prav rahlo proti sedlu, kjer je
gnezdeče ljubkih sedlarskih hiš,
med katerimi si je utrla pot legen-
darna XIV. divizija. To vse, pra-
vijo, je Polje ob Sotli kjer se pri-
pravljajo že nekaj dni na svoj že
tradicionalni krajevni praznik.
»Zdaj, praznujemo ,resnicno.
toda takrat . . .*> je zamišljeno
povzel oče Martin. »-Pomnim še,
kot bi bilo včeraj. Kopali smo po
vinogradih, ob takem času je bi-
lo. Vem, še žulj se mi je nekaj
obotavljal, ki sem ga dobil ob ne-
rodnem toporišču. Tako tajno smo
zvedeli, fcot bi nekdo prišepeta-
val, da nas bodo verjetno odse-
lili iz naših krajev. V Nemčijo, v
taborišče ali kdo ve kam, sem pa
pridejo >*volksdojčerji*<. Pa sprva
še verjeti nisem hotel! Kaj, da bi
nas nekdo brez krivde spodil
zdoma? Pa človek je dober, ves-
te, na najhujše pač ne misli
rad ...« je upravičujoče dejal.
>*Rekli pa smo, da se bomo bo-
rili, pa naj pride, kar hoče. Da bi
nas nekdo izkoreninil z naše zem-
lje, z rojstne zemlje, tega pa ne!
Pa so bili tudi taki, ki so mislili,
da bodo drugje boljše dobili, saj
so se kmalu širile govorice, da bo
tisti, ki tu več v redu pusti, drug-
je več dobil. E, takrat smo bili či-
sto zmešani. Jesen je bila, pri-
delke smo že pospravili in priča-
kovali zimo. Naenkrat pa so na-
bili plakate, da bo ves brežiški
okraj preseljen. Kdor se bo pro-
tivil oditi v Nemčijo, bo strogo
kaznovan, bo obsojen na smrt.
Takoj so pričeli popisovati imetje.
Takrat mi je bilo hudo. Tega ne
morem dopovedati.
Najhujše pa je bilo okoli
11. novembra: pridrveli so kami-
oni, ki smo jim rekli »marice*'.
Vojaki so vstopali v naše domo-
ve, oštevilčili ljudi s ploščicami
okrog vratu kot psičke. Ojoj, ka-
ko je bilo to strašno!*^ Globoko
je vzdihnil, zastal za hip in se
ozrl v dolino. ^Zvozili so nas naj-
prej v poznani trapistovski samo-
stan v Rajhenburgu. Vse okrog je
bil opleten z bodečo žico in moč-
no zastražen. V hlevih in skednjih
smo prespali na trdih tleh prve
noči. Prespali! To si lahko mislite^
Prejokali, prezebli. Ne le enkrat,
stokrat sem pomislil na smrt kot
rešnico, pa je k sreči ni bilo. In do
bro, da je ni bilo: danes sem še
tu! Hudiči, niso nas izkoreninili!
Veste, gori, v obljubljeni deželi
nas je čakalo pasje življenje.
Vsaj tam, kjer sem bil, pri Echin-
genu, so bile barake, pruska di-
sciplina, lakota, muke in pretepa-
nje. Skoraj polna štiri leta pekla
imamo za seboj. Prekleti, stokrat
prekleti, pravim še danes, čeprav
je tiste glavače že zdavnaj po-
bralo. Kaj bi vam še pravil? Ves-
ti o uporu doma, ki so tu in tam
le prodrle do naših ušes, so bile
najboljše zdravilo proti obupu.
Ko sem slišal, da je kozjansko
nekako osvobojeno, se mi je kljub
oslabelosti razvezal jezik, da sem
si zapel in se mi je zdelo, da sem
srknil pristno virštajnsko kaplji-
co! Da, dvajset let je minilo od
tiste črne dobe. Niti ni tako dol-
go, pa vendar: pozabiti ne smemo.
Tu v Polju vsako leto ob obletni-
ci praznujemo. Niso nas, ne bodo
nas, veste! Zdaj pa nič ne obu-
jajva težkih spominov, veseli bo-
dimo! Naši Poljanci bodo tudi.-«
Široko se je zasmejal in za-
mahnil s palico po zraku kot bi
zapretil tistim, ki bi hoteli moti-
ti mir in svobodo. Vsaj tako se mi
je zdelo. V Polju ob Sotli pa so
se pripravljali na svoj praznik,
ki ga jutri praznujejo. Vsi poma-
gajo pri tem: mladina in starši.
Rdeča zvezda bo žarela nad na-
seljem, kot je lansko leto. V Po-
lju so solzni, tako pravijo po-
vsod po šmarski občini in prav
je tako. Oče Martin je obujal spo-
mine, kar je prav, toda novo
zgodbo, veselo in lepo pa si piše
današnji rod. Poljanci, ob vašem
prazniku obilo delovnih uspehov.
-s-
VEDNO BOLJŠE
Pred petimi leti so v Podčetrtku
prvič zavrteli kino, pa še takrat so
imeli pri otvoritvi smolo. Niso bili
najbolj izkušeni, zato je nastal v
kabini požar. Počasi so si uredili
dvorano, čeprav zaradi vlažnosti ni
najbolj primerna. Pred dnevi pa so
imeli skromno slovesnost, ko so
prvič prikazovali film na cinema-
skopskem platnu. Tokrat so vrteli
282. film. Predsednik KO SZDL
Franc Reiner je obiskovalcem, ki
jih je bila nabita dvoranica, spre-
govoril, kako so po težkem priza-
devanju uspeli napraviti široko
platno. Posebej se je zahvalil še
najbolj vnetim obiskovalcem Ja-
grovim in Strahovnikovim, ki jim
ni ušel skoraj noben film. Tiho
upajo, da bodo sčasoma napravili
kulturni dom, v katerem naj bi bi-
la primerna dvorana. V Podčetrtku
obiskujejo v velikem številu pred-
stave tudi prebivalci s Hrvaške.
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE
razpisuje naslednja delovna mesta:
2 delovni mesti referentov
zo priznanje involidskih
dajatev
Pogoj: dovršena pravna fakulteta. Prednost imajo
kandidati s položenim sitrokovnim izpitom. Družin-
sko stanovanje bo koncem decembra 1962 na raz-
polago.
1 delovno mesto
za socialnega delavca
Na tem delovnem mestu je pretežno terensko delo v
zvezi z rehabilitacijo in zaposlitvijo invalidov. Pogoj:
dovršena višja šola za socialne delavce, prednost ima-
jo kandidati s položenim strokovnim izpitom. Družin-
sko stanovanje bo koncem decembra 1962 na raz-
polago.
6
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
Brez sezonskega dela
Sezonska delovna sila je značilna za gradbeništvo in za
kmetijstvo. Vendar v obeh gospodarskih panogah sezon-
sko delo postaja vse večja ovira in zavora za normalno
delo, za povečanje proizvodnosti in podobno. Pereči prob-
lemi sezonske delovne sile in težave, ki z njo nastajajo,
pa v nekaterih primerih povzročajo celo zastoje v proiz-
vodnji. Zaradi tega tudi ni čudna niti nepričakovana tež-
nja za odpravljanjem sezonske delovne sile povsod tam,
kjer je to le mogoče.
Gradbeništvo se je tega proble-
ma toliko lotilo še pred leti, ko
je v Celju prišlo do organizacije,
gradbenega podjetja. Tedaj so bi-
le namreč ustvarjene tudi mož-
nosti za preorientacijo.
V kmetijstvu je stanje sicer ne-
koliko drugačno, vendar se tudi
tu ob novih organizacijskih obli-
kah in z ustanavljanjem velikih
in gospodarsko močnih kmetij-
skih socialističnih obratov ta pro-
blem postavlja vse bolj v ospred-
je. Med prvimi kmetijskimi go-
spodarskimi organizacijami se je
problema sezonske delovne sile
lotil kmetijski kombinat 2alec. Ta
problem je namreč zlasti v Spod-
nji Savinjski dolini zelo pereč.
Kajti gotovo je, da prav hmeljska
proizvodnja terja posebno stro-
kovnost kmetijskih delavcev, ki
obdelujejo te površine. Razum-
ljivo pa je, da je sezonska delov-
na sila prav zaradi tega pri delih
v hmeljiščih zaenkrat sicer nujna,
vendar ne najboljša rešitev.
Ko so ta problem obravnavali
v Žalcu, so se odločili, da bodo
skušali delovno silo kombinata
razporejati tako, da bo potreba po
sezonski delovni sili vse manjša.
V prvi etapi so v ta načrt vklju-
čili obnovitvena dela na hmeljiš-
čih in nove gradnje hmeljsklh
žičnic. Pri teh delih je potrebno
zadostno število kmetijskih de-
lavcev, ki poznajo posebnosti
hmelja in ki znajo z njim ravnati.
Zaradi tega bodo že pri letošnjih
obnovitvenih delih zaposlili do-
slej sezonske delavce kot stalne.
Tako bo že letos dobilo okoli 10
odstotkov delavcev, ki so doslej
imeli status sezonskih delavcev,
redno zaposlitev. Sodijo pa, da
bodo sčasoma lahko domala po-
polnoma odpravili sezonsko delo.
Razen seveda pri obiranju hme-
lja, kjer bo sezonska delovna sila
zaradi izredno kratkega obiralne-
ga časa še naprej nujno potrebna.
Istočasno poudarjajo pri kme-
tijskem kombinatu, da jih je k ta-
ki organizaciji proizvodnje in raz-
porejanju dela in delovne sile silil
tudi problem iskanja sezonske de-
lovne sile v začetku sezone, ko je
povpraševanje po sezonskih de-
lavcih največje in ko jih je de-
jansko tudi najteže dobili. V pre-
teklih letih je zaradi teh težav
bilo precej zaostankov, ki so po-
vzročili precejšen izpad ali zmanj-
ševanje pridelka in kakovosti. No-
vozaposleni sezonski delavci pa so
hkrati rabili precej časa, da so se
priučili k delu na hmeljskih po-
vršinah. Njihovo delo vsaj v za-
četku tudi ni bilo najkvalitetnej-
še, storilnost pa je bila nizka, kar
je posredno vplivalo na zaslužek
v hmeljiščih in nazadnje tudi na
moralo novih sezonskih delavcev.
Istočasno pa se vsebolj pojavlja
težnja sezonskih delavcev po stal-
ni zaposlitvi. Zato je vprašanje
najemanja novih sezonskih delav-
cev vse bolj resna. Tako ima u-
krep kmetijskega kombinata v
2alcu dvojno korist.
S tem v zvezi pa sc razumljivo
pojavljajo nekateri vzporedni pro-
blemi, ki so ob tej akciji in ori-
entaciji kombinata v Žalcu do-
mala nujni. Gre namreč za aku-
ten problem in imperativno po-
trebo po hitrejši in intenzivnejši
gradnji stanovanj za kmetijske
delavce. O tem problemu je po-
drobno govoril tudi sekretar Iz-
vršnega sveta LRS za kmetijstvo
in gozdarstvo tov. Rudi Cačinovič,
da bodo temu vprašanju morale
občine posvetiti več pozornosti.
Kajti kmetijske organizacije sa-
me vsekakor ne bodo zmogle vse-
ga bremena. Razvoj kmetijstva,
katerega osnova je tudi odprava
sezonskega značaja dela, pa konč-
no ni samo skrb kmetijskih orga-
nizacij, temveč vse -komune in
družbe.	Mile
Reorganizacija trgovine
v Zgornji Savinjski dolini so v
zadnjem času precej razpravljali
o pogojih za večje in ugodnejše
poslovanje trgovinskih organiza-
cij. Značilno za to območje je raz-
stresena in razdrobljena trgovska
mreža, ki spričo podjetij nima
možnosti normalnega razvoja in
ne more dohajati razvoj ostalih
gospodarskih panog. Zaradi tega
je bilo pred kratkim posebno po-
svetovanje o tem problemu, na
katerem so sodelovali tudi pred-
stavniki okrajne gospodarske
zbornice.
Na tem posvetovanju so osvojili
načela, po katerih bi se naj pri-
lagodila trgovinska mreža naj-
ugodnejšim pogojem poslovanja.
Sodijo, da bi kazalo, da ostane tr-
govsko podjetje >>Savinja-« še na-
prej enotna trgovinska samostoj-
na organizacija, a da se istočasno
vsa ostala manjša trgovska pod-
jetja združijo v enotno trgovsko
organizacijo z izdelanim decen-
trali2dranim sistemom upravlja-
nja, ki bi se priključila trgovske-
mu podjetju Merx, ki je uspešno
organiziral trgovino v mnogih
manjših naseljih.
Posvetovanje je imelo predvsem
namen, da nakaže obstoječo prob-
lematiko, ki naj pospeši tudi jav-
no razpravo. Posebej pa bo s tem
problemu razpravljal še občinski
ljudski odbor v Mozirju. Vendar
sodijo, da trgovinsko omrežje v
sedanji organizacijski obliki ne
zadostuje vsem zahtevam prebi-
valstva.
m.
AVTOBUS ZA DELAVCE
IN OTROKE?
Iz Šentvida do Šoštanja je
preko šest kilometrov. Od tod pa
hodi precej delavcev v Šoštanj
in tudi v Velenje na delo, otroci
pa vsako jutro v šolo. Zaradi te-
ga si krajevna organizacija SZDL
že dalj časa prizadeva, da bi za-
interesirala avtobusno podjetje za
krajevno progo v ta kraj. S tem
bi prebivalci precej pridobili, kra-
jevna proga kot zatrjujejo, pa bi
bila tudi rentabilna.
Razl(isanjetravnil(ov
Ker je živinoreja v zahodnih
predelih okraja ena izmed po-
glavitnih ikmetiijskih panog, je
vsekakor skrb za ^povečanje
krmne osnove bistven predpogoj
za ijKjvečanje proizvodnje. Veliko
težavo predstavljajo kisla zem-
ljišča. Zaradi tega so se v kme-
tijskem kombinatu v Žalcu od-
ločili, da bodo vsa kisla zemljišča
ustrezno gnojili. Ta ukrep uva-
jajo vzporedno z obsežnimi me-
lioracijskimi deli na območju ob
Ložnici. Zaradi tega so tudi pred-
videli občutno EKDvečanje apne-
nega prahu na teh zemljiščih.
Sodijo, da bodo porabili letos
(kakih 340 ton apnenega prahu,
hkrati pa do konca leta še okoli
240 ton tomaževe žlindre. Zani-
mivo je tudi, da je prav območje
Spodnje Savinjske doline znano
kot območje, kjer porabijo največ
umetnih gnojil na hektar. Poraba
umetnih gnojil se je povzpela na
preko 1500 kilogramov na hektar
v povprečju, na hmeljiščih ipora-
bijo pa celo preko 2000 kilogra-
mov na hektar.
POŠTENJE NA TEHTNICI
Ljudje so močno užaljeni,
če njihovo poštenje javno
tehtajo. Toda skrivaj ga mno-
gi tehtajo in rezultati tega
tehtanja niso najbolj zavi-
dljivi. Zanimivo je, da je
precej takih tehtnic, kjer lju-
dje na skrivaj tehtajo svoje
poštenje. Ena od teh ilegal-
nih tehtnic so tudi avtoma-
ti za znamke, dopisnice in
pisemske ovitke, ki so po-
stavljeni pred celjsko pošto.
Pošta je te avtomate naba-
vila in montirala zaradi te-
ga, da bi bile pisemske po-
trebščine prebivalcem do-
stopne tudi v času, ko /e
pošta zaprta in da jim ni tre-
ba za eno znamko ali pismo
čakati pred pultom na pošti.
Toda žal je zaradi brezob-
zirnosti večkrat pokvarjen.
Ljudje pač tehtajo svoje
(ne) poštenje. Skušajo s sta-
rimi kovanci, s tujim denar-
jem in raznimi predmeti, ki
imajo obliko kovancev iz-
tisniti iz avtomata znamko,
dopisnico ali pismo. Največ-
krat jim to ne uspe, kajti
mehanizem je prilagojen na
določeno kombinacijo, ob-
liko in težo- Toda vsak ne-
pravilen kovanec ali drug
metal hkrati zaustavi avto-
mat. Potrebno ga je popra-
viti in včasih zaradi hujše
okvare traja tudi dalj časa.
Ko smo obiskali upravni-
ka pošte, nam je pokazal ce-
lo kopico raznih kovancev
(na sliki), ki bi bili posebna
radost za zbiralca starega de-
narja. Med njimi smo našli
italijanske, francoske, stare
srbske, turške, madjarske,
nemške in avstrijske kovan-
ce. Med njimi tudi mnogo
okupacijskih pfenigov in po-
dobno. Našli smo tudi rusko
kopejko in celo krajcar iz
1851 leta. Toda vsi ti kovan-
ci — imajo jih preko 1000 —
so ustavili avtomat. V avto-
matu pa so v istem času na-
šli tudi množico gumbov, pa-
ličic od lučk in podobno.
Vsi ti kovanci bi vsekakor
predstavljali za zbiralca sta-
rega denarja neko vrednost,
v avtomatu pa so povzročili
veliko škodo, ki je res ne bi
bilo treba, zlasti še ker gre
za jalove poizkuse prevare
in tehtanja nepoštenja — to-
da na škodo drugih prebival-
cev, ki bi radi pošteno in hit-
ro kupili znamko ali pismo.
mi.
ZAVRGEL JE KULTURO
Franček optimist je imel pred
letom dni vesel dan. Bilo je to
prvo družinsko slavje. V tretjem
nadstropju, na vrata male man-
sardne sobice, kjer se je stiskal z
družino, je potrkal pismonoša in
mu izročil pismo. Na zunaj čisto
navadno, celo papir v pismu je
bil navaden. Toda zanj ta papir
nikakor ni bil navaden. Zanj' je
bil to vrednostni papir z izjemno
vrednostjo. Pomislite samo, do-
bil je odločbo za stanovanje.
Toplo mu je bilo pri srcu. Ka-
ko tudi ne bi, saj je pet let živel
v mali mansardni sobici. Svojih
osem kvadratnih metrov je poz-
nal bolje od žepa, čeprav prego-
vor pravi, da ljudje žep le naj-
bolje poznajo. V odločbi je pisa-
lo, da se mu dodeljuje pravo sta-
novanje — celo kopalnico bo imel
si je mislil. Žena se je veselila -
bojler pomeni pač nekaj poseb-
nega. Odpadlo bo neprimerno in
mučno segrevanje vode na kuhal-
niku, odpadlo bo pranje v mali
sobici, vode več ne bo potrebno
nositi v tretje nadstropje. O vsem
tem je razmišljala kar glasno
Frančkova žena, Franček pa je
žvižgal isto vižo. Res bo lepo, saj
bo odpadlo nenehno prenašanje
vode gor in dol, odpadlo bo mir-
jenje sosedov, otrok pa se bo ven-
dar lahko sprostil, lahko bo raz-
ložil svoje igrače in se enkrat tu-
di v zimskem času poigral. Ra-
zen tega, je naprej glasno premi-
šljeval, bodo odslej tudi naše ve-
čerje lahko človeške, okopali se
bomo lahko in še nazadnje, tu-
di racionalizirano porabo vode
bomo lahko ukinili.
Franček se je preselil v novo
stnovanje. V lep nov blok, v če-
trto nadstropje. Ko je- pomagal
nositi novo pohištvo, za katere-
ga se je zadolžil, v zadnje nad-
stropje, je pomislil, kako hudo bi
šele bilo v četrtem nadstropju,
če bi ne bilo vode in če bi jo jno-
ral nositi kot v starem »-stanova-
nju« na mansardo. Toda bojler je
brezhibno deloval, iz vodovodne
pipe pa je v kuhinjski niši in v
kopalnici teklo, da je bilo vese-
lje. Skratka Franček je odslej ži-
vel v kulturnih stanovanjskih
pogojih in nič več mu ni bilo tre-
ba pomanjkanje kulture na pod-
ročju stanovanjskih pogojev na-
domeščati z viškom na drugih
področjih.
Srečno je živel, jeza je odpad-
la, električno peč pa je tudi lah-
ko spravil v klet, kajti v novem
stanovanju je bila tudi peč —
lončena in topla, da je bilo poseb-
no prijetno v sobi tudi v najmr-
zlejših dneh.
Toda Frančkovo veselje je bi-
lo kratko. Trajalo je samo do po-
letja. Baje zaradi suše in velike
porabe vode na gradbišččih so pi-
pe v niši in kopalnici presahnile.
In čeravno je na vso silo vrtel
vijake na pipah, vode ni bilo. In
tako je Franček znova — tokrat
v novem stanovanju — odredil
racionirano porabo vode. Znova
jo je nosil iz pritličja, in sicer
sedaj tudi za stranišče in celo v
četrto nadstropje. Tolažil se je,
da gre za prehodno slabost. Toda,
ko je minul teden dni, mesec,
dva... se je vdal v usodo. Pač pa
v tem času postal zaradi poseb-
nih pogojev navdušen izletnik.
Vsako nedeljo se je družina od-
pravila proti Vitanju. Ogledova-
li so si dela pri urejanju nove
vodovodne napeljave. Z užitkom
so zasledovali napredovanja grad-
benih del in se tudi jezili, ko so
ta zamrla. Vendar Franček ni po-
polnoma obupal, kajti kmalu je
uvidel, da pomanjkanje vode ni
najhujše.
Ta toliko opevana voda se je
namreč včasih le prikazala, sicer
v malem curku, vendar voda —
prava voda, voda ki teče. Zgodilo
se je nenadoma, da je voda pri-
tekla, in sicer na nesrečo prav v
nedeljo, ko si je družina z veli-
kim zanimanjem ogledovala ce-
vovod od Vitanja proti Celju. Vo-
da je pritekla, tekla je kar na-
prej, ker je pač pipa po nerod-
nosti ostala odprta. Kdo je pu-
stil odprto še zdaj niso mogli ugo-
toviti. Toda posledice so bile hu-
de. Bolje, da vode sploh ne hi
bilo. Kajti voda se je nabirala v
kopalni kadi, ko je bila ta polna,
se je izlila po kopalnici in poča-
si začela razlivati po stanovanju.
Za ped visoko je stala, ko je dru-
žina prišla z izleta.
Franček je tedaj prisebno za-
prl vipo in enako prisebno začel
miriti ženo. Pograbil je leksikon
in začel listati pod črko M — is-
kal je besedico melioracija. Kma-
lu jo je našel in nahitrico je pre-
bral osnovne značilnosti melio-
riranja. Po teh je tudi ukrepal..-
..ustaviti dotok vode, (opravljeno)'
izsušiti površino, (naslednja na-
loga) itd. In melioriral je novo
stanovanje, izsuševal tla. tepih,
prestavljal ^>objekte<< — neprene-
homa je delal, ves čas pa je pre-
mišljeval o ukrepih' ki jih mora
v prihodnje zagotoviti, da ne bo
zaradi vode imel še več težav,
kajti sosed pod njim se je že
odlasil, kapljalo je s strorm. Ra-
zen tega pa je ugotovil, da je bo-
lje. če ni vode, kot če je vode pre-
več. Zaradi tega je kratko malo
poklical vodovodnega inštalater-
ja. Dva tedna je obrtnika čakal.
Ta čas je neutrudno pregledoval
pipe. Ko je obrtnik vendar pri-
šeh je Franček bil že toliko izčr-
pan. nevresvan in nervozen, da
je kratkomalo prosil, da mu za
vselej zapre dotok vode v stano-
vanje-
Raje je nosil odslej tudi v če-
trto nadstropje vodo v novo »kul-
turno*' stanovanje, kajti ta posel
je enostavnejši od melioriranja,
ki mu ni kos in za katerega nima
ustreznih kvalifikacij. Odpove-
dal se je »kulturi« zaradi var-
nosti, a je hkrati obdržal upanje,
da bo vitanjski vodovod le nekoč
dograjen.	Bine
Tretja izmena
NA POMOLU
Neurejena šolska poslopja
so značilna za podeželske
kraje, razen v nekaterih red-
kih primerih, kjer imajo
urejene ali na novo zgraje-
ne šole. Zlasti značilen pa
je ta pojav v žalski občini.
Se pred kratkim smo pisali
celo o šoli, ki grozi, da se bo
porušila nad glavami dija-
kov. Hkrati s tem problemom
pa se v žalski občini pojav-
lja kot akutna nadloga tudi
pomanjkanja ustreznih pro-
storov za osnovne šole.
Značilno za to občino pa
je, da je največja stiska prav
v občinskem središču — v
2alcu. O tem problemu so
podrobno razpravljali tudi
na zadnji občinski konferen-
ci komunistov.
Gre namreč za troje bist-
venih problemov, ki onemo-
gočajo normalno izobraže-
valno delo in ki delujejo
zaviralno na vseh področjih.
Neurejene šolske stavbe
vsekakor sodijo med najhuj-
šo oviro. V starih in dotra-
jalih stavbah, ki niso primer-
no urejene, je nemogoče
urediti pouk tako kot bi us-
trezalo zahtevam reformira-
ne šole pri nas. S tem seveda
upada kvaliteta.
K temu s pridružuje tudi
prenatrpanost razredov z
dijaki, ki v 2alcu doseže celo
preko štirideset šolarjev v
enem oddelku. Da tako sta-
nje bistveno vpliva na kvali-
teto dela in na zmanjševanja
uspeha, ni potrebno posebej
poudarjati. Razen tega pa
žalski osemletki grozi celo
tretja izmena, Id bi pomeni-
la še en korak nazaj. Saj bi
se moral čas, ki je sedaj na
razpolago za eno izmeno še
skrajšati. Razen tega pa bi
otroci, ki stanujejo v obrob-
nih predelih, hodili domov
po trdi temi.
Ce k temu dodamo težave,
ki jih imajo v 2alcu zaradi
učnega kadra, za katerega
ni ustreznih stanovanj, je
kompleks problemov, s kate-
rimi se šolniki na tem ob-
močju ubadajo, dokaj resen.
Zato sodijo, da bo te pro-
bleme potrebno reševati res-
no in brez odlaganja.
CELJANI-
turisti in izletniki
Tako zvemo, da je letos v se-
zoni potovalo v raznih aranžma-
nih po Jugoslaviji in v inozemstvo
kar 28 tisoč prebivalcev iz celj-
skega okraja. Največ potovanj je
bilo seveda pK) Sloveniji, in sicer
med temi največ do Vršiča in
na Plitvička jezera. Po domovini
je z obema celjskima podjetjema
(Kompasom in Izletnikom) poto-,
valo skupaj 22 tisoč prebivalcev v
iz celjskega okraja ali dobra dese-
tina. Izletnik je priredil 235 aran-
žmanov po domovini, ki se jih je
udeležilo 9284 potnikov-izletnikov,
v istem času pa je Kompas pri-
pravil enako število aranžmanov
po domovini, na katerih je ibilo
9285 potnikov.
Nekoliko uspešnejši je bil Kom-
pas pri prirejanju inozemskih iz-
letov in potovanj. Medtem, ko je
Izletnik v sezoni priredil le 16
inozemskih aranžmanov in prepe-
ljal po tujih deželah 523 potnikov,
je Kompas pripravil preko 30
aranžmanov za inozemstvo in pre-
peljal v inozemstvo kar ipreko
3120 Celjanov.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da
je Kompas priredil za šolarje obisk
velesejma v Zagrebu, katerega se
je udeležilo kar preko 2000 šolar-
jev iz Celja. V tem času so pri-
pravili tudi obisk štirih opernih
predstav v Ljubljani, katerih se
je udeležilo okoli 2100 Celjanov.
Istočasno pa je izletnik pripravil
19 šolskih izletov, na katere so po-
peljali okoli 100 šolarjev.
Dokaj značilna je tudi ugotovi-
tev, da je največ obiskov in iz-
letnikov bilo v partizanski bolniš-
nici »Franji«, izredno veliko šte-
vilo Celjanov pa so prepeljali tu-
di do Jadrana.
Obe celjski turistični agenciji
pa pripravljata izredno živahen
program za zimsko obdobje. Zla-
sti značilni so posebni izleti za
kmetovalce-zadružnike, ki jih pri-
reja Kompas v znana kmetijska
središča bratskih republik in za
ogled večjih kmetijskih tovarn,
obratov in podobno.
Tudi za naslednje leto imajo v
programu zanimiva potovanja.
Hvalevredna pa je ugotovitev, da
izletniški agenciji vsako leto bolj
izpopolnjujeta sistem svojih aran-
žmanov in da vse bolj prilagodu-
jeta organizacijo izletov in poto-
vanj okusu in željam celjskih iz-
letnikov.
Preveč ali premalo
Turistična sezona je pri kraju,
letni oddihi so večinoma za nami.
Resda je bila letošnja turistična
sezona v začetku nekoliko slabša,
a je zato trajala nenavadno dolgo.
Uspešna pa je bila za Celjane tu-
di turistična sezona, katere so se
Celjani udeležili ne kot gostitelji,
temveč kot turisti.
Embalaža za kmetijske pridel-
ke je med viškom obiralne sezone
eden od ključnih problemov za
pravočasno dostavljanje blaga in-
dustrijskim središčem. Žal pa em-
balaže za kmetijske pridelke prav
v konicah, to je tedaj, ko je em-
balaža najbolj potrebna, navadno
zmanjka ali jo je le težko dobiti.
Čakanje je v teh primerih navad-
no tudi edina rešitev. Razumljivo
je, da se s tem veča količina kala,
sadje zgnije preko normale, kva-
liteta upada in podobno. Torej po-
sledice zmanjšujejo vrednost pri-
delka, hkrati pa razvrednotijo tu-
di delo kmetijskega delavca.
Ko smo o tem vprašanju vpra-
šali zainteresirane činitelje, so
nam povedali da je eden od os-
novnih vzrokov za pomanjkanje
embalaže počasno kroženje in ne-
disciplina raznih gospodarskih or-
ganizacij glede vprašanja uporab-
ljene embalaže. Mnoge gospodar-
ske organizacije skrbijo za emba-
lažo le dotlej, dokler jo same ra-
bijo. Potem pa domala pozabijo
nanjo in košarice ali zabojčki sto-
je po šupah ali kar na dežju ne-
izkoriščeni. S tem prizadenejo
precejšnjo škodo drugim koristni-
kom embalaže.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da
marsikje embalažo ne čuvajo.
Razimečejo jo po dvoriščih ali za
plotovi, pomešajo z gradbenim
materialom (na sUki) ali pa raz-
bito puste na dežju in na prostem,
od koder jo raznesejo otroci. Ce
vemo, da embalaža pomeni s svo-
jo vrednostjo in kratko življenj-
sko dobo .precejšnjo obremenitev
na račun cene kmetijskih pridel-
kov, je dokaj logično, da je tako
početje nevzdržno, in sicer vse
bolj, kajti vprašanje cen kmetij-
skim izdelkom postaja vse bolj
odlučujoč činitelj pri plasmanu.
Domala iste pojave pa lahko
zasledimo tudi pri embalažah za
industrijsko blago in druge pred-
mete. Tako se nam vprašanje —
ali je premalo ali preveč embala-
že — zastavlja kot zanimiv in po-
memben problem, kateremu velja
posvetiti nekaj več pozornosti kot
doslej.
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
7
Velika kulturna pridobitev
MALA UMETNOSTNA GALERIJA KMALU V CELJU
Da cxi ideje do uresničitve še
tako zahtevne naloge ni daleč, so
dokazali člani celjskega pododbo-
ra Društva likovnih umetnikov
Slovenije. Pol leta je preteklo od
sestanka^ na Miklavškem hribu,
do katerega je prišlo letos febru-
arja na pobudo celjskih uporab-
Ijajočih umetnikov. To je bil ko-
risten dogovor, na katerem so
Celjani pokazali obilo zavzetosti
in iniciative za nadaljnji razvoj
upodabljajoče umetnosti, likovne
in estetske vzgoje ljudi, zlasti pa
za konkretno udeležbo uporabne
umetnosti in likovne estetike v
gospodarstvu.
Od takrat je prizadevno in jav-
nosti skoraj docela neznano delo
razmeroma majhnega kroga kul-
turnih delavcev rodilo več lepih
uspehov. Med temi pa je brez
dvoma najznačilnejši ta, da je
Celje tik pred svečano otvoritvi-
jo novega kulturnega hrama, ka-
kršnega v svoji preteklosti še ni
imelo.
Prizadevni krog celjskih umet-
nikov je z vztrajnostjo budil in-
teres odgovornih činiteljev za ide-
jo, po kateri naj bi Celje postalo
slovensko središče spajanja umet-
niških teženj in zamisli z neiz-
črpnim proizvodnim potencialom
ustvarjalcev materialnih dobrin
na področju industrije in ostalih
vej gospodarstva. Rezultat je bil
zelo uspešen. Pododbor je dobil
prostore nekdanje investicijske
banke v vogalni dvorani pritličja
celjskega Narodnega doma. Ta
prostor pododbor že nekaj tednov
sam preureja in spreminja v
umetnostni hram, kakršne premo-
rejo večinoma vsa večja, pa tudi
nekatera manjša mesta. V teh
prostorih bo v kratkem odprta
prva razstava, ki bo prikazovala
uporabnost umetnosti v industri-
ji in proizvodnji na sploh. Ni tež-
ko uganiti v načrtih organizator-
jev, da bo celjska »mala galerija«
imela specifične naloge, čeravno
njeni razstavni panoji ne bodo
namenjeni zgolj eksponatom in-
dustrijskega oblikovanja. V gale-
riji se bodo vmes zvrstile tudi
skupinske in individualne razsta-
ve, čeravno je za take razstave
namenjen predvsem foyer Ljud-
skega gledališča.
Preurejen vogalni prostor Na-
rodnega doma je sicer prijeten,
daje vtis domačnosti in intim-
nosti. Prostorna omejenost nepri-
siljeno skrajšuje razdalje med
obiskovalci in deli, ju zbližuje in
povezuje. Vendar lahko že pred
otvoritvijo ugotavljamo, da uteg-
ne biti »mala galerija-« res ne-
koliko majhna, zlasti dokler.Celje
ne bo imelo večjega razstavnega
prostora za razstavo stalne in
večjih občasnih zbirk.
To rešitev sicer nakazujejo na-
črti kompleksne rešitve Mestnega
muzeja in Studijske knjižnice.
Predvidoma naj bi v okviru teh
dveh ustanov Celje dobilo prostor
za stalno umetniško zbirko. Toda
vse to je zaenkrat še vedno pri
načrtih.
V pričakovanju trenutka, ko bo
»mala galerija« napolnila vsaj
del kulturne praznine v našem
mestu, smo lahko zelo zadovoljni.
Galerija ne bo samo velika prido-
bitev za zunanjo kulturno afir-
macijo Celja; izpolnila bo eno iz-
med velikih nalog pododbora li-
kovnih umetnikov, ki ne stremijo
zgolj za tem, da umetniške vred-
note ustvarjajo, temveč da pripo-
morejo k široki vzgoji občinstva,
ki naj soustvarja in osvaja umet-
niške in estetske vrednote v naj-
večji meri.
J. Kr.
Koristen pomenek
Sindikat društva učiteljev in
profesorjev občine Šoštanj je pred
dnevi imel v prostorih delavske-
ga sveta -rudnika lignita v Vele-
nju razgovore s predstavniki važ-
nejših podjetij o bodočem razvo-
ju industrije v občini Šoštanj.
Posebno so se zanimali za druž-
na sredstva, ki so bila vložena v
kapitalno izgradnjo in za življenj-
ski standard.
Predstavnik kemo kombinata —
največjega bodočega industrijske-
ga objekta — je okvimo podal
celotno sliko razvoja ter nakazal
vrsto problemov, ki nastajajo v
zvezi s tem. Kot osnovo je pouda-
ril rešitev urbanističnega vpraša-
nja, kajti pred nedavnim slabo
naseljena dolina postaja indu-
strijski bazen s tako pospešeno-
stjo, da komunalna služba ne
zmore sočasnega razvoja ter zato
zaostaja.
Ta isti dan so prosvetarji šo-
štanjske občine izkoristili še za
pomembno predavanje o vpraša-
nju spolne vzgoje. Predavala je
tovarišica Helena Puhar.
-ik
Posvet v Novem
mestu
Pred dnevi je dolenjska metro-
pola prijazno sprejela 80 udele-
žencev posveta, ki ga je organi-
ziralo Društvo prijateljev arhi-
varjev LR Slovenije. Namen po-
sveta je bil predvsem kritična
ocena stanja in iskanja poti za
čim boljšo in smotrnejšo izvedbo
arhivarske službe v Sloveniji. Po-
sveta so se kot gostje udeležili
predstavniki arhivarske službe iz
ostalih republik, predstavniki sve-
ta za prosveto in kulturo LRS,
društva muzealcev, zgodovinar-
jev in bibliotekarjev.
V predavanjih so univerzitetni
profesorji dr. M Kos, dr. F. Zwi-
tter in dr. M. Mikuž govorili o
objavah in načinu objavljanja
arhivskega gradiva za starejšo kot
novejšo in najnovejšo slovensko
zgodovino. Profesor Mikuž je v
svojem referatu, ki se je nanašal
na najnovejšo zgodovino, poudaril
predvsem problem, kaj objavljati,
kajti za obravnavo tovrstnega
gradiva je potrebna temeljita
preudarnost, ker so mnogi ak-
terji najnovejše zgodovine še živi
in je prav težko izoigniti se šte-
vilnim napačnim tolmačenjem-
Obdobje je namreč še vse preveč
blizu, da bi bilo možno ustvariti
popolnoma objektivno sliko, s
kakršno se bodo srečevali naši
potomci čez 50 ali več let. Prav
zato je dal sugestijo, naj bi izda-
janje teh virov prevzel inštitut
ob sodelovanju kolegija zgodovi-
narjev. Na ta način bi vse to delo
bilo v okviru Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti.
Razprave so potekale po čisto
strokovni plati dela v arhivih.
Nakazale so potrebo po razširitvi
prevzema gradiva tudi od poli-
tičnih in družbenih organizacij,
ustanov in podjetij. Pomembno
pri tem je vsekakor škartiranje>
da se ohrani tisto, kar bo kasneje
zgodovinarju najbolj koristno.
Udeleženci posveta so sprejeli
sklep, da naj se za boljše in te-
meljito delo zagotovijo arhivskim
ustanovam večja sredstva, pred-
vsem pa večji prostori, kar je
naj resnejši problem doslej.
T. K.
V slovo
Pred dnevi smo se poslo-
vili od upraviteljice osnovne
šole v Petrovčah Lee Predan,
ki je po trudapolnih 39 letih
učiteljevanja stopila v zaslu-
ženi pokoj-
Rodila se je v Zagorju pri
Šempetru na Krasu 1904 le-
ta. Kot hči učitelja je že zgo-
daj spoznala lepoto in tegobo
učiteljskega poklica. Želja,
da svoje življenje deli v delu
z otroki, jo je pripeljala na
učiteljišče v Ljubljano.
Leta 1923 je prvič presto-
pila vrata razreda na Ptuj-
ski gori; od tod pa jo je pot
vodila v Andraž v Sloven-
skih goricah, kasneje pa v
Mozirje in v Petrovče.
Kot napredna prosvetna
delavka je svoje delo kmalu
razširila izven šole. Okupa-
tor ji ni prizanesel in tako je
s svojo družino šla v izgnan-
stvo v Srbijo. Nikakor pa se
ni odrekla svojemu delu. Ko
je bila Bela Cerkev osvobo-
jena je neutrudna Lea takoj
pričela s poukom otrok iz-
seljencev. Po osvoboditvi pa
se je nastanila v Petrovčah,
kjer je vzgajala mladi rod
vse do danes.
Njena prisrčnost, toplina in
upornost, ki se je izražala v
stremljenju, da mlademu
človeku da čim več najmo-
čnejšega orožja — znanja ter
njeni naravnost materinski
napotki za življenje so rodili
bogate sadove. Njeno delo
ostaja kot živ zaklad, ki je
neizbrisen. Neizbrisen spomin
pa ostaja tudi v vrstah uči-
teljskega kolektiva, katere-
ga je vodila vrsto let pre-
udarno in kateremu je s svo-
jim znanjem in zakladnico
življenjskih izkušenj bila
kažipot.
T. M.
DOM V OSKRBI SVOBODE
Velenjska Svoboda je po neu-
spelem poizkusu, da bi kulturni
dom postal samostojna ustanova,
sklenila, da prevzame dom v
oskrbo. Ta obveznost pa je pogo-
jena na osnovi zadostnih sred-
stev, kajti za samo najnujnejše
vzdrževanje je potrebno okrog
6,5 milijonov. Trenutno je komi-
sija za družbeno dejavnost pri ob-
činskem odboru Socialistične zve-
ze namensko dodelila en milijon,
občinski ljudski odbor pa bo tudi
moral čim prej poiskati še manj-
kajoča sredstva.
SEKCIJA ZA POKLICNO
USMERJANJE
Na sestanku predstavnikov za-
vodov za zaposlovanje delavcev
celjskega okraja so obravnavali
'priprave za ustanovitev sekcije za'
poklicno usmerjanje. Poseben od-
bor, v katerem so zastopniki vseh
štirih zavodov z območja okraja,
bo v kratkem pripravil vse po-
trebno za zbiranje članov, sestavo
pravil in za ustanovni sestanek.
RIFNIK V ANTIKI
Drugo stoletje do 60-letih let
naše ere pomeni za rimski svet
pa tudi za naše kraje obdobje mi-
ru in s tem v zvezi višek gospo-
darskega, kulturnega in politične-
ga vzpona. Cesar Trajan je v za-
četku drugega stoletja podjarmil
Dacijo in tako zasnoval temelje
blagostanju. To se je odražalo v
rimskih provincah, med katerimi
so bili tudi naši kraji, vključeni
v provinco Noricum. Iz tega ob-
dobja izhajajo najlepše i^opani-
ne. Spomnimo se samo nagrobni-
kov iz Šempetra in številnih spo-
menikov, ki jih hrani Mestni
muzej v Celju. Celeia doseže v
tem stoletju svoj največji obseg.
Nenehno udarjajo kladiva v kam-
noseških delavnicah, da zadoste
številnim naročilom za nova sve-
tišča, javne zgradbe in druge spo-
menike, ki prihajajo iz bližnje in
daljne okolice do celeianskih ka-
mnosekov. Številne najdbe izpri-
čujejo gosto naseljenost tudi iz-
ven mesta. Po dobro oskrbovanih
cestah, kar nam potrjujejo števil-
ni miljniki, potujejo popotniki in
trgovci, ki trgujejo z dragocenim
nakitom, posodo, tkanino, dišava-
mi. Ena izmed cest, ki je povezo-
vala Celeio s severnimi kraji, je
držala tudi po dolini Voglajne
mimo Šentjurja proti Ponikvi. Od
tu, ob cesti pod Rifnikom, imamo
edinstveno najdbo »Germaniko-
vo« glavo.
Takšna je bila približno slika
pri nas, ko je proti koncu druge-
ga stoletja pretresel severno me-
jo Donavsko rimskega imperija
vpad barbarskih plemen Kvadrov
in Markomanov. Prodrli so glo-
boko v državo, a prvi vpad je bil
kmalu zavrnjen. Vseeno je bilo
konec miru in brezbrižnosti. Lju-
dje so začeli hitro iskati zatočišča
in varne, težje dostopne kraje. V
Celei, ki do takrat ni imela ob-
zidja, so ga hiteli graditi in pre-
bivalstvo, ki je stanovalo v ne-
posredni bližini mesta, je zapu-
stilo svoje domove in se naselilo
v mesto. Po nalogu cesarja Mar-
ka Avrela, so zgradili veliko vo-
jaško taborišče v Ločici pri Pol-
zeli, kjer se je ustalila druga ital-
ska legija, ki. je bila poslana iz
mesta Solina v Dalmaciji, da bra-
ni severne kraje države. Tudi bolj
odmaknjene naselbine so se ob-
dale z utrjenimi zidovi. Taki na-
selbini poznamo na Brinjevi gori
nad Zrečami in Rifnik nad Šent-
jurjem. Za zadnjo naselbino smo
dobili dokaz utrjenosti šele z le-
tošnjimi izkopavanji.
Več problemov nas je letos vo-
dilo na izkopavanja na Rifnik, ki
so trajala pol drugi mesec. Med
okupacijo so na Rifniku kopali
arheologi iz Gradca. Poleg pra-
zgodovinske naselbine so odko-
pali tudi več hiš, zidanih iz kam-
na in malte. Za lastnike teh hiš
so proglasili vzhodne Gote. Ali
je bila to znanstvena zmota ali
samo politični moment, dokazati,
da so pri nas že nekdaj živeli
Germani? Nagib, razčistiti to
vprašanje, je bila ena izmed pr-
vih nalog letošnjih raziskovanj.
Druga naloga je bila, raziskati
obrambni sistem Rifnika, katere-
ga obris je bil viden v terenu in
kateri zgodovinski epohi pripada.
Kot tretja naloga, ki je bila pred
nami, preiskati grobišče prebi-
valcev, ki so živeli v zidanih hi-
šah na vrhu Rifnika in s tem
utrdili njihovo datacijo.
Grobišče leži nekoliko nižje od
naselbine, na južnem pobočju
Rifnika. Grobovi imajo skeletni
pokop. Pokopavali so tako, da so
vkopali jamo nekoliko v ilovico
in položili mrliča brez krste v
grob. Verjetno je bil zavit le v
rjuho. Grob so včasih obdali tudi
z vencem kamenja. V grob so mr-
liču položili različne predmete.
Eden izmed skeletov je imel ob
glavi majhen lonček, v katerega
so mu svojci dali pri pogrebu
hrano. Drugemu, premožnejšemu,
so položili ob glavo koščen glav-
nik, okrasno iglo, lepo bronasto
pašno spono, okrasek, ki je imel
še ostanke stekla in dva noža.
Nekateri imajo le pašne spone in
bronaste gumbe, drugi so brez
pridatkov. Veliko vlogo je pri teh
pridatkih igralo premoženjsko
stanje svojcev pokojnika in seve-
da tudi njihovo verovanje. S kr-
ščanstvom pridatki v grobovih po-
stopoma povsem prenehajo. Vsi
predmeti, ki smo jih našli ob ske-
letih so rimski.
Se nadaljuje
Skelet v rimskem grobu, obdan z
vencem kamenja
FRAN ROŠ SPOMONI NA SRBIJO 1941 1945
Cetniški razbojniki so še v svojih zadnjih dneh zakrivili nekaj
zločinov v Pomoravju. Blizu Cuprije so ustavili kamion z 11 Cehi
in Poljaki, ki so prisilno delali v organizaciji Todt, a so biM na
begu v domovino, med njimi dve ženi in otroka. Vse te so primo-
rali, da so slečeni legli na breg Morave. Razkosali so jih s seki-
rami in pometali v reko. Imetje, ki so ga žrtve vozile s seboj,
so si razdelili.
Marsikdo ni mogel prikriti veselja nad razvojem dogodkov in
je zato tik pred osvoboditvijo padel kot žrtev četnikov. V bitki
pri Mirilovcu blizu Paračina v začetku oktobra so dražinovci ujeli
nO mladih. srbskih borcev — prostovoljcev. Povezane so imeli tri
dni zaprte v kleti, nato so jih umorili tako, da so jim živim odrli
kožo.
Organizacijo DM so tedaj zapustili že tisoči mobilizirancev in
ludi del komandnega kadra. Mnogi so si hitro obrili brade in skraj-
šali lase ter se poskrili. Kmetje so četnikom odrekli hrano. Nihče
jih ni več poslušal, njihova oblast je bila v razsulu. Del četnikov
se je iz Srbije umaknil v Bosno, kapitan Cačič pa je z nekaterimi
/agrizenci še počakal v svojih starih položajih.
Tako se je pokazalo, da je Draža Mihajlovič do kraja ostal to,
kar je s svojimi četniki že leta 1941 bil: okupatorjev pomagač in
-/.ločinec nad lastnim narodom.
V	mesecih pred osvoboditvijo je udarna sila naše Narodnoosvo-
bodilne vojske še rasla in se neprestano krepila. Z vzhoda se je
Pomoravju bližala zmagovita Rdeča armada. Svoboda je vzhajala
nad okrvavljeno srbsko zemljo.
V	sončni jeseni so zoreli sadovi...
15. VELIKI PRELOM
To, o čemer smo tri in pol leta sanjali, za kar smo trpeli in za
kar so nekateri pregnanci dali življenje, je končno zares prihajalo.
In to se je z najslajšo besedo imenov^o SVOBODA. Kakor ves čas
v svojem verovanju smo bili tudi v tem zadnjem pričakovanju
neločljivo povezani z bratskim srbskim narodom.
V	jesenskem soncu se je lesketala gladina počasne Morave, v
njem so zorela širna koruzna polja in se je rdečilo, zlatilo polno
grozdje.
Samo še kratek korak nas je ločil od trenutka, ko bomo tu v Po-
moravju prosto zadihali. Vendar ta korak, ki bo za nas pomenil
konec okupacije, ne bo mogel biti storjen brez žrtev, o tem nismo
dvomili. In še potem borba ne bo končana, dokler tudi naša daljna
Slovenija ne doživi vstajenja in dokler fašistična zver ne bo do-
todčeria v svojem osrednjem brlogu.
Po glavnih in stranskih cestah so se tu vlekle na zahod in sever
dolge kolone do zob oboroženih Nemcev na motornih in vprežnih
vozilih, zakamufliranih z venečim zelenjem. Z njih so zrli mrki,
od prahu sivi obrazi tuje vojske, ki je zapustila južni Balkan.
Braniti bo morala še osrčje rajha, ki so se njegovim mejam bližale
zavezniške armade. Se prej pa se bo skušala upreti vzdolž za-
padnega brega Velike Morave, da bi vsaj malo ustavile zmagoviti
pohod RA in NOVJ. Banat in Zaječar sta bila že v njunih rokah.
Ob Moravi, ki je Cuprija ležala ob njej, se utegne razbesneti
ostra bitka za Srbijo. In ko jo bo okupator izgubil, ali bo zapustil
važno čuprijsko mostišče brez maščevanja nad ljudmi, ali pa jim
bo skušal skaliti občutek zmagoslavja?
V	tistih dneh na mestnih ulicah, polnih kamionov z bežečo
vojsko, skoraj ni bilo videti domačinov. Poskrili so se v hiše ali
pa so hoteli na deželi varneje preživeti uro velikega preloma.
Med bližnjimi vasmi, ki so se vanje natekli meščani, je bila
tudi Supska, ne daleč od Morave. Tudi tam je bilo nekaj Sloven-
cev. Detonacije z vzhoda so nam že več dni napovedovale po-
membne dogodke.
Bilo je 9. oktobra 1944, ko je neki seljak prinesel v Supsko no-
vico, da se je pri mostu v dne uri oddaljenem Krušaru prikazala
ruska patrulja, a se je spet vrnila. Na resničnost te vesti se je
moral zakleti, da smo mu mogli veselo razburjeni verjeti.
V jutru naslednjega dne se je v Supski prikazal oddelek kakih
30 Nemcev s puškami v rokah, v razredčenem zastopu po obeh
straneh ceste. Pri prvih hišah so si vzeli s seboj dva talca, eden
teh je bil naš tovariš strojnik Rakuša. S ceste so kar po vrsti vdirali
k hišam, si jemali vsak po eno, dve gosi, jim porezali glave in
s perjadjo odšli.
Dan nato so se na podoben način pojavili še novi Nemci a so
boječe povpraševali, če niso v bližini tu že Rusi. Tedaj je neki
seljak na drugem koncu vasi izpalil več strelov iz puške, ki jo
je skrival vso vojno. Jadmo so zelenci pobegnili brez plena.
Pri nekem kmetu v Supski sem stanoval v sobi z ženo in hčerko.
Komaj uro po zadnjem nemškem obisku sem izpred hiše zaslišal
znan glas. Pogledal sem skozi okno. Čeprav ves izpremenjen je bil
to vendar prijatelj Medic, ki so ga četniki pred poldrugim mese-
cem odvedli iz Cuprije. Medtem mu je bila zrasla gosta črna brada.
Ostal je torej živ in zdaj je bil prost! Nasmehnil se mi je in po-
ljubila sva se.
Bil je na poti k ženi in hčerki, a ni vedel, kje ju bo zdaj našel.
Slišal je, da so v tej hiši Slovenci, in tako je tu srečal nas.
Ves ta čas je bil zaprt v Isakovu. Obsojenega na smrt so vrgli
v celico občinskih zaporov, ki je bila že pred njim mnogim dolo-
čena v zadnje bivanje. Treba je bilo samo še, da komandant sreza
poročnik Stankovič njegovo obsodbo potrdi. Minilo je več tednov.
Pod zamreženo okno celice so prihajale vlaške belo oblečene žene
in rnu govorile sočutne besede. Majale so z glavami in se križale.
Svojim otrokom so s prsti kazale nanj, da bo morda že jutri mrtev.
Toda Stankoviča ni in ni bilo nazaj z Ravne gore, ali pa se je
mudil na terenu, od koder se je končno umaknil naravnost v
Bosno, kakor se ^e pozneje izkazalo. Nedvomno je spoznal brez-
upni položaj četnikov y Srbiji. To je Medicu rešilo življenje.
Včeraj pa so iz Isakova nenadoma izginili" vsi četniki. Jetnika
so nedotaknjenega pustili v zaporu in so mu vrnili prostost seljaki
-- Vlahi sami. Pri tem so se vaščani zbrali okoli njega in ga po-
ljubljali. Sinoči so mu priredili pravo poslovilno gostijo. Rusi pa,
ti bodo nedvomno že jutri tu prodrli do Morave.
Zdaj so si seljaki upali izpregovoriti o marsičem. Tako sem
doznal za kruto usodo, ki so jo četniki prav tu v Supski pripravili
Slovenki Anici, poročeni z narednikom Antičem. Komaj leto pr|j
sem jo sp>oznal na vaški gostiji in mi je ostala v lepem sp>ominu.
8
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
Novi servis na Otolcu
Je namenjen vsem stanovanjskim skuprostim
Na celjskem zavodu za pospe-
ševanja gospodinjstva imajo vse
polno dela z ustanavljanjem no-
vega servisa za pomoč v gospo-
dinjstvu. Pa vendar so zadnjič
našli še toliko časa, da so nam po-
vedali zadnje zanimivosti o tej
novi pridobitvi.
»Novi servis za pomoč v gospo-
dinjstvu ustanavlja stanovanjska
akupnost Otok, seveda v spora-
zumu z vsemi ostalimi skup-
nostmi naše občine,-« je dejala to-
rarišica Zabovnikova, upravnica
zavoda za pospeševanje gospo-
dinjstva.
»^Ne glede na to, da je ustano-
vitev servisa prevzel Otok, bodo
usluge namenjene tudi družinam
drugih stanovanjskih skupnosti,
ki so se prav tako navdušile za
to novost. Servis bo najprej nudil
pomoč samo pri negi stanovanja
in pranju perila, kasneje pa bo
seveda svoje delo še razširil. Me-
nimo, da bomo v njem še v krat-
kem uredili službo pomoči za ne-
go bolnika, nato pa še za kuhanje
kosila, morda za varstvo otrok
itd., skratka, servis ima veliko
perspektivo. 2e zdaj smo zbrali
nekaj prijav za pomoč v gospo-
dinjstvu. Te prijave se v skladu
s trenutnimi možnostmi servisa
nanašajo v glavnem na nekaj
urno tedensko pomoč v negi sta-
novanj.
»Rekli ste, da je servis ustano-
vila stanovanjska skupnost Otok.
Kako pa je potem s strokovnim
vodstvom?«
»Strokovno vodstvo bo prevzel
naš zavod. Tovarišice, ki bodo v
servisu zaposlene, se bodo morale
seveda še kar naprej izpopolnje-
vati. Tečaj, ki so ga opravile, jim
vsega znanja, ki ga bodo za nego
stanovanja in pranje drobnega
perila potrebovale, prav gotovo ni
mogel dati. Njihovo delo pa bo
nedvomno strokovno in znanje se
bo s pomočjo strokovnjaka po-
glabljalo iz dneva v dan. Ob
otvoritvi servisa — ta bo začel
delati še v novembru — bomo
sklicali razgovor z vsemi naroč-
niki naših uslug. Takrat se bomo
pogovorili o razporeditvi, o po-
teku dela, o željah itd. Pričaku-
jemo, da bo servis s pomočjo
vseh, ki bodo v njem delali in ki
bodo zaprosili za usluge, kmalu
prestal začetniške težave in svojo
dejavnost še razširil.«
Tako. Se ta mesec bo torej v
celjski občini začel delati nov
servis, ki bo organiziral tisto
obliko pomoči, ki jo pri nas naj-
bolj potrebujemo. Veliko je nam-
reč družin, veliko žena, ki jih
delo doma ipreveč obremenjuje,
vendar nimajo možnosti za za-
poslitev gospodinjske pomočnice.
Vsem takim družinam bo zdaj
lahko pomagal servis, ki bo za-
posloval na primer eno tovarišico
za več družin. Ce upoštevamo še
to, da bo delo strokovno oprav-
ljeno, da bodo odpadle nekatere
težave v zvezi z zaposlovanjem
gospodinjskih pomočnic, je servis
predvsem za družine, ki gospo-
dinjskih pomočnic nimajo, ne-
dvomno lepa pridobitev.
-ij
Le komu je namenjen ta začudeni pogled?
Dva čiovel(a - dva značaja
Tov. urednik!
V predzadnji številki Vašega
lista je bil objavljen članek z
gornjim naslovom. Vsebino tega
pa bi želel dopolniti.
Nesreča se je pripetila tov. Iva-
nu Centrihu, ki je žagal drva šo-
li. Smatram, da so tamošnji uči-
telji imeli pač dovolj tehten raz-
log, ko so ponesrečencu nudili pr-
vo pomoč in obvestili reševalno
postajo, le-ta je bil namreč pri-
ložnostni delavec, ki ni zaposlen
nikjer in po vsej verjetnosti tu-
di ni socialno zavarovan.
Ker so prav takrat potekala zad-
nja nujna dela pred otvoritvijo
nove trgovine, sva s poslovodjo
res odklonila prevoz ponesrečen-
ca s tovornim avtomobilom. Isto-
časno pa sva prosila za pomoč
tovariša Regulo, ki je bil s svojim
avtomobilom bliže mestu nezgo-
de- Pot do naše garaže, ki je od-
daljena cel kilometer, bi morda
vso stvar poslabšala.
Menim, da so očitki glede moje-
ga ravnanja krivični.
Jože Plemenitaš
Šentjur
Opomba uredništva
Odgovor tov. Plemenitaša je
delno utemeljen. Pripomnili bi
le to, da v primerih, ko gre za
reševanja človekovega zdravja,
morda celo življenja, ne bi bilo
odveč nekoliko več naglice.
NOV PIONIRSKI ODRED
Na pobudo društva prijateljev
mladine stanovanjske skupnosti
»Center« iz Celja so se združili
pionirski aktivi te skupnosti in
astanovili pionirski odred »^Cent-
ra Celje. Na tem pomembnem pio-
nirskem zborovanju so izvolili
svoj upravni odbor, pionirji in
pionirke — na zborovanju jih je
bilo okrog 130, pa so se včlanili v
številne sekcije, ki bodo delale
pri odredu. V strelsko sekcijo se
je vpisalo 37 pionirjev, v sekcijo
nogometa, rokometa in odbojke
49 pionirjev, v sekcijo šahistov
osemnajst itd. Pionirji so te dni
priredili tudi že svoj prvi pohod
k Petričku, kjer so vadili v stre-
ljanju z zračno puško, igrali no-
gomet, tekmovali v igri »med dve-
ma ognjema« itd.
To pa še ni vse, kar so že opra-
vili pionirji Centra. V izložbi
»^Steklarja« v Gubčevi ulici so
uredili svoj stenčas, kjer bodo od-
slej vsa pomembnejša obvestila
za pionirje in člane društva pri-
jateljev mladine stanovanjske
skupnosti »^Center«.
Na sliki skupina pionirjev po ustanovnem občnem zboru.
TO JE ZA
Časopis
Prav v mlin si mi pri-
nesla!« je bil znankin pozd-
rav, ko sva se pred^ dnevi
srečali na cesti.
»Kaj neki je narobe?«
sem radovedno vprašala.
»Ti si pri časopisu, daj na-
piši članek o tem, kako dol-
go smo v nedeljo čakali pri
blagajni v neki trgovini. Ce-
le pol ure dragocenega časa
sem izgubila pri tem!«
»Kdo pa je bil tega kriv?«
me je zanimalo.
»Veš, tisti računski stroj-
ček je prenehal misliti, pa je
morala blagajničarka raču-
nati namesto njega. Oh' ka-
ko počasi je šlo!«
»Torej o tem naj bi pi-
sala?«
»Zakaj pa ne? Ali potroš-
niki nismo tega vredni?« me
je nejevoljno zavrnila.
»Ze, toda zdi se mi, da je
bil dogodek tudi za blagaj-
ničarko neprijeten. In še ne-
delja je bila; takrat strojčka
prav gotovo niso mogli po-
praviti.«
Nekoliko mi je zamerila
mojo pripombo. Tako po-
memben dogodek, pa naj ne
bi prišel v časopis! Potem
pa mi je čisto mimogrede
povedala neko drugo zgod-
bo. Dejala je, da nič koliko-
krat vidi žensko, ki stanuje
pri sosedu, kako obeša pe-
rilo in mora pri tem iz sobi-
ce skozi okno.
»Veš, draga moja, vrata
služijo le gospodarju. Ta jih
namreč skrbno zaklene. Gor-
je tistemu, ki bi skušal spre-
meniti njegov »hišni red«.
Celo sodniki niso dosegli za-
želenega uspeha. Tovarišica
S. mora namreč že nekaj let
tudi perilo nositi skozi okno.
Pomisli, -za štiričlansko dru-
žino! Kaj hočeš, zasebni last-
niki si lahko privoščijo mar-
sikaj na račun stanovalcev.
Celo preproge stepajo pred
kuhinjskimi okni in to vse
zato, da bi se znebili stran-
ke.«
Pa se mi je zdelo, da je živ-
ljenje tovarišice S. bolj vred-
no opisa v časopisu kot tisti
pripetljaj z računskim strojč-
kom. Moja znanka pa ni me-
nila tako- Kaj pravite vi?
Da
Ko pode temperoturo pod ničlo
Ko pade temperatura pod ničlo,
je naša koža v veliko večji nevar-
nosti kot je bila poleti. Marsikdo
si kožo pozimi močno poškoduje.
Priznajmo, da smo mnogokrat
tega kar sami krivi, ker se ne
oblačimo prav in ker ne zaščitimo
dovolj nepokritih delov kože.
Zavoljo slabše cirkulacije krvi
in ker je tudi slab.e hranjena, je
koža pozimi za razne vremenske
neprilike izredno občutljiva. Sla-
bokrvni in bolni ljudje bi morali
zelo paziti na to, kako se v mrzlih
dneh oblačijo, velja pa to tudi za
tiste, ki so dobrega zdravja-
Skratka, da bomo kožo ohranili
lepo, ji moramo pozimi posvetiti
še mnogo več pozornosti kot v
poletnih dneh. Že v najblj rani
mladosti je treba kožo najskrb-
neje negovati. Ni dovolj, če otroku
nataknemu toplo kapico in roka-
vičke, pa topel plašček, tudi kožo
na njegovih ličkih moramo zava-
rovati pred ostrim vetrom. Na-
mažemo jo s tanko plastjo dobre
kreme. Isto kot za otroke, velja
tudi za odrasle. Največ pozornosti
moramo posvetiti tistim delom
kože, ki so najbolj izpostavljeni
vremenskim spremembam. In to
so nedvomno obraz, vrat in roke.
Vsa zimska jutra so hladna,
vlažna in vetrovna; tudi na to
bi morali pomisliti, ko hitimo v
službo. Marsikdaj se nam tako
mudi, da stečemo na cesto s še
kar napol mokrim obrazom, ki se
v vetru in hladu prav gotovo ne
bo dobro obnesel. Koža ho raz-
pokala, rdeča bo in hrapava- Če
bomo to opazili šele takrat, ko ho
za nami že polovico zime, nam
lahko tak spomin ostane kar tja
do poznih pomladnih dni. Zato
svetujemo vsem, ki odhajajo na
delo zjutraj, da opravijo jutranjo
toaleto takoj, ko vstanejo. Nato
naj namažejo roke, vrat in obraz
na debelo z dobro kremo, sedejo
k zajtrku in šele potem obrišejo
s kože odvečno maščobo. Kožo
nato nekoliko napudramo in brez
skrbi se lahko postavimo -vetru,
vlagi in mrazu po robu.
Mnogi ljudje so navajeni, da
prezeble roke in noge takoj ko
pridejo v topel prostor, približajo
peči. To je najboljši pogoj za no-
ve ozebline! Mnogo bolje je' da
noge ogrejemo z rahlim drgnje-
njem, z masažo, ki ho pospešila
cirkulacijo krvi in nas lepo ogrela.
Ce so roke zelo občutljive, je
najbolje, da jih umijemo v
mlačni vodi in jih namažemo z
dobro kremo.
Največjo napako pa delajo tisti,
ki se ne menijo za svoje zimsko
obuvalo ali pa da zaradi modnih
muh nosijo tesnejše čevlje kot je
to potrebno. Takšni čevlji niso
nikdar udobni, pozimi pa so lahko
celo vzrok večnega nerazpolo-
ženja in slabe volje. Predvsem na
otroško obuvalo moramo paziti in
to ne samo zaradi slabše cirkula-
cije krvi' ki povzroči, da nas v
noge zazebe, temveč tudi zaradi
deformacije stopal, česar so mno-
gokrat krivi prav pretesni čevlji.
Pa še smučarje in planince hi
radi opozorili, da naj ne zaupajo
preveč zimskemu in zgodnje po-
mladanskemu soncu- Ce smo na
njem po več ur, ne bo dovolj, če
bomo kožo zaščitili samo s plastjo
kreme. V takem primeru je treba
obraz pokriti.
Zdaj pa naj temperatura le
pade pod ničlo!
Šolar In nalezljive bolezni
Oslovski kašelj
Prve zdravniške zapiske o
oslovskem kašlju zasledimo že v
16. stoletju, poznali pa so bolezen
že stari naredi.
Človek lahko oboli za oslovskim
kašljem v vsaki starosti, vendar
je bolezen izrazito otroška. Do 5.
leta starosti je obolevnost naj-
večja, potem pojema enakomerno
tako, da so obolenja po 10. letu
starosti redka in običajno tudi
blažje oblike.
Po svoji umrljivosti in zaradi
težkih posledic, ki jih bolezen
lahko zapušča, sodi oslovski ka-
šelj med najtežje otroške nalez-
ljive bolezni. Največ primerov
obolenj je v hladnih zimskih me-
secih in spomladi.
Bolezen povzroča bacil, ki se s
kapljično okužbo prenaša od bol-
nega na zdravega človeka. Bolnik
je najbolj kužen v začetni dobi
bolezni, torej tedaj, ko še ne ve-
mo, da se bo bolezen razvila v
oslovski kašelj.
Cas od okužbe do izbruha bo-
lezni znaša 7 do 14 dni. Bolezen
samo delimo v 3 značilne dobe:
Začetno obolenje je podobno
prehladu. Otroci se hitro utru-
dijo, izgube tek, tožijo, da jih boli
glava, obenem pa se pokažejo
znaki prehlada kot: nahod, hri-
pavost in suh kašelj. Vročina ni
vedno nujna, včasih je rahlo zvi-
šana do 38» C.
Prehlad pa ne mine, temveč
preide najkasneje v enem do treh
tednih v drugo dobo, dobo zna-
čilnih napadov orlovskega kašlja.
Značilni napad oslovskega kašlja
je takle: kar na vsem lepem otrok
začuti, da prihaja napad. Vdihne
kratko in globoko, nato zakašlja
štirikrat do petkrat, potem sledi
značilni piskajoči vdih. To se po-
novi večkrat, dokler otrok ne
postane ves modrikast in se začne
dušiti. Po kašlju otrok izpljuva
gosto slino in navadno tudi bruha.
Otrok je po napadu zelo izmučen,
vendar se hitro p>opravi. Napadi
postajajo vedno pogostejši in
hujši, najhujši so ponoči. Napad
lahko izzove jok, razburjenje ali
pa celo kašljanje drugih otrok.
Število napadov je različno, vča-
sih ima otrok tudi do 40 napadov
dnevno. Pri zelo majhnih otrocih
in pri odraslih pogrešamo značil-
ne piskajoče napade kašlja, pač
pa običajno slišimo le krčevit ka-
šelj s splošnimi krči, predvsem
pri majhnih otrocih.
Ta druga doba traja približno
dva do štiri tedne, nato začno na-
padi pojemati, manj jih je in tako
hudi niso več. Otroci tudi ne bna-
hajo več po vsakem napadu. Bo-
lezen traja le 12 do 14 tednov.
Pravimo, da gre bolezen 6 tednov
»gor« in 6 tednov »dol«.
Pri oslovskem kašlju se vedno
bojimo posledic, ki so lahko:
vnetje glasilk, pljučnica, krva-
vitve ter splošni krči. Včasih
ostanejo otrokom tudi duševne
motnje.
Zdravljenje oslovskega kašlja:
V splošnem velja pravilo, da
bolnika osamimo in ga skušamo
obvarovati vsega, kar bi ga dra-
žilo na kašelj, kakor prah, suha
hrana, razburjenje itd. Bolnik naj
bo čim- več na svežem zraku.
Mnogi zdravniki priporočajo spre-
membo bivališča. Posebno so pri-
merni kraji z ugodnejšim pod-
nebjem. Včasih namreč otroci v
novi okolici pozabijo na kašelj.
Hrana naj bo kašasto tekoča. Ce
otrok po napadu redno bruha, ga
moramo na novo nahraniti, brž
ko si je opomogel od napada.
Velike važnosti je pravočasno
cepljenje otrok proti oslovskemu
kašlju. Zdravniki priporočajo
cepljenje v obliki injekcij, ki so
istočasno kombinacija cepiv proti
davici, tetanusu in oslovskemu
kašlju. Zaščita nastopi kmalu in
tako obvarujemo otroka bolezni.
D. M.
Reorganizacija kirurške
ambulantne službe v Celju
Da ibi izboljšali delo kirurške
SE>ecialistične službe, se je celjska
bolnišnica odločila, da odpre po-
sebno specialistično ambulanto za
kirurgijo roke in plastično kirur-
gijo. S tem so delovnim ljudem
omogočili strokovno oskrbo po-
škodb in obolenj rok, hkrati pa so'
omogočili reorganizacijo i>oslova-
nja kirurške ambulanti na sploh,
saj je bilo to' delo ozko grlo v
zdravstveni službi. Za reorgani-
zacijo so se odločili za to, da omo-
gočijo svobodno izbiro zdravnika,
boljši in kultumejši odnos med
bolnikom in zdravnikom in da
vsaj nekoliko razbremenijo zdrav-
nike, ki se bodo laže posvetili bol-
nikom.
Splošna kirurgična ambulanta
posluje torej vsak dan od osmih
do štirinajstih, popoldne pa od
štirinajstih do osemnajstih, razen
sobote. Dopoldne bosta delala dva,
popoldne pa trije zdravniki.
Zdravniki v popoldanski službi
bodo vedno isti in bo možna iz-
bira.
Ambulanta za kirurgijo roke in
plastično kirurgijo posluje ob po-
nedeljkih, sredah in petkih od šti-
rinajstih do osemnajstih, ob tor-
kih in četrtkih od šestnajstih do
osemnajstih, vsako soboto pa od
devetih do dvanajstih.
V ortopedski ambulanti delajo
OD ponedeljkih in četrtkih od štiri-
najstih do devetnajstih, ob sredah
dopoldne od osmih do trinajstih
in popoldne od sedemnajstih do
devetnajstih. Ob sredah popoldne
dela ortopedska ambulanta samo
za otroke.
Urološka ambtdanta posluje ob
torkih od petnajstih do devetnaj-
stih in ob petkih od štirinajstih
do osemnajstih.
Poslovanje splošne kirurške am-
bulante je v dopoldanskih urah
namenjeno le svežim in urgent-
nim primerom ter sprejemom na
oddelek. Vse ostale preglede in
predvsem kontrolne preglede bodo
opravili izključno popoldan. Ker
bo le tako mogoče razbremeniti
splošno kirurško ambulanto, bo-
do dosledno odklanjali v dopol-
danske času kontrolne preglede.
Na to opozarjam tudi zdravstvene
domove in reševalne ipostaje. Iz-
jeme so seveda medicinsko nujni
primeri kot je poslabšanje stanja,
edem v mavcu itd.
Bolniki iz oddaljenih krajev bo-
do imeli možnost, da obiščejo am-
bulante v zgodnjih popoldanskih
urah; to velja tudi za otroke, med-
tem ko bodo hospitalizacijo —
sprejemanje bolnikov na oddelek
opravljali v vseh ambulantah ves
čas poslovanja.
Bilo bi prav, če bi se bolniki, pa
tudi zdravstveni domovi ravnali
po teh navodilih, kajti to je prav
gotovo predpogoj za izboljšanje
ambulantnega poslovanja.
Kaj pravite k dogodku v Socki?
Tov. urednik!
Dovolite mi, da Vam opišem
neljub dogodek, ki se je pripetil
v Socki preteklo nedeljo.
Imam sina, ki obiskuje letos
šesti razred osnovne šole. Večkrat
si poišče družbo svojih sovrstni-
kov. Tako si jo je tudi to nedeljo.
Toda, kar se je dogodilo, me je
močno pretreslo in je vredno vse-
ga obsojanja. Zvečer okrog pol
osme ure so prišli k meni in mi
dejali, naj pridem po svojega
sina, ki leži v nezavesti pred
kletjo KG Lava v Socki. Silno
sem se prestrašila in vsega brž
doumeti nisem mogla.
Kaj neki se mu je zgodilo? Po-
vedali so md, da je pijan. Brž
sem šla z njimi, kajti skrbelo me
je, kaj je z njim. Prišla sem do
kleti v grad Socka. Tu sem res
našla otroka ležati v nezavesti.
Ni kazalo drugega — otroka so
pograbili in mi ga nesli domov.
Moža takrat ni bilo doma. V skrbi
za otroka sem prejokala skoraj
vso noč, kajti minilo je dobrih
pet ur, kar se je otrok zavedel.
Naslednji dan je moral takoj k
zdravniku, ta pa ga je napotil v
bolnišnico, kjer je ostal pet dni
in seveda ves teden ni bil v šoli.
Naj Vam pojasnim, kako je
prišlo do tega:
V nedeljo popoldne so se zbrali
v kleti KG Lava v Socki sarni
mladi ljudje — mlajši pod 18 let.
Med temi je bil tudi moj sin in
še en učenec petega razreda.
Nekdo je izrazil željo po pijači in
tako se je začelo, čeprav bi jim
vsak pameten človek povedal na
lep način, da jim alkohol škoduje
in da ga je njim sploh prepove-
dano točiti. A tu se je zgodilo
prav nasprotno. Tovarišica 2. J.,
kletarka KG Lava, jim je rada
ustregla in bila z njimi v kleti
dobri dve uri. Otroci so pili in
peli, da je bilo veselje! Po dobrih
dveh urah je prišel v klet oče
dveh svojih otrok in dejal, da
imajo tega pitja in drenja že
dosti. Tako so šli vsi ven iz kleti,
tudi moj sin. Hotel je zaviti po
stopnicah navzgor, a že po nekaj
korakih se mu je zavrtelo in je
padel zaradi vinjenosti nazaj na
betonska tla pred klet na glavo,
pri čemer je takoj padel v neza-
vest. Zaradi padca je moral iskati
zdravniško ipomoč v bolnišnici.
Ostro obsojam kletarko 2. J. in
vse tiste, ki so odgovorni za to,
da lahko ta nekontrolirano toči
alkoholne pijače v kleti in to ne
glede na to, komu jih toči — ali
doraščajoči mladini in celo šolski
ali pa odraslim ljudem.
A to ni edina nesreča. 2e druga
je bdla ta v mesecu varnosti. Prav
gotovo je tudi njej botroval alko-
hol, popit v tej kleti. Le štiri dni
poprej se je v F>oznih nočnih urah
vračal domov iz Socke proti Voj-
niku uslužbenec KG Lava, tov.
M. C. z mopedom in se pred do-
mom zaletel. Posledica tega je
razbit moped, sam pa je moral po
pomoč v bolnišnico. Pil je vse po-
poldne in pozno v noč, zato ni
čudno, če je do nesreče prišlo.
O neredih in popivanju v tej
kleti je bil letos že objavljen čla-
nek v našem listu, vendar se je
od takrat prav malo spremenilo.
Potrebno bi bilo, da se ključ tej
kletarki odvzame in se že enkrat
preneha s tem popivanjem. Upa-
mo, da se bo končno le našel
nekdo, ki bo tu napravil red, da
ne bo njim »vedno dovoljeno
vse«, tisto, kar drugim državlja-
nom ni — kaljenje nočnega miru.
točenje pijač mladini, vožnja po
cesti z mopedi in osebnimi avto-
mobili, kjer stoji znak »-prepove-
dano za vsa vozila«.
Prav bi bilo, da bi vsi tisti, ki
odgovarjajo za vse to, že enkrat
prejeli zasluženo kazen.
Z. I.
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
9
Obisk v centru strokovnih šol „Borisa Kidriča''
Šola ne more vsega rešiti
Center strokovnih šol »Borisa
Kidriča« na Ljubljanski cesti v
Celju so ustanovili ob preneha-
nju delovanja obeh celjskih va-
jenskih šol — na Ljubljanski in
Dečkovi cesti — ter šole v Žalcu.
Center je moral preko začetnih
težav, ki nikakor niso bile majh-
ne, vendar so s trdno voljo in
trdim delom rešili marsikateri
problem. Nekaj pa jih je še vednc
ostalo. In eden od teh -r socialni
problem učencev — je bil prav-
zaprav pK)vod našega razgovora z
ravnateljico centra, tovarišico
Darinko Joštovo. Najprej pa je
pogovor stekel o sistemu dela in
organizaciji šole:
»Ko sta prenehali delovati va-
jenski šoli v Celju, pa tudi ona
v Žalcu, so se vsi njihovi učenci
vključili v center strokovnih šol
»Borisa Kidriča«. Ta vključuje
zdaj stroko kovinarsko obrtnih
poklicev, avtomehansko stroko, ki
zajema od lani tudi prometno
vzgojo, nato še oblačilno stroko,
lesno, frizersko, soboslikarsko in
pa keramično ter zlatarsko stro-
ko, Opazili smo, da se je v zad-
njem času vpis v nekatere strcke
zmanjšal,« je dejala tovarišica Jo-
štova. »Nedvomno je vzrok za to
med drugim tudi v tem, ker se v
gospodarskih c.rganizacijah vse
bolj usmerjajo na priučevanje de-
lavcev za določena delovna mesta,
drugi v tem, ker odločno postav-
ljamo kot pogoj za vpis v naše
šole — dokončano osemletko. Ta
pogoj tudi dosledno izvajamo.
Po navodilih resolucije zvezne-
ga izvršnega sveta je tudi naša
šola vključila v pouk odrasle in
to najprej za obrtne poklice in za
prometno vzgojo. V tem pogledu
smo d:Aegli nekaj lepih uspehov,
kar nas je okrepilo v sklepu, da
to dejavnost obdržimo tudi vna-
prej. Dohodki, ki nam jih prina-
ša, pa povečujejo sredstva za
vzdrževanje šole, ki se je v zad-
njem času opremila tudi z novimi
učili itd.
Povejmo še to, da imajo ne-
katere naše stroke perspektivo,
da se utrdijo celo v republiškem
in zveznem merilu. Tako naj bi
bilo v Žalcu slovensko središče
za izobraževanje učencev kera-
mične stroke, v Celju pa za zla-
tarsko stroko — in to kar v zvez-
nem merilu.
Združitev nekdanjih vajenskih
šol in dejstvo, da se v center »Bo-
risa Kidriča« vozijo zdaj učenci
tudi iz oddaljenejših krajev, je
povzročilo vrsto problemov. Med
našimi učenci ni malo takih, ki
odhajajo od doma že ob štirih
zjutraj in se vračajo domov šele
ob mraku. Imeli smo celo primci:;,
ko se je mlad fant vsak dan vo-
zil iz Frankolovega v Celje in po-
tem popoldne spet nazaj. Čeprav
kapacitete naših domov niso pol-
no izkoriščene in čeprav si priza-
devamo, da bi čimveč učencev
oddaljenejših krajev prepričali,
da je zanje mnogo bolje, če bi za
čas šolanja živeli v domu, to še
vendarle ne reši vseh primerov.
Tako ostaja veliko število mladih
ljudi po ves dan brez tople hra-
ne. Na šoli se sicer trudimo, da bi
našli prostor, kjer bi lahko ure-
dili kuhinjo, ki bi učencem pri-
pravljala vsaj en topel obrok
hrane na dan, vendar brez uspe-
ha. V kuhinjo in jedilnico bi la-
hko namreč preuredili edinole
stanovanje, ki pa ga ne moremo
izprazniti. Pogovarjali in prosili
smo že na številnih mestih — ta-
ko mi, kot tudi stranka, ki razu-
me naše težnje, pa stanovanja
zanjo ni in ni. Cas pa teče in v
našem centru se vsako leto zvrsti
okrog tisoč dve sto dijakov, kate-
rih dobršen del se vozi iz okoli-
ških krajev. Pa ne samo za kuhi-
njo, prostor bi potrebovali tudi
za mladinsko sobo, saj se naši
učenci nimajo kje sestajati.«
Mislimo, da bi rešitev tega pro-
blema zaslužila nedvomno več
pozornosti!
-ij
Da bo več mleka
Decentralizacija upravljanja
Poročila in razprava na občin-
ski konferenci komtmiistov v žal-
ski občini so bila prežeta s pro-
blemi nadaljnje krepitve samo-
upravljanja in prilagojevanja go-
spodarskih organizacij tem poli-
tičnim nalogam. Pri tem pa so po-
udarili zlasti osnovni smoter, in
sicer da ne gre za obliko zaradi
oblike, temveč da le ta more slu-
žiti ciljem družbenega razvoja in
ekonomskega napredka podjetij
in območja.
To je bilo odločilnega pomena
preteklem obdobju. Kajti vsa or-
za delo občinskega komiteja v
ganizacijska stremljenja so se na-
slanjala na zahteve po prilaga-
janju dela občinskega komiteja
novim potrebam družbenega sta-
nja in razvoja v komuni. Gotovo
je bilo za delo komiteja nadvse
odločilno obdobje po III. plenumu
Centralnega komiteja Zveze ko-
munistov Jugoslavije, saj je ko-
mite dobil s sugestijami s III.
plenuma kvalitetno nove in dokaj
zahtevnejše naloge.
Istočasno z aktivnim delom ko-
munistov na področju utrjevanja
ekonomskih enot in pri decentra-
lizaciji upravljanja ter vsebinski
krepitvi novih socialističnih oblik
v našem gospodarstvu, pa so se
žalski komunisti spoprijeli tudi z
zahtevnimi nalogami, ki jih je za-
stavljala potreba po široko zasno-
vanem obsegu rekonstrukcij Do-
kaj znano je namreč, da je prav
industrija na žalskem območju
ena najstarejših in da so bili
obrati še pred kratkim izredno
dotrajani. Med njimi seveda naj-
bolj preboldska tekstilna tovarna.
Istočasno pa tudi v drugih kolek-
tihiv niso zanemarili te osnovne
naloge na področju gospodarstva.
Rekonstrukcij ska dela so z veliki-
mi uspehi začeli in jih še nada-
ljujejo v Polzeli, Libojah, v Ju-
teksu, žalski opekami in še dru-
gje.
Res je sicer, da so se ponekod
v tem obdobju pojavila še kot
ostanki birokratskega pojmovanja
in zavestno ali nezavestno ovira-
nje nemotenega delovanja meha-
nizma samoupravljanja, vendar
so ti pojavi prav v zadnjem ob-
dobju postajni vse bolj osamlje-
ni in kritizirani. Prav to pa je
tudi ena od posebnih pridobitev
pretelilega obdobja, kajti neneh-
no prodiranje zavesti, da so pro-
izvajalci neposredni uipravljalci je
hkrati podiralo tudi staro cehov-
sko miselnost o posebnem druž-
benem položaju mojstrov, ki so
na območju žalske občine dolgo
imeli pri upravljanju in odloča-
nju močno besedo.
Istočasno pa so na konferenci
poudarili, da v nekaterih, zlasti
obrtnih kolektivih ali enotah
obrtnih podjetij ni bilo možno
čutiti vpliva in zavestnega delo-
vanja komunistov. To bo vseka-
kor, so dejali, potrebno v nasled-
njem obdobju popraviti.
mi.
Ob skodelici kave
Večkrat me zanese pot v lepo,
prijetno kavarno v Velenju, ki
me skorajda vedno znova po-
zdravi g; izredno glasnim mu-
zičnim vreščanjem ali visoko-
frekvenčnimi zvoki televizorja;
a kaj hočeš' to je pač klubska
dejavnost v klubu in ko se na-
vadiš na te zvrsti, pač prenašaš
in tudi sam radovedno pogledaš
kakšno oddajo. In ko takole sre-
baš odlično »turško-'^, mimogrede
opaziš svojstvene manire, ki jim
ne poznaš pravega vzroka-
Nedelja je. Dijaki pridrvijo, da
bi z drugimi vred delili veselje
nad zmago naših nogometašev,
toda... ne vem ali niso člani
kluba ali imajo določene prostore
na šolah ob televizorjih ali kaj ...
natakar jih sprva opomni s po-
gledom, a ko to ne zaleže' jih z
vljudno odločnostjo napoti do vrat
in še dlje: na prosto. Vemo pa, da
je klub klub in da tukaj naj ne
bi točili alkoholnih pijač. Torej,
zakaj bojazen, da prostor ni pri-
meren mladini? Veste morda
drugo razlago? Jaz ne vem zanjo,
kajti bilo je ob treh popoldne.
Nedelj ni malo, vendar včasih
človek zaide tudi ob delavnikih
v posvečene prostore, ki so na-
menjeni delovnemu človeku- In
kaj menite' da lahko opazi v kul-
turnem domu skozi vse leto? 400
sedežev — to je najbolj u'padljivo
kajti le redkokdaj so zasedeni,
čeprav je baje bilo v enem sa-
mem letu okrog 80 različnih pri-
reditev? Resnica je; bilo je mnogo
predstav, toda kaj lahko bi ugo-
tovili, kdo so tisti, ki so prihajali
na te predstave. Stalna, [stan-i
dardna publika. V najboljšem
primeru je to 200 do 300 ljudi,
ki so se menjavali. Le kadar so
bile proslave' se je to število po-
večalo na 400. Toda zapet sami
znani obrazi! No, ne bi želel, da
bi napak razumeli — zanima me,
kje so ostali, saj je Velenje mesto
z več kot 6000 prebivalci. Zakaj
jih večina od otvoritve dalje ni
več prestopilo tega praga. Ali
nismo morda tudi mi pri tem so-
krivi? Smo že kaj globlje pre-
mišljevali o tem, kaj je potrebno
Velenjčanu — takšnemu kot je
in ne takšnemu kot si ga zamiš-
ljamo? Mar ne verjamete, da je
ravno v tem mestu, ki doživlja
prav svojstveno hitrost rasti in
nenehne notranje spremembe' po-
trebno vedno znova z delčkom
kulturnega življenja začeti s »-pr-
vim razredom-"'. Verjemite, da je
precenjevanje škodljivo in po-
dobno zaverovanosti vase.
Dozdeva se mi, da bom z mno-
gimi vred srečen, ko bodo vstopali
novi obrazi v zaporedju večerov
v hram kulture in v njem sčaso-
ma postali domači. Ali ni to na-
men Svobode?
NEKOLIKO
VIŠJE
CENE
>No, D tem tednu so se
cene precej spremenile,« me
je pozdravil tržni nadzornik,
tovariš Murko. t>To velja za
krompir, za čebulo, in česen,
za jajčka, pa tudi za sadje,
katerega kvaliteta je precej
slabša. Le grozdja je dovolj
in to po zmerni ceni — od
78 do 160 dinarjev. Vendar
je zdaj že tak čas, da se bo-
do cene verjetno zvišale
marsikateremu pridelku.'^
No, vse kaže, da bo res
tako, čeprav so nas letošnje
cene že marsikdaj neprijetno
presenetile. Kako je bilo to-
rej s tem D preteklem tednu?
Zelje je bilo po 50 in 60 di-
narjev, kislo zelje so proda-
jali po 90 in 100 dinarjev,
kislo repo po 70 in 80, ohrovt
po 60 do 80, peso in korenj-
ček prav tako, ta cena pa
velja tudi za peteršilj.
Solate je bilo te dni kar
dovolj, precej pa je bilo tudi
motovilca, samo. da je bil
tako zelo drag, da smo si ga
lahko le redkokdaj privoščili.
Po tristo in štiristo dinarjev
so namreč prodajali kilo-
gram. Solata pa je bila glede
na kvaliteto od 80 do 100 di-
narjev. Cvetača je bila po
100 do 180 dinarjev, graha
in fižola v stročju pa sploh
ni bilo več. Zanimiva pa je
cena fižola v zrnju. Medtem
ko ga privatni proizvajalci
prodajajo po 140 do 200 di-
narjev. so ga prodajalci druž-
bene a sektor in cenili na
210 dinarjev. Nič kaj v redu
konkurenca!
Panrika in paradižnik že
jpmljeta slovo. Papriko pro-
dajajo po ceni. ki se suče
okrog 40 do 100 dinarjev, pa-
radižnik pa vo 50 do 100 di-
jjF>ripr> za kiloPram. Ptujsko
čebulo so prodajali po 130
in. 150 divnrifv, aicer pa je
bila po 105 dinarjev.
Kako pa je bilo s sadjem?
Rekli smo že. da se je cena
vekoHkn dvignila, padla pa
je kvaliteta. Poglejmo: ja-
bolka so bila po 70 in 100
dinarjev, hruške prav tako,
breskr.p po 100 do 29.0 dinar-
ipv. bile na sn zelo slabp
litefp. svhe slive so prodajali
po 200 do 250 dinarjev itd.
Bližajo se prarniki in pekli
bomo potice. Zato bo ne-
dvomno zanimivo, kakšna je
cena orehom. Jedrca so po
1000, pa tudi po 1250 dinar-
jev kilogram, mehkolupi-
naste orehe pa bomo lahko
kupili že za 250 do 300 di-
narjev. In še jajca. Bila so
po 40 (!) dinarjev. Bomo pri-
hodnii teden zapisali ceno
50? Ta bi bila pa vendarle
prehuda, se vam ne zdi?
-ca
VAŠE VRSTICE
Kaj je z mesnico v Petrovčah ?
Tovariš urednik!
Na članek tovariša Jan Jožeta
iz Pctrovč, ki govori, da so odje-
malci mesa v Petrovčah vedno
bolj nezadovoljni s prodajalno
našega obrata, ker meso vse pre-
večkrat smrdi in mu tudi preveč
kosti dodajajo, odgovarjamo ta-
kole:
V prvih mesecih letošnjega leta
je delavska menza Mirosana na-
bavila meso v naši prodajalni v
Petrovčah. Ugotovili smo, da je
reklamacija upravičena, ker je
bilo meso nestrokovno odrezano
ter z močnejšo priklado kosti kot
sicer. Popravili .smo napako, proti
nekaču pa podvzeli potrebne me-
re. da se podobni slučaji v naših
prodajalnah ne bi več dogajali.
Ni pa bilo ob tej priliki ugo-
tovljeno, da bi bilo meso pokvar-
jeno. Trditev pisca, da je meso
močno smrdelo in da smo na
upravi priznali, da ni užitno, je
neresnično.
Prodajalne oskrbujemo redno z
mesom in mesnimi izdelki na pod-
lagi naročil, ki nam jih dostav-
ljajo poslovodje. Pri tem ne de-
lamo prav nobenih izjem ter
kolikor pride do tega, da so po-
trošniki v eni prodajalni slabše
postreženi kot v drugi, potem je
to le krivda poslovodje, ki s ka-
kršnega-koli razloga ni prnvoras-
no ali pa sploh ni naročil dolo-
čene vrste blaga. Trudimo se, da
tudi takšne napake čimprej od-
pravimo. Naletimo pa pri tem na
ovire, ki izvirajo iz miselnosti
ljudi, ki jim ne gre v račun, da
za področje občine Celje in Žalec
pripravljamo vse meso in mesne
izdelke v celjski klavnici, to je
v prostorih, ki odgovarjajo sani-
tarnim predpisom in ostalim po-
gojem.
Tudi v bodoče računamo na so-
delovanje potrošnikov ter bomo
hvaležni za vsako opozorilo na
naše delo, ki pa mora biti seveda
dobronamerno. Ne vemo, kaj je
pisca članka dovedlo do neres-
nične trditve. Ni izključeno, da je
nasedel govoricam izza vogala, ki
jih pa ni preveril, temveč je do-
godek le na hitro napisal. Naj bo
tako ali drugače, mi bomo oskrbi
z mesom in mesnimi izdelki po-
svetili še več truda in pozornosti,
ker se zavedamo, da mora naš
potrošnik dobiti za pošteno pla-
čilo tudi res v redu blago.
Delovni kolektiv
samostojnega obrata y>Mesnine<i
Kmetijski kombinat Žalec
OBČINSKE KONFERENCE LMS
V TEKU
Ni še dolgo tega, ko je sekre-
tariat okrajnega komiteja Ljud-
ske mladine v Celju sklical se-
stanek z vsemi predsedniki ob-
činskih komitejev Ljudske mla-
dine, na katerem so analizirali
uspehe dosedanjih občinskih
konferenc in pregledali priprave
za prihodnje konference.
Doslej je obračune dela po-
ložila že celjska, žalska in šo-
štanjska mladina, medtem ko
bodo ostale konference še v tem
mesecu. Konference .so razme-
roma dobro uspele, čeprav so
imeli v Celju nekaj težav z vse-
bino, v .Šoštanju pa so morali
konferenco prvič celo preložiti
— zaradi neudeležbe. Isto se je
primerilo tudi Konjičanom. !V
Šoštanju so drugič napako so-
lidno popravili. Konjičani pa se
še na konferenco vedno priprav-
ljajo. Poročila, ki so jih na seji
l)0(lal.i predsedniki občinskih ko-
mitejev. pa so pokazala, da so
se občinski komiteji le zavedli
odgovornosti, ki jih je v zvezi
s pripravcami konferenc posta-
vila prednje mladina njihovih
občin.
VČASIH SMO PREVEČ
POPUSTLJIVI
Tovariš urednik!
Ob Dečkovi cesti je zrasla no-
va, moderna .šola. Prebivalci tega
območja .smo na to pridobitev
prav ponosni.
Menimo, da je naša dolžnost,
dolžnost vseh staršev otrok, ki to
šolo obiskujejo, da očuvamo to
lepo stavbo čim dlje nepoškodo-
vano.
Pred kratkim .sem v pritličju
šole čakala sina. Nemalo .sem se
začudila, ko sem na vratih opa-
zila že precejšnjo škodo — nekdo
je razbil steklo, kar prav gotovo
ni malenkost. Vprašala sem se, če
so temu krivi le otroci. Nekateri
starši imajo namreč ob vsaki pri-
ložnosti pripravljen odgovor -»saj
so vsi otroci enaki«, namesto da
bi otroka poučili, do kam sme
segati njegova mladostna razigra-
nost.
Da mnenje teh siaršev ni pra-
-mlno, sta mi potrdila tudi dva
dečka, ki sta čakala na .svoja pri-
jatelja. ki se jima pouk še ni
končal. Prav zanimivo je bilo
poslušati njun razgovor, saj sta
prav strokovno ocenjevala škodo
na vratih in tudi ostro obsodila
krivce. Tretji deček, bil je celo
večji od prvih dveh, se je igral
ta čas s stikali. Oštela sta ga,
češ, če ne ve. da s tem dela škodo.
Pogovarjala sta se tudi, kakšni
divjaki« .so nekateri učenci, ki
se jim prav nič ne zdi škoda no-
vih tal. klopi tid. Njun pogovor
je prekinila skupina dečkov, ki
so ubrali pot namesto skozi vrata
prav čez odprtino, kjer je manj-
kalo steklo.
Prav gotovo ne bi bilo napak,
če bi morda starši prišli kdaj
svoje otroke čakat pred šolo; ta-
krat bi lahko ugotovili, da vsi
otroci le niso enaki.
D. A. — Celje
PREDLOG
Na prvem zasedanju članov no-
voizvoljene skupščine kcmuna:lne
skupnosti za socialno zavarova-
nje v Celju je med drugim za-
stopnik upokojencev iz Laškega
predlagal, naj bi bil obvezni pri-
spevek upokojencev pri nabavi
zdravil za recepte vsaj za polovi-
co manjši od veljavne tarife, ki
znaša 60 dinarjev.
Ob težki izgubi naše drage žene, mame, sestre, svakinje, ta-
šče in stare mame
Helene Jakop
se zahvaljujemo vsem, ki so ji v času mučne bolezni lajšali
trpljenje, jo obiskovali in bodrili. Posebna hvala za zdrav-
stveno nego dr. Verici Petkovič in dr. Rasijevitzu.
Iskrena hvala vsem, ki so jo v tako velikem številu spremi-
li na zadnjo pot, č. duhovščini, pevskemu zboru, vsem da-
rovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so nam ka-
kor koli stali ob strani v tej težki uri.
Žalujoče rodbine: Jakop, Samec,
Krašovec, Radej, Kovač in ostalo
sorodstvo
10
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
POLOM
NA GLAZ IJ I
PRVA ZMAGA
v VELENJU
Četudi sodnik ni najbolje
opravil svoje naloge, pa je
treba zapisati, da ni oškodo-
vsd nikogar in da bi bilo zelo
narobe, če bi v njem iskali
krivca za pravcati polom
Kladivarjeve enajstorice na
nedeljski tekmi z Železničar-
jem iz Maribora. Krivca za
katastrofalno polomijo, za
poraz z rezultatom 5:2, je
treba iskati v Kladivarjevem
m.oštvu kot celoti in šele za-
tem v silno nezanesljivem
vratarju Baiunanu, katerega
bi morali zamenjati že prej,
ae pa šele takrat, ko je bila
usoda zapečatena.
Gostje iz Maribora, novin-
ci v tej ligi, iso si zmago po-
šteno zaslužili. Bili so od-
ločnejši v napadu .in hitrejši
v akciji. Kladivar je igral
slabo, tako kot še nikoli. Za-
radi izgubljene tekme na
domačem igrišču, je Kladi-
var povsem izgubil stik z
vrhom jakostne lestvice.
Skoda.
Celjski železničarji so iz-
gubili tekmo v Kranju proti
vodeči enajstoricii Triglava
z najtesnejšim rezultatom
1:0. Očividci sicer pravijo,
da so si doma^iini zmago za-
služili; ne glede na to pa za-
trjujejo, da bi se lahko
trfaneca razšla tudi z de-
Utvijo točk.
Razveseljiva vest je prišla
iz Velenja. Igralci tamošnje-
ga Rudarja so namreč zabe-
ležili prvo zmago. Njihova
žrtev je postala enajstorica
ljubljanske Ilirije. Rezviltat
se je glasil 1:0 v korist ve- '
lenjskega Rudarja. Skoda pa
je, da je tekma dobila na
svojem koncu nekaj vložkov
surovih medsebojnih obra-
čunavanj igralcev.
Po enajstem zavrtljaju je
enajstorica Celja na petem
mestu z dvanajstimi točkami
ter razliko v golih 19:14. Kla-
divar tiči na dveh stopnicah
niže, to je na sedmem mestu
z enajstimi točkami ter ne-
gativno razliko v golih 16:20,
Velenjčani se kljub zmagi
niso rešili zadnjega mesta.
Imajo pa tri točke ter visoko
negativno bilanco v golih
9:30.
V predzadnjem kolu bodo
celjski železničarji sprejeli
v goste ekipo Delamarisa iz
Izole, ki je trenutno na dese-
tem mestu z desetimi pi-
kami. Kladivar bo romal v
Mursko Soboto, kjer se bo
spoprijel s tamošnjo Soboto,
ki je zaenkrat na devetem
mestu z desetimi točkami. Ve-
lenjiski rudarjii pa bodo na-
stopili v Novi Gorici, z ekipo,
ki je z osmimi pikami na
dvanajstem mestu.
OB ZAKLJUČKU JESENSKEGA DELA OKRAJNE NOGOMETNE LIGE
OLIMP IN ŠOŠTANJ -
NA PRVIH
MESTIH
Jesenski del tekmovanja v obeh
skupinah okrajne nogometne lige
je končan. Obračun je znan —
znani so uspehi in neuspehi, zma-
govalci in oni, ki so se zaenkrat
morali zadovoljiti s slabšimi me- •
sti.
V predzadnjem in zadnjem ko-
lu tekmovanja so bili doseženi na-
slednji rezultati: VI. KOLO,
vzhodna skupina: Vojnik — Olimp
B 4:4, Zreče — Kovinar 1:1, Ste-
klar — Rogatec 1:4, Olimp —
Slov. Konjice 3:0, brez igre. Za-
hodna skupina: Polzela — Šo-
štanj 0:5, Gotovlje — Šmartno ob
Paki 2:2, Velenje B — Nazarje
3:0 brez igre ter Žalec — Vran-
sko 7:4.
VII. kolo, vzhodna skupina:
Slov. Konjice — OUmp B 3:2, Ro-
gatec — Olimp 1:1, Kovinar —
Steklar 4:0, Vojnik — Zreče 1:4.
Zahodna skupina: Vransko — Pol-
zela 3:0, brez igre, Nazarje — Ža-
lec 3:3, Gotovlje — Velenje B 3:0,
brez igre ter Šoštanj — Šmartno
ob Paki 2:0.
Medtem ko si je v vzhodni sku-
pini prvo mesto v jesenskem delu
tekmovanja zagotovilo moštvo
celjskega Olimpa, ki je v sedmih
tekmah zbralo trinajst točk; tesno
za njim je ekipa iz Rogatca, ki
ima dvanajst točk; je v vzhodni
skupini enajstorica iz Šoštanja
dosti bolj prepričljivo zasedla
najvišje mesto, saj v sedmih tek-
mah ni klonila niti enkrat in je
tako zbrala štirinajst točk ter
prav lepo razliko v golih 34:6.
Vse kaže, da moramo v teh treh
moštvih iskati bodočega okrajne-
ga prvaka, seveda če ne bo pre-
senečenj od drugih.
Ko smo ob zaključku prvega
dela prvenstva pokramljali o tej
Mgi z znanim in še zmeraj aktiv-
nim športnim delavcem tov. Jan-
kom Vagnerjem, nam je povedal,
da je tekmovanje zadovoljivo po-
tekalo in da pomeni tudi šestnajst
moštev v obeh skupinah okrajne
lige določen napredek. Izkazalo se
je, je še dejal, da smo ravnali
prav, ko smo se odločili za dve
skupini. Tako smo povečali števi-
lo moštev v okrajnem tekmova-
nju, hkrati pa dosegli zmanjšanje
stroškov. Saj so odpadla dolga po-
tovanja, pa tudi število gostovanj
se je z delitvijo lige na dve sku-
pini zmanjšalo.
—	Kako pa ste zadovoljni z di-
sciplino moštev in igralcev?
—	Pri nekaterih moštvih je di-
sciplina popustila šele v zadnjem
času. Tako smo zabeležili tekmo
med Nazarjem in drugim mo-
štvom Velenja v korist slednjih,
ker igralci iz Nazarij niso prišli
pravočasno v Velenje, četudi so
vedeli, kdaj morajo igrati. Isto
moštvo si je privoščilo »šalo« in
prišlo v Šoštanj le s sedmimi
igralci. Seveda so tudi ta dvoboj
morali predati brez igre. Nekaj
podobnih disciplinskih spodrslja-
jev so si privoščila še nekatera
druga moštva. Sicer pa je treba
povedati, da lahko o nedisciplini
govorimo predvsem pri nekaterih
novincih v tem tekmovanju. Na
Vranskem bi lepo delali, če bi se
tudi nekateri gledalci vzdržali v
mejah dostojnosti. V ekipi Žalca
moram pograjati igralca Frideri-
ka Brgleza, ki bo verjetno prejel
težjo kazen, saj se je na neki tek-
mi lotil tudi sodnika. Nekaj pri-
pomb bi imel na račun Nazadj,
zlasti pa še ekipe iz Slovenskih
Konjic. Sicer pa, da ne bo zame-
re in pomote. Po zapisnikih je bil
povzročitelj prerekanj na tekmi
med Konjicami in Zrečami, nogo-
metni sodnik in trener konjiške-
ga moštva. Kazen tega je disci-
plinska komisija izrekla igralcu
konjiškega moštva Kokalju pre-
poved nastopanja na štirih pr-
venstvenih tekmah.
Menim, da bi morali o discipli-
ni igralcev in tudi gledalcev še
veliko govoriti, pa tudi ustrezno
ukrepati.
—	Kako so sodniki opravili
svojo nalogo?
—	V glavnem zadovoljivo, zla-
sti še, ker so to delo v pretežni
meri opravili mlajši sodniki. Na
račun sojenja smo prejeli le eno
pritožbo, pa še to so pozneje
umaknili.
—	Morda še besedo, dve o kva-
liteti moštev v tej ligi?
—	Z njo nisem zadovoljen; sla-
ba je. Zato menim, da je kar
prav, da ni prišlo do medokrajne
lige. Ne morem si namreč pred-
stavljati, kako bi se v tej druščini
znašla naša moštva. Solidno for-
mo je pokazalo le moštvo iz Šo-
štanja, ki je zmagalo v vseh dvo-
bojih. Olimp bi lahko pokazal
več, kot je. Zlasti je razočaral v
tekmi z Rogatcem, v kateri je ko-
maj dosegel neodločen izid. Po-
sebno pohvalo si zasluži ekipa iz
Rogatca, ki bo v spomladanskem
delu tekmovanja trd oreh za vsa-
kogar. Ostala moštva igrajo slab
nogomet. Treba bo še veliko res-
nega in trdega dela, če bomo ho-
teli govoriti o zadovoljivi kvali-
teti moštev v okrajni ligi.
-mb
LEP USPEH šahistov Cinkarne
Od 2. do 5. novembra je bi t Porto-
rožu zakljnčni del republiškega tekmo*
vanja sindikalnih ekip v šahu. Med
desetimi moštvi sta bili tudi ekipi Cin-
karne ter železarne iz Štor.
Zelo lep uspeh je zabeležilo moštvo
Cinkarne, ki je v zelo ostri konku-
renci zasedlo tretje do četrto mesto. Za
moštvo Cinkarne so nastopili: inž. Vrho-
vec, Šnajder, inž. Pipuš, Dečko, inž.
Klinger in Počivalšek. Presenetljivo
slabo pa se je odrezala ekipa štorskih
železarjev, ki je s sedmimi točkami
zaostala na zadnjem, desetem mestu.
Vrstni red najboljših: 1. novinarji
Ljubljana 23, 2. železarna Jesenice 19,
3. do 4. mesto državni sekretariat za
notranje zadeve Ljubljana in Cinkarna
16 itd.
Ker so se t zadnjem času pojavile
težave glede organizacije tega tekmo-
vanja, so se kapetani sodelujočih moštev
na sestanku domenili, da naj bo v pri-
hodnje finale ekipnega sindikalnega
tekmovanja v šahu vsako leto v tako
imenovani turistični predsezoni.
-jš
CELJE - SLOVENJ GRADEC 826:702
V prijateljskem srečanju kegljačev
celjskega železničarskega kluba in
moštva iz Sloveiyega gradca so zmagali
Celjani, ki so v glavnem mestu Mislinj-
ske doline premagali domačine 826:702.
To je bil dvoboj v tako menovani bor-
beni partiji. Celjani s v prvem krogu
podrli 382, t drugem pa 444 kegljev.
RAZVESELJIVA UGOTOVITEV
Na zadnji seji upravnega odbo-
ra sklada za šolstvo pri občinskem
ljudskem odboru v Celju so med
ostalim obravnavali finančno po-
ročilo o graditvi četrte osnovne
šole ob Dečkovi cesti. Ugotovili
so, da spada ta gradnja med red-
ke, ki so bile zgrajene in oprem-
ljene do predvidenega roka; pa
tudi predračunski znesek ni bil
prekoračen.
Pomanjkljivost vseh investicij-
skih programov pa je po navadi v
tem, da ne obsegajo predračunov
za ureditev okolice. Za prvo fazo
ureditvenih del pri četrti osnovni
šoU je bilo potrebnih okoli štiri-
najst milijonov dinarjev.
ZMAGA IN PORAZ
celjskih šahistov
v soboto in nedeljo so v Celju gosto-
vali šahisti z Reke. Medtem ko so v so-
boto na dvokrožnem brzopoteznem dvo-
boju zmagali Celjani z visokim rezul-
tatom 11 in pol proti 6 in pol točke, so
na nedeljskem normalnem dvoboju zma-
gali gostje 6 in pol proti 3 in pol točke.
Vtem ko so moški zaključili srečanje
z rezultatom 5 in pol proti 2 in pol za
Reko, se je dvoboj na dveh ženskih
deskah končal neodločeno 1:1.
ZMAGA DOMAČINOV
Celjski Partizan je v nedeljo izvedel
rokometni turnir, na katerem so razen
dveh domačih ekip sodelovali tudi igralci
iz Laškega. Največ uspeha je imelo prvo
moštvo doma&inov, ki je premagalo
Laško 10:5, drugo ekipo lastnega društva
pa 7:4. Srečanje med Laškim ter drugo
ekpo Partizana iz Celja se je končalo
z neodločenim rezultatom 7:7.
2RK CELJE - VELENJE 29:13
Osmo kolo vzhodne skupine republižke
lige v rokometu se je za oba celjska
predstavnika v njej končalo z njunim
medsebojnim obračunom. Celjani so za-
služeno zmagali z visokim rezultatom
29:13 (18:7), čeprav bi si lahko količnik
še izboljšali.
Po tem kolu zaseda ekipa ZRK Celje
peto mesto z devetimi točkami ter raz-
liko v golih 167:145, velenjski Rudar
pa deveto mesto z dvema točkama ter
negativno bilanco 152:244.
164 STRELCEV
na tekmovanju
v Mestinju
Namesto 25. novembra so strel-
ci celjskega .okraja že v nedeljo,
4. t. m. z veliko prireditvijo v
Mestinju počastili praznik repub-
like. Na tekmovanju v streljanju
z zračno puško se je zbralo 34
članskih ter 7 ženskih ekip, vse-
ga skupaj 164 tekmovalcev in tek-
movalk.
ŽENSKE — ekipno: 1. SD Kri-
stan vrh 530, 2. SD Elektro Šo-
štanj 467, 3. SD Rečica pri La-
škem 464. Vse te ekipe so sestav-
ljale mladinke. — Posamezno: 1.
Milka Strašek 152, 2. Danica Za-
bav (obe Kristan vrh) 147, 3. Maj-
da Pilih (Rečica) 143.
MOSKI — ekipno: 1. SD Bran-
ko Ivanuš 664, 2. SD Šmarje pri
Jelšah 658, 3. SD Tone Meliva,
Konjice 647. — Posamezno: 1.
Alojz Novak (Šmarje) 182, 2. Mar-
jan Dobovičnik (Celje) 180, 3. An-
ton Pečnak (Šmarje) 176, 4. Vin-
ko Titi (Konjice) 174 itd.
Po tekmovanju je bila lepa slo-
vesnost, na kateri je domača
strelska družina razvila svojo za-
stavo; vse udeležence pa je ob
tej priložnosti pozdravil član
okrajnega strelskega odbora Ivan
Cokan, ki je med drugim dejal,
da sodi tudi to tekmovanje v vr-
sto tistih, s katerimi strelci celj-
skega okraja praznujejo dan re-
publike. Istočasno slavijo svoj
praznik tudi člani strelske druži-
ne Mestinje, je še dejal tov. Co-
kan. Ta družina razvija namreč
svojo zastavo, pod katero bodo
njeni strelci korakali novim na-
porom in novim uspehom na-
sproti. Pod to zastavo bodo strel-
ci te družine razvijali in čuvali
pridobitve NOB in v tem duhu
vzgajali doraščajoče strelske ka-
dre.
Velikemu prazniku  strelcev
celjskega okraja v Mestinju so
prisostvovali tudi pripadniki celj-
ske garnizije JLA, ki so zlasti s
svojim orkestrom pripomogli k
prijetnemu razpoloženju in izred-
nemu uspehu prireditve.
Ponedeljek, IS. november: 17.00 C»l»
tka kronika, 17.10 Catarina Valrsta,
17.20 Športni tednik, 17.30 Naši posl»-
'alci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Ok-
Testila, nato zabavna glasba.
Torek, 13. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Vaški kvintet in trio Bar-
dorfer, 17.30 Naši poslušalci čestitaj« is
pozdravljajo, 17.45 Obvestila, nato m
bavna glasba.
Sreda, 14. november: 17.00 Celjska kr»
nika, 17.10 Harmonika in hammond orgk
T ritmu, 17.30 Naši poslušalci čestitaj«
in pozdravljajo, 17.45 Obvestila, Bat*
^ubuvna glasba.
Četrtek, 15. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Ohridska legenda, 17.3»
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj«,
17.45 Obvestila, nato zabavna glasba.
Petek, 16. november: 17.00 Celjsk«
kronika, 17.10 Vokalne skladbe tujifc
avtorjev, 17.20 V galeriji kulturnih ii
zgodovinskih znamcnitostiJ: Milena
.Mo.škon: Pred Savinškovim spomeniion
v Celju, 17.30 Naši poslušalci čestitaj«
iu pozdravljajo, 17.45 Obvestila, »aH
zabavna glasba.
Sobota, 17. november: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Za prijeten konec tedna,
I?.30 Naši poslušalci čestitajo in p»-
zdravljajo, 17.45 Obvestila, nato zabavae
glasba.
Nedelja, 18. november: 12.00 Pogov«
i državljani, 12.10 Obvestila. 12.15 Na«
poslu.šalci čestitajo in pozdravljajo, 12.%
Med cawboyi, 12.45 Pomenek o prsii
osnutku nove ustave.
GIBANJE PREBIVALSTVA
v času od 29. 10. do 3. 11. 1962 je ktt«
rojenih 19 dečkov in 16 deklic.
POROČILI SO SE:
KOŠCAK Janez, dipL pravnik
OŠLAK Edeltraut, vodja odvetniške pi-
sarne, oba iz Celja. PINTER Ferdinani,
elektrotehnik iz Australije in MIHELEC
Marija, krojačica iz Trbovelj. KOCMAK
Alojz, delavec iz Celja in ŠKORJAI
Štefanija, poljedelka iz Kamnika.
Dr. STANONIK Ivan, Maks, docent i«
PRISLAN Helena, sekretarka, oba k
Ljubljane. MILIC Zdravko, pravnik m
Kragujevca in NOVAK Olga, učiteljic*
iz Sevnice.
UMRLI SO:
TAMŠE Franc, žerjavovodja iz Po-
nikve, star 33 let. RECKO Janez, apo-
kojenec iz Jelc, star 58 let. ME2NEI
Marija, gospodinja iz Celja, stara 59 let.
PURNAT Bojan, šolar iz Bočne, star
10 let. RAZBORŠEK Rozalija, otrok ia
Koblja, stara 4 leta. KOŠIR Karolina.
obrtnik iz Celja, stara 67 let. ZNIDE«
Friderik, krojač iz Celja, star 73 lei.
POHAJAC Marija, gospodinja iz Celja,
stara 58 let. GABER Marija, upokojenk*
i/. Stare Slemene, stara 65 let.
NOVA PODPREDSEDNIKA
Na zadnji seji upravnega odbo-
ra Olepševalnega in.turističnega
društva v Celju sta bila za pod-
predsednika te organizacije iz-
brana prof. Zoran Vudler ter Rj-
ko Presinger. Sicer pa se bo to
delo tega društva v glavnem od-
vijalo v dveh stalnih komisijah,
in sicer za gospodarska vprašanja
in propagando.
Milan Lopar iz Gotovelj je padel, si
ranil glavo in pretresel možgane. —
Z gobami sc je zastrupila Erna 2igOB
s Partizanske ceste.— Franc Gajšek ii
Pečovnika je padel s kolesom ter si
poškodoval glavo. — V Tratni pri Gro-
belnem je padel z drevesa Blaž Pušnik
in si poškodoval hrbtenico. — Enoletna
Renata, Sajevic iz Slane se je opekla
z vročo vodo. — Pri prometni nesreči
si je zlomil nogo in poškodoval glav«
Stanko Kolar z Ostrožnega. — V Šmart-
nem v Rožni dolini je s kolesom padel
Franc Železnik ter si nalomil rebra. —
Pri padcu si je poškodovala jlavo ia
pretresla možgane Ivana Crepmšek ia
ijubefne.
TRETJE MESTO ZA CELJSKE KEGLJAČE
v soboto in nedeljo je bilo v
Ljubljani letošnje republiško pr-
venstvo kegljaških ekip v borbe-
nih partijah. Med tremi ekipami
li Celja so najboljši rezultat do-
segli člani celjskega železničar-
ZJrfAGA CELJSKIH GIMNAZIJCEV
Pred kratkim so bili pri članih celj-
•kega gimnazijskega športnega kluba v
fosteh dijaki mariborske prve gimna-
»ije. Md seboj so se pomerili v atle-
tiki, rokometu, košarki, malem nogome-
tu in namiznem tenisu. Srečanje je bi-
lo izredno zanimivo in kvalitetno.
Športniki celjske gimnazije so zmagali
v vseh panogah razen v malem nogo-
metu in namiznem tenisu ter v žen-
skem rokometu, kjer je bil dosežen ne-
odločen rezultat. 'Celoten dvoboj se
Je končal z zmago celjskih gimnazijcev
3,5 : 2,5 točke.	-jt
skega kegljaškega kluba, ki so z
1.306 podrtimi keglji zasedli čast-
no tretje mesto. Ce pa bi Celjani
dosegli tudi v prvem kolu tekmo-
vanja vsaj približno enak rezul-
tat, kot so ga v naslednjih dveh,
potem bi lahko govorili, da so oni
osvojili najvišjo republiško lovo-
riko. Medtem, ko so v prvem kolu
podrli komaj 375 lesov, so jih v
drugem 465, v tretjem pa 466. S
tem rezultatom so postavili tudi
nov celjski rekord v tej disciplini,
ki je prej znašal 456 kegljev.
Z uvrstitvijo na tretje mesto
(1. Triglav iz Kranja 1357, 2. Gra-
diš 1330 itd.) so si celjski kegljači
priborili tudi pravico do sodelo-
vanja na državnem prvenstvu v
borbenih partijah, ki bo v soboto
in nedeljo v Zagrebu.
Na republiškem tekmovanju v
Ljubljani sta se od celjskih keg-
Ijačev najbolje držala Marinček
ter Vanovšek.
Ostala tri moštva so na repub-
liškem tekmovanju dosegla na-
slednje rezultate: 20. Elektro 1112.
23. «^13. maj^ 1086 in 23. Olimp
1024.
DVIGANJE UTE2I
T tretjem kolu republiške lige v dvi-
ganju uteži je v Velenju gostovala prva
in druga ekipa Ljubljane ter se v tro-
boju pomerila z domačini. Rezultati:
1. Ljubljana I 1362,7 kg, 2. Ljubljana II
1228,2 kg in 3. Rudar 1176,5 kg. Pri do-
mačinih sta bila najboljša Salej s 300
ter Jenko z 295 kg.
AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
Ne samo prometno varnostni
organi ter vsi tisti, ki skrbijo za
varnost prometa na naših cestah;
v zadnjem času se tudi prebi valci
prizadetih območij oglašajo z ved-
no večjo zahtevo po nujni uredit-
vi avtobusnih postajališč, zlasti
ob cestah prvega reda. Vendar ne
gre za to, da bi uredili takšne po-
staje samo v večjih krajih; tudi
v manjših bi jih morali, da bi
tako prikrajšali potnikom pot do
avtobusov.
Na vprašanje, kdo bi moral skr-
beti za gradnjo takih postajališč,
so na seji okrajne komisije za
varnost cestnega prometa opozo-
rili, da ta skrb odpade na lokalne
činitelje.
OKRAJNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
BREZ PRESENEČENJ
Ne glede na to, da na okrajnem pr-
Tenstvn posameznikov v namiznem te-
aisn ni nastopilo vseh 150 prijavljenih
igralcev in igralk in četudi o visoki kva-
liteti namznega tenisa v našem okraju
ne moremo govoriti, niti o takšni, da bi
e lahko ti igralci uspešno uveljavljali
na republiških tekmovanjih, pa je tek-
movanje pokazalo, da si igra z malo
belo žogico uspešno utira pot med mla-
dino na podeželju in da so zlasti parti-
tanska društva tista, ki pospešujejo to
iportno panogo.
Okrajno prvenstvo je minilo brez
večjih presenečenj, saj so v vseh sku-
pinah zmagali več ali manj dozdevni
favoriti in kandidati za najboljša mesta.
Sicer pa so zaključne igre v posameznih
•knpinah dale naslednje rezultate:
PIONIRJI: polfnale: Poznič - Vončina
I:«, Golob - Martinkovič 2:1; finale:
Poznič (Celje) - Golob (Konjice) 2:».
PIONIRKE: končni vrstni red: 1. Pod-
Coriek (Šmartno ob Paki) 2 zmagi, 2.
Miklavc (Mozirje) 1 zmago in 3. Svetko
(Šmartno ob Paki) brez zmage.
MLADINCI: polfinale: J. Mikeln -
Markovič 2:0, Gajšek - Poznič 2:0; fi-
nale: Joško Mikeln (Žalec) — Gajšek
(Celje) 2:1.
MLADINKE: polfinale: Miklavc -
Gajšek 2:1, Premik — Melavec 2:1; fi-
nale: Miklavc (Mozirje) — Premik (Ža-
lec) 2:0.
ČLANI: četrtfinale: Svarc - Polak 2:i,
Roje - Burger 2:0, Gajšek — Planteu
2:0, Jazbec — A. Mikeln 2:0; polfinale:
Švarc — Roje 2:9, Jazbec — Gajšek 2:0;
finale: Švarc — Jazbec 2:1. Medtem ko
je Svarc član konjiškega Partizana, je
Jazbec nastopil za TVD Partizan Celje
mesto.
CLANICE: polfinale: Rakun — Kraser
2:0, Weingerl — Melavc 2:0; finale: Ra-
kun — Wenigerl 2:0. Zmagovalka je čla-
nica Partizana iz Šmartnega ob Paki,
drugoplasirana Weingerlova pa je tek-
movalka konjiškega Partizana.
STAREJŠI ČLANI: polfinale: Roje —
Leben 2:0, Vilar — Miklavc 2:0; finale:
Roje (Celje) - Vilar (Konjice) 2:«.
Četudi bi lahko mar-
sikaj razbrali že z mon-
taže vseh treh fotc^af-
skih posnetkov, naj po-
vemo, da se nanašajo na
slavnostno proslavo 31.
oktobra, dneva varčeva-
nja na četrti osnovni šoli
v Celju. Učence te šole
sta namreč ob tej pri-
ložnosti obiskala pred-
stavnika Komunalne
banke tov. Vitezova in
Hlačar ter jima na slav-
nosten način izročila v
dar -T- lepo knjižno zbir-
ko v vrednosti dve st«
tisoč dinarjev (del te
zbirke je posnet na sred-
nji sliki). Otroci so bili
lepega darila zelo veseli;
to kaže tudi spodnja sli-
ka, ko so s ploskanje™
in veselih obrazov spre-
jeli darilo. Na proslavi
pa seveda ni manjkalo
besed o prazniku, o var-
čevanju, ne samo denar-
nem, temveč o varčeva-
nju na sploh. Te misli
sta lepo in nazorno po-
sredovala najprej tova-
riš Hlačar (slika zgoraj)
ter učiteljica, tov. Top-
lakova (na zgornji sMki
na levi).
Gotovo je, da bo praz-
nik varčevanja ostal pri
učencih četrte osnovne
šole v lepem spominu,
saj jim je zavod, ki pro-
pagira in širi denarno
varčevanje, prav na tako
pomemben dan, kot je
31. oktober, izročil lepo
darilo.
-mb
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 9. novembra 1962
11
Izžrebane številke podal, odvrženih nad
Celjem dne 28. X. 1962:
v Komunalni banki Celje: 187,
«5. 507, 400, 439, 244, 249, 421,
m 316, 202, 440, 214, 401, 211,
232, 313, 158, 403, 385, 126, 147,
L06, 160, 183, 319, 161, 395, 46, 225,
119, 423, 411, 416, 240. 436, 153, 317,
100. 230.
v Celjski mestni hranilnici: 246,
198, 241, 140, 393, 37, 121, 34, 406,
62, 445, 155, 226, 422, 391. 459,
182, 312, 425, 122, 402, 57, 434, 71,
239, 105, 185, 217, 424, 56, 442, 127,
.nS, 408, 60, 53, 117, 243, 213, 64.
Padala je predložiti najkasneje
d« 15. decembra 1962.
Izžrebane številke hranilnih
vlog, vloženih na dan 31. 10. 1962:
v Komunalni banki Celje: 10004,
10649, 1826, 5488, M-4031, 958,
M-4030, 10671, 1978, 1168, 1333,
2578, 2787, 5258, 10425, 9439, 7166,
M-2475, 7971, 3944.
v Celjski mestni hranilnici:
101638, 97503, 93734, 97526, 102641,
98603, 104307, 104427, 95439,
102639, 100839, 102836, 95382,
106366, 96951, 99606, 106499,
106211, 106509, 103356.
Zrebne liste so izobešene v obeh
bankah. Lastniki hranilnih knji-
žic zgoraj navednih številk naj
knjižice predložijo zaradi vpisa
zneska din 1000.
Dobitnikom iskreno čestitamo!
Komunalna banka Celje
Celjska mestna hranilnica
>>POLZELA-« Tovarna nogavic
sprejme v delovno razmerje
socialnega
delavca
Zahteva se dovršena višja šola za
socialne delavce.
Nastop službe je možen takoj.
Prošnja s kratkim življenjepisom
in priloženim spričevalom pošlji-
te na kadrovski oddelek podjetja
Upravni odbor Trgovskega podjetja >»AVTOMOTOR-« Celje
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoj: višja strokovna izobrazba s 7-letno prakso ali srednja
strokovna izobrazba z 10-Ietno prakso.
Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka podjetja.
Nastop službe 1. marca 1963. Razpis velja do izpopolnitve
delovnega mesta. Prošnje pošljite na upravo Trgovskega pod-
jetja »Avtomotor-« Celje, Miklošičeva ulica 2.
ŠOLSKI ODBOR SOLE ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE
V CELJU
razpisuje
delovno mesto
ročunovodfe
za šolo in šolski dom.
Pogoji, srednješolska izobrazba ali 10 let "službe na samostoj-
nem delovnem mestu v račimovodstvu.
Pravilno opremljene prošnje sprejema ravnateljstvo šole do
10. decembra 1962. Ce do takrat delovno mesto ne bo zase-
deno, ostane razpis v veljavi do zasedbe delovnega mesta.
Nastop službe po dogovoru. Prejemki po pravilniku.
MEDNARODNI TRANSPORT, ŠPEDICIJA IN POMORSKA
AGENCIJA
Vam nudi s svojimi poslovalnicami po vsej Jugoslaviji vs«
vrste uslug v svojih dejavnostih po najugodnejših pogojih in
najboljši kvaliteti.
..INTEREUROPJI" CELJE
Poslovalnica Celje — Cuprijska 10
Telefon 30-70, 30-90
OBJAVE IN OGLASI
KINO UNION
9. 11. - 13. 11. 1962 >KLEVSKA PRIN-
CEZINJA«, franc. barvni Cs film
14.	H. — 16. 11. 1962 >PLES NA GRAD-
BIŠCUc jugosl. film
KINO METROPOL
9.	11. — 11. 11. 1962 iTEZAVE GOSPO-
DA DUPONTA« franc.-ital. film
12. 1(1. — 14. 11. 1962 ob 18. in 20. uri
>NOCNI IZLET< jugosl. film
12. 11. — 14. 11. 1962 ob 16. uri »JUNA-
KI ŠPORTNE ARENEc jugosl. film
15.	14. — 17. 11. 1962 »NAZARIN< me-
hiški film
MATINEJA
11. 11. 1962 »OPERACIJA AMSTERDAM«
angleški film
KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SA-
VINJSKI DOLINI	.
10.	in 11. 11. 1962 »TI SI MG® ŽIV-
LJENJE«, francoski film
14.	11. 1962 »MORALIST« ital. film
15.	11. 1962 »MINA V RITMU« ital. film
Petek, 9. novembra 1962 ob 20. uri:
Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI. Go-
stovanje v Zagorju.
Sobota, 10. novembra 1962 ob ig.^^O uri:
Walter Bauer: RDEČE IN MODRO
V	MAVRICI. Izven abonmaja. Vstop-
nice So v prodaji. Opozarjamo občin-
stvo na to predstavo, ki je namenje-
na odraslim. Predstavo je kritika ze-
lo ugodno ocenila.
Nedelja, 11. novembra 1962 ob 10. uri:
Walter Bauer: RDEČE IN MODRO
V	MAVRICI. II. nedeljski dopoldan-
ski abonma. Vstopnice so tudi v pro-
daji.
Nedelja, 11. novembra 1962 ob 15.30 uri:
Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI. Iz-
ven abonmaja. Vstopnice sp v pro-
daji.
Opozarjamo, da je ta predstava na-
menjena predvsem občinstvu iz oko-
lice Prometne zveze so ugodne.
Torek, 13. novembra 1962 ob 20. uri:
Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI. Go-
stovanje v Šentjurju.
Četrtek, 15. novembra 1962 ob 17. uri:
Calderon: SODNUK ZALAMEJSKL
Abonma za upokojence. Vstopnice so
tudi v prodaji.
Petek, 16. novembra 1962 ob 19.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM —
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. Pre-
miera
Premierski abonma. Vstopnice so tu-
di v prodaji.
.Sobota, 17. novembra 1962 ob 19.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM —
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. So-
botni abonma. Vstopnice so tudi v
prodaji.
Nedelja, 18. novembra 1962 ob 15.30 uri:
Dorst: ZENA PRED OBZIDJEM —
Arrabal: PIKNIK NA BOJIŠČU. Ne-
deljski popoldanski abonma. Vstopnice
so tudi v prodaji.
Občinstvo opozarjamo na novo premi-
ero v SLO Celje: Dorstovo »ŽENO
PRED OBZIDJEM« in Arrabalov: »PIK-
NIK NA BOJISCUt — enodejanki, zdru-
ženi v en gledališki večer. Obe deli
razpravljata o temeljnih človeških
vprašanjih, ozadje je vojna. Tankred
Dorst je mlad napreden nemški drama-
tik, v nekem smislu Brechtov učenec;
Arrabel pa je v Parizu živeči Španec,
ki se je priključil francoski avantgar-
di, Premiero je kot gost zrežiral Mi-
ran Herzog, prevedel prof. Bruno Hart-
man, sceno je zasnoval akad. slikar
Avgust Lavrenčič, kostume pa Vida
Zupan-Bekčič.
Sreda, 21. novembra:
II.	abonmajski koncert
Godalni kvartet Gewandhaus iz
Leipziga (DR Nemčija)
Sreda, 12. decembra:
III.	abonmajski koncert
Violinist Igor Ozim in pianist
Marijan Lipovšek
Nekaj prostih vstopnic je na raz-
polago v glasbeni šoli.
POSLOVODJO IN PRODAJALCA za
servisno postajo v Celju takoj sprej-
memo. »Petrol« CELJE!
EKONOMSKA SOLA V CELJU RAZPI-
SUJE službeno mesto kurjača. Nastop
1. decembra 1962. Osebni dohodek po
pravilniku.
ISCEM mesto trg. poslovodje. Nastop s
1 januarjem 1963. Naslov v upravi li-
sta.
ABSOLVENT GIMNAZIJE išče službo
Naslov v upravi lista.
LEPO MESTO
Olepševalno in turistično dru-
štvo Celje sporoča, da sprejema
za časopis LEPO MESTO članke,
fotografije, slike, do 12. tega me-
seca, objave in oglase pa do 15.
tega meseca. Časopis bo izšel prve
dni meseca decembra. V društve-
ni pisarni sprejemajo tudi naroč-
nike.
Olepševalno
in turistično društvo
Celje
KOLEKTIVI - POSEBEN POPUSTI
Poseben popust nudimo delovnim ko-
lektivom in organizacijam za izletniške
vožnje z našimi modernimi turističnimi
avtobusi. Razveselite svoje člane s pri-
jetnim avtobusnim izletom! Prirodne in
turistične zanimivosti vabijo celo leto
na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi av-
tobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev)
je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA!
1.	TRST — BENETKE!
Za kolektive organiziramo cenene
eno in dvodnevne izlete v te nepozabne
kraje.
2.	PO SLOVENSKI koroški - Celo-
vec, Vrbsko in Osojsko jezero — Be-
ljak, enodnevni izlet.
3.	KMETIJSKE ZADRUGE!
Za^ člane Vašega kolektiva smo pri-
pravili razna strokovna potovania z obi-
ski sorodnih podjetij ali zadrug ter
Vam nudimo pri naročilu avtobusa PO-
SEBEN POPUST. Priporočamo sledeče
oglede:
a)	ogled tovarne umetnh gnojil »Zor-
ka« v Sabcu,
b)	ogled tovarne poljedelskih strojev
»Zmaj« v Zemunu
c)	ogled poljedeljskega kombinata
»Beograd« pri Beogradu
Po Vaši želji vključimo omenjene
oglede, pri dvo oz. tridnevnih izletih
pa dodatno vključimo še gostinske uslu-
ge po Vaši želji.
Cena prevoza s posebnim popustom
na relaciji Celje-Beograd-Sabac in
obratno znaša po osebi le 3300 din.
4.	IZLETI ZA DAN REPUBLIKE 29. NO-
VEMBER 1962
1.	Po ISTRI — 3-dnevni izlet cena
6.600.- din
2.	Po STAJERSKI — 5-dneTni izlet ce-
na 6.700.- din
3.	Po GORENJSKI — 3-dnevni izlet
cena .5400,- din
4.	Po PRIMORSKI — 3-dneTni izlet
cena 6.100.- din
Točnejše informacije v zvezi z izleti,
ki jih prirejamo, zahtevajte v posloval-
nici KOMPAS — CELJE, telefon 23-50,
ki sprejema tudi prijave!
tel. 23-50
KOMPAS, Celje
STROKOVNO ČISTIM sadno drevje že v
jeseni. Naročila Vrusnik — Teharska
38.
POZIVAMO osebo, ki je odpeljala naše
dvokolo znamke »Rog Tauring« šte-
vilka 26021 in pustila svoje istotako
Rog, da ga takoj vrne. Posrednik, Ce-
lje — Tomšičev trg 16.
ODDAM garažo v najem. Krašovec —
Cesta na grad 31, Celje.
ISCEM 150.000 din posojila za eno leto.
Za obresti nudim šivalni stroj »Anker«
Naslov v upravi lista.
INSTRUIRAM matematiko in sprejemam
strojepisna dela na dom. Naslov v
upravi lista.
POŠTENEGA najditelja posteljnega
vložka prosim, da ga vrne na naslov:
Zuj)anc — Proseniško 14, Šentjur pri
LORBEK Mirko — Celje. Lisce 12,
preklicujem kot neresnično, kar sem
govoril o KENDA Rudiju iz Lise št. 7.
64. LETNI upokojenec — vdovec želi
spoznati upokojenko staro od 52-58
let za skupno gospodinjstvo. Ponud-
be poslati na upravo lista pod šifro
»mirni dom«.
POZIV
k vložitvi prijav o pridelanih količinah
vina letine 1962 in prijav o kuhanju
žganja.
1.	Na podlagi 45. člena uredbe o pro-
metnem davku (Uradni list FLRJ št
19/61) in navodila o pobiranju in kon-
troli prometnega davka od špirita in al-
koholnih pijač (Uradni Ust FLRJ št.
21/54, 4/55 in 50/1959) pozivamo vse po-
sestnike vinogradov, da takoj po vrenju
prijavijo Občinskemu ljudskemu odboru,
upravi za dohodke Celje pismeno ali
ustno količine pridelanega vina.
Prav tako morajo prijaviti proizve-
dene količine vina osebe, ki nimajo svo-
jega vinograda in so vino proizvedle iz
nabavljenih suro%in.
Prijave od pridelanih količin vina mo-
rajo biti vložene najkasneje do 15. no-
vembra 1962, ne glede ali je vino pre-
vreto ali ne. Prijave se vlagajo pri Ob-
činskem ljudskem odboru Celje (soba
št. 83), ali pri pristojnih krajevnih ura-
dih, Štore, Skofja vas, Šmartno v Rožni
dolini, Vojnik, Frankoiovo, Strmec in
Dobrna.
2.	Vsakdo, ki ima namen kuhati žganje
iz lastnega pridelka ali nabavljenih su-
rovin (slive, grozdje, tropine in si.) si
je dolžan oskrbeti pismeno dovoljenje
uprave za dohodke pri Občinskem ljud-
skem odboru Celje. Prijave za kuhanje
žganja se morajo vložiti najkasneje 24
ur pred pričetkom kuhanja pri ObLO
Celje ali pri pristojnem krajevnem ura-
du.
Potrdila o prijavi žganjeknhe (dovo-
ljenje) se dobi pri Upravi za dohodke
ObLO Celje (soba št. 83).
Opozarjamo, da bo zoper davčne za-
vezance, pri katerih bo ugotovljeno, da
njso prijavili vseh liolji:^ vijia ali da
nimajo potrebnega dovoljenja za žganje-
kuho, uveden upravno kazenski postopek
zaradi davčnih prekrškov.
Celje, dne 6. novembra 1962
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
Uprava za dohodke
Podjetje »POSREDNIK«
CELJE,Tomšičev trg 16
Telefon 25-90
rabi za prodajo v komisijski trgovini
v Celju razno pohištvo, tehnični mate-
rial, peči in štedilnike, razna kolesa,
mopede itd. Iste predmete rabi za pos-
lovalnico Velenje, Celjska c. 77. Za ve-
lenjsko poslovalnico je prevzem v Ve-
lenju.
Posredniška pisarna rabi za prodajo
razne tovorne in osebne avtomobile od
socialističnega sektorja.
Nujno rabi za prodajo več takoj vse-
Ijivih enodružinskih hiš, stanovanj, ter
gradbenih parcel za zidavo enodružin-
skih hiš.
Ugodno za nakup imamo nov magne-
tofon. Informacije v Posredniški pisarni.
PRODAM nov krznen plašč s kapuco
»nutriet« za deklico od 8-10 let. Na-
slov v upravi lista.
UGODNO prodam magnetofon »Smarag^d«
pisalni stroj »Everest« in moped »Co-
libri«. Naslov v upravi lista.
PRODAM »Skuter Galeb«. Naslov v
upravi lista .
PRODAM takoj vseljivo enodružinsko
- dvostanovanjsko hišo Roška 10.
Resni reflektanti pod šifro »4,000.000«.
PRODAM vseljivo še nedograjeno hišo
v Šentjurju v trgu — štiri sobe, tri
kleti, pralnica in garaža, proti zame-
njavi enosobnega stanovanja.V račun
vzamem gradbeno parcelo in gradbeni
materiaL Store 75/4.
PRODAM kuhinjsko kredenco. Naslov v
upravi lista.
PRODAM staro pohištvo. Ogled in po-
jasnila vsako popoldne v Prešernovi
11 (nad »Zvezdo«) II. nadstropje —
Rudolf.
PRODAM malo kuhinjsko komodo. Ce-
lje — Dečkova 20.
PRODAM 160 kg težkega prašiča. Na-
slov v upravi lista.
UGODNO prodam spalnico — cena
35.000 din. Naslov v upravi lista.
UGODNO prodam hišo ali dvoje stano-
vanj v centru mesta. Naslov v upra-
vi lista.
PRODAM štirisobno komfortno stanova-
nje, vseljivo 1963 v Celju. Pismene
ponudbe na upravo lista pod »Sončno«.
PRODAM eno do dvosobno stanovanje
v Celju. Pismene ponudbe na upravo
lista pod »Celje«.
MANJŠE dvosobno stanovanje prodam.
Vseljivo proti zamenjavi. Naslov v
upravi lista.
STIRlNAJST petletnih nizkih jablan in
hrušk poceni proda Pevec, Žalec 224.
PRODAM osebni avto 1100 TV - 103 v
dobrem stanju ali zamenjam za FIAT
600. Ogled možen 13. in 14. novembra
pri Malik Antonu — Polzela 35, pri
gostilni Orešnik.	•
PRODAM dobro ohranjene naslednje
stvari:
moško in žensko kolo, nov šivalni stroj
znamke »Bagat« garancija 9 let in pol,
veliki električni kuhalnik, športni
otroški voziček, pralno kad, novo
mlečno posodo, novo kuhinjsko teht-
nico itd. Ogled možen vsak dan od
16-18 ure. Znidaršiž Jožica, Kersniko--
va 27 a Celje.
PRODAM skoraj novo vseljivo enodru-
žinsko hišo z garažo, oddaljeno 5 km
iz Celja. Ponudbe na oglasni oddelek
pod šifro »tri milijone«.
RADI razprodaje prodam televizor »Pa-
norama« 43 ekran in pokončni mlin
za žito. Vprašati Zg. Hudinja 48.
PRODAM rabljeno pohištvo. Vprašati t
ekspeditu »Celjski tiisk«.
PRODAM novo moderno kombinirano
kredenco — orehova korenina in roč-
na izdelava. Kučan — Zidanškova 21
Celje.
LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV
Za vas organiziramo štiridnevni izlet
po ITALIJANSKIH DOLOMITIH-COR-
TINA D AMPEZZO-LAGO Dl GARDA-
BENETKE ter dvodnevni izlet po ITA-
LIJI - CORTINA D'AMPEZZO-BENET-
KE. Prijave za oba izleta sprejemamo
do zaključnega števila udeležencev.
DELOVNI KOLEKTIVU
Za vas smo pripravili enodnevni izlet
na KOROŠKO: VELIKOVEC-CELOVEC
GOSPA SVETA-VRBSKO JEZERO-
OSOJSKO JEZERO-BELJAK-BOROV-<
LJE—PLIBERK. Cena 3.500 din s potnim
listom in prevozom.
Dvodnevni izlet z avtobusom v TRST
IN BENETKE vsak mesec. Prijave do
zaključnega števila udeležencev.
OD 1. SEPTEMBRA DALJE ODOBRA-
VAMO DKLOVNIM KOLEKTIVOM ZA
IZLETNIŠKE VOŽNJE SE IZREDEN PO-
SEZONSKI POPUST. ZAHTEVAJTE NA-
SE PONI DBE PREDEN SE ODLOČITE
ZA IZLET!
Za cenjena naročila se priporoča tu-
ristična poslovalnica Avtobusnega pro-
meta Celje IZLETNIK. Titov trg 3, teL
28-41.
FANTA sprejmem za sostanovalca. Tru-
barjeva 65, Celje.
OPREMLJENO sobo in vso oskrbo nu-
dim mlajši upokojenki, ki bi nudiU
manjšo pomoč v gospodinjstvu pri tri-
članski družini. Pogoji ugodni. Naslov
v upravi lista.
ISCEM prazno sobo. Plačam za eno leto
vnaprej. Naslov v upravi lista.
ISCEM sobo za dijaka po možnosti 
vso oskrbo. Naslov — Jonke — Ker-
snikova 32, Celje.
ODDAM opremljeno sobo ženski, ki bi
pazila na pet letnega otroka. Miklo-
šičeva 11, Celje.
Sprejmem dva dijaka ali delavca v
opremljeno sobo. Naslov v upravi lista.
FOTOKINO društvo Celje pri-
reja A tečaj za vse, ki se zanimajo
za osnovne pojme fotografije.
Interesenti naj se javijo v če-
trtek od 17. do 18. lu-e v prostorih
Fotokino društva, Cankarjeva 11.
Tečaj je brezplačen. V primeru,
da bo prijavljencev manj kot 10,
tečaja ne bo.^
Pričetek tečaja bo kasneje do-
ločen.
Istočasno se lahko javijo inte-
resenti tudi za B tečaj.
Odbor
POZIMI ODPRTA IZLETISCA
Na več vprašanj sporoča Celj-
ska turistična zveza, da bodo le-
tošnjo zimo odprta in med drugi-
mi tudi redno poslovala izletišča
STARI GRAD, CELJSKA KOCA,
NA GRICKU, PLANINSKI £)OM
NA SVETINI, DOM NA SLEME-
NU in PLANINSKI DOM v Lo-
garski dolini. Priporočamo, da
večje skupine prijavijo predhodne
svoj prihod.
Izletišče »-Na gričku-« sporoča,
da bo imelo 28., 29. in 30. ter 31.
tega meseca domače koline ter
godbo in ples. Vse dni bo tja vo-
zil tudi poseben avtobus, ki bo
imel postajališče pri Braniboru.
Vozni red bo objavljen v izložbi
Večera.
Celjska turistična zveza
Celje
VSEM ČLANOM GOSPODARSKE ZBOR.
NICE — privatni sektor — sporočamo,
da je Gospodarska zbornica Celje skle-
nila s Pravno pisarno Celje posebno po-
godbo, po kateri pravna pisarna oprav-
lja za člane naslednje pravne usluge,
glede na poslovno dejavnost, zaradi ka-
tere so člani zbornice:
1.	daje ustrezne pravne nasvete, in-
formacije pravno-finančnega značaja,
zlasti tudi iz področja delovne zakono-
daje;
2.	opravlja članom tudi druge nsluge,
zlasti zastopa v vseh pravnih zadevah
poslovnega značaja, v civilnih, zemljiš-
ko-knjižnih in izvršilnih zadevah, vse na
osnovi pooblastila po členu.
Pravne usluge iz 1. točke tega obves-
tila opravlja Pravna pisarna za člane
brezplačno. Za primere zastopanja ii
2. točke zaračunava pravna pisarna ho-
norarje po odvetniški tarifi od nasprotne
stranke, v kolikor je zadeva za člana
dobljena. V nasprotnem primeru plača
član le stvarne stroške (takse, potne
stroške) in nasprotnikove stroške. V
zemljiško-knjižnih zadevah plača član
le polovico odvetniškega honorarja.
Pogodba, ki sta jo sklenili Gospodar-
ska zbornica in Pravna pisarna, je za-
čela veljati 1. novembra 1962; od tega
dne dalje nudi Pravna pisarna članoB
zbornice navedene pravne usluge.
GOSPODARSKA ZBORNICA
CELJE
Uredništvo in uprava Celjske-
ga tednika Celje, Trg V. kon-
gresa 5, poštni predal 152. Tele-
foni 23--5, 20-89 in 24-23.
Tekoči račun pri Narodni ban-
ki Celje: 605-11-1-656. Izhaja ob
petkih — letna naročnina 800,
polletna — 400, četrtletna 200 din
— inozemstvo 2408 — posamezna
številka 20 dinarjev. Rokopisov
ne vračamo — sprejem oglasov,
razpisov in objav do vsake sre-
de do 12. ure
KOMPASA
PRI NAS IN PO SVETU
45 let velikega oktobra
v sredo je preteklo 45 let, odkar
je izbruhnila velika oktobrska
revolucija, ki je delavskemu raz-
redu nekdanje carske Rusije
prinesla osvoboditev izpod fevdal-
ne in kapitalistične tiranije, sve-
tovnemu proletariatu pa prvo
domovino socializma. Nauk
Marxa, Engelsa in Lenina je bil
utelešen, zmagovit revolucionarni
boj ni bil več zgolj teorija, postal
je resničnost in delavska država
ni bila več cilj, temvč stvarnost.
Danes po 45 letih je na svetu
že cela vrsta dežel, ki v svojih te-
meljnih listinah proklamirajo iz-
gradnjo brezrazredne družbe, ki
v svojih programih razvoja po-
stavljajo socializem kot cilj druž-
benega razvoja.
Sesitega novamihra po našem
koledarju (po ruskem je bil še
oktober) je v Leningradu, takrat-
nem Sant Petersburgu, zasedal
vseiruski kongres sovjetov, ki je
po februarski revaluciiji in odsta-
vltvi cesarrjkega desipoticzma bil
vedno bolj v rokah desničairslkih
organizacij ob podpori vlad sil
Antanite. Boljševiki so siluitili, da
je to ena dzmied zadnjih možnosti
za prevzem oblasti. Ulkrep pred-
sednilka začasne vlade Keren-
skega je prepovedal boljiševiški
tisk, ki je na večer 6. no-
vembra pozival množice na vritajo.
Vojaštvo je blokirallo itiiskarno,
toda v tem hipu so stcipile v boj
enote rdeče garde. Na reki Nevi
je okloipnica ^^Aurora-« s težkimi
topovi obstreljevala zimski dvo-
rec kjer je bil sedež vlade. Pod
ognjem cMepnice so oddelki rde-
če garde jurišali na dvor, aretiraili
začasno vlado, zasedli pošto, arze-
na! in druge važne objekte.
Lenin je operacije vodil iz in-
stituta Smo-lni, kaimor je le malo
prej prišel iz pregnanstva iz
Fin<-,ke. Začasna vlada buržaaznih
predstaivnilkov je bila sitrita v eni
noči in ko je jutro objelo Petro-
grad z dnevno lučjo, je billb glavno
mesto v rokah boljševikov. Ke-
renski je pobegnil k Nemcem,
katerim je hotel v bojazni pred
revolucijo boljševikov prepustiti"
mesto. Namesto desničarskih ofi-
cirjev so boj na fronti blizu Petro-
grada prevzeli rdeči komesarji
in komandanti, v mestu samem
pa se je kongres nadaljeval in
Lenin je zvečer 7. novembra
oznanil zmago revolucije in pred-
ložil, naj sovjeti prevzamejo vso
oblast. Menjševiki in eserji so
kongres zapustili. Kongres je Le-
ninov proglas sprejel. Oblast v
Rusiji je prešla v roke delavcev
in kmetov. Sprejet je bil dafcret
o miru, poziv deželam v vojni naj
sklenejo mir, dekret o konfiska-
ciji veleposestniške, cesarske in
cerkvene zemlje. Dekret je na-
dalje objavil tudi pravico naro-
dom bivše cesarske Rusije do sa-
moodločbe. Kongres je imenovai"
prvo sovjetsko vlado aili svat
ljudsikih komisarjev z veliko ve-
čino boljševikov in Leninom na
čelu kot predsednikom sveta.
Cez nekaj dni je revolucija
zmagala tudi v Moskvi, do konca
januarja 1918 pa po vsej Rusiji.
Toda boj za ohranitev sovjetske
države se je nadaljeval šs precej
dolgo. Uporni belogardistični ge-
nerali so s pomočjo intervenci-
onisitičnih čet, ki so jih poslale
kapitalistčne države, skušali iz-
vesti kontrarevolucijo. Takrat je
sovjetsko ljudstvo na čelu z de-
lavskim razredom napelo svoje
zadnje moči in zlomilo isile kon-
trarevolucije. Leta 1920 so bille
tolpe belih generalov in interven-
cionistov poražene. Proletarska
država — Sovjetska zveza pa je
stopila na pot notranje izgradnje,
ki je terjala nemalo naporov, ne-
malo požrtvovalnosti, odrekanja
pa tudi nemalo trdih ukrepov v
času, ko je vsa svetovna reakcija
prežala za prvo priložnostjo, da
bi 2xušila pridobitve revolucije.
Pri tej borbi je sovjetskim na-
rodom pomagal proletariat vsega
sveta. Revolucionarna situacija v.
Evropi je onemogočala kapita-
lističnim vladam, da bi uporabile
močnejše sile za intervencijo v
Rusiji. Ves svetovni proletariat je
sma^al za svojo sveto dolžnost,
uprSi se vsakemu poskusu uni-
čenja prve dežele, ki jo je vodilo
deldvno ljudstvo samo.	c. k.
Vladimir IIjič-Lenin s soprogo Krupsko v Gorkem, nekaj me-
secev pred svojo smrtjo ...
IZ ZGODOVINE USTAVNOSTI
Slika s katero je umetnik upodobil izvolitev Jurija Petroviča
(Karadorda) za voditelja srbske vstaje leta 1804
1807-Karačrortfev ustavni akt
Enajst let potem, ko je Francija dobila svojo prvo ustavo,
so se zametki ustavnosti porodili tudi na naših tleh, in sicer v
tedanji mali Srbiji, ki je leta 1806 v prvem srbskem ustanku
dobila svojo polzavisnost. Svobodoljubnost srbskega ljudstva je
ustvarila pogoje, da je Srbija kot tretja dežela na svetu dobila
ustavni akt.
Pobudnik in voditelj srbske nacionalne in meščanske revo-
lucije Džordže Petrovič (Turki so ga imenovali Karadžordže —
črni Jurij) je dve leti po zmagoviti vsaji postal vrhovni srbski
predvoditelj ali vodž. Ta položaj mu je dodelil >^>^Praviteljstvujišči
sovjet« kot sposobnemu državniku in junaškemu vojskovodji,
ki se je izkazal zlasti v bitkah na Mišaru, v boju za Beograd,
Sjenico in Novi Pazar.
Od leta 1804 do 1813 je Karadžordže delal na ostvarenju
pogojev za buržoazno društvene in državnopravne odnose, snoval
temu ustrezne ustanove, se zavzemal za rast nacionalne kulture,
izdal proglas o svobodni trgovini, organiziral sodišča in upravne
organe, ustanavljal šole in visoko šolo v Beogradu. Centralizirana
oblast je pod njegovim vodstvom bila ves čas nad samovoljo
kneževin in vodstev. V zunanji politiki, čeravno se je moral na-
slanjati na pomoč Rusije in Avstralije proti Turkom, je vztrajal
pri nevmešavanju tujine v notranje odnose Srbije.
Zametki srbske ustave se sicer ne morejo meriti z ustavami
ZDA in Francije, vendar so takrat v zaostali in nerazviti Srbiji
bili velik napredek, saj v tistem času o podobnem ni bilo sledu
v velikih evropskih deželah. Karadžordže je po propadu prve
vstaje zbežal v Rusijo, od tam pa se je vrnil leta 1817 v Srbijo,
kjer je bil po nalogu Obrenoviča ubit. Bil je krvni, a ne tudi
idejni ustanovitelj poznejše dinastije Karadžordževičev.
Plima v Benetkah
Benetke se pogrezajo, počasi si-
cer, toda nenehno. V zimskih
dneh vsled plime voda pogosto
preplavi najlepši del Benetk —
Markov trg — in ob takih pri-
likah morajo gospodinje pogosto
v čolnih do trgovin, kamor bi si-
cer morale priti po suhem.
Nad usodo Benetk niso zaskrb-
ljeni samo mestni očetje tega zgo-
dovinskega mesta, temveč tudi
vsa Italija, če ne ves svet. Z re-
šitvijo se ukvarjajo mnogi arhi-
tekti, med njimi tudi znan fran-
coski umetnik Le Corbusier. Re-
šitve, ki jih nakazujejo, so raz-
lične. Toda bolj kot dejstvo, da
se Benetke neizogibno pogrezajo
v motno lagunsko vodo, razburja
Benečane in menda tudi večino
turistov, ki so Benetke kdaj vi-
deli, taka ideja:
Canal Grande, glavna vodna
arterija skozi Benetke, naj bi bil
zasut, da bi z avtomobili mogli
priti tudi na Markov trg ...
Od kod prihaja ta ideja, sko-
raj ni treba ugibati. Od tam, kjer
so pokvarili že marsikatero pri-
rodno in zgodovinsko znameni-
tost. Iz Amerike namreč . . .
RAKETA NA MARS
Pred dnevi so v Sovjetski zve-
zi izstrelili raketo proti Marsu.
Raketa nosi medplanetamo po-
stajo »Mars I«, ki naj bi obletela
ali morda celo pristala na tem,
zemlji najbližnjem planetu. Po-
dvig je zelo zapleten. Najprej so
izstreliU veliko nosilno raketo. Ta
je v orbito okoli Zemlje ponesla
satelit. Ta satelit je v primernem
času izstrelil drugo raketo, ki v
konici nosi medplanetamo posta-
jo »Mars I-"-.
Medplanetarna postaja nosi iz^
redno natančne aparate, ki naj
odgovorijo na mnoga vprašanja,
ki zanimajo znanstvenike. »Mars
I« naj bi poslal preko radia po-
snetke Marsa, ugotovil naj bi, kaj
je z geološko sestavo planeta, kaj
so njegovi skrivnostni prekopi, ,
ali ima atmosfero in vodo. Najbrž v
pa se bo »Mars I« pozanimal tudi
o obeh Marsovih sopotnikih —
Fobosu in Dejmosu, če sta votla
meseca, ali celo satelita. Nič čud-
nega, če so »Mars I« neuradno
prekrstili za radovedneža.
Medplanetarna postaja bo pot do
Marsa preletela v 7. mesecih.
Jo poznate ?
Shirrley Temple v vlogi prav-
ljične princeze ob nastopu na
ameriški televiziji v oddaji otro-
ških pravljic. Otroška zvezdnica
je ostala zvesta otroškemu svetu,
tudi kot mati
Pred vojno je vse drvelo v ki-
nodvorane, če se je v reklami
pojavilo njeno ime. Bila je ljub-
ljenka mladine in odraslih. Tudi
danes še nastopa pred publiko,
toda ne več na platnu, temveč
na televizijskem ekranu. V ame-
riški televiziji pripoveduje otro-
kom pravljice, pa tudi v nekate-
rih filmih se je ponovno poja-
vila. Sicer pa je mati dveh čed-
nih otrok, ki so izrezana mama.
Ce malo bolje pogledamo njen
obraz, bi se po ličnih jamicah
morali spK>mniti.
Toda kaj bi se šli uganke. Mla-
da žena na naši sMki je nekdanji
čudežni otrok, idol otroka v letih
pred drugo svetovno vojno Shir-
ley Temple.
NAJVEČJA IN NAJZANIMIVEJ-
ŠA PEČENKA
Beduini imajo navado, da na
svojih svatbah pripravijo pečene-
ga velbloda. To ogromno pečenko
pripravijo takole: Pet jajc vloži-
jo v veliko ribo, ribo vložijo v pe-
telina, petelina v ovco, ovco pa v
velbloda. Torej petkrat nadev . . .
ŠKODA, DA JE REDKOST...
Džijru Mitaševiču blizu Vrba-
sa je nedavno kokoš znesla jajce,
ki je tehtalo 200 gramov. Jajce je
imelo dve lupini in tri rumenja-
ke. Kakšna škoda, da kokošji rod
-•e osvoji tega rekorda kot normo
pri sedanjem nivoju cen.
MI NE OTROCI PA
Italijanski list »-Tempo« je v
zvezi s celibatom — prepovedjo
ženitve katoliški duhovščini —
napisal tole anekdoto:
Sedanji vatikanski koncil raz-
pravlja tudi o celibatu. Dva du-
hovnika se pogovarjata o tem
vprašanju, pa pravi prvi:
—	Kaj praviš, bova še dožive-
la, da se bova lahko poročila? —
Vprašani odvrne:
—	Midva še ne, toda naši otro-
ci prav gotovo! —
NOV TIP AVTOMOBILA
V Torinu v Italiji so na nedav-
ni razstavi avtomobilov pokazali
avtomobil, kakršen še ni vozil po
cestah. Limuzina ima s strani
obliko romba, kar pa ni tako važ-
no. Važna so kolesa, ki so takole
razporejena. Dve kolesi ima vo-
zilo nekje pri sredini voza ob
straneh, dve pa sta razporejeni
tako, da je prvo spredaj v sredini
karoserije, drugo pa zadaj. Zakaj
to? Baje tako vozilo lahko z naj-
večjo hitrostjo vozi tudi najbolj
ostre ovinke.
PES — ČUVAJ UMETNIŠKE
GALERIJE
Nedavno je v Nacionalni gale-
riji v Londonu nastopil službo
nočnega čuvaja velik dresiran pes
Harry. Harry je bil specialno dre-
siran za to službo, ki ni lahka, saj
mora bdeti nad varnostjo slik v
preko 200 dvoranah te ogromne
galerije. Znano je, da so zbirko
dragocenih umetniških del že več-
krat obiskali dolgoprsti nočni ob-
čudovalci umetnosti.
F. JANUŠ MESEC DNO PO TURČIJI
Slovo od Male Azije -
ISTAMBUL
Ko smo si v Inoniiju pred vstopom v
motorai vlak segli v roko z na.šimi gosti-
telji, nas je stsnilo pri srcu. To pomeni,
da smo postali prijatelji in da nam je
blo težko ob misli, da bi utegnilo biti
to zadnje svidenje z njimi. Kaj vse na-
redi ljubezen do letalstva?! Ta zračni
konjiček preskakuje vse ovire,^ naci-
onalne, je7,"kovne, da celo politične iii
etične . . . Sicer pa, da jim ne ostanem
dolžan iskrenega priznanja, Turki so
izredno gostoljubno ljudstvo in prijazni,
da se m;i prav čudno zdi, kako so nekoč
mogli biti strah in trepet polovice sveta?
Za nami so bili prijatelji, za nami
Iniinii, vlak je bežal skozi vročo Ana-
tolijo in po petih urah vožnje nas je
sprejel Istanbul.
Istanbul! Mesto treh imen, številnih
čudes, mesto kjer si Evropa in Azija
podajata roko etično in geografsko. Tu
v tem dvomiljonskem mestu smo bili
gostje predsednika turške letalske zveze
g. Skenderja. Dvodnevni program se
nam je zdel sprva skromen, toda ko
smo pod večer prvega dne naredili
bilanco, smo ugotovili, da je celo pre-
bogat. Letalci smo ljudje kondicije, vrh
tega smo bili silno radovedni, pa ven-
dar smo morali ugotoviti, da bi Carigrad
terjal vsaj teden dni za površni ogled.
Glavna ovira je tu promet. Redkokje je
še tak. Gneča vozil na cesti je tolikšna,
da smo za tri kilometre poti od hotela
do Galate Saraja potrebovali več kot
eno uro. Promet se odvija divje hitro
in še danes sem prepričan, popolnoma
brez upoštevanja predpi.sov. Nič čud-
nega, če so i.<>tanbnls<ki šoferji največji
virtuozi volana.
Bosporska ožina je bila tik pred
sončii'ni zahodom prečudovita. Tu sicer
ni nebcitičnikov in blokov, pač pa vile
v vrtovih, na vodi pa polno potniških
in tovornih ladij. Prav na začetku ožine
molijo iz vode ostanki našega tankerja
»Petra Zoraniča«, ki je tu žalostno kon-
čal na svoji prvi vožnji. Turki kar ne
morejo prehvaliti našega ladjedelništva,
saj je ladja gorela ves mesec in še po-
tlej so jo morali s silo potopiti.
Od številnih čudes Kons-tantinopolisa
(uporabil sem tudi tretje ime) smo vi-
deli Ayo Sofijo. Ta veličastna zgradba
je nastala v dneh cesarja Justinijana. Po
prihodu Turkov je postala džamija
(dozidali so ji minarete) v novejšem času
pa je po zaslugi Kemala Atatiirka muzej.
Glavni obok te bizantinske cerkve pre-
kaša še danes prenekatero sodobno moj-
strovino iz prednapetega betona.
Posebno privlačnost ji dajejo freske
iz krščanskih časov, ki so jih v zadnjem
času odkrili in skrbno restavrirali.
Drugo zanimivost, ki smo jo obiskali
v nogavicah in copatah, je bila slovita
džamija sultana Ahmeta. Ta po svoji
razkošnosti ne zaostaja za Ayo Sofijo,
zaradi stilne izvirnosti in čistosti pa
tekmico celo prekaša, kajti Aya Sofija
je bila prenavljana "in dograjevana.
Muzej sultanovega dvorca bi potrebo-
val izvedenca, za izpoved pa knjigo, če
bi ga hoteli opisati. Zlasti pa kcpioijo
vtise pravtako nakopičene dragocenosti,
k,i jih ta muzej nudi očem obiskovalcev.
Razstavljeni predmeti so veren dokaz
nekdanje moči, blišča in mogočnosti tur-
ških sultanov. Religiozno fanatični, vo-
jaško sposobni in kruti so s svojo osva-
jalno politiko osvojili vsaj tako področ-
je, kot ga je Aleksander Makedonski.
Tu sem lažje razumel kakšno strahotno
nadlogo so predstavljali za svet pred
stoletji in tudi za naše narode.
Hitro je potekal čas pri gostitelju v
Istabulu. Kakor, da nas pripravljajo na
skorajšno vrnitev, so pogovori pogosto
zašli na Jugoslavijo, na njen napredek,
na njeno miroljubno politiko. Omikani
Turki oboje iskreno čislajo.
Po dveh dneh potepanja po Istanbulu
smo se poslovili od mesta in gostite-
ljev. Kdo ve za kako dolgo, če ne monla
za vedno, so se nasi pogledi poslavljali
od Male Azije, ko smo v »orient expre-
su« že merili prve kilometre v notra-
njost Balkanskega polotoka in Evrope.
Poslavljali smo se z prijetnimi vtisi, z
mnogo več spoznanj in mnogo več pojma
o tej slikoviti deželi.
KONEC
Vitki minareti okoli impozantne glavne stavbe— to je
džamija sultana Ahmeta — biser vzhodnjaške arhitekture