ADVOKAT Du Drzno l, n . :m\6 tjiucšteili TdfoaMi . ■ '■ , • r •: , . A 1 .'•"»'»'V , r ■ ■ v X ■ . ■ r. , : A'/ X.: .’•! A : J ; V’X- ' v 1 ' ■ ' .X v> r • r ■ " ■ ■ •• s • ■. i:. •. . J' ' y ‘ : H* ' : ’ / • , • •-* , • • ■ • . • . , V;i , 'A V Sh.’H 2 i -'h \ ‘ i W/ „ ; >>/• . T > l. X \ J 4 ; : V’ -a- ..: ' : ■ ■ ■ > t. f JV XX <■ • : ,/ 'I',! • W / .. • v ok .i :a-;# '-Ta > Zakoni in uredbe EVI. zvezek kraljevske banske uprave dravske banovine" Priredil in opremil z uvodom in stvarnim kazalom Rudolf Sterle, kasač, sodnik v p. J* V Ljubljani 1938 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mih&lek) 7343b Za opravljani« imovino u-pornikov U 0 B LJ A hi A Kikteifeva 13/i. Taisfon 37-2? Vsebina Stran Seznam »Uradnih listov« in »Službenih listov« . XI Uvodna beseda .XV I. Uredba , s katero -se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju. I. Začetek veljavnosti . .1 II. Prejšnji zakoni, uredbe, naredbe in pravilniki . . 1 III. Splošne določbe. 10 IV. Prehodne določbe . . . :., . . 17 V. Končne določbe . 18 2. Zakon o izvršbi in zavarovanju. PRVI DEL. — IZVRŠBA. Prvi oddelek. — Splošne določbe.21 Izvršilni naslovi.21 a) Listine in spisi, ki jih izdajajo naša oblaatva . • 21 b) Listine in spisi, ki jih izdajajo inozemska oblaetva 23 Dovolitev izvršbe ..25 . Opravljanje izvršbe . ..31 Zavezančevi ugovori in oporeki drugih oseb.37 a) Zavezančevi ugovori zoper zahtevek ...... 37 b) Zavezančevi ugovori zoper dovolitev izvršbe . . 37 c) Oporeki druge osebe zopei; Izvršbo. 38 Ustavitev, utesnitev in odložitev izvršbe.38 Nasprotna izvršba ..43 Razodetna prisega . v .44 Zavezančeva sinrt . . . •.45 Postopek.46 Izvršilni stroški.51 Uporabljanje predpisov civilnega pravdnega postopnika 52 IV Stran Drugi oddelek. — Izvršba radi poplačila denarnih terjatev.53 Prvo poglavje. — Izvršba na nepremično i m o v i n o.53 Prvi razdelek. — Utesnitve ..53 Drugi razdelek. — Osnova prisilne zastavne pravice 54 Dovolitev in izvršitev.54 a) Glede nepremičnin, vpisanih v javni knjigi . 54 b) Glede nepremičnin, ne vpisanih y javni knjigi 55 Utesnitev prisilne zastavne pravice.57 Tretji razdelek. — Prisilna uprava.57 Uporabnost prisilne uprave.57 Uvedba prisilile uprave.58 a) Glede nepremičnin, vpisanih v javni knjigi . 58 b) Glede nepremičnin, ne vpisanih v javni knjigi 59 Učinek uvedbe prisilne uprave.60 Zavezančevo stanovanje.61 Postavitev upravitelja.61 Upraviteljevo področje.62 Nadziranje upraviteljevega poslovanja.64 Nagrada upravitelju ..64 Polaganje računov.65 Neposredno poravnavanje iz upravnih donosov . . 66 Razdelitev donosnega prebitka.68 Ustavitev prisilne uprave.-70 Kje rekurz ni dopusten.71 Četrti razdelek. — Prisilna dražba (prisilna javna prodaja).72 Dovolitev dražbe.72 Zaznamba dovolitve prisilne dražbe.73 Kdaj dovoljuje dražbo izvršilno sodišče.74 Pristop.. 74 Ugotavljanje vrednosti nepremičnine in ustanavlja¬ nje dražbenih pogojev.75 Dražbeni pogoji.78 Jamščina.79 Prevzem bremen.80 Najmanjši sprejemljivi ponudek.80 Plačilo kupnine.81 Odpovedovanje prevzetih terjatev.82 Prehod nevarnosti. — Predaja nepremičnine ... 82 Prodaja po parcelah.82 Začasna uprava. 83 Predhodna ugotovitev bremenskega stanja .... 85 v Stran Določanje in objavljanje dražbenega naroka ... 87 Dražbeni narok . .. 91 Dornik.93 Posebne določbe o oporeku zaradi nedostatnega kritja za zahtevke, zavarovane z zastavo .... 99 Zapisnik o dražbenem naroku.100 Večja ponudba po domiku (nadponudba) .... 101 Zopetna dražba.103 O plodovih in donosih nepremičnine, če se domik ovrže.104 Ustavitev in odložitev dražbenega postopka . . . 105 Razdelitev kupnine.110 Razdelitveni sklep.121 Izvedba razdelitve.124 Vknjižbe in izbrisi v javni knjigi.125 Rekurz.126 Peti razdelek. — Posebne določbe o izvršbi na pred¬ mete rudniške lastnine.127 Drugo poglavje. — Izvršba na premično imovino .130 Prvi razdelek. — Izvršba na premične telesne stvari 130 1. Splošne določbe.130 2. Rubež .132 3. Prodaja.136 4. Uporaba dosežene kupnine (razdelitev) .... 142 5. Rekurz.145 Drugi razdelek. — Izvršba na denarne terjatve . . . 145 Omejitev izvršbe .145 Rubež .150 Prenos.'.155 Prenos v izterjavo.157 Izterjava po skrbniku.160 Prenos namesto plačila.161 Drugačen način, vnovčevati zarubljene denarne ter¬ jatve .162 Tretji razdelek. — Izvršba na zahtevke, da bi se iz¬ ročile ali dale telesne stvari.164 četrti razdelek. — Izvršba na druge imovinske pravice 166 Rubež.166 Pravice, izvzete od izvršbe.167 Vnovčevanje ..167 Posebne določbe o izvršbi na obrtna, industrijska in podobna podjetja.169 Rekurz.171 VI Stran Tretji oddelek. — Izvršba v ostvaritev nedenarnih zahtevkov.172 1. Izročitev ali dajatev premičnih telesnih stvari . . . 172 2. Predaja ali izpraznitev nepremičnin, predmetov rud¬ niške lastnine ali ladij.172 3. Osnova, prenos, utesnitev ali razveljavitev pravice v javni knjigi.173 4. Razdružitev vkupnosti.174 5. Kako se izposlujejo druga dejanja ali opustitve ali dopustitve.175 6. Izposlovanje izjave volje' . 179 7. Povračilo izvršilnih stroškov.179 DRUGI DEL. — ZAVAROVANJE. Prvi oddelek. — Izvršba radi predhodne spolnitve in izvršba v zavarovanje.180 Prvo poglavje. — Izvršba radi predhod¬ ne spolnitve .180 Drugo poglavje. — Izvršba v zavarovanje 181 Drugi oddelek. — Začasne odredbe.185 Dopustnost.. . 185 V zavarovanje denarnih terjatev.185 V zavarovanje nedenarnih zahtevkov .187 Pristojnost.190 Predlog za izdajo začasnih odredb.191 Izdaja začasne odredbe.191 Nedopustnost izvršitve dovoljene začasne odredbe . . . 194 Oporek.194 Ustavitev ali utesnitev začasne odredbe. 194 Odredbe glede stvari, vzetih v hrambo.195 Uporabljanje predpisov o izvršbi.196 Končna določba.196 3. Uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju 197 4. Uredba o izvršbi zoper samoupravna telesa in zoper javne in občekoristne naprave . 201 VII Stran 5. Uredba o postavljanju in izbiranju iz¬ vedencev za cenitve nepremičnin, o njih nagrajanju in o postopku pri cenitvah. I. Postavljanje izvedencev.207 II. Pozivanje izvedencev.211 III. Pravila, po katerih se je pri cenitvi ravnati . . . 215 IV. Postopek pri cenitvi. 222 V. O nagrajanju (pristojbinah) izvedencev . . . . . 227 1. Potni stroški.227 2. Stroški potrebnega vzdrževanja.229 3. Odškodba za zamudo časa.229 4. Nagrada za trud . 229 VI. Prehodne in končne določbe.■ 230 6. Pravilnik o dolžnostih in pravicah izvršilnih organov. Prvi del. — Splošne določbe.231 Izvršilni organi.231 Izključitev in odklonitev izvršilnih organov .... 232 Kako je postopati izvršilnim organom.233 Nalog za opravo izvršbe.233 Uporaba sodnih služiteljev za opravljanje izvršb . . 234 Prevzemanje plačil in drugih dajatev.234 Preiskava zavezančevega stanovanja in obleke, ki jo ima na sebi. 235 Pomoč varnostnih organov in vojaških organov ... 236 Ukrepi za vzdrževanje miru in reda pri izvršbah . . 236 Izvrševanje naloga za opravo izvršbe . .'.237 Oprava izvršbe po prijavi ali vpričo zahtevajočega upnika.237 Poverilnice za izvršilne organe.237 Zavezančeve prostovoljne dajatve ali storitve .... 238 Pobiranje hranarine in potnine.240 Nasprotna dajatev ali storitev zahtevajočega upnika . 241 Obseg oprave izvršbe.241 Izvršba zoper vojaške 'Osebe ali zoper osebe, ki služijo pri finančni kontroli ali straži javne varnosti, in v zgradbah, kjer je nastanjena vojska.241 Izvršba v zgradbah kraljevskega doma in v stanovanju oseb, ki uživajo izdeželnost.242 Izvršba ob nedeljah in praznikih in ponoči .... 242 Prisostvovanje prizadetih oseb pri opravi izvršbe . . 243 Kdaj sme izvršilni organ počakati z opravo izvršbe . 243 VIII Stran Vpliv delnih odplačil na opravo izvršbe.244 Neizvršljivost naloga.244 Zavezaneeva Smrt.245 Zapisnik.245 Vročanje.246 Poročilo o opravi izvršilnih dejanj.246 Drugi del. — Delo izvršilnih organov v posameznih poslih. 247 A. Izvršba na nepremično imovino . 247- Prvi oddelek. — Osnova prisilne zastavne pravice . . 247 Zastavni popis.247 Predmet in vsebina zastavnega popisa.247 Kako je postopati, če se posestno stanje ne sklada s podatki katastrskega izpiska.248 Priteklina.248 Zaznamek na listinah ..248 Zaznamba pozneje dovoljenega rubeža.249 Drugi oddelek. — Prisilna uprava.249 Zastavni popis nepremičnin, ne vpisanih v javno knjigo . . . .-.. . 249 Vpeljava upravitelja.250 Poziv drugim osebam, naj opravljajo dajatve upra¬ vitelju .251 Dajanje dohodkov v zakup z javno dražbo .... 251 Tretji oddelek. — Prisilna dražba.252 Zastavni popis nepremičnine.252 Cenitev nepremičnine.252 Oprava cenitve.253 Predaja nepremičnine zdražitelju.254 Vpeljava zdražitelja ali drugega upravitelja v za¬ časno upravo.254 B. Izvršba n.a premično imovino • • • 254 Prvi oddelek. — Izvršba na telesne stvari.254 Pregled rubežnega vpisnika pred opravo rubeža . . 254 Preračun izvršnega zahtevka pred opravo rubeža . 255 Priteklina.255 Zavezaneeva hranitev kot pogoj rubežu.256 Oprava rubeža ne glede na ugovore drugih oseb . . 256 Rubež stvari, ki niso v zavezančevi hranitvi . . . 257 Obseg rubeža.257 Izbira predmetov, ki naj se zarubijo.258 Kaj naj stori izvršilni organ, če je uspeh rubeža nezadosten.258 IX Stran Stvari, izvzete od izvršbe.259 Izvršilni organ mora paziti na veterinarsko-policij- ske predpise.261 Ugovori zavezanca ali drugih oseb - zoper opravo rubeža ..261 Oprava rubeža.262 Ponovni in priključni rubež.263 Stek sodnega rubeža s poprejšnjim administrativnim rubežem.263 Rubežni vpisnik.263 Hramba.264 Odvzem gotovine. 265 Vidna označba rubeža.266 Prodaja.266 Predaja hranjenih stvari radi prodaje.267 Prodaja pod roko.267 Uporaba kupnine.269 Dražba.269 Kako naj se določi dražbeni narok.270 Izvršilni organ se mora uveriti, ali je bil dražbeni narok v redu objavljen.270 Kraj dražbe.271 Cenitev.271 Priprave za dražbo.272 Oprava dražbe. 272 V katerem redu se dražijo predmeti.273 Oddajanje ponudb.273 Najmanjši sprejemljivi ponudek .274 Dornik.274 Če kupec ne položi kupnine.274 Sklep dražbe.275 Dražbeni zapisnik.275 Kdaj izvršilni organ ne opravi dražbe.276 Uporaba kupnine.277 Drugi oddelek. — Izvršba na denarne terjatve . . . 277 Rubež terjatev iz menic in podobnih papirjev . . . 277 Dejanja, potrebna za ohranitev pravic iz zarublje¬ nega papirja.278 Hramba ročne zastave, dane za zarubljeno terjatev 279 Prenos zarubljene terjatve.279 Prodaja zarubljene terjatve.280 Tretji oddelek. — Izvršba na zahtevke, da bi se izro¬ čile ali dale telesne stvari.280 Rubež.. ... 280 Prenos v izterjavo. .... 280 X Stran. Četrti oddelek. — Izvršbe na druge imovinske pravice 281 Rubež.281 Vnovčevanje.282 Prisilna uprava.282 Oddajanje v zakup.282 Peti oddelek. — Izvršbe v ostvaritev nedenarnih za¬ htevkov .' 283 Izročitev ali dajatev premičnih telesnih stvari . . 283 Oprava zahtevka, naj se dajo nadomestne stvari . . 284 Izročitev z znamenji.285 Predaja ali izpraznitev nepremičnin, predmetov rudniške lastnine ali ladij.285 Kako naj ravna izvršilni organ s premičnimi stvar¬ mi, ki jih je treba odstraniti z nepremičnin . . . 286 Odstranitev zavezančevega odpora zoper dejanje, ki ga mora dopustiti ....'. .287 Pripiranje kot izvršilno sredstvo.288 . Izvršilni organ ne sme pripirati vojaške osebe in tudi ne organe javne varnosti ali finančne kontrole 288 Kdaj se sme opraviti pripor mornarja.288 Mobiliziranec se ne sme pripirati. . 289 Oziri na zavezančevo zdravje. . 289 Kako je treba postopati pri pripiranju.289 C. Zavarovanje .290 Prvi oddelek. — Izvršba v zavarovanje.290 Drugi oddelek. — Začasne odredbe.290 Zavarovanje denarnih terjatev.290 Oprava položbe, hrambe in uprave.291 Izvršitev zapovedi ali prepovedi. 291 Pripor kot sredstvo za zavarovanje.291 Rok za opravo začasne odredbe.292 Tretji del. — Izvršba v izterjavo stroškov (pristojbin, denarnih kazni in povračil).292 Prehodne in končne določbe . . . . 293 7. Pravila, kako je postopati ob pripiranju zavezancev, ki sluzijo pri vojski, morna¬ rici, obmejni četi ali orožništvu 295 8. Dodatek. 297 Stvarno kazalo.299 Seznam ».Uradnih listov« in »Službenih listov« k citatu »Službenih novin« na posameznih straneh. Str. 4: Str. 5: Str. 6: čl. 6., t. 2: Ur. 1. 130/48—1922. (61.20., prvi odet.) t. 3: Ur. 1.169/62—1922. (§§ 62. in 113.) — Sedaj pravila bratovske skladnice z dne 29. decembra 1937., R. št. 4826, Sl. n. z dne 31. decembra 1937., št. 300/LXXXIX/688 (popr. SL n. z dne 13. januarja 1938., št. 8/V/30) — Sl. 1. 72/11-1938. (§§ 75. in 131.) t. 4: Ur. 1. 13/3—1923. (čl. 4. in 5.), Sl. 1. 263/42, 664/85—1931. in 361/56—1933. t. 5: Ur. 1. 108/35—1928. (čl. 17.) t. 6: Ur. 1.140/43—1924. Konvencija je bila ratifi¬ cirana s čl. 280. istega fin. zakona. Konven¬ cijo in sporazum gl. Sl. n. z dne 16. maja 1924., št. 110/XXV. t. 7: Sedaj konvencija po zakonu z dne 2. oktobra 1937., SI. n. z dne 16. oktobra 1937., št. 235/ /LXX/529 (s prejšnjima enakoglasna člena 55., § S.) t. 8: Ur. 1. 214/66-1925. (el. 39.), SL 1.110/15-1933. (čl. 32.), Sl. L 338/54-1933. (čl. 66.) t. 9: Ur. L 1/1—1929. (SL 2., tretji odst.) 1.10: Ur. 1. 322/93—1928. (čl. 7.), (137/38—1929.) in Sl. 1. 179/28-1930. (čl. 4.). 1.11: Sl. 1. 231/35—1936. (podpora rodbinam pok. Pavla Radiča in drja. Gj. Basarička) 1.12: Ur. L 326/81—1929. (§ 46.), (30/9—1929./30.), (SI. L 207/35-1930. in 207/32-1936.) 1.13: Ur. 1.109/24—1929./30. t. 14: Sl. 1. 245/39—1930. (§ 47.) t. 15: Sl. L 196/33—1930., 95/26—1931. (§ 17.) t. 16: Sl. L 572/76—1931., 365/35—1932. (§ 64.) 1.17: Sl. 1. 663/85—1931. (§ 30., odst. 3., § 35.). XII Str. 7: Str. 8: Str. 9: Str. 10: Str. 15: Str. 17: Str. 18: Str. 22: Str. 23: Str.. 27: Str. 43: Str. 47: Str. 62: Str. 65: Str. 76: Str. 87: Str. 110: Str. 123: Str. 129: Str. 131: 1.18: Sl. 1.13/2—1934. 1.19: Sl. 1. 65/7—1934. (§ 22.) — Ur. L 319/103— 1922. (§ 64.) t. 20: Sl. 1. 533/68—1934. (§§ 28. in 29.) t. 21: Sl. 1. 742/100—1934., 592/87—1935. in 713/ /88-1936. — Sl. 1. 744/100-1934. t. 22: Sl. 1. 628/79—1936. (popr. 1/1—1937.), 210/ /31—1937. (§ 24/5) in 13/2—1938. čl. 8.: Ur. 1. 32/8—1929. (§34., 1.1.) čl. 9., t. 2: Sl. 1.1/1—1931. (§§ 132. do 135.). t. 3: Sl. 1. 59/8-1935. t. 4: Sl. 1.1/1—1931. (§§ 8. do 19., 42. do 58.; 20., 66. do 67.; 68. do 78.) t. 5: Ur. 1. 255/53—1929./30. — Sl. 1.151/29—1931. el. 10., t. 2: Sl. 1.196/33-1930., 95/26-1931. t. 3: Ur. 1. 427/107—1929. čl. 12.: Občina Štrigova — Sl. 1. 208/32—1936. (Po cit. §§ 14. in 15. se odredi izvršba, če je zavezanec umrl, zoper znane in morebitne neznane naslednike, katerim se imenuje skrbnik stvari.) čl. 22.: Sl.l. 1/1—1931. čl. 25. ( 2 ): Sl. 1. 77/12—1931. čl. 26.: Sl. 1.180/26—1933. čl. 30.: Sl. 1. 77/12—1931. čl. 31.: Sl. 1.179/28—1938, — str. 207 te knjižice, § 2., t. 8.: Ur. 1. 255/53—1929./30. — Ur. 1. 256/53— —1929./30. 1.13.: Sl. 1. 76/12-1931. § 9., -odst. 1.: Sl. L 76/12—1931. odst. 2.: Sl. 1.76/12—1931. § 45., o-dst. 2.: Sl. L 76/12-1931. § 51., odst. 3/: Sl. L 76/12—193-1. § 71., odst. 1.: Sl. L 1/1—1931., 587/78—1931. § 88., odst. 2.: SL L 180/26—1933,, 371/57—1933. § 95., odst. 3.: Sl. L 76/12—1931. § 113., odst. 8.: SL L 76/12-1931. § 132., odst. 1., 2.: SL L 76/1-2—1931. § 171., odst. 1.: Sl.L 1/1—1931., 587/78—1931. § 195., o-dst. 3.: SL L 76/12—1931. § 206., odet. 1./2-: (sedaj) Sl. L 72/11-1938. § 209., -odst. 1./7: Ur. L 270/55—1929./30., SL L 653/83— 1981. odst. 1./8: SL L 572/76-1931., 365/35—1932. XIII Str. 146: § 243.: Ur.l. 129/30—1929./30.,Sl. 1.413/61—1931. Str. 147: § 245., odst. 4.: Ur. 1. 271/84—1925., 27/8—1929. § 246., odst. 1., 2.: SI. 1. 597/79—1931. Str. 154: § 263., odst. 3,: Sl. 1.1/1—1931., 587/78—1931. Str. 158: § 270., odst. 2.: Sl. 1.1/1—1931., 587/78—1931. Str. 166: § 288., odst. 3.: Ur. 1.163/58—1922., 199/58—1928. Str. 170: § 297., odst. 1.: Sl. 1. 602/93, 666/102—1937. Str. 171: § 298., odst. 3.: Sl. 1. 572/76-1931., 365/35-1932. Str. 174: § 304., odst. 2., 5.: Sl. 1 . 1/1—1931., 587/78—1931. Str. 175: § 306.: Sl. 1. 59/8-1935. Str. 182: § 323., odst. 1./4: Sl. 1. 76/12—1931. Str. 193: § 343., odst. 1., 2.: Sl. 1. 76/12—1931. Str. 208: § 2., odst. 4.: Sl. 1. 572/76—1931., 365/35—1932. Str. 209: § 3., odst. 6.: Sl. 1.129/17—1933. Str. 222: § 33., odet. 2.: Sl. 1.196/33-1930., 95/16-1931. Str. 231: čl. 1., odst. 2.: Sl. 1.196/33-1930., 95/16-1931. Str. 266: čl. 69., odst. 2.: Ur. 1. 310/74—1929., Sl. 1. 474/67—1931. Str. 269: čl. 75., odst. 2.: Sl. 1. 245/39—1930. Str. 270: čl. 80., odst. 2.: Ur. 1. 253/70—1928. (zakon). i. A D V O K A T Ds Dr r: '"-'" - Uvodna beseda. Dopolnjuje se osem let, kar je izšel novi zakon o izvršbi in zavarovanju, ki je stopil v vsej državi, razen Črne gore, v veljavo dne 1. januarja 1938., v tej pa dne 1. aprila 1938. Medtem je bila l. 1932. izdana za nekatera sodna območja izven Slovenije uredba o cenitvi nepre¬ mičnin, ki velja po uvodni uredbi sedaj v vsej državi. Mesec junij L 1937. nam je prinesel uvodno uredbo za zakon o izvršbi in zavarovanju, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju in popravke v njem. Konec decembra 1938. smo dobili uredbo o iz¬ vršbi zoper samoupravna telesa in javne naprave in pra¬ vilnik o pravicah in dolžnostih izvršilnih organov. Novi finančni zakon za l. 1938./39. ima tudi nekaj določb o izvršbi in zavarovanju; za pripiranje vojaških oseb pa so te dni izšla posebna, pravila. Založbi je bilo do tega, da vso to malone zaklju¬ čeno, a raztreseno snov zbere v eni priročni knjižici in poda interesentom v prvi sili besedilo, opuščajoč ob¬ širen komentar, ki v Sloveniji glede na to, da se naslanja naše novo pravo na prejšnje, v tem območju veljavno pravo, ni tako nujno potreben in naj se medtem tudi praksa ustali po novih predpisih. Pripominja se, da so v besedilo zakona o izvršbi in zavarovanju vneseni vsi popravki, vse spremembe po uredbi o spremembah in dopolnitvah in dopolnitev § 245 . po § 33., t. 6., finančnega zakona za l. 1938./39., tako da je besedilo zakona urejeno vseskozi po posled¬ njem stanju. Ostale določbe finančnega zakona za leto XVI 1938./39., ki se nanašajo na izvršbo in zavarovanje, pa so natisnjene v dodatku na str. 297. Za predpise, ki so bili uradno objavljeni tudi v slo¬ venskem prevodu, so radi lažjega iskanja številke »Urad¬ nega lista« in »Službenega lista« navedene v posebnem seznamu na str. XI. Iskanje nedvomno olajšuje tudi precej nadrobno stvarno kazalo na koncu knjižice in je zato bil lahko opuščen marsikateri citat pod črto. Prireditelj. ADVOKAT Ds n rušič Ul) BLJANA Kikk&teva 13,1. Teiofon 37-2« 1. Na podstavi točke B. § 27. finančnega zakona za leto 1937/38. predpisujem uredbo, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavaro¬ vanju z dne 9. julija 1930 (uip.).* I. Začetek veljavnosti. Člen 1. Zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930 (izvršilni postopnik —ip.) zadobi obvezno moč za ob¬ močja, v katerih je že zadobil obvezno moč zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929. dne 1. januarja 1938, v območju velikega sodišča v Pod¬ gorici pa dne 1. aprila 1938. II. Prejšnji zakoni, uredbe, naredbe in pravilniki. Člen 2. Ko zadobi novi izvršilni postopnik obvezno moč, prenehajo velijati vsi predpisi drugih zakonov, uredb, naredb in pravilnikov o predmetih, ki so urejeni z novim * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. junija 1937, št. 131/XXXIX/292. — »Službeni list« št. 355/51 iz 1. 1937. i 2 izvršilnim postopnikom, kolikor jih ne puščata novi iz¬ vršilni postopnih ali ta uredba v veljavi. Člen 3. C) Novi izvršilni postopnik ne posega v zakonske predpise o prvenstvenih pravicah pri pobiranju, o za¬ varovanju in o prisilnem izterjevanju davkov in drugih javnih davščin, dalje dolžnosti, ki so glede izterjave izenačene z javnimi davščinami, in tistih terjatev države, katerih ugotovitev in izterjava sta odkazani v pristojnost upravnih oblastev. ( 2 ) Kolikor je po zgoraj omenjenih predpisih posto¬ pati sodiščem z izvršbo zaradi zavarovanja ali izterje¬ vanja zahtevkov, navedenih v odstavku ( 1 ), je uporab¬ ljati za dovolitev in opravo sodnih dejanj, ki se tičejo izvršbe in zavarovanja, predpise izvršilnega postopnika. Toda tudi če se opravlja zaradi takih zahtevkov sodni izvršilni postopek, ni presojati po predpisih izvršilnega postopnika, marveč po zgoraj omenjenih posebnih pred¬ pisih, ali in koliko smejo zavezanec ali druge osebe s pravdo izpodbijati zahtevek ali s pravdo podajati ugo¬ vore zoper izvršbo. ( 3 ) Za uveljavljanje pravic drugih oseb do stvari, ki so predmet administrativne izvršbe (§ 36. ip.), veljajo zgolj predpisi civilnega pravdnega postopnika in izvr¬ šilnega postopnika V takem primeru je za tožbo iz¬ ključno pristojno tisto okrajno sodišče, v čigar območju so ob vložitvi tožbe povsem ali deloma stvari, glede katerih se te pravice uveljavljajo. Člen 4. Posebne pravice, priznane z zakonom nekaterim družbam (zavodom, zadrugam in njih zvezam) glede prisilne izterjave njih terjatev in opravljanja izvršbe, ostanejo v veljavi z naslednjimi utesnitvami: 1. Izvršba na nepremično imovino s prisilno dražbo (prisilno javno prodajo) se sme opravljati samo sodno 3 po predpisih izvršilnega postopnika. Tem družbam (za¬ vodom, zadrugam in njih zvezam) pa ostaja pravica, da opravijo same cenitev nepremičnine, ki se naj proda na prisilni dražbi. Ce je bila nepremičnina že cenjena po družbi (zavodu, zadrugi ali zvezi zadrug), ko je dajala posojilo, in od tedaj ni minilo več ko leto dni in ni nastopila važna izprememba v kakovosti ali obsegu nepremičnine ali njene pritekline, ugotovi sodišče vred¬ nost nepremičnine po § 113. izvršilnega postopnika, pri čemer vzalne to cenitev za podstavo. Drugače določi sodišče, ko dovoli prisilno dražbo, družbi (zavodu, za¬ drugi ali zvezi zadrug) rok, v katerem mora opraviti cenitev, če ni priložila že predlogu za dovolitev izvršbe po dražbi (§ 107. ip.) listino o cenitvi, opravljeni zaradi predlagane dražbe. To velja tudi, če zaprosi kak drug upnik, naj se dovoli izvršba z dražbo nepremičnine, zastavljene v korist take družbe (zavoda, zadruge ali zveze zadrug). Ce ne predloži družba (zavod, zadruga ali zveza zadrug) sodišču cenitve v določenem roku, jo opravi sodišče. 2. Dopustnost in pogoji za vstop v že uveden izvršil¬ ni postopek je presojati po predpisih izvršilnega po¬ stopnika o pristopu k uvedenemu izvršilnemu postopku. 3. Za domik premičnih telesnih stvari, ki se pro¬ dajo na dražbi (z javno prodajo), veljajo predpisi od¬ stavkov ( 2 ) in ( 4 ) § 230. izvršilnega postopnika. Člen 5. V veljavi ostanejo: 1 zakonski predpisi, po katerih so neke stvari sploh odtegnjene prometu ali so podložne utesnitvam glede prometa; 2. zakonski predpisi in določbe mednarodnih po¬ godb, s katerimi so neke stvari, pravice in terjatve popolnoma izvzete od izvršbe ali zavarovanja za denarne terjatve ali je izvršba ali zavarovanje glede takih stvari, pravic in terjatev dopustna samo v določenih mejah ali samo z določenimi utesnitvami. i 4 Člen 6. V veljavi ostanejo: 1. predpisi postave z dne 7. maja 1874, drž. zak. It. 50, in ukaza ministra za pravosodje z dne 13. julija 1860, s poznejšimi naredbami, glede odobritve odsvaja- nja in obremenjanja cerkvene imovine; 2. predpisi zakona o poštno-hranilnem. čekovnem in virmanskem prometu z dne 30. novembra 1921 (»Služ¬ bene novine« št. 77/Xl iz 1. 1922.) glede prepovedi izvršbe in zavarovanja na vloge do zneska 2000 dinarjev in na poštno-hranilrie knjižice do tega zneska; 3. predpisi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (»Službene novine« št. 117/XIX) in pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in name¬ ščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon, z dne 16. februarja 1938 (»Službene novine« št. 63/XVIIl) glede utesnitve izvršbe na zahtevke iz zavarovanja po tem zakonu in po teh pravilih; 4. predpisi zakona z dne 20. maja 1922 (»Službene novine« št 276/XXXIX) o prepovedi odsvajanja in obre- memjanja veleposestev in zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 (»Služ¬ bene novine« št, 142/XLVII), z izpremembami in dopol¬ nitvami z dne 5. decembra 1931 (»Službene novine« št. 285/XCII1 z dne 5. decembra 1931) in z dne 24. ju¬ nija 1933 (»Službene novine« št. 141/XL z dne 26. ju¬ nija 1933): 5. predpisi zakona z dne 20. maja 1922, prečišče¬ nega z uredbo z dne 30. marca 1928 (»Službene novine« štev. 74/XXlV), o brezobrestnih posojilih družbam na¬ seljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesen¬ tov agrarne reforme glede nedopustnosti izvršbe in zavarovanja na nepremično posestvo, živi inventar ali terjatve, pridobljene s posojili združbe agrarnih zajed- nic, njih zvez ali ministrstva za agrarno reformo, razen v korist teh naprav samih; 6. predpisi konvencije za ureditev tranzita in pro¬ meta na progah družbe železnic »Dunav-Sava-Jadran«, 5 prej »Družbe južnih železnic«, oz. sporazuma o admini¬ strativni in tehnični reorganizaciji prog te železniške družbe z dne 29. marca 1923 (»Službene novine« št. 110/XXV iz 1 1924.), ratificiranega s členom 279. finančnega zakona z dne 31. marca 1924 (»Službene no¬ vine« št. 75/XIV) glede izvzetja družbine zasebne imo- vine od izvršbe zaradi izterjave terjatev, ki so predmet likvidacije prejšnjih »Južnih železnic«; 7. predpisi konvencije o prevozu potnikov in prt¬ ljage po železnici, sklenjene dne 23. oktobra 1924 v Bernu in ratificirane z zakonom z dne 7. septembra 1928 (»Službene novine« št. 226/LXXVI). glede nedo¬ pustnosti izvršbe na vozni material tujih železnic; 8. predpisi zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925 (»Službene novine« št. 133/XXVII) oz. uredbe z dne 21. decembra 1932, s katero se spravlja ta zakon v sklad z zakonom o Privilegirani agrarni banki in zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja (»Službene novine« št. 19/VI iz 1.1933.), in pravilnika z dne 29. maja 1933 (»Službene novine« št. 131/XXXV1I z dne 14. junija 1933) glede nedopust¬ nosti izvršbe na posestvo, orodje, živino, seme in druge predmete, nakupljene s posojilom katere izmed naprav za kmetijski kredit; 9. predpisi konvencije, sklenjene z Italijo za ure¬ ditev prometa in tranzita po železnici, ratificirane z zakonom z dne 6. decembra 1926 (»Službene novine« št. 266/LXXXVII iz 1. 1928.), glede nedopustnosti iz¬ vršbe na vozni material železnice ene države pogodnice v območju druge države pogodnice in na blagajniške ostanke in terjatve, ki izvirajo iz vzajemnega železni¬ škega prometa; 10. predpisi zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgu¬ sta 1928 (»Službene novine« št. 221/LXXI), z izpremem- bami in dopolnitvami z dne 20. marca 1929 (»Službene novine« št. 76/XXXI z dne 1. aprila 1929) in z dne 18. septembra 1930 (»Službene novine« št. 216 /LXXVI z dne 22. septembra 1930), glede prepovedi odsvojitve 6 zemljišč, dodeljenih dobrovoljcem, in izvršbe nanje za poplačilo zasebnih terjatev v prvih petih letih od do¬ delitve; 11. predpisi zakona o pomoči z dne 16. februarja 1929 (»Službene novine« št. 42/XIX z dne 20. februarja 1929) v zvezi s § 104., II. finančnega zakona za leto 1936/37.; 12. predpisi invalidskega zakona z dne 4. juilija 1929 (»Službene novine« št. 161/LXVI z dne 13 julija 1929), z izpremembami in dopolnitvami z dne 4. de¬ cembra 1929 (»Službene novine« št. 283/CXVIII z dne 7. decembra 1929), z dne 18. septembra 1930 (»Službene novine« št. 224/LXXVIII z dne 1. oktobra 1930) in z dne 25. marca 1936 (»Službene novine« št. 75/XVlI z dne 1. aprila 1936), glede prepovedi prenosa invalid¬ nine in njenih doklad in njih rubeža za terjatve katere koli vrste; 13. predpisi § 20. zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929 (»Služb, novine« št. 304/CXXIX) glede izvzetja avtorske pravice od izvršbe; 14. predpisi zakona o javnih skladiščih z dne 23. av¬ gusta 1930 (»Službene novine« št. 200/LXXI) glede ne¬ dopustnosti izvršbe na blago, za katero je bil izdan skladiščni list, in na pravice imetnika priznanice in varanta glede blaga; 15. predpisi zakona o javnih notarjih z dne 11. sep¬ tembra 1931 (»Službene novine« št. 220/LXXVII) glede utesnitve izvršbe na varščino javnih notarjev; 16. predpisi zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 (»Službene novine« št. 262/LXXXI) glede utesnitve izvršbe na varščine, omenjene v § 64. tega zakona; 17. predpisi zakona o ustanovitvi in ureditvi držav¬ ne razredne loterije z dne 5 decembra 1931 (»Službene novine« št. 285/XCIII) glede prepovedi izvršbe na srečke državne razredne loterije, ki so pri pooblaščenih prodajalcih (kolektorjih), in glede prepovedi prodaje srečk tujih loterij in prometa z njimi; 7 18 predpisi § 53. in 54. uredbe za izvrševanje zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. maja 1933 (»Službene novine« št. 131/XXXVII); 19. predpisi zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev po prečiščenem besedilu zakona z dne 30. oktobra 1933 (»Službene novine« št. 285/LXXXIV z dne 12. decembra 1933) in predpisi statuta (pravil) Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, izda¬ nega z naredbo ministra za socialno politiko z dne 31. julija 1922 (»Službene novine« št. 268/XXXVTI), glede utesnitve izvršbe na zahtevke iz zavarovanja proti Pokojninskemu zavodu; 20. predpisi §§ 28. in 29. zakona o državnem pravo¬ branilstvu z dne 15. julija 1934 (»Službene novine« št. 164/XLTI/406) glede utesnitev izvršbe zoper državo; 21. predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 (»Službene novine« št. 272/LXXl) in uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934 (»Službene novine« št. 275/LXXlI) glede utesnitev iz¬ vršbe zoper denarne zavode; 22. predpisi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 (»Služb, novine« št. 223/LIII), z izpremembami ih dopolnitvami, glede utesnitev izvršbe zoper kmete. Člen 7. ( l ) Utesnitve razpolaganja in izvršbe, določene v zakonih, omenjenih v št. 5., 8. in 10. člena 6., imajo od dne, ko zadobi ta člen moč, svoj učinek zoper druge osebe šele, ko se zaznamujejo, in sicer, kolikor gre za nepremičnine, v javnih knjigah (zemljiških, intabulacij- skih, zastavnih ali hipotekarnih knjigah), kolikor pa gre za premičnine, v knjigah, ki se vodijo o tem pri sodišču, v čigar območju ima svoje prebivališče lastnik teh stvari, in ki so javne. Natančnejše določbe o obliki rn voditvi teh knjig kakor tudi o postopku pri pred- 8 laganju in izvršitvi teh zaznamb predpiše minister za pravosodje z uredbo. ( 2 ) Naprave, omenjene v odstavku (*), morajo glede nepremičnin in premičnin, pridobljenih iz posojil od nijih, preden zadobi ta člen moč, v treh mesecih potem, ko zadobi moč uredba, omenjena v odstavku ( 1 ) tega člena, izposlovati zaznambe, omenjene v odstavku (‘j, ker sicer preneha učinek utesnitev razpolaganja in iz¬ vršbe, določenih z omenjenimi zakoni, nasproti drugim osebam. Člen 8. Dokler se ne izda enotni zakon o zaščiti najmanjšine kmetskega posestva, ostanejo glede izvršbe na nepre¬ mičnine v veljavi predpisi točke 4.a § 471. zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah za Srbijo z dne 20. februarja 1865, s poznejšimi izpremembami in do¬ polnitvami, § 256. zakonika o sodnem postopku v civil¬ nih pravdah za Črno goro z dne 1. novembra 1905, §§ 1. do 18. in 35. zakona o zadrugah za Hrvatsko in Slavonijo z dne 9. maja 1889, členov 28. do 35. zakona o bivših kmetskih seliščih in o pridobljenih beglukih z dne 17. maja 1928 (»Službene novine« št. 122/XLI), in odstavka (') člena 34. uredbe o zavarovanju, prisilni izterjavi in neizterljivosti davkov z dne 19. novembra 1928 (»Službene novine« št. 304/CI). Člen 9. Novi izvršilni postopnik se ne dotika: 1. predpisov § 47. postave z dne 19. maja 1874, drž. zak. št. 70, o napravi železnocestnih knjig, o moči hipo¬ tekarnih pravic, držečih se železnice, in o knjižnem zavarovanju zastavnih pravic imetnikov železnocestnih prioritet, ki velja v območju apelaeijskih sodišč v Ljub¬ ljani in Splitu in okrajnih sodišč v Kastvu, Krku, Pagu in Rabu; 2. predpisov zakona o zemljiških knjigah z dne 18. maja 1930 (»Službene novine« št. 146/LIII) glede 9 vročanja sodnih odlokov, s katerimi se dovoljujejo knjižni vpisi, najsi se je opravila vročitev med izvršilnim po¬ stopkom in po naredbi, izdani v tem postopku; 3. predpisov § 19. zakona o sodnem nepravdnem postopku z dne 24. aprila 1934 (»Službene novine« št. 175/XLV) glede uvajanja izvršb po službeni dolž¬ nosti; 4. predpisov zakona o zemljiških knjigah glede za¬ varovanja pravic in zahtevkov s predznambo v zemlji¬ ški knjigi, dalje glede pogojev in učinka zaznambe od¬ povedi hipotekarne terjatve, zaznambe hipotekarne tožbe in zaznambe spora ter glede pristojnosti za dovo¬ ljevanje teh zaznamb; 5. predpisov § 42. stečajnega zakona in § 20. zakona o izpodbijanju pravnih dejanj izven stečaja glede za¬ znambe tožbe in glede pristojnosti za dovoljevanje te zaznambe; 6. predpisov trgovinskih zakonikov, ki veljajo v po¬ sameznih območjih, in njih uvodnih zakonov kakor tudi meničnega in čekovnega zakona glede javne prodaje zastav po sodišču; 7. predpisov glede prehoda realnih bremen za cer¬ kvene namene na zemljiščih in glede zakonite prven¬ stvene pravice do dajatev (storitev) v take namene; 8. zakonskih predpisov, ki veljajo v posameznih pravnih območjih glede načina in postopka izvrševanja sodb in drugih odločb rednih sodišč, izdanih o komasaciji. Člen 10. V veljavi ostanejo: 1. predpisi § 20. zakona o ureditvi šeriatskih sodišč z dne 21. marca 1929 (»Službene novine« št. 73/XXIX) glede izvrševanja sodb in drugih odločb šeriatskih sodišč; 2. predpisov § 54. zakona o javnih notarjih z dne 11. novembra 1930 (»Službene novine« št. 220/LXXVII) glede izpodbijanja izvršnosti notarskega zapisa in glede odlaganja izvršbe, razen primerov, navedenih v § 41. izvršilnega postopnika; 10 3. predpisi zakona o povračilu škode državi zaradi dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imovino oseb, ob¬ dolženih takih dejanj, z dne 14. septembra 1929 (»Služ¬ bene novine« št. 224/XC). III. Splošne določbe. Člen 11. Če ije po predpisih izvršilnega postopnika za dovo¬ litev izvršbe ali za opravo izvršbe pristojno okrožno (trgovinsko) sodišče, opravlja te posle pri okrožnem (trgovinskem) sodišču sodnik, ki ga za to odredi stare¬ šina sodišča, kot sodnik poedinec. Člen 12. Dokler se ne izda in ne zadobi obvezne moči enotni državljanski zakonik, veljajo v območju apelacijskega sodišča v Novem Sadu in okrajnih sodišč v Čakovcu in Prelogu in v upravni občini Štrigovi namesto predpisov § 49. izvršilnega postopnika predpisi §§ 14. in 15. zak čl. LX:1881. Člen 13. Predpisi § 211. izvršilnega postopnika veljaijo tudi za opremo javnih skladišč. Člen 14. Predpisi členov 4., 5., 6., 7., 8. in 13. te uredbe in predpisi izvršilnega postopnika. po katerih so neke stvari, pravice in terjatve sploh izvzete od izvršbe ali je glede takih stvari, pravic in terjatev izvršba dopustna samo v določenih mejah ali ob določenih utesnitvah, veljajo tudi za stečajni postopek, razen utesnitve, na¬ vedene pod št. 1. člena 6. Člen 15. V tistem delu območja kasacijskega sodišča v Beo¬ gradu, kjer še ni zemljiških knjig, je uporabljati pred- 11 piše izvršilnega postopnika, ki se nanašajo na nepre¬ mičnine, vpisane v javni knjigi, s temile izpremembami: 1. Kjer se omenija v izvršilnem postopniku sodišče, ki vodi javno knjigo, je razumeti sodišče, ki vodi inta- bulacijsko knjigo. 2. Kjer je predpisana predložitev izpiska iz ijavne knjige ali priskrba takega izpiska po službeni dolžnosti, je predložiti potrdilo o intabulaciji ali po službeni dolž¬ nosti priskrbeti poročilo o intabulaciji. Potrdilo in poro¬ čilo o intabulaciji morata navajati tudi podatke o tem, kdaij (dan) in pod katero številko so bile vpisane proš¬ nje za intabulacijo v vložni zapisnik za intabulacije in pribeležbe (§ XII. »uredbe o intabulaciji«). 3. Kjer se omenja v izvršilnem postopniku stanje javne knijige (zemljiškoknjižno stanje), je upoštevati glede pravic, ki so predmet vpisa v intabulacijske knjige, stanje teh knjig. Vrstni red pravic, vpisanih v intabu¬ lacijske knjige, se presoja po predpisih drugega odstavka § XVII. »uredbe o intabulaciji«. 4. Zabeležbe v intabulacijskih knjigah nadomeščajo zaznambe v javni knjigi, predpisane v izvršilnem 'po¬ stopniku glede prisilne uprave, prisilne dražbe (prisilne javne prodaje), dalje glede izvršbe na pravice, ki se drže nepremičnin, vpisanih v javni knjigi, in glede za¬ časnih odredb. Te zabeležbe v intabulacijskih knjigah imajo isti pravni učinek, ki ga daje izvršilni postopnik zaznambam v javni knjigi. Glede vrstnega reda teh zabeležb velja določba drugega odstavka številke 3. 5. Prisilna zastavna pravica v korist izvršne denarne terjatve po § 70. izvršilnega postopnika se osnuje z inta¬ bulacijo po predpisih »uredbe o intabulaciji«. Predpis ■odstavka P) § 72. izvršilnega postopnika se tukaj smi¬ selno uporablja. 6 Zastavna pravica za zavarovanje denarne ter¬ jatve po § 325. izvršilnega postopnika se osnuje s pri- beležbo po § XX. »uredbe o intabulaciji«, 7. Upnik, ki predlaga, naj se dovoli prisilna osnova zastavne pravice, prisilna uprava, prisilna dražba ali 12 zastavna pravica v zavarovanje denarne terjatve ali dovolijo začasne odredbe glede dolžnikovih nepremič¬ nin, mora predložiti tapijo ali izpisek iz knjige tapij, če pa tapij ni in nepremičnina ni vpisana v knjigo tapij, potrdilo občinskega oblastva o tem, da je dolžnik Lastnik dotične nepremičnine. Ce predlaga upnik dovolitev izvršbe na pravice, ki so predmet vpisa v intabulacijske knjige, mora predložiti potrdilo, omenjeno pod 2. 8. V postopku o prisilni upravi opravi izvršilno sodišče, če ni predložil upnik ne tapije ne izpiska iz knjige tapij, zastavni popis, ravnaje se pri tem po pred¬ pisih §§ 74., 75. in odstavka ( 1 ) § 84. izvršilnega postop- nika. Popis je opraviti ob istem času, ko se izroči ne¬ premičnina upravitelju po odstavku ( 3 ) § 81. izvršilnega postopnika. 9. V postopku o prisilni dražbi se je ravnati pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine po predpisih odstav¬ kov ( 1 ) do ( 6 ) § 113. izvršilnega postopnika, če ije pred¬ ložil upnik tapijo ali če gre za nepremičnino, ki je vpi¬ sana v knjigi tapij, V ostalih primerih je opraviti za¬ stavni popis [§§ 74., 75. in odstavek ( 7 ) § 113, ip.] in cenitev na kraju samem. 10. Glede stvarnih pravic, ki niso predmet vpisa v intabulacijske knjige, je uporabljati predpis odstav¬ ka ( 8 ) § 114 izvršilnega postopnika. 11. V primeru § 199. izvršilnega postopnika izda sodišče kupcu tapijo po § 22. zakona o izdajanju tapij z dne 30. maja 1931, v intabulacijskih knjigah pa izbriše zabeležbo dražbe, domika in vse druge zabeležbe, ki se nanašajo na dražbeni postopek. Ko postane sklep o raz¬ delitvi pravnomočen, odredi sodišče na kupčev predlog, naj se izbrišejo v intabulacijskih knjigah bremena in pravice na prodani nepremičnini. Razen tega izda sodi¬ šče kupcu na njegov predlog sklep, v katerem so pre¬ gledno navedena bremena, ki jih je kupec prevzel, kakor tudi bremena in pravice, ki so po izidu razdelitve kupnine prenehale, kolikor niso ta bremena in pravice predmet vpisa v intabulacijske knjige. 13 Člen 16. 0) § XII. »uredbe o intabulaciji« z dne 29. novem¬ bra 1852 se izpreminja in se glasi: »Na vsaki prošnji za intabulacijo, in sicer na proš¬ nji sami, če je vložena pismeno, ali pa na sodnem za¬ pisniku, če je bila podana prošnja na sodni zapisnik, mora starešina sodišča ali uradnik, ki ga starešina za to odredi, svojeročno zaznamovati uro in dan prejema prošnje, kar mora biti zapisano z besedami. Ura in dan prejema se morajo ujemati z uro in dnevom, ko je bila prošnja vložena, in je dolžan starešina sodišča ali urad¬ nik, ki je prejel prošnjo, glede tega podpisati svoje ime. Prošnje je istega dne, po možnosti tudi še isto uro, vpisati v vložni zapisnik za intabulacije in pribeležbe po vrsti, kakor so bile prejete. Zapisnik je neizbežno skleniti vsak delovni dan s podpisom starešine sodišča ali njegovega namestnika in vložnega zapisnikarja in potrditi, da ni bila predložena sodišču tega dne nobena druga prošnja za intabulacijo. Prosilcu je dovoliti, da se sam prepriča o pravilni zaznambi dneva in ure prejema; na njegovo zahtevanje pa mu je izdati tudi pismeno potrdilo, da je bila njegova prošnja tega dne in to uro zares prejeta.« ( 2 ) Drugi odstavek § XVII. »uredbe o intabulaciji« se izpreminja in se glasi: »Vrstni red takih intabulacij je določen po redu vpisov v vložni zapisnik za intabulacije in pribeležbe (drugi odstavek § XII.).« Člen 17. (') Določbe člena 15. je smiselno uporabljati glede izvršb in zavarovanja v območju velikega sodišča v Pod¬ gorici in v tistem delu območja apelacijskega sodišča v Splitu, kjer še ni zemljiških knjig; kjer se omenjajo v členu 15. intabulacijske knjige, je razumeti v območju velikega sodišča v Podgorici zastavne knjige, v območju apelacijskega sodišča v Splitu pa hipotekarne knjige. 14 ( 2 ) Vrstni red vpisov v zastavne knjige se presoja po predpisu odstavka 2. člena 11. uredbe o ustroju za¬ stavnih knjig v območju velikega sodišča v Podgorici z dne 8. avgusta 1981. ( 3 ) Za vrstni red vpisov v hipotekarne knjige je odločilen trenutek, ko dospe zaprosilo za vpis dovoljene vknjižbe prisilne zastavne pravice (§ 71. ip.) ali za opravo zaznambe dovoljene prisilne uprave (§ 80. ip.) ali dovoljene prisilne dražbe (§ 109. ip.) k sodišču, ki vodi hipotekarno knjigo, če je pa to sodišče samo pri¬ stojno za dovolitev vknjižbe prisilne zastavne pravice ali za dovolitev prisilne uprave ali prisilne dražbe, tisti trenutek, ko je vložen predlog za dovolitev enega izmed teh izvršilnih sredstev. ( 4 ) V območju apelacijskega sodišča v Splitu sme kupec zahtevati, naj mu sodišče v odloku, omeujenem pod 11. v členu 15., tudi označi prodano nepremičnino s priteklinami. Člen 18. C) Dokler se ne postavijo v območju apelacijskega sodišča v Novem Sadu in okrajnih sodišč v Čakovcu in Prelogu posebni sodni organi za opravljanje izvršb, opravljajo izvršbe v teh območjih tisti organi, ki so jih opravljali doslej. Natančnejše določbe o tem predpiše minister za pravosodje z uredbo. ( 2 ) V območju apelacijskega sodišča v Zagrebu, razen območij okrajnih sodišč v Čakovcu in Prelogu, ostanejo še nadalje v veljavi predpisi zakona z dne 6. aprila 1881 (»Zbirka zakonov in naredb« št. 16), z njegovimi izpremembami in dopolnitvami, o opravljanju izvršbe po krajevnih sodiščih. Člen 19. Minister za pravosodje predpiše z uredbo pristojbine, ki gredo organom za dejanja ob opravi izvršbe. Dokler se ta uredba ne izda, veljajo o tem predpisi, ki sedaj obstoje. 15 Člen 20. (') Glede cenitve in dražbe (jamskih in naddnevnih mer, ki so jih rudarska oblastva s pravnomočno odločbo odvzela, je uporabljati še dalje predpise rudarskih zakonov. ( 2 ) Izvršbo na deleže pri imovi,ni rudarske združbe je opravljati po predpisih o izvršbi na telesne premične stvari. Člen 21. Če je treba ob uvedenem izvršilnem postopku zato, da ne bi bile druge osebe ovirane v ostvarjanju svojih pravic, postaviti skupnega skrbnika imetnikom zastavnic ali delniških obveznic, ki se glase na prinosnika ali se prenašajo z indosamentom, sme izvršilno sodišče pri sodišču, ki je za to po posebnih zakonih o zastavnicah in delniških obveznicah pristojno, uradoma predlagati, naj se postavi skrbnik. Člen 22. (') Če so na kaki nepremičnini hipotekarne terjatve, glede katerih je lastnik hipotekarne nepremičnine upra¬ vičen zahtevati izbris hipoteke s pravdo ali z uvedbo amortizacijskega postopka (§§ 128. do 131. zakona o zem¬ ljiških knjigah), sme uveljavljati to pravico do izbrisa namesto lastnika vsak upnik, za čigar izvršno terjatev je za temi terjatvami vpisana zastavna pravica na tej nepremičnini, kakor tudi upnik, za čigar terjatev se opravlja izvršba na to nepremičnino z vrstnim redom za temi terjatvami. To pa ne velja glede posameznih plačil na odbitek, ki jih je povrniti v letninah. Upnik, ki uve¬ ljavlja s tožbo izbrisno pravico, ki pristoji lastniku, mora lastnika po sodišču obvestiti o pravdi. Sklep o uvedbi amortizacijskega postopka je vročiti tudi lastniku. (-) Določba odstavka (D ne velja za območja, kjer 3 e v veljavi občni državljanski zakonik iz 1 . 1811. s svoji¬ mi novelami iz I. 1914., 1915. in 1916 16 Člen 23. Kijer napotuje izvršilni postopnik na določbe držav¬ ljanskega prava, se razumejo s tem ne samo predpisi državljanskega zakonika, marveč tudi predpisi trgovin¬ skega zakonika, meničnega in čekovnega zakona in dru¬ gih zakonov ali pravnih predpisov, kolikor je v njih kaj določb zasebnega prava. Člen 24. j 1 ) Če se opira zahtevek, kateremu v korist se je dovolila na podstavi razsoda razsodnikov izvršba, na diferenčni posel, ki ga je šteti za stavo ali igro, je iz¬ vršbo na zavezancev« zahtevo ustaviti. Ta zahteva se sme uveljavljati tako z rekurzom kakor tudi s tožbo. Tožbo je vložiti pri sodišču, pri katerem je bil podan predlog za dovolitev izvršbe na prvi stopnji. ( 2 ) Po vložitvi rekurza ali vložitvi tožbe se sme iz¬ vršba na predlog odložiti, dokler se ne odloči pravno¬ močno o rekurzu ali tožbi. Za tako odložitev veljajo predpisi §§ 42. in 43. izvršilnega postopnika. Člen 25. (’) Izvršbo, dovoljeno na podstavi razsoda razsod¬ nikov, je ustaviti tudi tedaj, če je sklenil zavezanec po¬ godbo na razsodnike glede na to, da ije z domenkom med člani podjetniške zveze (kartela) predpisano, da se sinejo tvarine, orodje ali ostali pripomočki, ki so mu potrebni za nijegovo obrtno (industrijsko) proizvodnjo, prodajati samo s pogojem, da se podvrže kupec glede sporov iz tega pravnega posla razsodišču. Glede uveljav¬ ljanja zahteve, naj se izvršba ustavi, in nje odložitve je uporabljati določbe člena 24. Zavezančevo zahtevo, naj se izvršba ustavi, pa je zavrniti, če se je pri razpravi pred razsodniki izrečno odpovedal ugovorom zoper iz¬ vršbo, ki izvirajo iz tega nedostatka v pogodbi na raz¬ sodnike. 17 ( 2 ) Določbe tega člena in člena 23. se ne dotikajo posebnih določb o izpodbijanju razsodb borznih raz¬ sodišč na podstavi člena 5. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 9. julija 1930. Člen 26. Predpisi 2. poglavja III. dela (§§ 209. do 217.) sod¬ nega poslovnika o izterjevanju stroškov (pristojbin), denarnih kazni in povračil stopijo za vso državo v ve¬ ljavo namesto predpisov, ki so o tem doslej veljali. IV. Prehodne določbe. Člen 27. Izvršbe, ki na dan, ko zadobi novi izvršilni postop- nik obvezno moč, že tečejo, izvedejo sodišča in druga oblastva, ki so bila za to doslej pristojna, do konca po dosedanjih predpisih. Člen 28. Ce se na podstavi izvršbe v zavarovanje, opravljene P r ed začetkom veljavnosti izvršilnega postopnika, pred¬ laga potem, ko zadobi postopnik moč, izvršba v poplačilo, je opraviti to izvršbo po predpisih izvršilnega postop¬ nika, varujoč vrstni red pridobljenih zastavnih pravic. Člen 29. f 1 ) O prošnjah za dovolitev začasnih zavarovalnih sredstev, ki na dan, ko zadobi izvršilni postopnik moč, se niso rešene, je odločiti po predpisih novega izvršil¬ nega postopnika. Ti predpisi veljajo tudi za opravo takega zavarovalnega sredstva. ( 2 ) Učinek in trajanje zavarovalnih naredb, dovolje¬ nih in izvršenih po dosedanjih predpisih, je presojati po dosedanjih predpisih. Toda glede tega, ali je dopustno Pridržati dolžnika v priporu zaradi zavarovanja kake Pravice, in glede oprave takega pripora je uporabljati 2 18 od dne, ko zadobi izvršilni postopnik moč, njegove pred¬ pise, najsi se je izvršba začela že pred tern dnem. Člen 30. Predpisi št. 1. in 4. odstavka C) člena 46. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 9. julija 1930 je uporabljati smiselno tudi na iz¬ vršilni postopek. Člen 31. Dokler se ne izda uredba po odstavku ( s ) § 113. ip., velija za vso državo glede cenitve nepremičnin po za¬ konu o izvršbi in zavarovanju uredba z dne 24. junija 1932, št. 65.880 (»Službene novine« št. 153/LXX z dne 7. julija 1932). Člen 32. Minister za pravosodje se pooblašča, da sme upora¬ biti sporazumno z ministrom za finance od kredita, do¬ ločenega v drugem odstavku točke 3. § 27. finančnega zakona za leto 1937/38., potrebno vsoto za uvedbo zakona o izvršbi in zavarovanju (potni stroški inštruktorjem, ustrojba tečajev, izdelava in natisk knjige obrazcev in pod.). V. Končne določbe. Člen 33. ( 1 ) Ta uredba stopi v veljavo, ko še razglasi v »Služ¬ benih novinah«; razen določb členov 1 , 7. in 26. zadobi obvezno moč za vsako izmed območij, omenjenih v čl. 1., na dan, katerega zadobi za dotično območje obvezno moč zakon o izvršbi in zavarovanju. Določbe členov 1., 7. in 26. te uredbe zadobijo obvezno moč z dnem raz¬ glasitve te uredbe. ( 2 ) Minister za pravosodje se pooblašča, da izda vse uredbe, potrebne za izvajanje te uredbe in zakona o 19 izvršbi in zavarovanju, in sicer, kolikor bi segale v pri¬ stojnost drugih ministrstev, sporazumno s pristojnimi ministri. Minister za pravosodje dr. N. Subotič s. r. Ministrski svet je odobril prednjo uredbo na pod¬ stavi točke 3. § 27. finančnega zakona v svoji seji z dne 4. junija 1937. Predsedništvo ministrskega sveta M. S. št. 411. Rešeno dne 4. junija 1937 v Beogradu. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) • : f ■ , . , ■ viHs• ■ ' ■ Zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilni postopnik).* PRVI DEL. Izvršba. Prvi oddelek. Splošne določbe. Izvršilni naslovi. § 1 . Izvršba se dovoljuje na podstavi listin in spisov, ki jih pripoznava ta zakon za izvršilne naslove. a) Listine in spisi, ki jih izdajajo naša oblastva: § 2 . Izvršilni naslovi so tele listine in spisi, ki jih izda¬ jajo naša oblastva: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. julija 1930., št. 165/LXII/364 — »Službeni list« št. 148/28 iz 1. 1931.; »Službene novine« z dne 14. junija 1937., št. 131/XXXIX/301 — »Službeni list« št. 361/52 iz L 1937. (popravki) in »Službene no- yhiec z dne 14. junija 1937., št. 131/XXXIX/293 — »Službeni hst« št. 360/52 iz 1.1937. (spremembe in dopolnitve). 22 1. sodbe in sklepi (rešitve, nalogi, odredbe), ki jih izdajajo redna sodišča v civilnih pravdnih stvareh, če ni zoper nje pravnega sredstva, ki bi oviralo izvršbo; 2. plačilni nalogi (mandati), izdani v mandatnem, meničnem in čekovnem postopku, kolikor se niso zglasili zoper nje o pravem, času ugovori; 3. sodne •odpovedi rabokupne pogodbe (zakupa in najema) glede zemljišč, zgradb in takih stvari, ki jih pripoznava državljansko pravo za nepremične, kakor tudi glede mlinov na ladjah in drugih zgradb, postavljenih na ladjah, in sodni nalogi, da se prevzemi ali predaj rabo- kupni predmet, če se niso. zglasili zoper odpoved ali nalog o pravem času ugovori; prav tako izvensodne odpovedi rabokupne pogodbe glede predmetov, omenje¬ nih v tej točki, ako obstoji o odpovedi listina javnega notarja ali katera druga izmed listin, omenjenih v §§ 388. in 389. civilnega pravdnega postopnika, če se niso zgla¬ sili zoper odpoved o pravem času ugovori; 4. sklepi in odredbe rednih sodišč v civilnih ne¬ pravdnih stvareh, če se smejo izvršiti po predpisih, ki veljajo za te stvari; 5. pravnomočne odločbe rednih sodišč v kazenskih stvareh o stroških kazenskega postopka ali o zasebno¬ pravnih zahtevkih kakor tudi odločbe, s katerimi se izreka dana varščina za zapadlo; 6. pravnomočne odločbe rednih sodišč v civilnih in kazenskih stvareh, s. katerimi je izrečena zoper stranke ali njih zastopnike denarna kazen; 7. poravnave, sklenjene o zasebnopravnih zahtevkih pr;ed rednimi sodišči; 8. prisilne poravnave v stečajnem postopku ali v postopku o prisilni poravnavi, izven stečaja, ki so pravno¬ močno odobrene, potem pravnomočni sodni sklepi, izdani v stečajnem postopku ali v postopka o prisilni porav¬ navi, prav tako pa tudi uradni vpisi v seznamke prijav¬ ljenih terjatev, sestavljene v st.ečajnem postopanju ali v postopanju prisilne poravnave izven stečaja, kolikor se 23 smejo izvršiti po predpisih § 60. stečajnega zakona ali § 60. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja; 9. odločbe o zasebnopravnih zahtevkih, ki jih izda¬ jajo upravna oblastva ali drug javni organ, pristojen za to, če ni zoper nje pravnega sredstva, ki bi oviralo izvršbo, in je za njih izvršbo po posebnih zakonskih predpisih pristojno redno sodišče; prav tako pravno¬ močne odločbe spredaj omenjenih oblastev ali organov, s katerimi so bile izrečene denarne kazni ali globe ali s katerimi je bilo naloženo povračilo stroškov kakšnega postopka, kolikor pristoji izvršba po posebnih zakon¬ skih določbah sodiščem; 10. plačilni nalogi o zakonskih pristojbinah in pri¬ spevkih kakor tudi dolgovni seznami o zaostalih davkih in drugih javnih davščinah, kolikor so ti nalogi in seznami izvršni po predpisih, ki veljajo zanje; 11. sodbe in sklepi obrtnih sodišč, zoper katere ni pravnega sredstva, ki bi oviralo izvršbo, in poravnave, sklenjene pred temi sodišči; 12. poravnave, sklenjene pred upravnimi oblastvi ali pred drugim javnim organom, pristojnim za spreje¬ manje poravnav, če imajo le-te po posebnih zakonskih predpisih moč poravnave, sklenjene pred rednim sodi¬ ščem; 13. razsodi razsodnikov in razsodi razsodišč (§§ 672. do 695. civilnega pravdnega postopnika), če jih ni moči pri razsodišču višje stopnje izpodbijati s pravnim sred¬ stvom, kakor tudi pred njimi sklenjene poravnave; 14. izvršni notarski akti, navedeni v zakonu o javnih notarjih. 1>) Listine in spisi, ki jih izdajajo inozemska oblastva: § 3. ( J ) Na podstavi listin in spisov, ki jih izdajajo ino¬ zemska oblastva in ki so izvršni po zakonskih predpisih dotične inozemske države, je moči dovoliti v naši državi izvršbo ali posamezna izvršilna dejanja samo takrat in 24 toliko, kadar' in kolikor je vzajemnost zajamčena z držav¬ nimi pogodbami ali vladnimi izjavami, razglašenimi v »Službenih novinah«. ( 2 ) Za opravljanje izvršb ali posameznih izvršilnih dejanj na podstavi inozemskih izvršilnih naslovov veljajo predpisi t.ega zakona, kolikor ni določeno z državnimi pogodbami kaj drugega. § 4 . Predlogu za dovolitev izvršbe, oprtemu na sodbo ali injej .enako bdločbo inozemskega sodišča (ali inozem¬ skega oblastva ali na poravnavo, sklenjeno pred njima, je ugoditi, če obstoje poleg pogoj.ev, omenjenih v § 3., še tile pogoji: 1. da je bilo moči po predpisih o pristojnosti, ki ve¬ ljajo v naši državi, postopati v pravni stvari v dotični inozemski državi; 2. da sta bila poziv ali odredba, s katerima se je začel postopek pred inozemskim sodiščem ali inozem¬ skim oblastvom, vročena v lastne roke osebi, zoper katero je treba opraviti izvršbo, bodisi v dotični ino¬ zemski državi, bodisi s pravno pomočjo v kakšni drugi inozemski ali v naši državi; 3. da ni zoper odločbo po priloženem potrdilu ino¬ zemskega sodišča ali drugega inozemskega oblastva in po pravu, ki velja za to sodišče ali za to oblastvo, prav¬ nega sredstva, ki bi oviralo izvršbo. § 5 - Najsi obstoje pogoji, omenj.eni v §§ 3. in 4., ni do¬ voliti izvršbe ali kakšnega izvršilnega dejanja v nastop¬ nih primerih: 1. če se oseba, zoper katero je treba opraviti izvršbo, ni mogla udeležiti postopka, ki se je vodil pred inozem¬ skim sodiščem ali inozemskim oblastvom, zaradi nered- nosti, ki se je pripetila v tem postopku; 25 2. če bi bilo treba z izvršbo izsiliti dejanje, ki je po zakonih naše države nedopustno ali ki se po zakonih naše države ne more izsiliti; 3. če se tiče izvršilni naslov osebnega stanja (sta¬ tusa) našega državljana in bi bilo treba opraviti izvrši;o zoper njega; in 4. če bi bilo pripoznati z izvršbo ali z izvršilnim dejanjem tako pravno razmerje ali ostvariti tak zahtevek, ki mu v naši državi po njenih zakonih iz ozirov javnega reda ali nravnosti ni pripo-znana veljavnost ali iztožnost. Dovolitev izvršbe. § 6 . Sodišče dovoli izvršbo na predlog stranke, ki ji pristoji zahtevek (zahtevajoči upnik). 0 upravičenčevem predlogu (predlogu zahtevajočega upnika) za dovolitev izvršbe odloči sodišče brez ustne razprave in ne da bi zaslišalo nasprotnika (zavezanca), kolikor ni določeno z zakonom kaj drugega. § 7. ( J ) Kolikor ni določeno v tem zakonu kaj drugega, je pristojno, dovoliti izvršbo na podstavi naslovov, izda¬ nih od domačih oblast ev: 1. če se opira predlog na katerega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 1., 2. in 4., ali na porav¬ navo, sklenjeno o zasebnopravnih zahtevkih pred red¬ nimi sodišči v civilnih stvareh (§ 2., št. 7.), ali na od¬ ločbo, izdano v postopku pred rednim sodiščem v civil¬ nih stvareh o denarni kazini (§ 2., št. 6.), tisto sodišče, Pred katerim je tekla pravda na prvi stopnji, ali pa tisto sodišče, ki se je bavilo z nepravdno stvarjo na prvi stopnji; 2. če se opira predlog na sodno odpoved, omenjeno v § 2., št. 3., tisto sodišče, pri katerem se poda odpoved ali predlog, da se naloži prevzem ali predaja rabo- kupnega pr.edmeta, če pa se opira na izvensodno odpoved, 26 tisto okrajno sodišče, v čigar območju je rabokupni predmet; 3. če se opira predlog na enega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 8., stečajno sodišče ali poravnalno sodišče; 4. v vseh drugih primerih izvršilno sodišče (§§ .21. do 23.); če pa je treba na podstavi izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 5., 9. do 14., ali na podstavi porav¬ nave, sklenjene o zasebnopravnih zahtevkih pred doma¬ čim kazenskim sodiščem (§ 2., št. 7.), ali na podstavi odločbe domačega sodišča, s katero je izrečena v kazen¬ ski stvari denarna kazen (§ 2., št, 6.), poseči z izvršbo na imovino, ki je v inozemstvu, je pristojno tisto okrajno sodišče, v čigar območju ima svoj sedež oblastvo ali javni organ, ki je izdal izvršilni naslov ali v čigar območju se je izrekel razsod razsodnikov ali razsodišča ali se je sklenila poravnava. ( 2 ) V primerih, omenjenih pod št. 1. in 3., se sme predlagati dovolitev izvršbe tudi pri izvršilnem sodišču; vendar pa se mora priložiti v takih primerih predlogu odpravek izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o njega izvršnosti. § 8. (*) Za dovolitev izvršbe ali posameznih izvršilnih dejanj na podstavi naslovov, izdanih od inozemskih oblastev, je pristojno okrožno sodišče, v čigar območju ima zavezanec občo podsodnost, če pa je nima v naši državi, tisto okrožno sodišče, v čigar območju je okrajno sodišče, omenjeno v § 22., in v primeru § 23. to okrožno sodišče. ( 2 ) Predlog, da se dovoli izvršba ali posamezno iz¬ vršilno dejanje, smejo podati zahtevajoči upnik ali ino¬ zemsko sodišče ali za to pristojno inozemsko oblastvo ali pristojni inozemski javni organ. ( 3 ) Preden odloči sodišče o takem predlogu, sme zahtevati potrebna pojasnila od inozemskega sodišča ali inozemskega oblastva, ki je izdalo izvršilni naslov ali ki je zahtevalo dovolitev izvršbe. 27 § 9. Č) Če se ugodi predlogu, podanemu po § 8., najsi ni pogojev, ki so potrebni za dovolitev izvršbe na pod¬ stavi inozemskih izvršilnih naslovov (§§ 3. do 5.), sme zglasiti tisti, zoper katerega je izvršba dovoljena, opo- rek zoper dovolitev izvršbe.; vpndar pa to ne posega v njegovo pravico, vložiti rekurz zoper odločbo o dovolitvi izvršbe. Rok za ta rekurz znaša petnajst dni; zanj ne velja utesnitev § 622., prvega odstavka, civilnega pravd¬ nega postopnika. ( 2 ) Oporek je zglasiti pri sodišču, ki je po § 8. na prvi stopnji dovolilo izvršbo. Opor.eki, razen tistih, ki se opirajo na to, da se ne vrši vzajemnost, ali na kate¬ rega izmed razlogov, omenjenih v § 5., št. 2. do 4., se morajo zglasiti v petnajstih dneh, odkar je bil vročen sklep o dovolitvi izvršbe. 0 oporekih odloča sodišče po ustni razpravi s sodbo. Za to sodbo ne velja utesnitev dopustnosti revizije po § 596., tretjem odstavku, civilnega pravdnega postopnika. ( 3 ) Sodišče sme odrediti na predlog tistega, ki je zglasil oporek, da se izvršba odloži. § 10 . Določb §§ 3. do 5., 8. in 9. ni uporabljati, kolikor je določeno z državnimi pogodbami (konvencijami) kaj drugega. § U. C 1 ) Če je poklicano za dovolitev izvršbe izvršilno sodišče, pa ima v primeru § 22., št. 4., tisti, zoper kate¬ rega naj se opravi izvršba, občno podsodnost v spornih stvareh pri več domačih sodiščih, ali če bi bilo treba opraviti zaradi lege imovine, na katero je poseči z izvršbo, ali zato, ker se istočasno zahteva več načinov izvršbe, izvršilna dejanja za začetek izvršbe v več sodnih območjih, je zahtevajočemu upniku na izvolji, zaprositi 28 za dovolitev izvršbe katero koli izmed sodišč, pristojnih za postopek kot izvršilno sodišče. ( 2 ) Sodišče, ki mu je došel strankin predlog ali uradno zaprosilo, da se dovoli izvršba, ki pa ni pri¬ stojno za to, pošlje dotični spis po službeni dolžnosti pristojnemu sodišču. § 12 . ( 1 ) Izvršba se sme dovoliti samo, če so označeni v izvršilnem, naslovu ne le upravičenec in zavezanec, ampak tudi predmet, vrsta, obseg in čas dolžne dajatve ali storitve ali dolžne opustitve. ( 2 ) Izvršba se ne sme dovoliti, preden ne dospe terjatev in preden ne izteče rok, ki je določen v izvršil¬ nem naslovu za dolžno dajatev ali storitev. Če dan do¬ spelosti ali konec roka, določenega v izvršilnem naslovu za dolžno dajatev ali storitev, ni določen ne s koledar¬ skim dnem ne tako, da bi bil začetek roka koledarsko določen, ali če je odvisna v smislu izvršilnega naslova izvršnost zahtevka od tega, da nastopi kakšna činjenica, ki jo mora upravičenec dokazati, ako ni sodišču uradno znana, zlasti če je izvršnost odvisna od upravičenčeve predhodne dajatve ali storitve, mora dokazati zahteva¬ joči upnik z javnimi ali javno overjenimi listinami, da je nastopila činjenica, ki je odločilna za dospelost ali izvršnost dajatve ali storitve. ( 3 ) Če se je dalo potrdilo o izvršnosti zoper zakon ali pomotoma, mora sodišče, ki je izdalo potrdilo, po službeni dolžnosti ali na predlog kakšnega udeleženca s sklepom razveljaviti to potrdilo. Sklep se vroči vsem ude¬ ležencem. Če gre za enega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 9. in 10., se mora predlagati raz¬ veljavitev potrdila pri oblastvu, od katerega izvira to potrdilo. ( 4 ) S predlogom za razveljavitev potrdila se sme spojiti predlog za ustavitev (§ 38.) ali za odložitev izvršbe (§ 41.); če se taki predlogi ne podado' izvršilnemu sodi¬ šču, se odstopijo v rešitev temu sodišču. 29 § 13 - Da bi se dovolila izvršba glede zahtevka, ki ga mora spolniti dolžnik po izvršilnem naslovu samo proti isto¬ časni povratni dajatvi ali storitvi, ni treba dokaza, da se je povratna dajatev ali storitev že opravila ali da je njena spolnitev zavarovana. § 14 . V korist drugi osebi, ne pa tisti, ki je označena v izvršilnem naslovu za upravičenca, ali zoper drugo’ osebo, ne pa zoper tisto, ki je označena v izvršilnem naslovu za zavezanca, se sme opraviti izvršba samo, če se dokaže z javnimi ali javno overjenimi listinami, da je prešel za¬ htevek, pripoznan v izvršilnem naslovu, ali prešla v njem ugotovljena obveznost od osebe, navedene v tem izvršil¬ nem naslovu, na zahtevajočega upnika ali na tistega, zo¬ per katerega se izvršba zahteva. § 15 . Če ni moči predložiti dokazne listine, omenjene v §§ 12. in 14., mora izposlovati zahtevajoči upnik, preden se izvršba dovoli ali nadaljuje, sodno sodbo, s katero se ugotovi, da je nastopila činjenica, omenjena v § 12., ali da je nastopil prehod zahtevka ali obveznosti, omenjen v § 14. § 16 . O) Na podstavi izvršilnega naslova, ki se glasi zoper javno trgovinsko ali komanditno družbo, se sme dovoliti izvršba neposredno na imovino posameznega družbenika, hi je osebno odgovoren, če se dokaže z izpiskom iz trgo¬ vinskega registra, da tisti, zoper katerega se izvršba za¬ hteva, še pripada družbi kot osebno odgovoren družbenik. ( 2 ) Če se zahteva na podstavi takega izvršilnega na¬ slova šele po prestanku družbe izvršba zoper kakšnega izmed prejšnjih družbenikov ali če se zahteva, dokler družba še obstoji, izvršba zoper kakšnega osebno odgo- vornega družbenika, ki je že prej prenehal biti član družbe, prav tako če se zahteva izvršba na imovino trgo¬ vinske ali komanditne družbe, in sicer na podstavi iz¬ vršilnega naslova, izposlovanega v družbenih stvareh zo¬ per kakšnega osebno odgovornega družbenika, mora za¬ slišati sodišče, preden odloči o predlogu za dovolitev izvršbe, o vprašanju odgovornosti zavezanca ali tiste ose¬ be, ki imajo pravico, zastopati družbo. § 17 . (‘) Če gre zavezancu pravica, izbrati med več daja¬ tvami in storitvami, sme upravičenec, ko je brezuspešno iztekel rok, določen za dajatev ali storitev, predlagati izvršbo, da doseže eno teh dajatev ali storitev. Upravi¬ čenec mora v tem predlogu označiti dajatev ali storitev, ki jo je izbral. ( 2 ) Zavezanec pa sme vendarle uporabljati svojo pravico izbire, dokler upravičenec celoma ali deloma ne prejme dajatve ali storitve, ki jo je izbral v svojem predlogu za dovolitev izvršbe. § 18 - Na podstavi odločbe, s katero je prisojenih več za¬ htevkov, izmed katerih je vsak posamezni neodvisen od drugega, se sme dovoliti, če se je vložilo izvršbo ovirajoče pravno sredstvo samo glede nekaterih teh zahtevkov, izvršba glede ostalih zahtevkov, brž ko postane odločba o teh zahtevkih pravnomočna. § 19. Dopustno je uporabljati več izvršilnih sredstev, toda sodišče sme utesniti dovolitev na eno ali na nekaj pred¬ laganih izvršilnih sredstev, če izhaja očividno že iz same¬ ga predloga za dovolitev izvršbe, da zadošča za popolno poplačilo zahtevajočega upnika že eno ali nekaj predla¬ ganih izvršilnih sredstev. § 20 .* (‘) Zoper samoupravna telesa kakor tudi zoper na¬ prave, ki jih je proglasilo pristojno oblastvp za javne iti občekoristne, se sme dovoliti izvršba za izterjavo denar¬ ne terjatve, kolikor ne gre za ostvaritev pogodbene za¬ stavne pravice, samo glede takih sestavnih delov imovine samoupravnega telesa ali omenjene naprave, ki se mo¬ rejo uporabiti v poplačilo upnika brez škode za nepo¬ sredne javne koristi. ( s ) Državna upravna oblastva so poklicana, podati sodišču izjavo o tem, kateri imovinski predmeti se mo¬ rajo iz razlogov, omenjenih v odst. 1., izvzeti od izvršbe. ( 3 ) Natančnejše predpise o tem, na katera samo¬ upravna telesa in na katere naprave se nanašajo pred¬ pisi tega paragrafa, potem katero, upravno oblastvo je pristojno, proglasiti kakšno napravo za javno in obče- koristno, kakor tudi o tem, kateri deli imovine se ne morejo uporabiti za poplačilo upnikov in katero oblastvo je pristojno, podati izjavo o tem, izda z uredbo** minister za pravosodje po sporazumu s pristojnimi ministri. Opravljanje izvršbe. § 21 . Kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega, je Pristojno za opravljanje izvršbe, prav tako pa tudi za razpravljanje in odločanje o vseh sporih, ki nastanejo Med izvršilnim postopkom in zaradi njega, okrajno sodi¬ šče (izvršilno sodišče). * Ta paragraf je dobil obvezno moč za vso kraljevino z »uredbo o uveljavitvi § 20. zakona o izvršbi in zavarovanju« z dne 31. julija 1934., št. 73.060, objavljeno v »Službenih novi- nah« z dne 3. avgusta 1934., št. 177/XLVI/446 — »Službeni list« št. 522/66 iz 1.1934. ** Uredba o izvršbi zoper samoupravna telesa in zoper javne M občekoristne naprave z d.ne 25. decembra 1937., št. 114.320, 'Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra '937., št. 297/LXXXVI1/680 — »Službeni list« št. 109/17 iz leta 1938., glej pod št. 4 te knjige. 32 § 22 . Kolikor ne določa ta zakon kaj drugega, postopa kot izvršilno sodišče: 1. če je treba poseči z izvršbo na nepremičnino, ki je v naši državi in ki je vpisana v javni knjigi, ali na pravico, vknjiženo na taki nepremičnini, tisto sodišče, ki vodi javno knjigo o tej nepremičnini; 2. če je treba poseči z izvršbo na nepremičnino, ki je v naši državi, toda ni vpisana v javni knjigi, ali na druge stvari, ki jih pripoznava državljansko pravo za nepremičnine, kakor tudi na mline na ladjah ali na druge zgradbe, postavljene na ladjah, tisto okrajno sodišče, v čigar območju je stvar, in sicer pri mlinih na ladjah in pri drugih zgradbah, postavljenih na ladjah, tisto okrajno sodišče, v čigar območju so te stvari ob času, ko se začne opravljati izvršba; 3. če je treba poseči z izvršbo na ladje morske ali rečne plovitve ali na zrakoplove, tisto okrajno sodišče, v čigar območju je ladja ali zrakoplov ob času, ko se začne opravljati izvršba, ali tisto okrajno sodišče, v čigar območju se vodi vpisnik ladij ali zrakoplovov; 4. če je treba poseči z izvršbo na terjatev, ki ni za¬ varovana z vpisom v javni knjigi, tisto okrajno sodišče, kjer ima zavezanec občno podsodnost v spornih stvareh, če pa take podsodnosti nima v naši državi, tisto okrajno sodišče, v čigar območju je domoval išče, sedež ali biva¬ lišče zavezančevega dolžnika, če pa ta nima v naši državi domovališča, sedeža ali bivališča ali če je to neznano, tisto okrajno sodišče, v čigar območju je zastava, dana za to terjatev; 5. v vseh ostalih primerih tisto okrajno sodišče, v čigar območju so ob času, ko se začne opravljati izvršba tiste stvari, na katere je treba poseči z izvršbo, ali če takih stvari ni, tisto okrajno sodišče, v čigar območju je opraviti prvo izvršilno dejanje. 33 § 23. Če vodi javno knjigo- o nepremičnini, na katero je treba poseči z izvršbo-, okrožno sodišče in je zaradi tega to okrožno -sodišče izvršilno sodišče (§ 22., št. 1.), sme prenesti okrožno sodišče, ako se mu zdi to primerno, po službeni -dolžnosti ali na predl-o-g o-prav-o- nekaterih del-o-v izvršilnega postopka, -zlasti pa tudi vse poslovanje glede Prisilne uprave, na okrajno sodišče, v čigar območju je nepremičnina ali njen večji del. Zoper tak sklep ni rekurza. § 24. 0) Če sodišče, ki je dovolilo izvršbo (§§ 6. do 8.), ni obenem izvršilno- sodišče, mora zaprositi po službeni dolžnosti pristojno izvršilno sodišče, naj opravi izvršbo. (■) Če izvršilno sodišče še ni znano, -sme sodišče, ki dovoli izvršbo, na predlog zahtevajočega upnika vendarle sestaviti zaprosilo, ne da bi o-značilo izvršilno sodišče; zaprosilo se preda v takem primeru neposredn-o- upniku samemu, -da.ga preda tistemu sodišču, ki bo- po okolno- stih pristojno, opraviti izvršbo. Tako zaprošeno izvršilno sodišče priobči -sodišču, ki je dovolilo izvršbo, da je za¬ prosilo prejelo. ( 3 ) Če se glede na meje območij več okrajnih sodišč ne ^ve, katero sodišče naj -bi bilo pristojno, opraviti iz¬ vršbo, določi s-odišče, ki d-ovoli izvršbo, na predlog ali po službeni dolžnosti, katero sodišče bodi izvršilno sodišče. Zoper ta sklep ni rekurza. § 25. 0) Če posega upnik z več izvršbami ločeno zoper i^ega dolžnika ob istem času pri istem izvršilnem sodi- s eu in so -izvršilna sredstva, ki so bila dovoljena, isto¬ vrstna ali taka, da je moči opraviti te izvršbe obenem, sme odrediti izvršilno sodišče na ptedlog ali po- službeni dolžnosti spojitev teh izvršb, ako je taka odredba primer¬ na zato, da se uprosti izvršilni postopek ali da se bolje s 34 vnovčijo predmeti izvršbe ali da se zmanjšajo izvršilni stroški. ( 2 ) Če se opravlja v korist zahtevajočemu upniku zoper istega dolžnika ob istem času izvršba pri več sodi¬ ščih v območju istega okrožnega sodišča, sme prenesti okrožno sodišče — če pa niso sodišča v območju istega okrožnega, toda so v območju istega apelacijskega sodi¬ šča, apelacijsko sodišče, ako to zahteva sodišče, ki je dovolilo izvršbo, ali eno izmed sodišč, ki so pristojna, opraviti izvršbo, ali na predlog zahtevajočega upnika ali na zavezančev predlog — celokupno opravo izvršbe ali opravo določenih njenih delov na eno izmed izvršilnih sodišč, ako se pokaže taka odredba za primerno iz raz¬ logov, omenjenih v odstavku 1. Predlog, da se prenesi oprava celokupne izvršbe ali določenih njenih delov na eno izmed pristojnih izvršilnih sodišč, ne ovre izvršil¬ nega postopka. ( 3 ) Zoper odločbe, izdane po določbah odstavkov 1. in 2., ni rekurza. § 26. ( 1 ) Sodišče opravlja izvršbo ali neposredno ali pa po posebnih izvršilnih organih, ki postopajo pri tem po nalogu in pod nadzorom sodišča. ( 2 ) Kot izvršilni organi postopajo ali posebni iz¬ vršilni uradniki ali sodni izvršitelji, postavljeni pri po¬ sameznih sodiščih, ali uradniki sodne pisarne ali sodni služitelji. ( 3 ) Kjer niso postavljeni posebni izvršilni uradniki, se sme poveriti opravljanje važnih ali težkih izvršilnih dejanj javnim notarjem. § 27. ( ] ) Dovoljena izvršba se opravi po službeni dolž¬ nosti, če ni določeno s tem zakonom kaj drugega. ( 2 ) Opravljanje izvršbe se smatra za začeto, "brž ko prispe od sodišča, ki je dovolilo izvršbo, k izvršilnemu sodišču zaprosilo za opravo izvršbe; če pa je sodišče, 35 ki je pristojno za 'dovolitev izvršbe, obenem izvršilno sodišče, brž ko prispe k organu, ki je določen opraviti izvršbo, nalog za opravo prvega izvršilnega dejanja. § 28 . ( 1 ) Izvršba se ne sme opraviti v večjem obsegu, kot je treba za ustvaritev zahtevka, označenega v izvršil¬ nem dovolilu. ( 2 ) Ob izvršbi za izterjavo denarnih terjatev je upo¬ števati tudi stroške, ki se verjetno nabero, dokler se upnik ne poplača. § 29. (*) Ob nedeljah, ob državnih in ob dolžnikovih ver¬ skih praznikih kakor tudi ponoči se smejo opravljati izvršilna dejanja samo, če je izvršbo nevarno odlagati. ( 2 ) Upravičitev, da se sme opraviti izvršba na ne¬ deljo ali praznik ali ponoči, mora izdati sodnik pismeno. Upravičilo se mora zavezancu na njegovo zahtevo po¬ kazati. ( 3 ) Zoper odredbo, s katero se da ali odreče taka upravičitev, ni rekurza. § 30. C 1 ) V zgradbah kraljevskega doma in v stanovanju člana kraljevskega doma se smejo opravljati izvršilna dejanja samo s posredovanjem dvornega maršalata, v sta¬ novanju oseb, ki uživajo izdeželnost, pa samo s posredo¬ vanjem ministrstva za zunanje posle. ( 2 ) V vojaških zgradbah ali v zgradbah, ki jih je zasedla vojska (mornarica ali orožništvo), se smejo opra¬ viti izvršilna dejanja šele, ko je bil o tem obveščen Poveljnik zgradbe, in samo vpričo osebe, ki jo on določi. ( 3 ) Zoper vojaške osebe ali osebe, ki služijo pri orožništvu, finančni kontroli ali straži javne varnosti, Se sme začeti, dokler izvršujejo službo, opravljanje iz- s* 36 vršbe šele, ko je bil njih neposredni starešina o- tem obveščen. § 31 . (*) Kolikor je to potrebno za opravo izvršbe, sme izvršilni organ preiskati zavezančevo stanovanje kakor tudi obleko, ki jo ima zavezanec na sebi, toda kolikor mogoče obzirno glede njegove osebe. Vse osebe, pri¬ zadete pri izvršilnem dejanju, smejo prisostvovati njega opravljanju. ( 2 ) Če ni navzoč ne zavezanec ne odrasla oseba, ki spada k njegovi rodbini ali ki jo je postavil zavezanec za nadziranje, mora prisostvovati predstavnik občine ali dve zanesljivi odrasli osebi, da sta priči pri izvršil¬ nih dejanjih, omenjenih v odstavku 1. ( :! ) Izvršilni organ sme odstraniti osebe, ki motijo izvršilno dejanje ali se nedostojno ponašajo. («) Če se kdor koli upre kakšnemu izvršilnemu dejanju, sme sodni izvršilni organ neposredno zahtevati pomoč varnostnega organa po veljavnih predpisih; ob izvršbi zoper osebe, ki služijo pri vojski ali mornarici ali pri orožništvu, pa je zahtevati pomoč od zavezanče- vega neposrednega vojaškega starešine. § 32 . Na imovino naprave, ki služi javnemu prometu in je pod nadzorom države ali samoupravnega oblastva, se smejo opravljati izvršilna dejanja, ki bi utegnila ovirati vzdrževanje javnega prometa, samo sporazumno' z nad¬ zornim oblastvom in samo z utesnitvijo, ki jo smatra oblastvo za potrebno v prid javnemu prometu. § 33 . Minister za pravosodje predpiše pravilnik o dolžno¬ stih izvršilnih organov kakor tudi o njih upravičenosti, da smejo sprejemati denar ali druge dajatve, izdajati pobotnice in predajati prejeti denar ali druge dajatve zahtevajočemu upniku. 37 Zavczančevi ugovori in oporeki drugih oseb. a) Zavezančevi ugovori zoper zahtevek. § 34. ( 1 ) Zoper zahtevek, zaradi katerega je izvršba do¬ voljena, se smejo zglasiti med izvršilnim postopkom samo taki ugovori, kateri se opirajo na činjenice, ki raz¬ veljavljajo ali ovirajo ta zahtevek in ki so nastopile, ko je že nastal izvršilni naslov, na čigar podstavi je bila izvršba dovoljena. Če pa je ta izvršilni naslov kakšna sodna odločba, se sme upoštevati ugovor tudi takrat, kadar so nastopile činjenice zgoraj omenjenega značaja sicer pred nastankom izvršilnega naslova, toda šele ob času, ko jih zavezanec ni mogel več uspešno uporabiti v predhodnem sodnem postopku. ( 2 ) Ti ugovori se morajo uveljavljati s tožbo pri sodi¬ šču, ki je na prvi stopnji dovolilo izvršbo; vendar pa to ne posega v zavezančevo' pravico', uporabiti rekurz zoper dovolitev izvršbe. Ugovori zoper izvršilni naslov iz § 2., št. 9. in 10., se morajo zglasiti pri oblastvu, ki je izdalo izvršilni naslov. ( 3 ) Zavezanec mora zglasiti istočasno vse svoje ugo¬ vore, ki jih je mogel navesti ob času, ko je vložil tožbo, ali ob času, ko je zglasil ugovore pri drugem oblastvu, ker se sicer ne upoštevajo. h) Zavezančevi ugovori zoper dovolitev izvršbe. § 35. (*) Zavezanec, ki trdi: 1. da niso nastopile činjenice, ki so odločilne za do¬ spelost ali izvršnost zahtevka (§ 12., odstavek 2.), ali da ni nastopilo pravno nasledstvo (§ 14.), ali 2. da ni bil osebno odgovoren družbenik trgovinske družbe, zoper katero je izposlovan izvršilni naslov, ali da mu pristoje ugovori osebno zoper zahtevajočega up¬ nika (§ 16.), ali ' 88 3. da se je zahtevajoči upnik povsem odpovedal iz¬ vršbi ali vsaj da še ni iztekel čas, za katerega se je odpovedal izvršbi, mora uveljavljati vse ugovore zoper dovolitev izvršbe s tožbo, če jih ne more podati z rekurzom. ( 2 ) Za to tožbo je pristojno sodišče, omenjeno^ v § 34., odstavku 2., in tudi nanjo je uporabljati smiselno do¬ ločbe § 34., poslednjega odstavka. c) Oporeki druge osebe zoper izvršbo. § 36. ( x ) Zoper izvršbo sme zglasiti op o rek tudi druga oseba iz razloga, ker ima do predmeta izvršbe ali do njegovega dela ali do pritekline tiste nepremičnine, na katero se opravlja izvršba, tako pravico, ki zaradi nje izvršba ni dopustna. ( 2 ) Taki oporeki se morajo uveljaviti s tožbo; s to tožbo smeta biti skupno tožena zahtevajoči upnik in zavezanec, ki imata v tem primeru sosporniški položaj. ( 3 ) Za tako tožbo je pristojno tisto sodišče, ki je na prvi stopnji dovolilo izvršbo, ali pa izvršilno sodišče, kakor se pač vloži tožba, preden se je izvršba začela, ali pa pozneje. § 37. Če se mora vložiti tožba, omenjena v §§ 34., 35. in 36., po gorenjih določbah pri okrajnem sodišču, je to sodišče pristojno, za razpravo in odločbo, najsi bi sicer spadala sporna stvar v stvarno pristojnost zbornega sodišča. Ustavitev, utesnitev in odložitev izvršbe. § 38. (!) Sodišče mora ustaviti in obenem razveljaviti vsa že opravljena dejanja v tehle primerih: 1. če je bilo v primerih, omenjenih v §§ 34., 35. in 36., ugovorom ali oporekom pravnomočno ugodeno; 39 2. če se izreče izvršilni naslov s pravnomočno od¬ ločbo za neveljavnega ali sicer za neučinljivega ali če se razveljavi; 3. če se opravlja izvršba na stvari, pravice ali terjat¬ ve, ki so po veljavnih predpisih voh če izvzete od izvršbe ali so izvzete vsaj od posebne izvršbe; 4. če se opravlja izvršba na podstavi sodb ali po¬ ravnav, sklenjenih brez udeležbe zakonitega zastopnika, na tako nedoletnikovo imovino, na katero se ne razteza njegovo svobodno razpolaganje; 5. če se izreče izvršba, ki se opravlja zoper samo¬ upravna telesa ali zoper javno in občekoristno napravo, po § 20. za nedopustno; 6. če se izreče izvršba s pravnomočno odločbo iz drugega razloga za nedopustno; 7. če je zahtevajoči upnik umaknil predlog za do¬ volitev izvršbe ali če je sploh odstopil od dovoljene iz¬ vršbe ali vsaj za čas, ki še ni iztekel, ali če je odstopil od nadaljevanja izvršbe; 8. če je opravil zavezanec v primeru § 17., ko je bila izvršba že dovoljena, izvrševaje svojo pravico izbire, drugo dajatev ali storitev, ne pa tiste, na katero meri izvršba; 9. če ni pričakovati, da bi se dobilo z nadaljeva¬ njem ali opravljanjem izvršbe več, kot znašajo izvršilni stroški; 10. če je potrdilo o izvršnosti pravnomočno razve¬ ljavljeno (§ 12., odstavek 8.). ( 2 ) V primerih, omenjenih pod št. 2., 7. in 8., ustavi sodišče izvršbo samo na predlog; v ostalih primerih pa sme ustaviti sodišče izvršbo tudi po službeni dolžnosti; toda v primerih, omenjenih pod št. 3. in 4., mora sodišče zaslišati stranke, preden ustavi izvršbo po službeni dolž¬ nosti, razen če se je izdala pravnomočna odločba o ne¬ dopustnosti izvršbe. Če se opravlja izvršba na denarne terjatve, ki jih ima zavezanec zoper državo ali zoper sklad, ki je pod javno upravo, se smatra za predlog, da bi se ustavila izvršba, tisto uradno naznanilo, s katerim 40 se javlja izvršilnemu sodišču, da je izvršba po- veljavnih predpisih nedopustna. ( 3 ) Če se zahteva s tožbo, da se izreci izvršilni na¬ slov za neveljavnega ali neučinljivega ali da se razve¬ ljavi, ali če se vloži katera izmed tožb, omenjenih v §§ 34., 35. in 36., se sme spojiti s tožbo tudi predlog za ustavitev izvršbe. § 39. (*) Če je bilo zahtevajočemu upniku zadoščeno, ko je že nastal izvršilni naslov (§ 34., odstavek 1., prvi stavek), ali ob času, ko se ni mogel zavezanec uspešno sklicevati-na to v pravdnem postopku (§ 34., odstavek 1., drugi stavek), ali če je dovolil zavezancu odlog ali se je odpovedal izvršbi povsem ali vsaj za čas, ki še ni iztekel, sme predlagati zavezanec ustavitev izvršbe, ne da bi predhodno vložil tožbo po § 34. ali 35. Preden odloči sodišče o takem predlogu, mora zaslišati zahtevajočega upnika; če pa dokaže zavezanec svoje trditve z nesum- nimi listinami, sme odločiti sodišče o predlogu tudi brez zaslišanja zahtevajočega upnika. ( 2 ) Če je po 1 izidu zaslišanja zahtevajočega upnika odločba o ustavitvi odvisna od ugotovitve spornih činje- nic, mora napotiti sodišče zavezanca z ugovori na pravdo. § 40. (*) Če nastopijo razlogi za ustavitev, omenjeni v §§ 38. in 39., samo glede nekaterih stvari, na katere se opravlja izvršba, ali samo glede dela izvršilnega zahtev¬ ka, odredi sodišče namesto ustavitve sorazmerno utesni¬ tev izvršbe. ( 2 ) Razen v teh primerih utesni sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti izvršbo, ki je bila opravljena v večjem obsegu, kot je bilo potrebno, da bi bil zahte¬ vajoči upnik popolnoma poplačan. Preden sodišče odloči, mora zaslišati zahtevajočega upnika. 41 § 41 . ( x ) Izvršba se sme na predlog odložiti: 1. če se vloži tožba, da se izreci izvršilni naslov za neveljavnega ali za neučinljivega ali da se razveljavi izvršilni naslov, na čigar podstavi je bila izvršba do¬ voljena; 2. če se zahteva glede katerega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., obnova postopka ali postavitev v prejšnji stan ali če se zahteva s tožbo, da se razveljavi razsod razsodnikov ali razsodišča (§ 2,, št. 13.); 3. če se zahteva po § 38., št. 3. do 5., 7. in 9., ali po § 39. ustavitev izvršbe; 4. če se opravlja izvršba zaradi zahtevka, ki je od¬ visen odi istočasne povratne dajatve ali storitve zahteva¬ jočega upnika (§ 13.), in zahtevajoči upnik ni opravil povratne dajatve ali storitve, ki jO' je dolžan opraviti, in je tudi ni voljan opraviti ali zavarovati; 5. če se vloži katera izmed tožb, omenjenih v §§ 34., 35. in 36., ali če se vloži iz drugih razlogov tožba, da se izreci izvršba za nedopustno (§ 38., št. 6), ali če se zglase ugovori zoper zahtevek po § 34., odstavku 2., dru¬ gem stavku; 6. če se dovoli po predpisih državljanskega zakonika sklic zapuščinskih upnikov; 7. če se izpodbija sklep, s katerim je sodišče do¬ volilo izvršbo, z rekurzom; 8. če se vloži pritožba zoper način, kako se je po¬ stopalo ob opravljanju Izvršbe (§ 61.), in ni moči takoj zaslišati stranke ali druge udeležence, katerih zaslišanja je treba zato, da se odloči o pritožbi. (-’) Odložitev se sme odrediti tudi v primerih § 12., odstavka 3., in sicer ali na zahtevo sodišča ali oblastva, ki mu je odločiti o razveljavitvi potrdila, ali pa na pred¬ log kakšnega udeleženca. § 42. O Odložitev izvršbe se ne sme dovoliti, če je moči izvršbo začeti ali nadaljevati, ne da bi pretila od tega 42 tistemu, ki zahteva odložitev, nevarnost nenadomestne ali težko nadomestne škode. ( 2 ) Če bi spravila odložitev izvršbe v nevarnost po¬ plačilo zahtevajočega upnika, naveže sodišče odložitev na to, da da zavezanec varnost. Če nastopijo šele potem, ko je odložitev dovoljena, take okolnosti, s katerimi je omenjena nevarnost verjetno izkazana, sme naložiti so¬ dišče na predlog tistemu, na čigar prošnjo je bila iz¬ vršba odložena, naj da v določenem roku varnost, ker bi se sicer izvršba nadaljevala. ( 3 ) Če se odložitev dovoli, mora sodišče označiti, do kdaj naj se izvršba odloži. ( 5 ) Kolikor ni določeno za neke primere kaj druge¬ ga, se sme nadaljevati odloženi izvršilni postopek samo na predlog. § 43. (*) Razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj sme dovoliti sodišče, ko odloži izvršbo, samo, če bi se prizadela s tem, da bi ostala ta dejanja v veljavi, težko nadomestna škoda tistemu, ki predlaga odložitev, in če da poleg tega varnost za popolno plačilo zahtevka, zaradi katerega se opravlja izvršba. ( 2 ) Če nastanejo razlogi za odložitev izvršbe samo glede nekaterih stvari, ki so predmet izvršbe, ali samo glede dela zahtevka, za katerega se opravlja izvršba, se nadaljuje izvršba glede ostalih stvari ali glede tistega dela zahtevka, na katerega se ne nanaša razlog odložitve. § 44. ( 2 ) Z določbami §§ 38. do 43. se ne izključuje upo¬ rabljanje posebnih določb o ustavitvi, utesnitvi ali od¬ ložitvi izvršbe ali nekaterih izvršilnih dejanj, obseženih v tem zakonu pri posameznih načinih izvršbe. ( 2 ) Če ni določeno za neke primere kaj drugega, se mora predlagati ustavitev, utesnitev ali odložitev iz¬ vršbe kakor tudi nadaljevanje odloženega izvršilnega po¬ stopka pri tistem sodišču, ki je na prvi stopnji dovolilo izvršbo, ali pa pri izvršilnem sodišču, kakor se pač poda tak predlog, preden se je začela opravljati izvršba, ali pa pozneje. ( 3 ) Kolikor ni predpisano za posamezne primere kaj drugega ali kolikor ni že pravnomočno odločeno o ustavitvi ali utesnitvi, se mora izvesti o predlogih za ustavitev ali utesnitev, ki jih ni podal zahtevajoči upnik sam, ustna razprava s strankami. Nasprotna izvršba. § 45. j 1 ) Če je na podstavi izvršilnega naslova, ki je pravnomočno razveljavljen ali izrečen za neveljavnega ali za neučinljivega (§ 38., št. 2.) ali je celoma ali delo¬ ma spremenjen, izvršba opravljena ali če je zavezanec med izvršilnim postopkom sam zadostil zahtevku iz iz¬ vršilnega naslova, sme predlagati zavezanec pri izvršil¬ nem sodišču, naj se mu dovoli nasprotna izvršba zato, da mu povrne prejšnji zahtevajoči upnik tisto, kar mu je bilo dano na podstavi omenjenega izvršilnega naslova. Sodišče odloči o takem predlogu na podstavi predhodne ustne razprave. Če se ne nanaša zahtevek nasprotne izvršbe na denar ali nadomestne stvari, ni ugoditi pred¬ logu za dovolitev nasprotne izvršbe, ako so nastale glede predmetov, ki jih je povrniti, take bistvene stvarne ali pravne spremembe, da je zahtevana povrnitev nemogoča. Kolikor sodišče ugodi predlogu, naloži prejšnjemu za¬ htevajočemu upniku, naj povrne v petnajstih dneh tiste¬ mu, ki zahteva nasprotno izvršbo, tisto, kar je prejel na podstavi omenjenega izvršilnega naslova. Sodišče sme po potrebi ta rok skrajšati ali podaljšati. Če izteče ta rok brez uspeha, dovoli sodišče nasprotno izvršbo' na predlog tistega, ki jo zahteva. ( 2 ) Glede povračila stroškov prejšnje izvršbe, priso¬ jenih nasprotniku tistega, ki zahteva nasprotno izvršbo, je uporabljati smiselno predpise § 153., odstavka 1., civilnega pravdnega postopnika. 44 Kazodetna prisega. § 46 . (*) Če se opravlja izvršba zaradi izročitve ali dajatve kakšnih stvari in teh ni najti pri zavezancu, mora izjaviti zavezanec na predlog zahtevajočega upnika pod prisego, kje so te stvari, ali da jih nima in da tudi ne ve, kje so. ( 2 ) Če je ostala izvršba radi plačila denarne ter¬ jatve brezuspešna, ker se pri zavezancu niso našle stvari, na katere bi bilo moči poseči z izvršbo, ali ker so se našle samo take stvari, ki očividno ne zadoščajo za pla¬ čilo glede na svojo neznatno vrednost ali zato, ker se jih že drže zastavne pravice drugih upnikov, ali če je ostala zgoraj omenjena izvršba brezuspešna zato', ker so se našle samo take stvari, ki jih zahtevajo druge osebe zase, mora predložiti zavezanec sodišču na predlog zahtevajočega upnika seznam svoje imovine; v tem se¬ znamu mora navesti, kje so posamezne stvari njegove imovine, glede svojih terjatev pa označiti njih podstavo in dokazila. Na ta seznam mora zavezanec priseči, da so njegove navedbe resnične in popolne in da ni zatajil nič bistvenega svoje imovine. ( 3 ) Izvršilno sodišče sme sprejeti v prisego tudi druge okolnosti, po katerih je moči v posameznem pri¬ meru najti stvari, ki jih je treba izročiti ali na katere bi bilo poseči z izvršbo. ( 4 ) Preden se odredi oprava prisege, mora sodišče zaslišati zavezanca. Prisega se sme opraviti šele, ko postane sklep, s katerim se odreja oprava prisege, pravnomočen. ( 5 ) Državno pravobranilstvo sme predlagati opravo razodetne prisege tudi takrat, kadar je ostala admini¬ strativna izvršba radi izterjave davkov ali drugih jav¬ nih davščin brezuspešna. Predlog za opravo razodetne prisege se poda v takem primeru okrajnemu sodišču, v čigar območju se je administrativna izvršba brez¬ uspešno opravljala. 45 § 47. (*) Sodišče mora razglasiti na sodni deski narok, določen za opravo prisege. ( 2 ) Prisega se opravlja javno. ( 3 ) Če zavezanec ne pride na določeni narok ali če noče predložiti seznama imovine ali noče priseči, odredi izvršilno sodišče zato, da ga prisili do tega, njega pripor, ako zahtevajoči upnik to predlaga. Pripor, ki ga je treba izvršiti po določbah §§ 313. do 318., preneha, brž ko zavezanec napove imovino in opravi prisego. Pripor ne sme trajati vsega skupaj nad šest mesecev. ('*) Priprti zavezanec -sme izjaviti ob vsakem času sodišču, pri katerem je v priporu, da h-oče napovedati imovino in opraviti prisego. Tako izjavo je sprejeti brez nadaljnjega postopka. § 48. j 1 ) Kdor je opravil razodetno prisego ali kdor je že prebil šestmesečni pripor, se sme na čigar koli predlog iznova prisiliti, da napove imovino in da opravi prisego, če se verjetno izkaže, da se je medtem stanje stvari tako spremenilo, da sedaj ima dotične stvari ali da ve, kje so, ali da ima sedaj kaj imovine. ( 2 ) Vendar pa ni treba verjetno izkazati tako spre¬ membo v stanju stvari, če so- minila več kot tri leta od dne, ko je kdo opravil razodetno prisego ali prebil šestmesečni pripor. Zavezančeva smrt. § 49. Če zavezanec umre, ko je bila izvršba dovoljena, se sme začeti ali nadaljevati izvršba glede zapuščinske imovine brez ponovne dovolitve, brž ko poda kdo dedno izjavo ali se postavi zapuščinski skrbnik. Če se še ni Podala dedna izjava ali še ni postavljen zapuščinski skrbnik, mora predlagati zahtevajoči upnik, naj postavi sodišče začasnega zapuščinskega skrbnika. Tak predlog 46 se sme podati pri sodišču, ki je pristojno za zapuščinsko razpravo, ali pa pri sodišču, ki je pristojno za dovolitev izvršbe. Postopek. § 50. ( 1 ) Predlog za dovolitev izvršbe mora obsegati poleg navedb in prilog, ki so predpisane za posebne primere: 1. točno označbo zahtevajočega upnika kakor tudi tistega, zoper katerega je treba postopati z izvršbo, po¬ tem vse navedbe, ki so potrebne zato, da je moči ugoto¬ viti, katero sodišče je pristojno za izvršbo; 2. določno označbo zahtevka, zaradi katerega se opravlja izvršba, kakor tudi točno' označbo izvršilnega naslova, na katerega se zahtevek opira, če pa gre za denarne terjatve, tudi njih znesek in pripadke, ki se zahtevajo; 3. označbo izvršilnih sredstev, ki jih je treba upo¬ rabiti, če pa se opravlja izvršba na imovino, posamič ali po vrsti označbo imovinskih predmetov, na katere je treba poseči z izvršbo, kakor tudi kraja, kjer so ti pred¬ meti; potem vse navedbe, v posameznem primeru važne za odredbe, katere mora izdati sodišče, ki dovoli izvršbo, ali izvršilno sodišče zato; da se izvršba opravi. ( 2 ) Če se opira predlog za dovolitev izvršbe na ka¬ terega izmed izvršilnih naslovov, omenjenih v § 2., št. 5. in 9., ali na odločbo rednega sodišča v kazenskih stvareh o denarni kazni (§ 2., št. 6.), mora pridodati zahtevajoči upnik predlogu potrdilo oblastva, ki je izdalo dotični izvršilni naslov, o tem, da zoper odločbo ali odredbo ni pravnega sredstva, ki bi oviralo izvršnost naslova. Če gre za razsode razsodnikov ali razsodišča, je treba priložiti pogodbo na razsodnike in potrdilo teh razsod¬ nikov ali tega razsodišča, da je postal razsod izvršen. § 51. (‘) Kjer ni določeno v tem zakonu kaj drugega, iz¬ reka sodišče v izvršilnem postopku svoje odločbe in 47 izdaja svoje odredbe brez predhodne ustne razprave; če pa je ustna razprava, ni javna. Razpravni zapisnik sme pisati sodnik sam, kolikor ne določa zakon kaj dru¬ gega. Zapisnik mora obsegati imena strank in drugih udeležencev, ki so prišli na razpravo, potem kratke na¬ vedbe o teku in vsebini razprave, o predlogih, podanih na razpravi, če niso bili umaknjeni do' konca razprave, in o odločbah in odredbah sodišča, razglašenih na razpravi. Udeležencem, ki so prisostvovali razpravi, je dovoljeno zahtevati za ohranitev svojih pravic, naj se ugotove z za¬ pisnikom neke točke ali neke izjave, ki so jih podali ti ali drugi na razpravi; razpravni zapisnik mora pod¬ pisati sodnik in pa še zapisnikar, če je bil navzoč. ( 2 ) Če je predpisano z zakonom zasliševanje strank ali drugih udeležencev, ni to vezano na predpise civil¬ nega pravdnega postopnika, ki veljajo za ustno razpravo. Zasliševanje je ustno ali s pismeno izjavo. Če je treba zaslišati več oseb, se smejo zaslišati posamezniki brez navzočnosti ostalih. 0 ustnem zasliševanju ni treba na¬ pravljati poseben zapisnik, ampak zadošča kratka za¬ znamba na spisu o izidu zaslišanja. Prav tako ni treba dajati vsakomur, ki ga je zaslišati, prilike, da bi se iz¬ rekel o izjavah, ki so jih podale ostale zaslišane osebe. ( 3 ) Sodišče si sme priskrbeti pojasnila, ki jih po¬ trebuje, tudi brez posredovanja strank ali drugih udele¬ žencev in opraviti v ta namen vse potrebne poizvedbe, pa tudi,odrediti, držeč se predpisov civilnega pravdnega postopnika, česar je treba, da se kaj verjetno izkaže ali dokaže. § 52 . (*) Če se odredi ustna razprava ali zaslišanje strank ali drugih udeležencev, sme sodišče začeti razpravo ali jo nadaljevati in izdati odločbo, najsi osebe, redno po¬ vabljene, niso prišle na razpravo ali na zaslišanje; ven¬ dar pa mora upoštevati sodišče pri tem vse pismene izja¬ ve izostalih strank in drugih udeležencev, ki prispejo do konca naroka. 48 ( 2 ) Če se odredi razprava ali zaslišanje o predlogu, velja, kolikor ne določa zakon kaj drugega, da se strinjajo s predlogom tiste osebe, ki niso prišle, najsi so bile red¬ no povabljene, in se tudi niso pismeno izjavile. V vabilu mora navesti sodišče glavno vsebino predloga in pravne posledice, ki so združene z izostankom. ( 3 ) Gorenje določbe veljajo tudi, če se zamude roki, določeni za pismeno izjavo strank ali drugih udeležencev. § 53 . j 1 ) Če je bil določen za podajanje predlogov, opazk ali ugovorov narok, ne morejo podajati osebe, ki niso prišle na narok, najsi so bile redno povabljene, naknad¬ no te predloge, opazke ali ugovore. Prav to velja tudi, če zamude narok, na katerem je bilo moči zglasiti oporek. ( 2 ) O preložitvi naroka, določenega za listno raz¬ pravo, za zaslišanje strank ali drugih udeležencev, za podajanje predlogov, opazk, zglašanje ugovorov ali opo¬ reka, ni obveščati oseb, ki niso prišle na ta narok, najsi so bile nanj redno povabljene. § 54 . ( x ) Kolikor ni odrejeno kaj drugega, se roki, dolo¬ čeni s tem zakonom, ne morejo podaljševati. ( 2 ) Postavitev v prejšnji stan zaradi zamude roka ali naroka v izvršilnem postopku ni dopustna. TV> ne velja za pravde, ki nastanejo med pravdnim postopkom ali zaradi njega in ki jih je razpravljati po predpisih civil¬ nega pravdnega postopnika. § 55. Sodne odločbe v izvršilnem postopku samem se iz¬ rekajo s sklepom, razen v primeru, omenjenem v § 9., odstavku 2. § 56. Sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, mora zlasti obsegati: 49 1. ime, domovališče in opravilo zahtevajočega upni¬ ka in zavezanca; 2. zahtevek, čigar izvršba se zahteva, s točno označ¬ bo njegove vsebine, predmeta kakor tudi vseh pripad- kov; če pa gre za terjatve, ki se obrestujejo, je treba označiti tudi obrestno mero in dan, od katerega so obre¬ sti zaostale; 8. označbo izvršilnih sredstev, ki jih je treba upo¬ rabiti; 4. ob izvršbi na imovino posamič ali po vrsti označ¬ bo imovmskih predmetov, na katere je treba poseči z izvršbo; in 5. označbo izvršilnega sodišča. § 57. (*) Zoper sklepe, izdane v izvršilnem postopku, je dopusten rekurz, razen v primerih, kjer zakon sploh izrečno izključuje vsako pravno sredstvo ali' ne dopušča posebnega pravnega sredstva. ( 2 ) Kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega, znaša rok za rekurz osem dni. (■’) Posebnega pravnega sredstva ni zoper sklepe, s katerimi se določa ali prelaga narok ali s katerimi se za¬ vrača predlog, da se narok preloži. Prav tako ni poseb¬ nega pravnega sredstva niti zoper sklepe, s katerimi se odreja zaslišanje strank ali drugih udeležencev v izvršil¬ nem postopku, kakor tudi ne zoper naloge, dane izvršil¬ nim organom za opravljanje posameznih izvršilnih dejanj. § 58. Kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega, se smejo izvesti sklepi v samem izvršilnem postopku tudi, Preden izteče rok za rekurz; rekurz ovira izvedbo iz¬ podbijanega sklepa samo v primerih, izrečno omenjenih v tem zakonu. 4 50 § 59. C) Izvršilni organ mora spisati o vsakem opravlje¬ nem izvršilnem dejanju kratek zapisnik. ( 3 ) V zapisniku mora označiti kraj, dan in uro oprav¬ ljenega dejanja, imena navzočnih udeležencev, predmet dejanja kakor tudi ob kratkem popisati to, kar se je pripetilo ob opravljanju dejanja. Zapisnik podpišejo iz¬ vršilni organ in udeleženci. § 60. Izvršilnemu organu, ki ni opravil izvršilnega dejanja tako, kakor mu je bilo naloženo, mora dati sodišče po službeni dolžnosti navodila, ki so potrebna, da se odpravi storjeni pogrešek in pravilno opravi izvršilno dejanje. § 61. Kdor misli, da je v svoji pravici oškodovan s postop¬ kom ob opravi izvršbe, zlasti pa s postopkom izvršilnega organa ob kakšnem uradnem dejanju ali s tem, da mu je bilo izvršilno dejanje odrešeno ali da se je zakasnilo, sme zahtevati pomoč pri izvršilnem sodišču ali pri tistem sodišču, ki je izvršilnemu organu poverilo to dejanje. § 62. (*) V vseh primerih, kjer se morajo vršiti obvestitve z oklicem [ediktom], se mora nabiti oklic na sodni deski in uvrstiti enkrat ali večkrat v novine, ki so določene za uradne razglase dotičnega sodišča. ( 2 ) Sodišče sme odrediti na predlog ali po službeni dolžnosti: 1. da se objavi oklic tudi v drugih domačih ali ino¬ zemskih novinah; 2. da objava v novinah izostani, zlasti kadar se tiče izvršba predmetov manjše vrednosti, in da se razglasi 51 oklic namesto v novinah v občini, kjer so predmeti iz¬ vršbe ali kjer se opravlja izvršba, tako, kakor je običajno v tem kraju. ( 3 ) Stranke in drugi udeleženci smejo zahtevati, da se razglasi oklic ob njih stroških ne samo tako, kakor je odredilo sodišče, ampak tudi na kakšnega drugega izmed načinov, omenjenih v odstavkih 1. in 2. § 63 . ( 1 ) Če je glede na znatni denarni znesek ali na ver¬ jetno daljšo hrambo denarja ali iz drugih razlogov ko¬ ristno, naložiti na obresti med izvršilnim postopkom pri sodišču položeni donosni prebitek prisilne uprave ali skupiček za prodane stvari ali drugo gotovino, odredi sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti, česar je tre¬ ba v tem pogledu. Natančnejše določbe o nalaganju de¬ narja se predpišejo s sodnim poslovnikom. ( 2 ) Ne država ne sodni uradniki ne odgovarjajo za škodo, ki utegne nastati iz tega, ker je sodišče opustilo odrediti po službeni dolžnosti, da se naloži plodonosno denar, položen med izvršilnim postopkom. § 64 . V izvršilnem postopku ne morejo stranke s sporazu¬ mom spremeniti pristojnost sodišč, določeno s tem za¬ konom. Izvršilni stroški. § 65 . (’) Zahtevajoči upnik mora predhodno sam založiti izvršilne stroške. ( 2 ) Kolikor ni določeno za neke primere kaj dru¬ gega, mora povrniti zavezanec zahtevajočemu upniku na njegovo zahtevo vse stroške, povzročene z izvršilnim 4 * 52 postopkom, kolikor jih je bilo treba za primerno ostva- ritev njegovega zahtevka. O tem, katerih stroškov je bilo treba, odloči sodišče, skrbno upoštevaje vse okolnosti posameznega primera. ( :J ) Pravica do povračila izvršilnih stroškov, ki niso že pravnomočno prisojeni, preneha, če se ni zahtevala odmera teh stroškov pri sodišču najkasneje v enem me¬ secu, odkar je bila izvršba opravljena ali ustavljena. § 66. Če se izvršilni postopek ustavi iz katerega izmed razlogov, omenjenih v §§ 34., 35. in 38., št. 2., ali če se je moral ustaviti postopek iz drugega razloga, ki je bil za¬ htevajočemu upniku že znan, ko je predlagal, da se mu dovoli izvršba, ali ko se je izvršba začela, nima zahte¬ vajoči upnik pravice zahtevati, da bi se mu povrnili vsi stroški, ki so se nabrali do ustavitve izvršbe. § 67. Ko sodišče odmerja stroške, ki bodo v dotični izvršbi verjetno poslednji, mora upoštevati po službeni dolžnosti tudi tiste izdatke, ki utegnejo' nastati z izterjavo izvršil¬ nih stroškov. Takih izdatkov ni odmerjati, če se zahte¬ vajo pozneje. Uporabljanje predpisov civilnega pravdnega postopnika. § 68 . (') Kolikor ni določeno s tern zakonom kaj drugega, veljajo tudi v izvršilnem postopku samem obči predpisi civilnega pravdnega postopnika, ki se nanašajo' na posto¬ pek, na stranke, na ustno razpravo, na dokazovanje, na sodne sklepe in na rekurz. ( 2 ) Določbe civilnega pravdnega postopnika o častnih sodnikih (§ 5., drugi odstavek, civilnega pravdnega po- 53 stopnika) ne veljajo za izvršilni postopek sam kakor tudi ne za razpravljanje in odločanje o sporih, omenjenih v § 21., odstavku 2. ( 3 ) V izvršilnem postopku samem ni treba biti strankam in drugim udeležencem zastopanim po od¬ vetniku. ( 4 ) Kolikor ne določa ta zakon kaj drugega, se smejo podajati predlogi v izvršilnem postopku samem ustno na sodni zapisnik ali pa z vlogo, ki ji, razen rekurza, ni treba, da bi jo podpisal odvetnik. S sklepom se vroči nasprotniku prepis zapisnika, napravljenega o ustnem predlogu, samo, če obsega zapisnik bistvene podatke za presojo, ali je sklep zakonit, in če teh podatkov ni moči razbrati iz sklepa samega. Drugi oddelek. IZVRŠBA RADI POPLAČILA DENARNIH TERJATEV. PRVO. POGLAVJE. Izvršba na nepremično imovino. Prvi razdelek. Utesnitve. § 69 . Za poplačilo denarne terjatve, ki brez pripadkov ne presega zneska tisoč dinarjev, ali za poplačilo' več takih terjatev istega upnika, ki skupaj ne presegajo omenje¬ nega zneska, se sme dovoliti prisilna uprava ali prisilna dražba na nepremičnine samo, če upnik verjetno izkaže, da izvršba na dolžnikovo premično imovino ni privedla njegove terjatve do popolnega poplačila, ali če upnik verjetno izkaže, da nima dolžnik nobene premične imo- vine ali da ima samo premično imovino, iz katere oči- vidno ne bo moči poplačati upnikove terjatve. 54 Drugi razdelek. Osnova prisilne zastavne pravice. Dovolitev in izvršitev. § 70. V korist izvršni denarni terjatvi se sme osnovati na predlog zahtevajočega upnika zastavna pravica (prisilna zastavna pravica) na zavezančevi nepremičnini ali na deležu nepremičnine, ki pripada zavezancu. a) Glede nepremičnin, vpisanih v javni knjigi. § 71. j 1 ) Če je nepremičnina vpisana v javni knjigi, se osnuje prisilna zastavna pravica z vknjižbo zastavne pra¬ vice. Za dovolitev vknjižbe in za vknjižbo samo veljajo določbe zakona o zemljiških knjigah, samo: 1. da je pristojno za dovolitev vknjižbe, če gre za katerega izmed naslovov, omenjenih v § 7., odstavku 1., št. 1. in 3., sodišče, ki je navedeno v-teh določbah, sicer pa v vseh drugih primerih tisto sodišče, pri katerem se vodi javna knjiga, v katero je treba vknjižiti zastavno pravico; 2. da znaša rok za rekurz petnajst dni. ( 2 ) Ko sodišče vknjiži zastavno pravico, mora terja¬ tev izrečno označiti za izvršno. Učinek te vknjižbe je ta, da je dopustno poseči z izvršbo radi poplačila izvršne terjatve na dotično nepremičnino ali na delež nepremič¬ nine neposredno zoper vsakogar, ki je pridobil to ne¬ premičnino ali njen delež pozneje. § 72. j 1 ) Če gre za terjatev, za katero je biia pridobljena zastavna pravica na podstavi pogodbe, preden je postala terjatev izvršna, se dovoli na predlog zahtevajočega up¬ nika zaznamba izvršnosti te terjatve v javni knjigi. 55 ( 2 ) Glede dovolitve in zaznambe same veljajo določ¬ be zakona o zemljiških knjigah z razločki, navedenimi v § 71., odstavku 1.; učinek te zaznambe je ta, da postane terjatev izvršna neposredno zoper vsakogar, ki pridobi dotično nepremičnino ali delež nepremičnine pozneje. b) Glede nepremičnin, ne vpisanih v javni knjigi. § 73. (*) Če nepremičnina ni vpisana v javni knjigi, se pridobi prisilna zastavna pravica tako, da opravi izvršil¬ no sodišče zastavni popis na podstavi izvršilne dovolitve. ( 2 ) V takem primeru mora predložiti zahtevajoči up¬ nik sodišču poleg predloga za izvršilno dovolitev tudi katastrski izpisek, ki se nanaša na to nepremičnino. ( 3 ) Zastavni popis se sme dovoliti samo za denarni znesek, določen po številkah; nasprotno pa ni treba tudi pripadke navajati po številkah. § 74. Zastavni popis se sme opraviti samo, če in kolikor je nepremičnina v zavezančevi posesti ali soposesti; če to izvršilnemu sodišču niti ni znano, niti se ne izkaže verjetno s predloženimi listinami, mora zaslišati sodišče, preden odredi zastavni popis, zavezanca o tem, je li ali koliko je v posesti dotične nepremičnine. § 75. (') 0 odrejenem popisu se mora obvestiti zavezanec, ki se mu obenem naznani kraj in čas popisovanja. ( 2 ) Zastavni popis se opravi na kraju samem tako, da vpiše izvršilni organ v zapisnik sestavne dele nepre¬ mičnine, na kateri se zahteva prisilna zastavna pravica; pri tem označi njih vrsto, velikost in meje kakor tudi številke katastrskih parcel, iz katerih je nepremičnina sestavljena. 56 ( 3 ) Izvršilni organ mora označiti v zapisniku posest¬ nika in »©posestnike, če jih je kaj, kakor tudi upnike in njih zastopnike in navesti njih domovališče. ( 4 ) Nadalje mora v zapisniku izrečno navesti, da je popisal nepremičnino ali delež nepremičnine, ki pripada zavezancu, v korist izvršni terjatvi upnika, ki se mora označiti z imenom. Terjatev, je navesti v zapisniku z označbo izvršilnega naslova kot izvršno tako glede glav¬ nice kakor tudi glede pripadkov. ( 5 ) Če se najde ob popisovanju listina, na katero se opira zavezančeva lastninska pravica, ali listina, s katero se dokazuje ta pravica, mora označiti izvršilni organ na listini, da je bil rubež opravljen. Če potem zastavna pra¬ vica na dotični nepremičnini preneha, zaznami izvršilno sodišče na predlog na. tej listini, da je zastavna pravica prenehala. ( 6 ) 0 izvršenem zastavnem popisu obvesti izvršilno sodišče s sklepom upnika in zavezanca. § 76.. Dokler se pravilnost in točnost že opravljenega za¬ stavnega popisa uspešno ne izpodbije, se ne opravlja z novim popisom rubež iste nepremičnine v korist drugi terjatvi istega ali drugega upnika, za katero se zahteva pozneje osnova prisilne zastavne pravice na isti nepre¬ mičnini, ampak se ta poznejši rubež opravi samo z za¬ znambo v že obstoječem rubežnem zapisniku. V zaznam¬ bi se označi upnik, na čigar predlog se opravlja poznejši rubež, in se navede njegova izvršna terjatev tako, kakor je to predpisano v § 75. § 77. Sodišče mora razglasiti vsak zastavni popis ali rubež, opravljen z zaznambo na rubežnem zapisniku, v občini, v katere okolišu je nepremičnina, in sicer na način, ki je običajen v njej. Razglas se razen tega nabije na sodni deski izvršilnega sodišča. 57 Utesnitev prisilne zastavne pravice. § 78. (*) Če je dobil zahtevajoči upnik za isto terjatev že s samo osnovo prisilne zastavne pravice ali z njo v zvezi s prej pridobljeno zastavno pravico (§ 72.) večjo varnost, kot se zahteva po predpisih državljanskega Zakonika o> nalaganju sirotinskega denarja, sme odrediti izvršilno sodišče na zavezancev predlog s sklepom, da je prisilno zastavno pravico razveljaviti ali utesniti, poslednje, če se drži prisilna zastavna pravica več nepremičnin ali več nepremičninskih deležev, zlasti tudi tako, da se utesni prisilna zastavna pravica na eno nepremičnino ali na en delež ali na nekoliko deležev nepremičnine, vendar pa v vsakem primeru tako, da ustreza preostala varnost pred¬ pisom državljanskega zakonika o nalaganju sirotinskega denarja in da ostanejo pri tem popolnoma nedotaknjene prejšnje zastavne pravice, pridobljene na podstavi po¬ godbe. ( 2 ) Zavezanec mora dokazati činjenice, na katere se opira njegov predlog. ( 3 ) Sklep, s katerim se odreja zgoraj omenjena raz¬ veljavitev ali utesnitev, se sme izvesti šele, ko postane pravnomočen. Tretji razdelek. Prisilna uprava. Uporabnost prisilne uprave. § 79 . j 1 ) Izvršba s prisilno upravo se dovoli zato, da se poravnajo denarne terjatve iz donosov zavezančevih ne¬ premičnin ali nepremičninskih deležev. ( 2 ) Če je pristojno za dovolitev prisilne uprave so¬ dišče,. ki bi moralo postopati tudi kot izvršilno sodišče, sme to sodišče zavrniti predlog za dovolitev prisilne uprave, ako je bila prisilna uprava v poslednjem letu že ustavljena zato, ker sploh ali za dalj časa ni pričakovati donosov, ki bi zadoščali za poplačilo zahtevajočega upnika. Uvedba prisilne uprave. a) Glede nepremičnin, vpisanih v javni knjigi. § 80 . ( 1 ) Glede nepremičnin, ki so vpisane v javni knjigi, odredi sodišče, ki dovoli prisilno upravo, če je samo iz¬ vršilno sodišče, po službeni dolžnosti, da se zaznami pri¬ silna uprava v javni knjigi; če pa ni samo izvršilno so¬ dišče, zaprosi po službeni dolžnosti izvršilno sodišče, naj odredi to zaznambo in izvede prisilno upravo. V zaznam¬ bi je označiti ime zahtevajočega upnika in terjatev, ki jo je treba poravnati z izvršbo. ( 2 ) Učinek te zaznambe je ta, da se sme izvesti pri¬ silna uprava zoper vsakogar, ki pridobi nepremičnino pozneje. § 81 . ( J ) Brž ko dovoli izvršilno sodišče prisilno upravo ali brž ko jo je zaprošeno izvesti, mora imenovati s skle¬ pom upravitelja in obvestiti zavezanca, da mu je pre¬ povedano, razpolagati z donosi, na katere se nanaša iz¬ vršba, in se vtikati v upraviteljevo poslovanje brez nje¬ gove privolitve. ( 2 ) Ta sklep mora vročiti sodišče zahtevajočemu up¬ niku, zavezancu, upravitelju in davčnemu oblastvu, v či¬ gar območju leži nepremičnina. ( 3 ) Obenem odredi izvršilno sodišče, naj preda iz¬ vršilni organ nepremičnino upravitelju, da jo le-ta uprav¬ lja in da pobira donose. ( 4 ) Če se dovoli prisilna uprava zoper zavezanca kot solastnika kakšne nepremičnine glede deleža, ki pripada njemu, mora vročiti sodišče sklep ne samo osebam in cblastvom, omenjenim v odstavku 2., ampak tudi ostalim solastnikom. V tem primeru se preda nepremičnina upra- 59 vitelju samo toliko, kolikor ima zavezanec na njej posest¬ no pravico. § 82. ( 1 ) Če je izvršilno sodišče, preden je upravitelj po¬ stavljen, obveščeno o tem, da je prisilna uprava dovolje¬ na še drugemu upniku, mora naložiti upravitelju, naj vodi upravo tudi v korist temu drugemu upniku. ( 2 ) Če se dovoli upniku prisilna uprava nepremični¬ ne, za katero je postavljen upravitelj že na predlog dru¬ gega upnika, ne postavi izvršilno sodišče novega upravi¬ telja, ampak odredi s sklepom že postavljenemu upravi¬ telju, naj vodi upravo tudi v korist temu drugemu upni¬ ku. Ta sklep se vroči ne samo novemu upniku, osebam in oblastvom, omenjenim v § 81., odstavku 2., ampak tudi vsakemu upniku, ki je do takrat izposloval prisilno upra¬ vo te nepremičnine. § 83. Če se prisilna uprava po stanju javne knjige ne da izvesti, mora izvršilno sodišče, kakršne so pač okolnosti posameznega primera, po .službeni dolžnosti ali ustaviti postopek ali pa odrediti zahtevajočemu upniku, naj do¬ kaže v roku, določenem po izprevidnosti sodišča, da so opaženi zadržki odpravljeni. Če izteče ta rok brez uspe¬ ha, se ustavi postopek po službeni dolžnosti. b) Glede nepremičnin, ne vpisanih v javni knjigi. § 84. ( 1 ) Če se je dovolila prisilna uprava glede nepre¬ mičnine, ki ni vpisana v javni knjigi, mora zaprositi sodišče, ki dovoli prisilno upravo, izvršilno sodišče, naj opravi zastavni popis in naj zaznami dovoljeno prisilno upravo v zapisniku o zastavnem popisu (§§ 73. do 77.); če pa je sodišče, ki dovoli prisilno upravo, obenem iz¬ vršilno sodišče, opravi to sodišče samo zastavni popis in zaznambo. 60 ( 2 ) V vsem drugem je postopati po §§ 81. in 82. ( 3 ) Ko se je upravitelju nepremičnina predala, se sme izvesti dovoljena prisilna uprava zoper vsakogar, ki pridobi to nepremičnino pozneje. Učinek uvedbe prisilne uprave. § 85. (*) Ko se je v javni knjigi zaznamba prisilna uprava ali se je predala upravitelju nepremičnina, ki ni vpisana v javni knjigi, je dopustno poseči z izvršbo 1 , dokler ni prisilna uprava pravnomočno ustavljena, na donose ne¬ premičnine samo po prisilni upravi; vendar pa to ne posega v pravice, ki so bile prej pridobljene do donosov. ( 2 ) Brž ko se je začela prisilna uprava tako, kakor je omenjeno v odstavku 1., se ne more uvesti posebna prisilna uprava na isti nepremičnini v korist drugim terjatvam, preden je prisilna uprava pravnomočno ustav¬ ljena. Vsi upniki, ki se jim dovoli v tem času prisilna uprava te nepremičnine, pristopijo' s tem k že uvedeni prisilni upravi in jo morajo sprejeti v tistem stanju, v katerem je ob času, ko pristopijo k njej. Od tega časa imajo upniki, ki so pristopili, iste pravice, kakor da se je uvedla prisilna uprava na njih predlog. § 86 . (*) Za prednost zahtevajočega upnika glede pravice do poplačila je odločilen pri nepremičninah, vpisanih v javni knjigi, čas, ko je prispelo zaprosilo za izvršitev zaznambe k sodišču, ki vodi javno knjigo, če pa je to sodišče samo pristojno za dovolitev prisilne uprave, tisti čas, ko se mu poda predlog, da se dovoli prisilna uprava. Zahtevajoči upnik, v čigar korist je zaznamba vpisana, ima glede poplačila svoje terjatve s pripadki vred iz donosov dotične nepremičnine prednost pred vsemi tisti¬ mi osebami, ki pridobe knjižne pravice ali izposlujejo prisilno upravo' šele pozneje. 61 ( 2 ) Če gre za nepremičnine, ki niso vpisane v javni knjigi, se določa la prednost po času, ko prispe k izvršil¬ nemu sodišču zaprosilo za izvedbo prisilne uprave* če pa je izvršilno sodišče samo pristojno za dovolitev prisilne uprave, po času, ko prispe k njemu predlog, da se dovoli prisilna uprava. Če prispe k izvršilnemu sodišču na isti dan zaprosilo za izvedbo prisilne uprave iste nepremič¬ nine v korist več upnikom ali če prispe na isti dan več predlogov upnikov za dovolitev prisilne uprave k izvršil¬ nemu sodišču, ki je pristojno tudi za dovolitev, imajo vsi ti upniki glede svoje pravice do- poplačila isti vrstni red. ( 3 ) Če se dovoli med prisilno upravo prisilna dražba dotične nepremičnine, gre zahtevajočemu upniku, ki mu je dovoljena prisilna uprava, pravica, biti poplačan iz kupnine (§ 178.) po vrstnem redu svoje pravice do po¬ plačila, najsi ni zavarovan z zastavno pravico na tem zem¬ ljišču in tudi ni pristopil k dražbenemu postopku. Zaveza n čevo stanovanje. § 87. (0 Če stanuje zavezanec ob času, ko se dovoli pri¬ silna uprava, na zemljišču ali v hiši, postavljeni pod pri¬ silno upravo, mu mora dopustiti izvršilno sodišče upo¬ rabljanje prostorov, ki so neizogibno potrebni za njegovo stanovanje in za stanovanje njegove rodbine, ki živi skupno z njim. Če zavezanec ovira upravo-, mu sme iz¬ vršilno sodišče na predlog odvzeti te prostore. ( 2 ) Bolnikov in porodnic ni dopustno prisiliti, da za- puste stanovanje, dokler ga ne morejo zapustiti brez ne¬ varnosti za zdravje. Postavitev upravitelja. § 88 . ( 1 ) Izvršilno sodišče postavi upravitelja praviloma iz spiska oseb, ki ga sestavlja okrožno sodišče. Za upra- 62 vitelja postavi sodišče tistega, ki je za to najprimernejši glede na kraj in vrsto nepremičnine, ki jo je treba upravljati, pa tudi glede na ostale okolnosti posameznega primera. ( 2 ) Sodni poslovnik predpisuje, kako se sestavljajo in dopolnjujejo ti spiski, kakor tudi to, kdaj se sme po¬ staviti za upravitelja kdo, ki ga ni v spisku upraviteljev. ( 3 ) Izvršilno sodišče izda upravitelju dekret o po¬ stavitvi in sprejme od njega slovesno obljubo, da bo vest¬ no opravljal svojo dolžnost. ( 4 ) Če je upravitelj postavljen, pa nista bila zahte¬ vajoči upnik in zavezanec o tem predhodno zaslišana, smeta predlagati v petnajstih dneh, odkar se obvestita o tem, izvršilnemu sodišču drugega upravitelja, pri čemer morata navesti razloge za to. Če ni nevarno odlagati, mora zaslišati sodišče, preden odloči o takem predlogu, upravitelja in predlagateljevega nasprotnika. Upraviteljevo področje. § 89 . (*) Upravitelju s,e mora predati vse, kar je potrebno, da je moči upravljati nepremičnino redno in koristno. Poslovne oblasti in pravice, ki gredo upravitelju po> tem zakonu, zadobe moč s tem, da se nepremičnina preda upravitelju. ( 2 ) Upravitelj je upravičen, namesto zavezanca po¬ birati vse donose nepremičnine, ki jo upravlja, in izda¬ jati o tem pobotnice in vol:če opravljati vse pravne posle in pravna dejanja kakor tudi vlagati vse tožbe, ki jih je treba, da se izvede prisilna uprava. ( 3 ) Izvršilno sodišče mora dati upravitelju na pred¬ log navodila za poslovanje in prisilno upravljanje. Tako upravitelj sam kakor tudi vsak upnik, ki je prizadet pri prisilni upravi, sme zlasti predlagati, naj označi izvršilno sodišče znesek in dospelost vseh tistih davkov in drugih javnih davščin kakor tudi redna plačila in izdatke, ki 63 jih sme poravnavati upravitelj neposredno iz upravnih donosov. § 90. ( 1 ) Za posle, ki ne spadajo k navadnemu gospodar¬ stvu, kakor tudi za vse druge posle posebne važnosti mora izposlovati upravitelj privolitev izvršilnega sodišča. ( 2 ) Če ni nevarno odlagati, zasliši sodišče, preden da tako privolitev kakor tudi preden izda odločbo po § 89., odstavku 3., ali po § 92., odstavku 2., o tem zahte¬ vajočega upnika, zavezanca in upravitelja. ( :1 ) Če so poverili upravo upravitelju, postavljenemu za upravo kakšnega deleža nepremičnine, tudi ostali so¬ lastniki, mora zaslišati sodišče, preden odobri dela in posle, ki niso v mejah navadnega gospodarstva, kakor tudi druge posle posebne važnosti, o upraviteljevem predlogu tudi solastnike, na katere se ne nanaša pri¬ silna uprava. § 91. j 1 ) Izvršilno sodišče mora pozvati na upraviteljev predlog ali na predlog zahtevajočega upnika osebe, ka¬ tere dolgujejo take dajatve, ki ispadajo med donose zemljišča, naj opravljajo zaostale dajatve kakor tudi tiste dajatve, ki dospevajo do ustavitve prisilne uprave, upravitelju. ( 2 ) Ko se je izdal tak poziv, se ne smejo te dajatve več pravnoveljavno opravljati zavezancu. Tudi dajatve, opravljene zavezancu pred tem, so neveljavne, če se do¬ kaže, da je bilo tej osebi ob času dajatve znano, da je prisilna uprava dovoljena ali da je bila nepremičnina že predana upravitelju. § 92. j 1 ) Dovolitev prisilne uprave ne vpliva na najemne in zakupne pogodbe, ki obstoj ( e glede nepremičnine, po¬ stavljene pod upravo. Toda upravitelj sme ob pogojih, ki sicer veljajo, take pogodbe odpovedati, tožiti, da se mu predaj nepremičnina, in skleniti nove najemne po- 64 godbe za dobo, ki j ( e običajna v tem kraju. Za oddajo celotne nepremičnine ali njenih delov v zakup mora izposlovati upravitelj odobritev izvršilnega sodišča. ( 2 ) Ce se to predlaga, sme dovoliti sodišče upravi¬ telju, da odda na javni dražbi najboljšemu ponudniku v zakup posamezne ali vs ( e donose nepremičnine. Nadziranje upraviteljevega poslovanja. § 93 . O Izvršilno sodišče mora nadzirati upraviteljevo po¬ slovanje in si prizadevati po službeni dolžnosti, da se odpravijo opaženi nedostatki in nepravilnosti poslo¬ vanja. ( 2 ) Izvršilno sodišče odloči, ko je po potrebi zaslišalo upravitelja in tiste osebe, za katere je odločba važna, o ugovorih, ki jih zglase zavezanec ali solastniki uprav¬ ljane nepremičnine ali prizadeti upniki zoper dopustnost ali primernost posameznih upravnih ukrepov, kakor tudi o opazkah, navedenih zoper upraviteljevo ravnanje. Upravitelj mora zadostiti odredbam, ki jih izda sodišče v tem pogledu. ( s ) Izvršilno sodišče sme po službeni dolžnosti ali na predlog razrešiti upravitelja dolžnosti in postaviti drugega upravitelja (§ 88.). Nagrada upravitelju. § 94 . (*) Upravitelj ima pravico do povračila upravnih izdatkov kakor tudi do nagrade, ki se mu odmeri po obsegu, težavnosti in skrbnosti njegovega poslovanja. Zpesek nagrade kakor tudi izdatke, ki jih je treba po¬ vrniti, določi izvršilno sodišče na upraviteljev predlog ob priliki, ko odloča po izteku posameznih računskih dob o upravnih računih. ( 2 ) Upravitelj si ne sme nikoli sam izplačevati svojo nagrado in tudi ne sme pridrževati na račun svojih za- 65 htevkov preko izdatkov, plačanih v gotovini, ničesar od denarja, ki ga prejme ali izterja. Vendar pa sme dovoliti izvršilno sodišče upravitelju, jemati iz donosov primerne predjeme. Polaganje računov. § 95. P) Če ne odredi izvršilno sodišče kaj drugega, mora polagati upravitelj račune vsako leto oh času, ki mu ga je označilo izvršilno sodišče ob postavitvi, razen tega pa po končani upravi. Če gre za upravo, ki traja manj kot leto dni, se položi račun samo, ko je uprava končana. ( 2 ) Račun se polaga s tem, da se predloži pismeno sestavljen račun, opremljen s potrebnimi prilogami. Pri upravah manjšega obs,ega se sme polagati račun tudi tako, da pokaže upravitelj sodišču svoje zapiske in ra¬ čunske knjige s prilogami in poda na sodni zapisnik potrebna pojasnila. Sprejemanje računov na zapisnik se sme poveriti tudi sodni pisarni. ( 3 ) Upravitelja, ki odlaša položiti račun, prisili so¬ dišče do tega ali z denarnimi kaznimi zaradi nereda (§ 268. civilnega pravdnega postopnika) ali pa z odbitki od nagrade. Razen tega sme odrediti sodišče, če je to primerno, kakšnemu sodnemu organu ali računskemu izvedencu, naj sestavi račun ob upraviteljevih stroških in na njegovo nevarnost. § 96. j 1 ) Za pregled položenega računa in za razpravo o nagradi in o povračilu izdatkov, ki ju zahteva upravitelj, določi izvršilno sodišče narok najdalj na mesec dni. Na ta narok povabi sodišče, razen upravitelja, tudi zavezanca in zahtevajočega upnika, v primeru § 90., odstavka 3., pa tudi solastnike. Te osebe smejo medtem pri izvršilpem sodišču vpogledati račune in podati sodišču svoje opazke Pismeno ali ustno na sodni zapisnik. Glede tistih po¬ vabljenih oseb, ki niti niso prišle na narok niti niso do 5 66 konca naroka podale svojih opazk, se smatra, da pripo- znavajo račun za pravilnega. Opazke oseh, ki niso prišle na narok, vzame sodišče v poštev samo toliko, kolikor se mu zdi to potrebno, da priskrbi o nedostatkili računa, navedenih v teh opazkah, po službeni dolžnosti pojas¬ nilo ali da jih po službeni dolžnosti popravi. V vabilu na narok mora opozoriti sodišče na omenjeno pravno po¬ sledico. ( 2 ) Izvršilno sodišče odloči s sklepom o računu in o podanih opazkah. Osebe, ki niso prišle na narok, dasi so bile redno povabljene, in tudi niso o pravem času podale svojih opazk, nimajo pravice do rekurza zoper ta sklep. ( 3 ) Račune ni dopustno izpodbijati s tožbo. § 97 . (*) Izvršilno sodišče prisili upravitelja s kaznimi zaradi nereda ali z odbitki od nagrade ali z zadržbo na¬ grade, da izvrši naloge, ki mu jih je dalo v rešitvi o računu. ( 2 ) Povračila, ki so upravitelju pravnomočno' nalo¬ žena s sodno odločbo, se izterjajo tako, da se vštejejo v njegovo nagrado ali v vsoto, ki mu gre kot povračilo njegovih izdatkov; če bi se pa to sploh ne dalo storiti ali ne storiti popolnoma, se izterjajo z izvršbo na njegovo imovino. Izvršilno sodišče odr,edi to izvršbo po službeni dolžnosti. Neposredno poravnavanje iz upravnih donosov. § 98 . ( 1 ) Upravitelj mora poravnavati brez nadaljnjega postopka iz donosov izdatke, združene z upravo in z navadnim gospodarskim okoriščanjem upravljane nepre¬ mičnine. 67 Med te izdatke spadajo: 1. davki in druge javne davščinp, ki se morajo pla¬ čevati od nepremičnine in ki so zaostali v poslednjih treh letih pred dovolitvijo prisilne uprave ali ki dospe¬ vajo v času, dokler traja uprava, in sicer obenem z za¬ mudnimi obrestmi za poslednja tri leta; 2. plačila za zavarovanje nepremičnine, njene pri- tekline in zalog, prevzetih v prisilno' upravo; 3. plača (dnevna mezda), hranarina in ostali pre¬ jemki oseb, zaposlenih pri kmetijstvu ali gozdarstvu, ka¬ kor tudi oseb, uporabljanih za nadziranje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, in sicer kolikor dospe vajo, dokler' traja prisilna uprava, ali so zaostali od poslednjega leta pred dovolitvijo prisilne uprave, če pa se nanaša pri¬ silna uprava tudi na obrtna podjetja, spojena z gozdar¬ stvom ali kmetijstvom, v isti meri tudi plače in ostali Prejemki oseb, zaposlenih v teh podjetjih; 4. stroški za prisilno upravo in stroški za vzdrže¬ vanje in potrebno zboljševanje nepremičnine; 5. obresti, rente in preživnine kakor tudi druga Plačila ali druge dajatve, ki se ponavljajo — vsa ta pla¬ čila in vse te dajatve, kolikor dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostale v poslednjem letu pred dovolitvijo prisilne uprav,e in če izvirajo iz ne- izpodbijanih terjatev ali pravic, zavarovanih na tej ne¬ premičnini, potem odplačila glavnice, ki se morajo opra¬ viti na podstavi neizpodbijane pogodbe, sklenjene pred dovolitvijo prisilne uprave, in sicer ali v anuitetah (amor¬ tizacijska odplačila) ali pa v enakih obrokih, ki dospevajo v razdobjih največ enega leta. ( 2 ) Neposredno poravnavati izdatke, omenjene pod št. 5., je dopustno samo toliko, kolikor gre dotični pravici neizpodbitna prednost pred pravico zahtevajočega upnika do poplačila. § 90. ( l ) Izdatki, potrebni za vzdrževanje in navadno go¬ spodarsko ukoriščanje nepremičnine, vštevši tudi plačila, 68 omenjena v § 98., št. 3. in 4., se morajo poravnati pred davki in drugimi javnimi davščinami (§ 98., št. 1.). ( 2 ) Za plačila in dajatve, om.enjene v § 98., št. 5., je odločilen vrstni red, ki gre pravici do plačil ali da¬ jatev po stanju javne knjige ali po vsebini zapisnika o zastavnem popisu. Razdelitev donosnega prebitka. § 100 . ( 1 ) Donosni prebitek, ki preostane po odbitku ne¬ posredno poravnanih izdatkov (§ 98.), miora položiti upravitelj pri sodišču, če ni to odredilo*, kako naj ■ se drugače uporabljajo ali koristno nalagajo ti denarni zneski. ( 2 ) Donosni prebitek, ki preostane, ko so bili porav¬ nani vsi upravni stroški in izdatki, razdeli sodišče pra¬ viloma, ko odloči o vsakem posameznem upravnem računu. Vendar pa sme odrediti sodišče iz razloga pri¬ mernosti na predlog ali po službeni dolžnosti razdelitev, še dokler teče posamezna računska doba; če pa ne bi bilo na škodo upnikom, sme odrediti razdelitev šele takrat, ko izteče več računskih dob. ( 3 ) Sodišče določi narok za razpravo o razdelitvi; na ta narok povabi zavezanca, zahtevajočega upnika, davčno oblastvo kakor tudi vse tiste osebe, ki imajo po sodnih spisih denarne terjatve ali kakšno pravico* do denarnih plačil, ki so vknjižena na nepremičnini ali na pravicah, vknjiženih na njej. ( 4 ) Sodišče mora priskrbeti po službeni dolžnosti iz javne knjige ali iz zapisnikov o zastavnem popisu ne¬ premičnine izpiske, ki so potrebni za razpravo o raz¬ delitvi. § 101 . ( x ) Iz donosnega prebitka, preostalega za razdelitev, se morajo poravnati po* temle redu: 69 1. upravni stroški, kolikor niso že poravnani po §§ 98. in 99., upraviteljeva nagrada in njegovi izdatki v gotovini, kolikor niso pokriti s predjemi po § 94.; 2. iniovinsko-prenosne pristojbine in vse javne dav¬ ščine, ki se plačujejo od nepremičnine in niso starejše kot tri leta od dne, ko j,e bila prisilna uprava dovoljena, potem davki in javne davščine, kar jih je omenjenih v § 98., št. 1., in sicer s triletnimi zamudnimi obrestmi vred, kolikor niso že poravnani po- § 98.; 3. obresti, rente in preživnine kakor tudi druga pla- čila in druge dajatve, ki s,e ponavljajo, če izvirajo iz ter¬ jatev ali pravic, zavarovanih z zastavo na nepremičnini, in dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostale od poslednjega leta, preden se je dovolila pri¬ silna uprava, vštevši tudi odplačila glavnice, omenjena v § 98., št. 5., kolikor niso ta plačila in dajatve že po¬ ravnane po § 98., in sicer po vrstnem redu, pristoječem Pravicam, iz katerih izvirajo posamezna plačila, toda samo takrat, kadar gre dotičnim terjatvam ali pravicam vrstni red pred terjatvijo zahtevajočega upnika; 4. terjatve zahtevajočega upnika in upnikov, ki so Pristopili k prisilni upravi, kakor tudi obr.es ti za tri leta in še neporavnani pravdni in, izvršilni stroški, nadalje stroški za dovolitev prisilne uprave in stroški, ki jih je imel posamezni upnik s pristopom k postopku — vse to po vrstnem redu, ki jim gre po § 86.; vendar' pa to ne posega v vrstni red, ki se opira na prej pridobljeno za¬ stavno pravico; 5. davki in druge javne davščine, ki so starejši od treh let in niso zavarovani z zastavo-; 6. plačila, o-inenjena pod št. 3., ki dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostala od posled¬ njega leta pred njeno dovolitvijo in so po vrstnem redu zadaj za pravico do poplačila, katera gre zahtevajočemu Upniku. ( 2 ) Terjatve, ki jim gre isti vrstni r.ed, ki pa se ne morejo popolnoma poravnati, se poravnajo v razmerju svojih celokupnih zneskov. 70 ( 3 ) Prebitek, ki preostane, ko so vse zgoraj nave¬ dene terjatve poravnane, se preda zavezancu. § 102 . 0) Upraviteljevi zahtevki za nagrado in povračilo izdatkov v gotovini, potem zahtevki, omenjeni v § 101., št. 2. in 3,, se upoštevajo samo, če se prijavijo; terjatve, v katerih korist j,e dovoljena prisilna uprava, pa se upoštevajo po službeni dolžnosti. ( 2 ) Prijava se mora podati najdalj na naroku, do¬ ločenem za razdelitev; sicer se ne upošteva. Podati se sme tudi pismeno. V prijavi se mora navesti zahtevani znesek, ki bi ga bilo izplačati iz donosn.ega prebitka. ( 3 ) V vabilu, s katerim se kličejo upniki na razde¬ litveni narok, se morajo opozoriti upniki, katerih zahtev¬ ke je treba prijaviti, na pravne posledice, če opuste to prijavo. § 103. j 1 ) Na naroku je razpravljati o terjatvah, ki so bile prijavljene, nadalje o tistih, ki jih je po službeni dolžnosti upoštevati ob razdelitvi, prav tako pa tudi o vrstnem redu in načinu, po katerem naj se poplačajo. ( 2 ) V vsem drugem se uporabljajo smiselno tudi tukaj §§ 175. in 194. do 198. Ustavitev prisilne uprave. § 104. j 1 ) Prisilno upravo ustavi sodišče po službeni dolž¬ nosti, če se poravnajo terjatve in pripadki, za katerih izterjavo je bila prisilna uprava dovoljena. ( 2 ) Izvršilno sodišče sine ustaviti na predlog ali po službeni dolžnosti prisilno upravo', če bi zahtevalo na¬ daljevanje prisilne uprave posebne stroške, ki se ne dado plačati iz donosov nepremičnine, in če zahtevajoči upnik noče dati potrebni predjem, ali če po okolnostih posamez¬ nega primera sploh ali vsaj za dalj časa ni moči priča- 71 kovati donose, ki bi se mogli uporabiti za poplačilo zahte¬ vajočega upnika. Pred,en se ustavi prisilna uprava po službeni dolžnosti, mora sodišče zaslišati stranke. § 105. (*) Sodišče mora obvestiti o ustavitvi prisilne uprave upravitelja, zavezanca, zahtevajočega upnika, davčno oblastvo in solastnike nepremičnine, če jih je kaj. ( 2 ) Brž ko postane skl,ep o ustavitvi prisilne uprave pravnomočen, dobi zavezanec pravico, svobodno razpola¬ gati z nepremičnino in donosi. Izvršilno sodišče odredi po službeni dolžnosti izbris zaznambe o prisilni upravi v javni knjigi ali v zapisniku o zastavnem popisu (§ 84., odstavek 1.). Nadalje obvesti vse tiste osebe, ki jim je bilo po § 91. naloženo, opravljati upravitelju dajatve, in odredi upravitelju, naj preda nepremičnino zavezancu in naj položi sodišču končni račun. Kje rekurz ni dopusten. § 106. Rekurz ni dopusten zoper sklepe: 1. ki so bili izdani po §§ 81. in 82.; 2. s katerimi se obveščajo po § 91., odstavku 1., druge osebe o dovolitvi prisilne uprave in o postavitvi upra¬ vitelja; 3. s katerimi se določajo stanovanjski prostori, ki se prepuščajo zavezancu (§ 87.); 4. s katerimi se dajo upravitelju navodila, kako naj vodi prisilno upravo (§ 89.), in upravičilo za izdatke, ome- njen.e v § 98.; 5. s katerimi se odreja, da je odstraniti nedostatke in nepravilnosti v upraviteljevem poslovanju (§ 93., od¬ stavek 1.); 6. s katerimi se razrešuje dosedanji upravitelj dolžno¬ sti in se postavlja drug upravitelj (§ 93., odstavek 2.); in 72 7. s katerimi se določa čas, ko bo razdelitev donos¬ nega prebitka (§ 100., odstavek 2.), če ni čas daljši od pol leta. Četrti razdelek. Prisilna dražba (prisilna javna prodaja). Dovolitev dražbe. § 107. I 1 ) Predlogu, da se dovoli izvršba z dražbo nepre¬ mičnine ali dela nepremičnine, mora priložiti upnik: 1. uradno potrdilo, da je nepremičnina ali delež ne¬ premičnine zavezančeva lastnina ali, če nepremičnina ni vpisana v javni knjigi, da je v njegovi posesti ali so- pbs.es ti, in 2. uradno potrdilo o stvarnih pravicah in bremenili, potem o rabokupni kakor tudi o rešilnokupni in pred¬ kupni pravici, ki so vpisane v javni knjigi. ( 2 ) Za potrdila, omenjena pod št. 1. in 2., služijo: če gre za nepremičnine, vpisane v javni knjigi, uradni izpiski iz javne knjige, ki so izdani po poslednjem knjiž¬ nem stanju in na katerih je označen dan izdaje; če pa gre za nepremičnine, ki niso vpisane v javni knjigi, li¬ stine, s katerimi je verjetno izkazano, da je zavezanec v posesti ali soposesti teh nepremičnin, kakor tudi over¬ jeni prepisi zapisnikov o zastavnih popisih. Če zahte¬ vajoči upnik ne more z listinami verjetno izkazati zave- zančevo posest, mora zaslišati sodišče na predlog, pred,en odloči o predlogu za dovolitev dražbe, zavezanca O' vpra¬ šanju posesti. ( :i ) Obenem s predlogom, da se dovoli izvršba z dražbo, sme predložiti zahtevajoči upnik še listine, s ka¬ terimi se verjetno izkazuje vrednost zemljišča, kakor tudi načrt pogojev za prisilno dražbo (družbene pogoje). § 108. 0 dovoljeni dražbi obvesti sodišče zahtevajočega upnika in zavezanca kakor tudi vse tiste osebe, v katerih 78 korist obstoje po spisih, ki so pri sodišču, zastavne pra¬ vice ali so zaznam! j epe pravice do izterjave po § 86., odstavku 3., nadalje tiste osebe, v katerih korist je vpi¬ sana rešilnokupna pravica glede te nepremičnine. Po¬ slednje osebe pozove sodišče, naj vrše svojo pravico v enem mesecu, odkar so bile obveščene o dovolitvi dražbe, ker bi se sicer po izteku tega roka njih pravica več ne upoštevala. Zaznamba dovolitve prisilne dražbe. § 109. j 1 ) Brž ko dovoli sodišče prisilno dražbo glede ne¬ premičnine, ki je vpisana v javni knjigi, odredi po služ¬ beni dolžnosti, če se pri njem vodi javna knjiga o tej nepremičnini, da je zaznamiti dovolitev dražbe v javni knjigi (zaznamba dovolitve prisilne dražbe); drugače pa zaprosi tisto sodišče, pri katerem se vodi javna knjiga, naj odredi to zaznambo. V zaznambi je navesti ime zahte¬ vajočega upnika in izvršno terjatev. ( 2 ) Ce s,e po stanju javne knjige prisilna dražba ne da izvesti, je postopati po določbi § 83. ( :i ) Glede nepremičnine, ki ni vpisana v javni knjigi, odredi sodišče, brž ko dovoli prisilno dražbo, če je samo izvršilno sodišče, po službeni dolžnosti zastavni popis, pri čemer se mora držati določb §§ 74. do 77.; če pa ni samo izvršilno sodišč,e, zaprosi izvršilno- sodišče, naj to stori. Pri taki nepremičnini se zaznami dovolitev prisilne dražbe v zapisniku o zastavnem popisu. § no. j 1 ) Zaznamba dovolitve prisilne dražbe ima ta uči¬ nek, da se more izvesti dražba zoper vsakogar, ki pridobi to nepremičnino pozneje, in da gre upniku, v čigar ko¬ rist se je zgodila ta zaznamba, glede poplačila njegove izvršne terjatve in pripadkov iz te nepremičnine pra¬ vica pred vsakomer, ki pridobi kakšno knjižno pravico 74 na nepremičnini ali izposluje prisilno dražbo te nepre¬ mičnine šele pozneje. ( 2 ) Za vrstni red pravice do poplačila, ki gre zahte¬ vajočemu upniku, je odločilen čas, ko je prispelo zapro¬ silo za zaznambo k sodišču, pri katerem se vodi javna knjiga, ali, če je to sodišče samo pristojno za dovolitev dražbe, čas, ko mu je bil podan predlog, da se dražba dovoli. ( 3 ) Glede nepremičnin, ki niso vpisane v javni knji¬ gi, se določa ta vrstni red po času, ko prispe zaprosilo za opravo zastavnega popisa k izvršilnemu sodišču, če pa je izvršilno sodišče samo pristojno- za dovolitev pri¬ silne dražbe, po času, ko prispe k njemu predlog za do¬ volitev prisilne dražbe. Kdaj d o v o 1 j u j e d r a ž b o izvršilno sodišče. § Ul- ( 1 ) Upnik, za čigar izvršno terjatev je že pravno¬ močno osnovana zastavna pravica na nepremičnini, sme podati predlog za dovolitev dražbe neposredno pri izvr¬ šilnem sodišču. ( 2 ) Glede nepremičnin, ki niso vpisane v javni knji¬ gi, je zaznamiti dovolitev dražbe v zapisniku o prejš¬ njem zastavnem popisu (§§ 78. in naslednji). Pristop. § 112 . ( 1 ) Ko se je v javni knjigi zaznamila dovolitev dražbe in dokler se ta dražbeni postopek ne ustavi, se ne sme uvesti v korist drugim izvršnim terjatvam poseben draž¬ beni postopek glede iste nepremičnine. ( 2 ) Če pa gre za nepremičnine, ki niso vpisane v javni knjigi, je odločilen za to čas, ko se opravi zastavni popis, ali čas, ko se je dovolitev dražbe že zaznamila v zapisnik o prejšnjem popisu (§ 111., odstavek 2.). 75 ( :l ) Vsi upniki, ki se jim dovoli med dražbenim postopkom dražba iste nepremičnine, pristopijo s tem k uvedenemu postopku in ga morajo sprejeti v tistem stanju, v katerem je ob času njih pristopa; od tega časa imajo vse pravice, kakor bi se bil uvedel postopek na njih predlog. ( 4 ) Izvršilno sodišče obvesti takega upnika, da in h kateremu postopku je pristopil, kakor tudi zavezanca in vse upnike, na katerih predlog se je uvedel postopek ali ki so že prej pristopili k postopku. Ugotavljanje vrednosti nepremičnine in ustanavljanje d r a ž b e n i h pogojev. § 113 . (*) Da se ugotovi vrednost nepremičnine, ki jo je treba prodati, pozove sodišče enega ali dva izvedenca, da ju zasliši o vrednosti nepremičnine, ali pa odredi cenitev na kraju samem ob udeležbi enega ali več izve¬ dencev, vendar to poslednje samo takrat, kadar je to po okolnostih posameznega primera prikladnejše, da se za¬ nesljivo ugotovi vrednost nepremičnine ali njene prite- kline, in ne bi bilo to združeno z nerazmernimi stroški. Sodišče pa mora to storiti, če gre za nepremičnino ali priteklino nepremičnine večje vrednosti. Obenem s ce¬ nitvijo nepremičnine se popiše in oceni tudi njena pri- teklina. ( 2 ) Ko se ugotavlja vrednost, je treba označiti, koliko vrednost ima nepremičnina, če ostanejo v veljavi služ¬ nosti, preužitki ali druga realna bremena, ki se drže nepremičnine, in koliko vrednost ima nepremičnina brez vseh teh bremen; razen tega je treba oceniti ta bremena sama zase in označiti v zapisniku tudi denarne zneske glavnice, ki ustreza njih vrednosti. ( 3 ) Cenitev na kraju samem se poveri kakšnemu izvršilnemu organu. Vendar pa se sodni služitelji ne smejo uporabljati za taka dejanja. 76 ( 4 ) O odrejeni cenitvi je obvestiti zavezanca in za¬ htevajočega upnika, ki se jima obenem naznani kraj in čas cenitve. ( 5 ) Minister pravde izda z uredbo natančnejše pred¬ pise o tem, katere nepremičnine in katere pritekline je smatrati, da imajo večjo vrednost, potem o postavljanju in izbiranju izvedencev kakor tudi o njih nagrajanju in naposled o načelih, po katerih se mora vršiti cenitev. S' to uredbo se predpiše tudi to, koliko je dopustno pri zgradbah ugotoviti njih vrednost namesto s cenitvijo na podstavi dohodkov, odločilnih za odmero davka, ali na podstavi letnega davka. ( 6 ) Če je bila nepremičnina že ocenjena ob kakšnem prejšnjem dražbenem postopku ali v stečajnem postopku, ni minilo od takrat več kot leto dni in ni nastopila važna sprememba v kakovosti ali obsegu nepremičnine ali njene pritekline, sme vzeti sodišče za vrednost nepremičnine vrednost, ki je bila ugotovljena že v prejšnjem postopku. Sodišče sme opustiti cenitev tudi takrat, kadar gre za nepremičnine manjše vrednosti in je predložil zahteva¬ joči upnik listine, s katerimi je vrednost nepremičnine verjetno izkazana, in ima sodišče te listine za zanesljive in pripravne, da se na njih podstavi ugotovi vrednost. V enem in v drugem primeru mora zaslišati sodišče, pre¬ den izda svojo odločbo, zavezanca in zahtevajočega upni¬ ka, če pa je podal tak predlog eden izmed njiju, predla¬ gateljevega nasprotnika. ( 7 ) Če gre za nepremičnine, ki niso vpisane v javni knjigi, in je treba opraviti zastavni popis (§ 109., od¬ stavek 3.), se opravi pri tej priliki tudi cenitev. ( 8 ) V vsakem primeru ugotovi sodišče vrednost po svobodnem prepričanju na podstavi mnenj ali predloženih listin, in drugih navedenih podatkov (§ 368. civilnega pravdnega postopnika). § 114. j 1 ) Če ni bil že predlogu za dovolitev dražbe pri¬ ložen načrt dražbenih pogojev (§ 107., odstavek 3.), po- 77 zove izvršilno sodišče, ko prispe zapisnik o opravljeni cenitvi nepremičnine ali ko se kako drugače ugotovi vrednost nepremičnine, zahtevajočega upnika, naj pred¬ loži v določenem roku tak načrt ali pa naj se izjavi o tem na sodni zapisnik, ker hi se sicer dražbeni postopek ustavil. ( 2 ) Izvršilno sodišče odredi obenem po službeni dolžnosti ali na predlog vse potrebne dopolnitve ali po¬ prave zapisnikov o popisu in cenitvi nepremičnine. (■') Glede nepremičnin, ki niso vpisane v javni knjigi, pozove izvršilno sodišče poleg tega z oklicem vse tiste osebe, katere zahtevajo stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, naj prijavijo' v določenem roku sodišču svoje pravice in zahtevke, ker bi se vzeli sicer v dražb enem postopku v poštev samo toliko, kolikor so razvidni iz izvršilnih spisov. ( 4 ) Če ustrezajo dražbeni pogoji, ki jih je predložil zahtevajoči upnik, zakonskim določbam o družbenih po¬ gojih, jih odobri izvršilno sodišče brez predhodne ustne razprave. Če pa se predlagajo v njih po zakonu dopustni odstopki od zakonskih določb o dražbenih pogojih (§§ 116., 118., 119., 120., 123.), določi sodišče narok za ustanovitev dražbenih pogojev. Na narok povabi sodišče zavezanca, zahtevajočega upnika kakor tudi vse tiste osebe, v katerih korist obstoje po spisih, ki so pri so¬ dišču, na nepremičnini stvarne pravice in bremena. ( 5 ) Osebam, ki jim vabila verjetno ne bo moči vročiti o pravem času, postavi sodišče skrbnika, ki se mu vroči vabilo. Ista oseba sme biti postavljena za skrbnika tudi več udeležencem, če si njih koristi ne nasprotujejo. Po¬ stavitev za skrbnika ni treba razglašati z oklicem. Skrbnik zastopa osebo, za katero je postavljen, dokler ta oseba ne pride sama ali ne naznani sodniku drugega zastopnika ali dokler 1 ne zahtevajo koristi te osebe na¬ daljnjega zastopanja. ( 8 ) Na naroku za razpravo o predlaganih dražbenih pogojih smejo podajati vse povabljepe osebe predloge o spremembi predlaganih dražbenih pogojev. Sodišče 78 ustanovi >po izidu razprave dražbene pogoje, pazeč pri tem na določbe §§ 116. do 128., 148., 162. do 164. ( 7 ) Če se predlaga na naroku za ustanovitev draž¬ benih pogojev ustavitev ali odložitev dražbenega postopka, je dopustno pristopiti k razpravi o dražbenih pogojih šele, ko se ta predlog zavrne. Upoštevaje vse razmere, odloči sodišče, ali bo počakalo’ z odločbo o dražbenih po¬ gojih, dokler ne postane sklep o zavrnitvi omenjenega predloga pravnomočen. D r a ž b e n i pogoji. § 115. Dražbeni pogoji morajo obsegati: 1. točno označbo nepremičnine s kratko* navedbo priteklin, ki jih je prodati z njo vred, če pa se prodajajo deleži nepremičnine, tudi njih označbo z ulomkom; 2. določbe o načinu dajatev in o višini jamščine, ki jo morajo dati ponudniki (kavcija, §§ 116. in 117.); 3. označbo služnosti, preužitkov in drugih realnih bremen, ki ne spadajo med hipoteke in ki jih mora pre¬ vzeti najboljši ponudnik, kateremu se nepremičnina do¬ ni akne (zdražitelj), brez zaračuna na kupnino (največji ponudek, § 118.); 4. označbo najmanjšega sprejemljivega ponudka (§ H9.); 5. določbe o tem, kako se plačaj kupnina (§§ 120. in 121.); 6. označbo časa, ko preidejo nevarnosti in koristi na kupca (§ 122., odstavek 1.); 7. določbe o času in pogojih, ob katerih je predati nepremičnino kupcu in vpisati njegovo lastninsko pra¬ vico v javni knjigi (§ 122., odstavek 2.); 8. č,e se predlaga dražba nepremičnine po katastr¬ skih parcelah, natančnejše določbe o tem (§ 123.). advokat CJt: f . ■ "79 Jamici Ja. A § *f& 'O. i. LUufl 37-28 ( 1 ) Če ne odredi sodišče na predlog kaj drugega, znaša jamščina, ki jo morajo položiti ponudniki, vsaj de¬ seti del ugotovljene vrednosti nepremičnine in njene pritekline. ( 2 ) Jamščina se polaga v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki so po veljavnih posebnih predpisih prikladni za nalaganje sirotinskega denarja, in sicer po tečajni vrednosti na dan položbe, toda nikoli ne po tisti, ki bi bila večja od imenske vrednosti. (*) V družbenih pogojih se sme upravičiti sodnik, ki bo vodil družbeni narok, da sme oprostiti od položbe jamščine zahtevajočega upnika in upnike, katerih ter¬ jatve so zavarovane z zastavo, kolikor bi bile njih ter¬ jatve po vrstnem redu pokrite z najmanjšim sprejemljivim ponudkom. (“) Država kot ponudnik je oproščena dajanja jam¬ ščine. § 117. č) Jamščina, ki jo je dal ponudnik, čigar ponudba je bila sprejeta, ostane pri sodišču, dokler se ne spolnijo vse obveznosti po družbenih pogojih ali dokler se domik dotične nepremičnine pravnomočno ne odreče. ( 2 ) Najboljšemu ponudniku, ki je bil po § 116., od¬ stavku 3., oproščen položbe jamščine, prepove sodišče takoj, brž ko se dražba konča, vsako odsvojitev, obreme¬ nitev in zastavitev njegove terjatve, ki služi za jamščino; ta prepoved se zaznami po službeni dolžnosti obenem v javni knjigi pri tej terjatvi. Vpisi, ki se izvrše glede te terjatve po tej zaznambi, ne ovirajo, da se uporabi ter¬ jatev za poplačilo vseh zahtevkov, ki bi nastali iz prisilne dražjbe zoper najboljšega ponudnika. ( 3 ) Ostalim ponudnikom se vrne položena jamščina po koncu dražbenega naroka, kar se mora zaznamiti v družbenem zapisniku. To zaznambo podpišejo ponudniki, ki so prejeli svojo jamščino nazaj. 80 ( 4 ) Najboljši ponudnik sme dati ob vsakem času na¬ mesto dane jamščme drugo dopustno varščino v isti višini. ( 5 ) Jamščina najboljšega ponudnika služi kot zastava za vse obveznosti, ki nastanejo zoper njega iz dražbe. Prevzem bremen. § 118 . Če ne odredi sodišče na predlog in z upravičenčevo privolitvijo kaj drugega, mora prevzeti kupec brez za¬ računa na kupnino- služnosti, preužitke in druga realna bremena, ki jim gre prednost pred vsemi zastavnimi pravicami in pred pravico do poplačila iz § 86. kakor tudi pred pravico do poplačila, ki gre zahtevajočim up¬ nikom. Služnosti, preužitke in druga realna bremena, ki imajo vrstni red za omenjenimi pravicami, mora prevzeti kupec samo po odbitku od kupnine, in sicer samo toliko, kolikor so po svojem vrstnem redu pokriti z razdelno maso (§ 178.). Če je več zahtevajočih upnikov, mora pre¬ vzeti kupec brez zaračuna na kupnino samo tiste služ¬ nosti, preužitke in druga realna bremena, ki jim gre prednost pred tistim zahtevajočim upnikom, čigar vrstni red je izmed vseh zahtevajočih upnikov najboljši. Za vknjižene rabokupne pravice ostanejo v veljavi predpisi državljanskega zakonika. Rešilnokupno pravico, ki je ni uporabil upravičenec o pravem času, mora sodišče po službeni dolžnosti izbrisati v javni knjigi, ne da bi šla upravičencu pravica do odškodnine. Najmanjši sprejemljivi p o n u d e k. § 119 . Č) Na dražbi se ne smejo sprejeti taki ponudki, ki ne dosegajo pri hišah polovice, pri kmetijskih posestvih in zemljiščih pa ne dveh tretjin ugotovljene vrednosti (najmanjši sprejemljivi ponudek). Toda na predlog upni¬ ka, čigar terjatev je zavarovana z zastavo, ali na zavezan- čev predlog sme določiti sodišče, ako privoli v to zahte- 81 vajoči upnik, za najmanjši sprejemljivi ponudek tudi več¬ ji znesek. ( 2 ) V dražbenih pogojih se mora označiti najmanjši sprejemljivi ponudek s številkami in besedami. Plačilo kupnine. § 120 . O 1 ) Kupec mora položiti četrtino- kupnine v petnaj¬ stih dneh, odkar mu je bila nepremičnina pravnomočna domaknjena. Nadaljnjega polaganja gotovine je oproščen kupec toliko, kolikor privolijo upniki, katerih terjatve, zavarovane z zastavo, se bodo verjetno poravnale iz kup¬ nine, v to, da prevzame kupec dotične dolgove, ali koli¬ kor mora prevzeti kupec po določbah tega zakona (§ 118 .) ali po -dražbenih pogojih z zastavo- zavarovane terjatve, služnosti, preužitke in druga realna bremena v zaračun njih vrednosti na kupnino; ob tem izračunava¬ nju ni upoštevati zaostale rente, potem zaostale preživ¬ nine in druga plačila ali dajatve, ki se ponavljajo, za¬ ostale obresti od terjatev, ki jih je prevzeti, niti pravdne niti izvršilne stroške. ( 2 ) Preostali del kupnine mora položiti kupec pri sodišču v gotovini v dveh enakih obrokih v dveh mese¬ cih, odkar je bila nepremičnina pravnomočno domaknje¬ na. Gotovina, položena pri sodišču za jamščino, se sme uporabiti za dopolnitev poslednjega obroka kupnine, če je izpolnil kupec vse ostale obveznosti iz dražbenih pogojev. ( 3 ) Od kupnine, ki preostane po odbitku prevzetih terjatev in vrednosti prevzetih bremen, mora plačevati kupec obresti, in sicer od dne, ko mu je bila nepremič¬ nina domaknjena, dokler kupnine ne plača. ( 5 ) Pristojbine, ki se morajo plačati za prenos ne¬ premičnine, se ne smejo vračunavati v kupnino. ( r> ) S privolitvijo zahtevajočega upnika in upnikov, zavarovanih z zastavo, sme ustanoviti sodnik, če se to 6 82 predlaga, v dražbenih pogojili druge določbe o plačilu kupnine. Odpovedovanje prevzetih terjatev. § 121 . Kolikor ni dogovorjen krajši odpovedni rok, sme odpovedati kupec terjatve, zavarovane z zastavo, ki jih je prevzel v zaračun na kupnino, poluletno, ne glede na do¬ govorjene plačilne roke, samo takrat, kadar znašajo do¬ govorjene obresti in druga dogovorjena periodna plačila od terjatve, izvzemši odplačevanje glavnice, skupaj več ko šest odstotkov na leto; vendar pa se sme koristiti ku¬ pec tudi s krajšimi dogovorjenimi odpovednimi roki. Prehod nevarnosti. Predaja nepre¬ mičnine. § 122 . (*) Nevarnost prodane nepremičnine preide na kup¬ ca s tistim dnem, ko mu je bila nepremičnina domaknje- na. Od tega dne ima pravico do' vseh plodov in donosov od nepremičnine. Vendar pa mora nositi od tega dne tudi vsa bremena, spojena z lastnino nepremičnine, ko¬ likor niso prestala zaradi dražbe, kakor tudi vse davke in druge javne davščine, ki se plačujejo od nepremič¬ nine, in mora plačevati od istega dne tudi obresti od terjatev, ki so prevzete v zaračun na kupnino. ( 2 ) Kupcu se preda nepremičnina s prodanimi pri- teklinami vred in njegova lastninska pravica se vknjiži šele, ko se spolnijo vsi dražbeni pogoji. Nepremičnino je predati, če je to potrebno, po določbah § 303. Prodaja po parcelah. § 123. ( J ) Nepremičnine, ki sestavljajo v zemljiški knjigi eno telo (bitje), je prodati praviloma kot celoto. 83 ( 2 ) Vendar pa sme predlagati zahtevajoči upnik v načrtu dražbenih pogojev dražbo takega telesa po parce¬ lah ali po skupinah parcel. V takem primeru mora točno označiti parcele ali njih skupine, ki jih je treba prodati vsako zase. ( 3 ) Tak predlog sme podati tudi vsak upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali ki mu gre pravica do poplačila, kakor tudi zavezanec, toda najdalj na naroku, določenem za ustanovitev dražbenih pogojev. Narok za ustanovitev dražbenih pogojev se mora določiti, brž ko je tak predlog podan. ( 4 ) če sodišče usvoji predlog, se mora ugotoviti vrednost vsake parcele ali vsake skupine, ki jo je treba prodati vsako zase, kakor tudi najmanjši sprejemljivi ponudek za vsako posamezno izmed njih. Začasna uprava. § 124. j 1 ) Dokler se nepremičnina, prodana na dražbi, ne preda kupcu, sme predlagati zahtevajoči upnik in vsak upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo 1 , izvršilnemu sodišču, naj odredi začasno upravo. ( 2 ) Tudi kupec sme predlagati tako upravo že na dražbenem naroku, pa tudi pozneje, če redno spolnjuje dražbene pogoje. § 125. Na začasno upravo se uporabljajo določbe o prisilni upravi s temile spremembami: 1. sodišče sme postaviti tudi kupca za upravitelja, če ni v posameznem primeru glede njegove osebe ali iz drugih važnih razlogov nobenega pomisleka zoper nje¬ govo postavitev; 2. vpliv na upravo, ki gre po določbah o prisilni upravi zahtevajočemu upniku, gre v istem obsegu tudi upniku, ki je predlagal začasno upravo, nadalje kupcu, če ni sam upravitelj, toda temu samo dotlej, dokler redno spolnjuje dražbene pogoje; a* 84 3. uprava se konča, brž ko se pravnomočno ustavi postopek o prisilni dražbi ali se nepremičnina preda kupcu; ko odredi sodišče, da se nepremičnina predaj kupcu, izda obenem potrebne odredbe po § 105.; 4. iz donosov se plačujejo samo upravni stroški, po¬ tem izdatki, omenjeni v § 98., št. 1. do 3., kolikor dospe- vajo ob času uprave; donosni prebitek pa se mora polo¬ žiti pri sodišču, ki ga vroči kupcu, ko spolni vse dražbe- ne pogoje; če se domik nepremičnine prej pravnomočno razveljavi ali če zgubi učinek zato, ker se je dovolila zopetna dražba (§ 162.), ali zato, ker je sodišče sprejelo nadponudbo (§ 157.), pripadejo donosi razdelni masi; 5. namesto kupca sme postaviti sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti drugega upravitelja, če ne spolni kupec o pravem času dražbenih pogojev ali če je iz dru¬ gih važnih razlogov umestno, kupcu odvzeti upravo. § 126. Če se domik nepremičnine pravnomočno razveljavi ali če izgubi učinek zato, ker se je dovolila zopetna draž¬ ba, ali zato, ker je sprejelo sodišče nadponudbo, traja uprava, odrejena po § 124., dokler se ne preda nepre¬ mičnina novemu kupcu. Prejšnjemu kupcu se v takih primerih odvzame uprava. Namesto njega se sme posta¬ viti novi kupec za upravitelja, če on to zahteva in če ni zoper to pomislekov, omenjenih v § 125., št. 1. § 127 . ( 1 ) Prisilna uprava, uvedena pred dražbenim naro¬ kom, preide z dnem, ko se nepremičnina domakne, sama po sebi v upravo na korist kupcu. O domiku obvesti so¬ dišče dosedanjega upravitelja po službeni dolžnosti. Na¬ mesto njega sme postaviti sodišče kupca za upravitelja, če on to zahteva in če ni zoper to pomisleka (§ 125., štev. 1.). ( 2 ) Donosi, ki dospevajo v času do* d omika nepre¬ mičnine, se razdele po določbah §§ 100. do 103. Če se 85 dražbeni postopek ustavi, preden je končan, preide za¬ časna uprava sama po sebi iznova v prisilno* upravo in donosi se razdele, kakor niti ne bi bilo začasne uprave. Predhodna ugotovitev bremenskega stanja. § 128. ( L ) Vsak upnik, čigar terjatvi, zavarovani z zastavo, gre prednost pred pravico do* poplačila ali pred zastavno pravico zahtevajočega upnika, sme predlagati v osmih dneh, ko se obvesti o dovolitvi prisilne uprave, pri iz¬ vršilnem sodišču, naj se predhodno ugotove terjatve in bremena, ki jim gre prednost pred terjatvijo zahtevajo¬ čega upnika (predhodna ugotovitev bremenskega stanja). ( 2 ) Za to ugotovitev določi sodišče, ko izvede cenitev ali kako drugače ugotovi vrednost nepremičnine, na kar moči kratek čas narok in povabi nanj osebe, označene v § 114., odstavku 4. Ta narok se ne sme preložiti. § 129. Predhodna ugotovitev stanja se zgodi po poslednjem stanju zemljiške knjige in po uradnih priobčilih in spi¬ sih, ki so pred sodiščem, o bremenih nepremičnine in o zahtevkih in pravicah, ki jih bo verjetno vzeti v poštev ob razdelitvi kupnine. Kdor trdi, da so omenjeni podat¬ ki, ki so bistveni za ugotovitev bremenskega stanja, ne¬ točni, zlasti pa kdor izpodbija višino ali vrstni red za¬ htevkov in bremen, ki bi jih bilo upoštevati ob ugotovitvi bremenskega stanja, ta mora svojo trditev sodišču verjet¬ no izkazati najdalj v petih dneh po naroku za ugotovitev bremenskega stanja, ker se ugotovi sicer bremensko sta¬ nje po vsebini omenjenih spisov, in sicer po načelih § 130. § 130. (‘j. Kolikor ne izhaja iz izida ustne razprave ali iz spisov, ki so pred sodiščem, kaj drugega, se imajo ob predhodni ugotovitvi bremenskega stanja pogojne terjat¬ ve za nepogojne, rokovne terjatve pa za dospele; glede zahtevkov za plačila ali dajatve, ki se ponavljajo, se računa glavnica, ki ustreza sedanji vrednosti pravice do plačil ali do dajatev. Kolikor ne izhaja iz izida ustne razprave ali iz spisov, ki so pred sodiščem, kaj dru¬ gega, se prištejejo k obrestnim terjatvam obresti, zaosta¬ le za eno leto; ob isti utesnitvi se računa tudi glede pravice do plačil ali do dajatev, ki se ponavljajo, eno¬ letni zaostanek dospelih plačil ali dajatev. Vkupne hipo¬ teke se računajo po razmerju, označenem v § 185., od¬ stavku 3.; toda ob računanju po predpisih tega para¬ grafa je vzeti za podstavo, če se prodado na dražbi vse nepremičnine, obremenjene z vkupno hipoteko, namesto ostankov razdelnih mas ugotovljene Cenilne vrednosti, če pa se prodado na dražbi samo nekatere izmed nepre¬ mičnin, ki jamčijo vkupno, davčne cenitve vseli nepre¬ mičnin, ki jamčijo- vkupno-. Za to potrebne podatke si mora priskrbeti sodišče po službeni dolžnosti. ( 2 ) Terjatve nedoločene višine se računajo z označe¬ nim najvišjim -zneskom; predznamljene terjatve se vza¬ mejo v poštev samo, če ni še iztekel rok za opravičbo ali če se je že uvedla pravda za opravičbo. ( 3 ) Bremena in pravice, ki jih mora prevzeti zdra- žitelj brez zaračuna na kupnino ali ki se morajo izbrisati po končanem dražbenem postopku, ne da bi šla upravi¬ čencu pravica do odškodnine (§ 118.), se ne vračunavajo ob predhodni ugotovitvi bremenskega stanja. § 131- j 1 ) Sklep, s katerim se predhodno ugotovi bremen¬ sko stanje, se mora vročiti v osmih dneh po naroku s pismenim odpravkom predlagatelju in vsem ostalim ose¬ bam, povabljenim za narok. Ta ugotovitev mora služiti za podstavo, na kateri se presodi, ali je oporek dopusten zato, ker ni d-o-volj kritja za zahtevke, zavarovane z za¬ stavo (§§ 152. do 155.); za poznejšo razdelitev kupnine ni obvezna. 87 ( 2 ) Zoper ugotovitev sme vložiti rekurz vsaka izmed ■oseb, povabljenih na narok. ( 3 ) Ko izvršilno sodišče predloži rekurz, mora pri¬ občiti sodišču druge stopnje, na kateri dan je določen dražbeni narok. Odločba o rekurzu mora prispeti k iz¬ vršilnemu sodišču najkasneje tri dni pred določenim dražbenim narokom; zoper odločbo o rekurzu ni dopu¬ sten nadaljnji rekurz. § 132 . (*) Zavezanec kakor tudi ostale osebe, ki so prišle na narok, •odgovarjajo 1 , če navedejo na razpravi kaj ne¬ resničnega, zahtevajočemu upniku za škodo; ki mu je nastala iz tega; poleg tega sme odrediti sodišče zoper te osebe kazni zaradi objesti (§ 268. civilnega pravdnega postopnika). ( 2 ) Zahtevajoči upnik sme podati predlog za povra¬ čilo škode pri izvršilnem sodišču, ko je dražbeni posto¬ pek končan; sodišče ugotovi povračilo po svobodnem pre¬ pričanju (§ 369. civilnega pravdnega postopnika). Ko po¬ stane ta sklep pravnomočen, sme predlagati zahtevajoči upnik pri izvršilnem sodišču dovolitev izvršbe zoper ti¬ stega, ki je dolžan dati to povračilo. Določanje in objavljanje dražbe- nega naroka. § 133. (') Ko se s sklepom ugotovi vrednost nepremičnine in ustanove dražbeni pogoji, določi sodišče z oklicem (§ 62.) dražbeni narok tako, da mine od dne, ko se oklic prvikrat objavi v novinah, določenih za uradne razglase sodišča, do dne dražbenega naroka eden do dveh mese¬ cev. V primeru § 62., št. 2., se računa ta presledek od dne, ko se je oklic nabil na sodni deski. Od dne, ko’ se je dražba dovolila, do dne dražbenega naroka pa mora biti presledek treh mesecev. To poslednje ne velja za pri- 88 mere ponovljene dražbe (§§ 148. in 149.) in ponovne dražbe (§ 162.). ( 2 ) Dražbeni narok se ne sme opravljati, preden ne postaneta dovolitev prisilne dražbe in ustanovitev draž- benih pogojev pravnomočni. § 134 . Dražbeni oklic mora obsegati: 1. točno označbo nepremičnine s kratko označbo pri- tekline, ki naj se proda z njo, potem navedbo ugotovljene vrednosti nepremičnine in pritekline, če pa se prodajajo deleži nepremičnine, njih označbo z ulomkom; če gre za nepremičnine, ki niso vpisane v javni knjigi, pa se ozna¬ či tudi po imenu sedanji posestnik nepremičnine; .2. če se prodajajo posamič ali po skupinah posamez¬ ne parcele, ki sestavljajo v zemljiški knjigi eno zemljiško telo, tudi označbo parcele ali skupin, ki naj se prodado posebej, in njih ugotovljene vrednosti; 8. dan, uro in kraj dražbe; 4. označbo najmanjšega sprejemljivega ponudka ka¬ kor tudi znesek jamščine in iz česa mora sestajati jam- ščina; 5. priobčilo, da je moči dražbene pogoje in listine, ki se nanašajo na nepremičnino, vpogledati pri izvršil¬ nem sodišču; 6. poziv, naj prijavi vsakdo, ki ima na nepremičnini pravico, zaradi katere bi dražba ne bila dopustna, svojo pravico sodišču najdalj na dražbenem naroku, in sicer preden se začne dražba, ker bi se sicer ta pravica glede dotične nepremičnine ne mogla več uveljavljati na škodo poštenega kupca; 7. priobčilo, da se bodo obveščale izmed oseb, za katere na nepremičnini že obstoje pravice ali bremena ali za katere se med dražbenim postopkom osnujejo take pravice ali taka bremena, s posebno vročitvijo o nadalj¬ njih dogodkih dražbenega postopka samo tiste osebe, ki stanujejo v območju izvršilnega sodišča ali ki naznanijo 89 sodišču pooblaščenca za vročitve, ki stanuje na sedežu sodišča, in da se bodo obveščale vse druge osebe odslej z nabitkom na sodni deski. Davčno oblastvo pa mora biti v vsakem primeru obveščeno s posebno vročitvijo. § 135 . (*) Po en odpravek dražbenega oklica vroči sodišče zavezancu, zahtevajočemu upniku in vsem osebam, katere imajo po spisih, ki so pri sodišču, na nepremičnini ali na pravicah, ki se drže te nepremičnine, stvarne pravice, bremena ali predkupne pravice. ( 2 ) Če je na nepremičnini vknjižena zastavna pravica v korist zastavnicam ali delnim obveznicam, ki se glase na prinosnika ali se prenašajo z indosamentom in jih je izdalo podjetje, ki je pod posebnim državnim nadzorom, se vroči odpravek oklica, določen za podjetje, pristoj¬ nemu nadzornemu organu. ( :1 ) Razen tega se vroči po en odpravek davčnemu oblastvu, če pa se prodajajo nepremičnine države, samo¬ upravnega telesa ali naprave, ki je pod upravo države, ali družbe ali društva, ki je pod nadzorom posebnega državnega poverjenika (komisarja), tudi nadzornemu upravnemu oblastvu ali pristojnemu nadzornemu organu; če pa se prodajajo nepremičnine javne in občekoristne naprave, tudi upravnemu oblastvu, omenjenemu v § 20. ( 4 ) Obenem mora pozvati sodišče upnike, ki imajo na tej nepremičnini z zastavo zavarovane terjatve, naj se izjavijo najdalj osem dni pred dražbenim narokom, ali zahtevajo poravnavo svojih terjatev s plačilom v gotovini, ali pa privoljujejo v to, da prevzame dolg kupec in da se hkrati dosedanji dolžnik oprosti tega dolga. Obenem se jim priobči tudi to, da tisti, ki ne zahteva najkasneje osem dni pred dražbenim narokom plačila v gotovini, velja da privoljuje v to, da kupec prevzame dolg in da se njegov prejšnji dolžnik oprosti dolga. Takega poziva ni pošiljati tistemu upniku, za čigar terjatev je vknjižena vkupna hipoteka ali ki ima pogojno terjatev. 90 ( 5 ) Če je zastavna pravica vknjižena za terjatve, ki bi utegnile nastati iz otvorjenega kredita ali iz naslova prevzetega poslovodstva ali iz naslova jamčenja ali iz naslova povračila škode (kreditna ali kavcijska hipo¬ teka), se mora poleg tega upnik še pozvati, naj prijavi najkasneje na dražbenem naroku pred začetkom dražbe, koliko znašajo terjatve, ki so nastale zoper zavezanca iz zgoraj omenjenih pravnih razmerij. ( 0 ) Omenjene prijave se podado izvršilnemu sodišču pismeno ali pa ustno na zapisnik. ( 7 ) Dražbeni oklic se vroči po predpisih, ki veljajo za vročanje tožb. ( 8 ) Ko sodišče vroča dražbeni oklic davčnemu obla- stvu, ga mora pozvati, naj se glede davkov in drugih jav¬ nih davščin, zavarovanih z zastavo, izjavi po določbah odstavka 4. tega paragrafa in naj prijavi najkasneje na dražbenem naroku pred začetkom dražbe dotlej zaostale davke in druge javne davščine, ki se morajo plačevati od nepremičnine in še niso zavarovane z zastavo, ker bi se sicer, ne glede na prednost, ki jim gre, poravnale šele, ko bo zahtevajoči upnik iz razdelne mase popolnoma poplačan. ( 9 ) Za osebe, ki jim dražbenga oklica verjetno ne bo moči vročiti o pravem času ali ki se jim je brez uspeha poskusila opraviti vročitev, se postavi skrbnik, ki se mu vroči odpravek. ( 10 ) Dan, uro in kraj dražbenega naroka je treba razglasiti v občini, v kateri leži nepremičnina, na način, ki je običajen v njej. ( u ) Izvršilno sodišče odredi po službeni dolžnosti, da je dražbeni narok zaznamiti v javni knjigi. Osebam, v katerih korist se je zahtevala pred izvršitvijo te zaznam¬ be vknjižba stvarnih pravic ali bremen ali predkupne pravice, se vroči, če še niso bile obveščene o dražbi, po en odpravek dražbenega oklica obenem s pozivom po od¬ stavkih 4. in 5. 91 § 136. Najkasneje petnajst dni pred dražb en im narokom se mora uveriti sodišče s presojo listin, služečih za dokaz temu, da je bil oklic razglašen in vročen, o tem, ali so se izvršile vse odredbe, izdane glede razglasitve in vročitve dražbenega oklica. Če opazi sodišče nedostatek, mora od¬ rediti, česar je treba, da je moči opraviti brez zadržka dražbo na naroku, določenem zanjo; zlasti pa mora po¬ staviti skrbnika, kjer je to potrebno. § 137. (*) Zavezanec mora dovoliti v času med razglasitvijo in dnem dražbe osebam, ki se hočejo udeležiti dražbe, da si nepremičnino ogledajo. ( 2 ) Na predlog odredi sodišče za ogled določene dni in ure, upoštevaje pri tem, kolikor je mogoče, zavezan- čeve osebne in pridobitne razmere in potrebe neovira¬ nega gospodarstva. Čas za ogled se priobči vsem tistim osebam, ki pridejo k sodišču vpogledovat dražbene po¬ goje in ostale listine (§ 184., št. 5.). D r a ž b e n i narok. § 138. (') Dražbeni narok je javen in se opravlja praviloma v sodnem poslopju. Iz važnih razlogov se sme opraviti dražba na predlog v kraju, kjer leži nepremičnina. Na naroku se morajo razgrniti poleg dražbenih pogojev na vpogled še vse listine, ki se nanašajo na dražbeni po¬ stopek, zlasti pa zapisniki o popisih in cenitvah ali listi¬ ne, na katerih podstavi se je ugotovila vrednost nepre¬ mičnine, kakor tudi listine, ki služijo za dokaz o izvrše¬ nih razglasih in vročitvah. ( 2 ) Narok in dražbo vodi sodnik. Upravičen je, izdati vse odredbe, ki so potrebne zato, da se vzdrži mir in red in da se preprečijo nedopustni dogovori, zastraše¬ vanja in vse druge ovire za podajanje ponudb, in izvršiti te odredbe tudi šiloma, po potrebi s pripomočjo varnost- 82 nih organov. Sodnik odloča o vseh ugovorih in predlogih, ki jih podado posamezni udeleženci med dražbo; vendar pa to ne posega v njih pravico, zglasiti pozneje oporek zoper domik nepremičnine, prodane na dražbi. § 139. (') Na dražbenem naroku se mora sodnik, ko je okli¬ cal stvar, najprej uveriti na podstavi spisov, ali je po § 133., odstavku 2., dopustno, pristopiti k dražbi in ali ni katerega izmed nedostatkov, navedenih v § 143., ki preprečujejo domik in ki se morajo upoštevati po služ¬ beni dolžnosti. Če spozna, da obstoji kakšen tak zadržek, in ga ni moči takoj odstraniti, izda potrebno odločbo. Če pa takega zadržka ni, prebere dražbene pogoje, ako to zahteva kakšna stranka. Nato priobči sodnik: 1. koliki so davki in druge javne davščine s pri- padki vred, katerih plačilo v gotovini se zahteva; 2. izjave upnikov, podane glede poravnave njih terjatev ali glede tega, da prevzame dolg kupec (§ 135., odstavek 4.); 3. kolike so terjatve na podstavi kreditnega ali kav¬ cijskega razmerja, ki so jih prijavili upniki po § 135., odstavku 5. ( 2 ) Potem da sodnik, če se to zahteva, potrebna po¬ jasnila o dražbenih pogojih, nadalje o tem, kolike so terjatve, zavarovane na nepremičnini z zastavo, kolika so bremena, ki jih mora prevzeti kupec, kakor tudi o drugih okolnostih, ki se nanašajo na nepremičnino in so razvidne iz spisov. Naposled priobči sodnik red, v ka¬ terem se bo prodajalo več nepremičnin istega zavezanca* na istem naroku ali se bo dražilo več deležev iste ne¬ premičnine. § 140. (’) Zavezancu ni 'dopuščeno ne v svojem ne v tujem imenu podajati ponudbe. Prav to velja za sodnika, ki vodi dražbeni narok, za zapisnikarja in izklicatelja. * V izvirniku pomotoma: Verovnika (upnika). 93 ( 2 ) Ponudbe kakšnega zastopnika se smejo dopustiti, če je njegova pooblastitev za zastopanje dokazana z jav¬ nimi listinami ali javno overjenim pooblastilom. Te listi¬ ne se morajo priložiti spisom. Sodnik sme dovoliti, če se niu predloži ta dokaz pred začetkom dražbe, iz važnih razlogov na predlog, da se priobči pooblastilčevo ime šele, ko se dražba konča. ( 3 ) Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo 1 , dokler se ne poda večja ponudba. § 141 . j 1 ) Sodnik mora pozvati na podajanje ponudb šele, ko izteče pol ure od časa, določenega za začetek naroka. ( 2 ) Dražba se nadaljuje, dokler se podajajo' večje po¬ nudbe. Če to zahteva eden ali več ponudnikov, sme do¬ voliti sodnik kratek čas za premislek. ( 3 ) Dražbo je končati, če se tudi po drugem pozivu v petih minutah ne poda večja ponudba. Na to mora sod¬ nik prisotne osebe izrečno opozoriti. ( 4 ) Pred koncem dražbe mora sodnik še enkrat raz¬ ločno naznaniti poslednjo ponudbo, nato pa izreči dražbo za končano. Dornik. § 142. (‘) Ko je dražba končana, pojasni sodnik tistim ose¬ bam, ki so podale ponudbe, kakor tudi vsem prisotnim osebam, ki jih je bilo treba obvestiti o dražbenem na¬ roku, iz kakšnih razlogov je moči zglasiti oporek zoper domik. Nato jih vpraša, ali hoče kdo izmed njih in iz kakšnega razloga zglasiti oporek zoper domik. ( 2 ) Ko se odloča o domiku, ni upoštevati izjav, ki se podado, ko je zapisnik o dražbenem naroku že sklenjen, kakor tudi ne pridržkov, nedoločnih izjav in takih opo- rekov, kateri se opirajo na okolnosti, ki ne posegajo' v pravico tistega, ki zglasi oporek. 94 . § 143. (‘) Oporek zoper domik najboljšemu ponudniku se sme opirati samo na tele razloge: 1. da je bil presledek med dnem, ko je bil dražbeni oklic prvikrat razglašen, in dnem, ko se je opravil draž¬ beni narok, krajši od enega meseca (§ 133., odstavek 1.); 2. da ni obsegal oklic o dražbenem naroku tistega, kar je predpisano za to, ali da ni bil razglašen ta oklic na predpisani način; 3. da niso bile obveščene o- dražbenem naroku vse tiste osebe, ki bi jih bilo moralo sodišče obvestiti; 4. da se je postopek o prisilni dražbi nadaljeval, dasi je bil izrečen sklep o njega ustavitvi; 5. da se niso upoštevale pri dražbi določbe §§ 140. in 141. ali da je bil kakšen ponudnik neopravičeno- za¬ vrnjen od podajanja ponudb; 6. da se pogoji, ob katerih je bila podana najboljša ponudba, ne skladajo- z ustanovljenimi dražbenimi pogoji ali da se po teh pogojih ni smela dopustiti ponudba, za katero se zahteva domik; 7. da najboljši po-nud-nik nima sposobnosti, sklepati pogodbe ali pridobiti nepremičnino, ki je prodana, ali da je podal najboljšo- ponudbo zastopnik, čigar pooblasti¬ tev ni bila dokazana po- zakonu, kakor, je treba (§ 140., odstavek 2.); in 8. da največja ponudba ne zadošča, da bi se z njo popolnoma poravnala z zastavo zavarovana terjatev s pripadki vred tistega upnika, ki je zglasil oporek, in ki ji gre prednost pred. terjatvijo zahtevajočega upnika. ( 2 ) Oporeki, ki se opirajo- na razloge, omenjene v odstavku 1., št. 5. do 8., se morajo zglasiti ustno- na draž¬ benem naroku samem (§ 142.). Ostali oporeki se smejo podati tudi pismeno. Pismene oporeke je dopustno upo¬ števati samo, če prispe vlo-ga k sodišču najdalj dva dni pred dražbenim narokom. Nedostatki, omenjeni v št. 4., 6. in 7. odstavka 1., se morajo upoštevati tudi po- službeni dolžnosti, ostali pa se smejo- upoštevati samo, če so bili navedeni o pravem času z o-porekom. 95 ( 3 ) Činjenice, na katere se opira oparek, mora sodi¬ šče po službni dolžnosti ovedeti in ugotoviti. § 144 . (‘) Če ni nobenega oporeka in če ni nobenega ne- dostatka, omenjenega v §§ 183., odstavku 2., in 143., št. 4., 6. in 7., domakne sodnik že na dražbenem naroku s sklepom nepremičnino najboljšemu ponudniku, čigar po¬ nudbo spozna za sprejemljivo. Ta sklep mora razglasiti sodnik na naroku samem in poleg tega vročiti po' en odpravek v osmih dneh po dražbenem naroku zavezancu, zahtevajočemu upniku in najboljšemu ponudniku; v od¬ pravku označi sodišče ob kratkem prodano nepremičnino in njeno priteklino, nadalje kupčevo ime, ceno, za katero, in pogoje, ob katerih je bila nepremičnina domaknjena. (=) Dornik je razglasiti v osmih dneh po dražbenem naroku na sodni deski in ga zaznamiti v javni knjigi. Posledica te zaznambe je ta, da ustvarjajo poznejši vpisi v javni knjigi pravice zoper dosedanjega lastnika samo, če se izreče domik za neučinljivega. V razglasu mora sodišče navesti, kolik je bil največji doseženi ponudek, rok za prijavo nadponudbe (§ 157.) in njen najmanjši znesek. ( 3 ) Vsakdo, ki ga je moralo sodišče obvestiti o draž¬ benem naroku, sme predlagati, da se uvrsti zgoraj ome¬ njeni razglas ob njegovih stroških v novine, določene za uradne razglase sodišča. § 145. (‘) O zglašenih oporekih odloči sodišče praviloma s sklepom na dražbenem naroku samem. ( 2 ) Če sodnik zaradi oporeka odreče domik, mora odločiti, ko je zaslišal vse prisotne osebe, ki jih je moral obvestiti o dražbenem naroku, upoštevaje kakovost uve- ljavljanih nedostatkov, o tem: ali bo dražbo, ko po po¬ trebi odpravi uveljavljane nedostatke, takoj nadaljeval ali pa bo določil nov dražbeni narok. Kolikor temu ne nasprotuje razlog oporeka, ki ga je spoznalo sodišče za 96 opravičenega, so v prvem primeru ponudniki, ki so se udeležili končane dražbe, vezani na svoje prejšnje ponud¬ be, kolikor niso zgubile svoje veljavnosti zaradi večjih ponudb. (■'*) Če ni moči odločiti o zglašenem oporeku na draž- benem naroku samem, vroči sodišče po en odpravek sklepa, s katerim je odločilo o oporeku, v osmih dneh po dražbenem naroku najboljšemu ponudniku, zahtevajoče¬ mu upniku, zavezancu kakor tudi vsem osebam, ki imajo v dotičnem primeru pravico, vložiti rekurz (§ 147.). (*) Določbe § 144., odstavkov 2. in 3., veljajo tudi tukaj. § 146. (') Sodišče odreče s sklepom domik, če se je zglasil opravičen oporek ali če spozna sodišče samo, dasi se zoper to ni zglasil oporek, da očividno obstoji kateri izmed nedostatkov, omenjenih v § 143., št. 4., 6. in 7., ali nedostatek, omenjen v § 133., odstavku 2. ( 2 ) Zaradi nedostatka, omenjenega v § 143., št. 3., ni odrekati domika, če so osebe, ki niso bile povabljene, vendarle prišle na dražbeni narok, ali če so poslale nanj zastopnika. Oporeka iz razloga, ker vobče ni bila polože¬ na jamščina ali ker ni bila položena zadostna jamšči- na, kakor tudi oporeka iz razloga, ker ponudnikov zastopnik nima upravičila za zastopanje ali ker nima pooblastila, ni jemati v poštev, če se odpravijo' ti ne- dostatki še preden se odloči o domiku, na ta način, da se jamščina naknadno položi ali dopolni ali da se naknadno predlože listine, omenjene v § 140., odstavku 2. ( 3 ) V javni knjigi je zaznambi, da je bil domik od¬ rečem Če pa višje sodišče po rekurzu podeli domik, učinkuje zaznamba tega domika od časa, ko se je za¬ znambo, da je bil domik odrečen. § 147 . j 1 ) Sklep o domiku je moči izpodbijati z rekurzom samo iz katerega izmed razlogov, omenjenih v §§ 133., odstavku 2., in 143., ali iz razloga, da se domik ne 97 sklada z vsebino zapisnika o dražbenem naroku ali z vsebino drugih spisov, ki jih mora upoštevati sodišče ob domiku po zakonu, ali da se nanaša največji ponudek na drugo zemljišče. Toda iz razlogov, omenjenih v § 143.,* št. 1. do 3., 5. in 8., smejo vložiti rekurz samo tiste osebe, ki so zglasile brez uspeha te ugovore o pravem času po določbi § 143., odstavka 2. ( 2 ) Osebe, ki niso bile povabljene na narok, kakor je bilo treba, in tudi niso prišle na narok, smejo iz¬ podbijati v vsakem primeru domik z rekurzom iz vseh razlogov, omenjenih v odstavku 1., prvem stavku. ( :i ) Tisti, ki ga je sodišče označilo za kupca, sme izpodbijati domik tudi takrat, kadar mu je sodišče do- maknilo nepremičnino, dasi je bilo treba odreči domik, prav tako pa tudi takrat, kadar mu jo je bilo treba domakniti ob drugih pogojih, ne pa ob tistih, ki so navedeni v odpravku sklepa o domiku. ( 4 ) Rekurz zoper to, da je bil domik odrečen, se sme opirati samo na to, da se odrek ne sklada z vsebino zapisnika o dražbenem naroku ali z vsebino drugih spisov, ki bi jih bilo moralo sodišče po določbah tega zakona upoštevati ob odločbi o domiku, ali na to, da ni bilo nobenega zakonskega razloga za to, da se domik odreče (§ 146.); kdor pa je na dražbenem naroku ugo¬ varjal zoper domik, nima pravice do takega rekurza. ( 5 ) Po en odpravek sklepa o rekurzu se vroči naj¬ boljšemu ponudniku, zahtevajočemu upniku in zavezan¬ cu, in sicer tudi takrat, kadar sami niso' vložili rekurza. ( 6 ) Sodišče prve stopnje mora izdati po službeni dolž¬ nosti odredbe, ki bi bile glede na odločbo o rekurzu še potrebne. § 148. (*) Nepremičnina se ne sme domakniti, če ni bila podana na dražbenem naroku ponudba, ki dosega naj¬ manjši sprejemljivi ponudek (§ 119.). * Popravljeno iz »§ 138.« po točki 1. popravkov, objavljenih v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 14. julija 1937., št. 131/XXXIX/301 — »Službeni list« št. 361/52 iz 1. 1937. 7 98 ( 2 ) Če je bil domik pravnomočno odrečen zato, ker ni bil podan najmanjši sprejemljivi ponudek, določi so¬ dišče ponoven dražbeni narok, ako predlaga to zahteva¬ joči upnik v enem mesecu po brezuspešno opravljenem dražbenem naroku. Preden določi sodišče ponoven draž¬ beni narok, sme odrediti v takem primeru cenitev ne¬ premičnine, če cenitve že ni bilo, in določiti po potrebi narok za spremembo dražbenih pogojev, zlasti glede na izid cenitve. ( 3 ) Določbe §§ 133., odstavka 2., in 134. veljajo tudi tukaj. § 149. (’) Če je bil domik pravnomočno odrečen iz drugega razloga, ne pa iz tistega, ki je omenjen v § 148., in ni nedostatkov, zaradi katerih je ponovitev dražbe nedopust¬ na, določi sodišče po službeni dolžnosti dražbeni narok na novo. Tudi za razglasitev tega dražbenega naroka veljajo določbe § 134. ( 2 ) Na tem ponovnem naroku je opraviti dražbo na podstavi dražbenih pogojev, ustanovljenih za prejšnji dražbeni narok. § 150. Ko postane sklep, s katerim se domik odreka, pravnomočen, se vrne najboljšemu ponudniku položena jamščina; če pa je bil najboljši ponudnik oproščen polo¬ žitve jamščine (§ 116., odstavek 3.), se razveljavi prepo¬ ved in se izbriše zaznamba prepovedi, omenjena v § 117., odstavku 2. § 151. ( s ) Pravice, ki jih je pridobil kupec s pravnomočnim domikom, ni moči izpodbijati zato, ker je bil po pravno¬ močnem domiku razveljavljeh izvršilni naslov, na katere¬ ga se opira dovolitev dražbenega postopka. ( 2 ) Kupec nima pravice, zahtevati jamčenje zato, ker so bili v dražbenih pogojih ali sodnih spisih, pri- 99 občenih pred dražbo, podatki o prodani nepremičnini ali njeni priteklini nepravilni. Posebne določbe o oporeku zaradi n e - dostatnega kritja za zahtevke, zavaro¬ vane z zastavo. § 152 . O Iz razloga, omenjenega v § 143., št. 8., sme zgla¬ siti oporek vsak upnik, čigar terjatvi, zavarovani z za¬ stavo, gre prednost pred pravico do poplačila ali pred zastavno pravico zahtevajočega upnika, če se je napravila predhodna ugotovitev bremenskega stanja na podstavi predloga, podanega po § 128. ( 2 ) Če se vodi dražbeni postopek v korist več zahte¬ vajočim upnikom, smejo zglasiti oporek samo tisti upniki, katerih terjatve, zavarovane z zastavo, so pred zahteva¬ jočim upnikom, ki ima najboljši vrstni red. ( 3 ) Pri zopetni dražbi (§ 162.) ni dopusten oporek zaradi nedostatnega kritja za zavarovane zahtevke. § 153. C) Ko se izračunava, ali ima terjatev upnika, ki zglaša oporek zoper domik, popolno kritje v največjem ponudku, je vzeti za podstavo predhodno ugotovitev bremenskega stanja (§§ 129. in 169., odstavek 2.). Pri tem je treba še upoštevati davke in ostale javne davšči¬ ne s pripadki vred, prijavljene za dražbeni narok (§ 135., odstavek 8.), kakor tudi spremembe, ki so morda nastale naknadno in so vpisane v javni knjigi. (?) 0 oporeku, zglašenem po § 143., št. 8., je odločiti v vsakem primeru takoj ni dražbenem naroku. ( s ) Odločbo* o domiku ni moči izpodbijati ne iz raz¬ loga, da se je vzel tak oporek v poštev, ne iz razloga, da se ni vzel v poštev. 100 § 154. Oporek se more ovreči tako, da se izjavi najboljši ponudnik ali tisti, ki je ponudil na dražbenem naroku za njim največ, da prevzame nepremičnino za največji ponudek, povečan za znesek, še nedostajajoč za popolno kritje upnika, ki je zglasil oporek zoper domik. Če po- dasta taki ponudbi oba, se domakne nepremičnina tiste¬ mu, ki je ponudil največ. § 155 . Če se zaradi oporeka domik odreče, se ustavi draž- beni postopek po službeni dolžnosti, brž ko postane sklep o odreku domika pravnomočen. Zahtevajoči upnik nima v takem primeru pravice do povračila stroškov za dražbeni postopek; več zahtevajočih upnikov trpi stroške postopka po razmerju svojih terjatev. Zapisnik o dražbenem narok u. § 156. O V zapisnik o dražbenem naroku je treba zlasti sprejeti: 1. imena sodnika, zapisnikarja in tistih prisotnih oseb, ki jih je moralo sodišče obvestiti o dražbenem naroku; 2. čas, ko se je začel narok, nadalje čas, ko je sodnik pozval navzoče osebe, naj podajajo ponudbe, kakor tudi čas, ko je bila dražba končana (§ 141., odstavek 3.); 3. imena ponudnikov in jamščino, ki jo je položil vsak izmed njih; 4. vse ponudbe, ki so bile podane na naroku; 5. odločbo, razglašeno na naroku, o podelitvi ali o odreku domika; 6. če so se zglasili oporoki zoper domik, imena oseb, ki so jih zglasile, razloge, navedene za te oporeke, na¬ dalje dokaze kakor tudi vobče tisto stanje stvari, ki izhaja iz izjav udeležencev; 7. da je bila jamščina ponudnikom vrnjena. 101 Zapisnik morajo podpisati vse tiste osebe, ki so se udeležile dražbe ali ki so na naroku zglasile oporek zoper domik kot ponudniki. Če kdo odreče podpis, je to zaznamiti v dodatku zapisnika in navesti razlog, zakaj se je podpis odrekel. ( 2 ) Kupec mora podpisati tudi dražbene pogoje. Večja ponudba po domiku (n a d p o n u d b a). § 157 . (‘) če ponudba, za katero je bila nepremičnina do- maknjena, ne dosega treh četrtin ugotovljene vrednosti nepremičnine in njene pritekline, se sme dražba ovreči z večjo ponudbo (nadponudbo). ( 2 ) Tako ponudbo je vzeti v poštev, če ni tisti, ki jo je podal, po' zakonskih predpisih izključen, podajati po¬ nudbe na dražbenem naroku, in če izjavi, da je voljan plačati tako ceno, ki najmanj za četrtino presega kupni¬ no, za katero je bila nepremičnina domaknjena, kakor tudi to, da hoče spolniti dražbene pogoje, ustanovljene za prejšnjo' dražbo'. § 158. 0) Nadponudba se mora podati pri izvršilnem so¬ dišču v petnajstih dneh od dne, ko je bil domik raz¬ glašen (§ 144., odstavek 2.). ( 2 ) Kdor poda nadponudbo, mora obenem dokazati, da je položil četrtino cene, ki jo' je ponudil, pri sodišču v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki so po veljavnih posebnih predpisih prikladni za nalaganje sirotinskega denarja. § 159. (‘) Sodišče mora obvestiti kupca o vsaki nadponudbi. Kupcu je moči nadponudbe ovreči s tem, da zviša v treh dneh, odkar je bil obveščen o poslednji pravočasno po¬ dani nadponudbi, na znesek najboljše nadponudbe kup¬ nino, za katero mu je bila nepremičnina domaknjena. 102 ( 2 ) Izjavo o tem mora podati kupec izvršilnemu so¬ dišču pismeno ali pa na sodni zapisnik; ta izjava se ne more več umakniti, brž ko je vloga prispela k sodišču ali je bil zapisnik o tej izjavi sklenjen. § 160. O Ko je iztekel rok, določen za kupčevo izjavo, odloči sodišče o nadponudbah. Če je kupec zvišal po prejšnjem paragrafu svojo kupnino, zavrne sodišče vse nadponudbe; sicer pa sprejme izmed nadponudb tisto, ki je največja. Med enakimi nadponudbami gre prednost tisti, ki je bila sodišču prej predana. (-’) O tej odločbi obvesti sodišče kupca, zahtevajočega upnika in vse osebe, ki so podale nadponudbe, kakor tudi vse tiste osebe, ki so vložile rekurz zoper dornik, izrečen na dražbenem naroku. Vsaka omenjenih oseb sme izpodbijati to odločbo z rekurzom. Rekurz zoper dornik velja za umaknjenega, če ni izpodbijal tisti, ki ga je vložil zoper dornik, tudi sklepa, s katerim je bila nadponudba sprejeta. § 161. O Brž ko postane sklep, s katerim je bila nad¬ ponudba sprejeta, pravnomočen, razveljavi sodišče po' službeni dolžnosti prejšnji domik nepremičnine in do- makne nepremičnino tistemu, čigar nadponudba je bila sprejeta. Po en odpravek tega sklepa vroči sodišče v osmih dneh od dne, ko postane sklep, s katerim je bila nadponudba sprejeta, pravnomočen, tistemu, čigar nad¬ ponudba je bila sprejeta, zavezancu, zahtevajočemu upni¬ ku in prejšnjemu kupcu. V istem roku razglasi sodišče novi domik na sodni deski in ga tudi zaznami v javni knjigi. Ta zaznamba ima pravni učinek zaznambe do- mika (§ 144., odstavek 2.). ( 2 ) Tisti, čigar nadponudba je bila sprejeta, velja za kupca nepremičnine od dne domika, ki je bil ovržen zaradi nadponudbe; zategadelj ima vse dolžnosti; od tega 103 dne pa ima tudi pravico do vseh koristi, ki gredo kupcu od dne domika po določbah tega zakona in po* dražbenih pogojih. ( 3 ) Sodišče vrne jamščino in obroke kupnine, ki jih je položil prejšnji zdražitelj, in sicer z naraslimi obrestmi vred, potem denar in vrednostne papirje, ki so jih položile osebe, katerih nadponiudbe niso bile spre¬ jete, in ki se hranijo pri sodišču; glede hipotekarnih terjatev, ki služijo za jamščino, je postopati po § 150. ( 4 ) Začasna uprava, ki se že vodi na korist prejš¬ njemu kupcu, preide od dne domika v upravo na korist novemu kupcu (§ 126.). Če je bilo zemljišče že predano prejšnjemu kupcu, odredi izvršilno sodišče po- službeni dolžnosti začasno upravo. Zopetna dražba. § 162. č) če kupec o pravem času in redno ne poravna kupnine, se odredi na predlog zopetna dražba nepre¬ mičnine ob kupčevih stroških in na njegovo nevarnost. Tak predlog smejo* podati zahtevajoči upnik, vsak upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo na nepremičnini, davčno oblastvo in zavezanec. ( 2 ) Zopetna dražba se opravlja po določbah, ki ve¬ ljajo za prvo dražbo, in po dražbenih pogojih, ustanov¬ ljenih zanjo, toda s to spremembo, da mora upoštevati sodišče na zopetni dražbi tudi take ponudbe, ki dosegajo polovico vrednosti nepremičnine in njene pritekline, ugotovljene za prvo dražbo. ( 3 ) Zopetne dražbe ni, če položi kupec, ki se je zamudil s plačilom kupnine, zaostale obroke kupnine z obrestmi vred kakor tudi zneske za povračilo škode, preden izteče rok za rekurz zoper dovolitev zopetne dražbe. ( 4 ) O zopetnem dražbenem naroku mora obvestiti sodišče tudi tiste osebe, ki so pridobile stvarne pravice 104 ali stvarna bremena ali v katerih korist so vpisane na nepremičnini predkupne ali rešilnokupne pravice. ( 5 ) Brž ko postane dovolitev zopetne dražbe pravno¬ močna, izgubi prejšnja dražba svojo moč. § 163 . (') Če se doseže na zopetni dražbi cena, ki je nižja od cene, dosežene na prejšnji dražbi, je kupec, ki se je zamudil s plačilom kupnine, odgovoren z jamščino, po¬ loženimi obroki kupnine in ostalo svojo imovino za na¬ stalo razliko, za stroške zopetne dražbe kakor tudi za vse druge škode, povzročene z njegovo zamudo. ( 2 ) Izvršilno sodišče ugotovi s sklepom po službeni dolžnosti znesek omenjene razlike kakor tudi znesek stroškov za zopetno dražbo. ( :i ) Ko postane ta sklep pravnomočen, izterja sodišče na podstavi sklepa samega omenjene zneske z izvršbo na imovino zamudnega kupca, kolikor se ne dado porav¬ nati iz jamščine in iz položenih obrokov kupnine. Iz¬ vršbo smejo predlagati pri izvršilnem sodišču zahtevajoči upnik kakor tudi vse ostale osebe, ki so glede poplačila svojih zahtevkov navezane na kupnino. Ta izvršba se opravi v korist razdelili masi; tej masi pripade tudi raz¬ lika med ceno, doseženo na zopetni dražbi, in ceno, dose¬ ženo na prejšnji dražbi. ( 4 ) Zamudni kupec nima pravice do zneska, za kate¬ rega presega kupnina, dosežena na zopetni dražbi, kup¬ nino, doseženo na prejšnji dražbi. 0 plodovih in donosih nepremičnine, če se d O’ m i k ovrže. § 164 . (*) Če se domik pravnomočno razveljavi ali če zgu¬ bi učinek zaradi ponovne dražbe ali zato, ker je bila nadponudba sprejeta, mora vrniti kupec vse plodove in donose, dobljene od nepremičnine. Vendar pa sme v 105 omenjenih primerih, razen če je zgubil domik učinek zaradi ponovne dražbe, odbiti zneske, ki jih je plačal medtem za poravnavo davkov in drugih javnih davščin, potem zneske, potrošene zato, da bi dobil plodove in donose od nepremičnine, prav tako pa tudi obresti od položenih obrokov kupnine, ki se računajo od dne vsake posamezne položbe. ( 2 ) Izvršilno sodišče mora naložiti kupcu na predlog katere izmed oseb, omenjenih v § 162., odstavku 1., s sklepom, naj vrne pobrane plodove in donose, in izdati potrebne odredbe, da se plodovi vnovčijo. Preden izda sodišče omenjeni sklep, mora zaslišati prejšnjega kupca. Ko postane ta sklep pravnomočen, sme predlagati za¬ htevajoči upnik kakor tudi vsaka oseba, ki je glede po¬ plačila svojih zahtevkov navezana na kupnino, izvršilne¬ mu sodišču izvršbo na imovino prejšnjega kupca, da se izterja odškodnina za plodove in donose, ki jih mora kupec vrniti. Ta izvršba se opravi v korist razdelni masi. Ustavitev in odložitev dražbe n ega postopka. § 165. Razen v primerili, omenjenih v §§ 38., 39., 114. in 155., se ustavi dražbeni postopek s sklepom še v tehle primerih: 1. če poda kdo drug, dajoč obenem primerno var¬ nost, sodišču ponudbo, da je voljan, prevzeti nepremič¬ nino za ceno, ki presega ugotovljeno vrednost najmanj za četrtino, in če izjavi obenem, da je voljan trpeti vse stroške, ki bi jih moral sicer trpeti zavezanec, kakor tudi da je voljan, brez zaračuna na svojo ponujeno ceno pre¬ vzeti vsa bremena, vzeta ob ugotovitvi vrednosti v poštev kot bremena, ki bi jih moral prevzeti kupec brez za¬ računa na kupnino; tako ponudbo sme upoštevati sodišče samo, če privolijo vanjo vse osebe, ki so glede poplačila svojih zahtevkov navezane na kupnino in ki so prišle na razpravo o tej ponudbi, katerih terjatve pa niso s po- 106 nujeno ceno nedvomno' docela pokrite; preden odloči so¬ dišče o ponudbi, mora zaslišati zavezanca, vendar pa nje¬ gov ugovor zoper odobritev take ponudbe ne ovira sodi¬ šča, da jo sprejme; 2. če odkupi kakšen zastavni upnik terjatev, zaradi katere je bila dražba dovoljena, in povrne obenem stro¬ ške, ki bi jih moral sicer trpeti zavezanec, in predlaga ustavitev dražbenega postopka; tak predlog sme podati tudi kakšen zahtevajoči upnik, če odkupi terjatve ostalih zahtevajočih upnikov in obenem povrne stroške, ki bi jih moral sicer trpeti zavezanec; 3. če odstopi zahtevajoči upnik pred začetkom dražbe od nadaljevanja dražbenega postopka; v takem primeru se ne sme predlagati zaradi iste terjatve nadaljevanje dražbenega postopka, preden ne izteče pol leta, odkar se je izdal sklep, s katerim je bil dražbeni postopek ustavljen; 4. če ponudi zavezanec pred začetkom dražbe vsem zahtevajočim upnikom popolno poplačilo njih izvršnih terjatev s pripadki vred kakor tudi dosedanjih stroškov dražbenega postopka in preda potrebne zneske sodniku, ki vodi dražbeni narok, ali pa jih položi pri sodišču in predlaga ustavitev izvršbe; če stroški dražbenega po¬ stopka še niso odmerjeni, mora položiti zavezanec za njih kritje kot varščino znesek, ki ga določi sodnik; 5. če ni predlagal v primeru § 148. zahtevajoči upnik v enem mesecu po brezuspešno opravljenem dražbenem naroku ponovnega dražbenega naroka in, ako je to pred¬ lagal, če se niti na drugem dražbenem naroku ni podal najmanjši sprejemljivi ponudek (§ 119.). Za kmetijska posestva ali zemljišča ni moči v takem primeru pred¬ lagati, da se dovoli nov dražbeni postopek, preden ne izteče pol leta od drugega dražbenega naroka. § 166. 0) Na zavezančev predlog sme odrediti izvršilno sodišče s sklepom v korist izvršni terjatvi zahtevajočega 107 upnika namesto dražbenega postopka prisilno upravo nepremičnine, glede katere je dražbeni postopek dovo¬ ljen, in sme odložiti dovoljeni dražbeni postopek, če za¬ doščajo povprečni čisti letni donosi od te nepremičnine, da se z njimi pokriva odplačevanje glavnice v anuitetah ali v drugih obrokih s tekočimi obrestmi vred, ki sta jih dogovorila upnik in dolžnik, ko sta ustanovila dol- govno razmerje ali pozneje. ( 2 ) Prav to se sme odrediti na zavezančev predlog tudi takrat, kadar sicer ni bilo dogovorjeno poplačilo iz¬ vršne terjatve v obrokih, toda je moči to terjatev s pri- padki vred poplačati iz verjetnih čistih donosov, ki bi se nabrali v enem letu, odkar je dovoljena uprava na¬ mesto dražbenega postopka. § 167. (*) Predlog, omenjen v § 165., št. 1., se mora podati najkasneje osem dni pred dražbenim narokom, predlogi, omenjeni v § 165., št. 2. do 4., pa najkasneje na družbe¬ nem naroku, in sicer preden pozove sodnik na podajanje ponudb. Predlog za odložitev postopka po § 166. mora podati zavezanec v petnajstih dneh, odkar je bil obveščen o dovolitvi dražbenega postopka. ( 2 ) Predlogi za ustavitev postopka iz razloga, nave¬ denega v § 165., št. 1., ki se' ne podado najkasneje osem dni pred določenim dražbenim narokom, se zavrnejo brez zaslišanja. ( 3 ) Na ustno razpravo o predlogu za ustavitev po¬ stopka, podanem po § 165., št. 1. ali 2., ali za odložitev postopka po § 166. mora povabiti sodišče predlagatelja, zavezanca in zahtevajočega upnika kakor tudi vse osebe, ki so glede poplačila svojih zahtevkov navezane na kup¬ nino in v katerih pravice bi posegala odločba o takem predlogu. Če se poda predlog za ustavitev postopka po § 165., št. 2., šele na dražbenem naroku, je dopustno razpravljati o tem predlogu že na tem naroku, ako so navzoči: predlagatelj, zahtevajoči upnik in zavezanec; ako pa vse te osebe niso navzoče, mora sodišče preložiti 108 dražbeni narok, dokler se ne odloči o tem predlogu na naroku, posebej določenem za to. Stroške, ki so nastali zaradi razprave o predlogih, omenjenih v §§ 165., št. 1. in 2., in 166., ali zaradi potrebnih poizvedb, trpi pred¬ lagatelj. ( 4 ) O predlogih, omenjenih v § 165., št. 3. in 4., odloči sodišče brez ustne razprave. § 168. 0) Če se poda predlog, da se prevzemi nepremični¬ na (§ 165., št. 1.), in če spozna sodišče, da zadošča var¬ ščina, ki jo da predlagatelj, se odloži dražbeni postopek glede te nepremičnine. Če se predlagatelj zamudi s pla¬ čilom, ko je prevzem odobren, nadaljuje sodišče odloženi dražbeni postopek na predlog ali po službeni dolžnosti; v takem primeru pripade položena varščina razdelni masi; toda to ne posega v zahtevke, ki bi nastali iz odo¬ brenega prevzema zoper predlagatelja. Glede izterjave cene, za katero je predlagatelj prevzel nepremičnino, in obresti od nje je uporabljati smiselno § 163., odstavka 2. in 3. ( 2 ) Ko je prevzem pravnomočno 1 odobren in pre¬ vzemna cena s pripadki vred plačana, mora sodišče dražbeni postopek ustaviti. § 169. (‘) Če se odredi ustavitev ali odložitev iz razlogov, ki se ne nanašajo na vse upnike, zahtevajoče dražbeni postopek (§§ 38., 39., 41., 114., 165., št. 3. in 5., 166.), se nadaljuje ta postopek po službeni dolžnosti v korist ostalim zahtevajočim upnikom. ( 2 ) Če ne obsega opravljena ugotovitev bremenskega stanja zaradi izstopa kakšnega zahtevajočega upnika več vseh terjatev in bremen, ki jim gre prednost pred za¬ htevajočim upnikom, kateri je sedaj v najboljšem vrstnem redu, mora ugotoviti izvršilno sodišče po službeni dolž¬ nosti pred dražbenim narokom postavke, ki sedaj ne- 109 dostajajo. Ta dopolnitev se izvrši s sklepom po določbah §§ 129. in 130. na podstavi zaslišanja zavezanca, zahteva¬ jočega upnika in tistih oseb, katerih zahtevki in pravice niso bili vzeti v poštev ob prejšnji ugotovitvi bremen. Zoper ta sklep ni rekurza. Toda zahtevajoči upnik sme izpodbijati z rekurzom odrek domika, če se opira na oporek, zglašen po § 143., št. 8., in je bremensko stanje previsoko izračunano zato, ker so bile ob tej dopolnitvi prekršene določbe §§ 129. in 130. § 170 . (*) O ustavitvi ali odložitvi dražbenega postopka ob¬ vesti sodišče zavezanca, zahtevajočega upnika, davčno oblastvo kakor tudi vse osebe, ki se morajo po § 134., št. 7., s posebno vročitvijo obvestiti o določenem dražbe- nem naroku. Zahtevajočega upnika, v čigar korist se je dovolitev prisilne dražbe zaznamila v javni knjigi (§ 109.), mora sodišče v zgoraj označenem obvestilu ob¬ enem opozoriti na pravico, ki mu gre po § 171., odstav¬ ku 1., kakor tudi na rok, v katerem mora vršiti to pravico. ( 2 ) Ko izteče rok petnajstih dni, odkar je bil draž- beni postopek pravnomočno ustavljen, odredi izvršilno sodišče po službeni dolžnosti izbris vseh zaznamb v javni knjigi ali v zastavnem popisu (§§ 109., odstavek 3., in 111., odstavek 2.), ki se nanašajo na dražbeni posto¬ pek. O pravnomočni ustavitvi obvesti sodišče tudi upra¬ vitelja, postavljenega za začasno upravo. ( 3 ) Če dražbeni postopek ni bil ustavljen glede vseh zahtevajočih upnikov, se izbrišejo samo tiste zaznambe, ki se tičejo zahtevajočega upnika, glede katerega je bil postopek ustavljen. § 171 . O Vsak upnik, v čigar korist se je v javni knjigi zaznamila dovolitev prisilne dražbe (§ 109.), sme pred¬ lagati v roku, označenem v § 170., odstavku 2., pri iz¬ vršilnem sodišču, naj se v vrstnem redu te zaznambe vknjiži v korist njegovi izvršni terjatvi in njenim pri- 110 padkom prisilna zastavna pravica na dotični nepremič¬ nini. Za dovolitev vknjižbe in za vknjižbo samo veljajo predpisi zakona o zemljiških knjigah s spremembo, na¬ vedeno v § 71., odstavku 1. Tej vknjižbi zastavne pra¬ vice ni na poti, da je zavezanec medtem nepremičnino odsvojil ali obremenil. ( 2 ) Toda predlogu, podanemu po odstavku 4., ni dopustno ugoditi, če je bil dražbeni postopek ustavljen zato, ker izvršilni postopek glede dotične 'terjatve vobče ni dopusten ali ker je bil izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen ali izrečen za neučinljivega ali ker je bil zahtevek, zaradi katerega se opravlja izvršba, poravnan ali je bilo pravnomočno izrečeno, da ta zahtevek ne gre zahtevajočemu upniku. Razdelitev kupnine. § 172. j 1 ) Sodišče določi po službeni dolžnosti najkasneje po popolnem plačilu kupnine, toda ne, preden ne po¬ stane domik pravnomočen, narok za razpravo o raz¬ delitvi kupnine. ( 2 ) Sodišče povabi na ta narok zavezanca, zahtevajo¬ čega upnika, davčno oblastvo in vse tiste osebe, ki imajo po spisih, ki so pri sodišču, stvarne pravice ali stvarna bremena na prodani nepremičnini ali na pravicah, ki jo obremenjajo; kupcu pa priobči sodišče določeni narok s pripombo, da se ga sme udeležiti. ( 3 ) Sodišče razglasi poleg tega narok na sodni deski. Med dnem, ko je bil narok razglašen, in dnem naroka mora biti presledek najmanj petnajstih dni. § 178. Osebam, ki so glede poplačila svojih zahtevkov na¬ vezane na kupnino, naloži sodišče v vabilu na narok, naj prijavijo pred narokom ali na naroku samem svoje zahtevke v glavnici, obrestih, plačilih ali dajatvah, ki se 111 ponavljajo, kakor tudi v drugih postranskih pripadkih in naj predlože najkasneje na naroku v izvirniku ali v overjenem prepisu vse listine, ki dokazujejo njih za¬ htevke in že niso pri sodišču, ker bi se sicer upoštevali njih zahtevki ob razdelitvi kupnine samo toliko, kolikor izhaja iz javne knjige ali iz zastavnih popisov ali iz drugih izvršilnih spisov, da ti zahtevki obstoje in da so za poplačilo pripravni. § 171 (') Glede služnosti, preužitkov in drugih realnih bremen, nadalje glede vknjiženih rabokupnih pravic ka¬ kor tudi glede ostalih pravic in bremen, ki jih kupec po dražbenih pogojih in po izidu dražbe ni dolžan pre¬ vzeti, mora označiti upravičenec znesek odškodnine, ki jo zahteva zato, ker niso prevzete te pravice in ta bre¬ mena; glede terjatev, zavarovanih z zastavo, ki uteg¬ nejo nastati iz otvorjenega kredita ali iz prevzetega po¬ slovodstva ali iz naslova jamčenja ali iz naslova po¬ vračila škode, pa mora označiti upravičenec znesek, za katerega zahteva poplačilo, če ni bil ta znesek že prej prijavljen (§ 135., odstavek 5.). ( 2 ) Če prodana nepremičnina ni vpisana v javni knjigi, morajo označiti zastavni upniki vrstni red za¬ stavne pravice in čas, od katerega obstoji po njih trditvi zastavna pravica za njih terjatev. ( 3 ) Kdor je voljan, za določeni znesek glavnice opustiti svoj zavarovani zahtevek do plačevanja rent ali drugih plačil ali do dajatev, ki se ponavljajo, mora ta znesek označiti. ( 4 ) Ko se opravi razdelitveni narok, ni dopustno dopolniti prijave. § 175. (*) Na naroku je razpravljati o zahtevkih, ki se morajo upoštevati ob razdelitvi kupnine, kakor tudi o vrstnem redu njih poravnave. 112 ( 2 ) Zavezanec, ki je prišel na narok, mora dati vsa pojasnila, ki jih zahteva od njega sodišče ali kakšen udeleženec in ki so potrebna, da se preskusi pravilnost in vrstni red zahtevkov, ki jih je treba poravnati iz kupnine. ( 3 ) Vsak upravičenec, ki je prišel na narok in čigar zahtevek bi moral priti na vrsto ob razdelitvi kupnine, če bi izpodbijani zahtevek odpadel, sme ugovarjati zoper to, da se upoštevajo prijavljeni zahtevki ali tisti, ki iz¬ hajajo iz javnih knjig ali iz zastavnih popisov ali iz drugih izvršilnih spisov, potem zoper višino zneskov, ki se zahtevajo kot glavnica in pripadki, kakor tudi zoper vrstni red, ki se zahteva za posamezne zahtevke. Ob istem pogoju smejo ugovarjati tudi podzaslavni up¬ niki; zavezanec pa sme ugovarjati samo zoper tak za¬ htevek, glede katerega ni nobenega izvršilnega naslova. Zahtevkov, ki jih ne bi bilo moči poravnati iz kupnine niti takrat, kadar bi izpodbijani zahtevki z boljšim vrst¬ nim redom odpadli, ni jemati v razpravo. ( 4 ) Če se zglasi kakšen ugovor, mora poskusiti sod¬ nik, ki vodi razpravo, da doseže sporazum med udele¬ ženci, katerih se tiče ugovor. Če se sporazum ne doseže, je treba pojasniti vse okolnosti, ki utegnejo biti odločilne za odločbo, z zaslišanjem navzočih oseb, ki se jih tiče dotični ugovor. ( 5 ) V zapisnik o naroku mora sprejeti sodišče bistveno vsebino izjav udeležencev, ki so važne za raz¬ delitev. ( 0 ) Po izidu te razprave odloči sodnik s sklepom o razdelitvi, in sicer na podstavi prijav in spisov o draž- benem postopku kakor tudi izpiskov iz javne knjige, dopolnjenih po knjižnem stanju do dne, ko se je za- znamil domik nepremičnine, ali po rubežnih zapisnikih, upoštevaje pri tem določbe §§ 176. do 197. Če pa se v posameznem primeru upravičene osebe, ki se jih tiče razdelitev, sporazumejo, se izvrši razdelitev po tem spo¬ razumu. 113 § 176 . (’) Razdelno maso sestavljajo: 1. kupnina ali nadponudba (§ 157.) ali znesek, po¬ ložen za zvišbo kupnine (§ 159.); 2. donosi začasne uprave (§ 125., št. 4.); 3. jamščina, položena od kupca, ki se je zamudil s plačilom kupnine, kakor tudi obroki kupnine, ki jih je položil, kolikor spadajo po določbah tega zakona ali po dražbenih pogojih v razdelno maso, prav tako pa tudi drugi zneski, ki jih je poravnal tak kupec, z obrestmi vred (§ 163.); 4. zneski, ki jih mora vrniti kupec po § 164., kakor tudi vsi ostali zneski, ki spadajo po določbah tega zako- na v razdelno maso. ( 2 ) Obresti, dobljenih od položenih obrokov kupnine, kakor tudi tistih, ki jih mora kupec plačevati od kup¬ nine, dokler je ne poravna, ni jemati v razdelno maso. Ti zneski sestavljajo posebno maso, ki se razdeli med upnike, navezane glede poplačila svojih zahtevkov na kupnino, kot odškodnina za obresti, ki jim gredo za čas od dne domika do dne poplačila. Ta posebna masa se razdeli med upnike po razmerju zneskov, ki so jim pri¬ padli ob razdelitvi mase. § 177. Iz razdelne mase se morajo prednostno poravnati po temle redu: 1. neporavnani izdatki in predjemi, označeni v § 98., št. 4., če se je vodila prisilna uprava ob času dražbenega postopka v korist osebam, navezanim glede poplačila svojih zahtevkov na razdelno maso; 2. davki in druge javne davščine, kar jih je zaostalo v poslednjih treh letih pred domikom, ki se plačujejo od nepremičnine, kolikor jim gre zakonska zastavna pravica ali zakonska prednostna pravica, z obrestmi vred, ki niso 1 zaostale dalj ko tri leta, če so prijavljeni ti davki in te javne davščine po § 135., odstavku 8.; 8 114 3. plače, ki so zaostale v poslednjem poluletju pred domikom za služabništvo in dninarje, ki so bili zaposleni v gozdarstvu ali v kmetijstvu, če je bila prodana ne¬ premičnina namenjena takemu gospodarstvu; 4. v poslednjem poluletju pred domikom zaostale terjatve urada za zavarovanje oseb, omenjenih v št. 3., ki jih mora plačati lastnik nepremičnine, kakor tudi prispevki, ki jih morajo dati te osebe same, če so ti prispevki že odtegnjeni od njih plače, pa niso bili pre¬ dani uradu za zavarovanje delavcev. § 178. Iz zneska, ki preostane, ko se poravnajo terjatve, omenjene v § 177., se poravnajo terjatve, zavarovane z zastavo na nepremičnini, vštevši v to tudi davke in druge javne davščine, zavarovane z zastavo', potem ter¬ jatve zahtevajočega upnika, ki niso zavarovane z zastavo, kakor tudi nezavarovane terjatve, za katerih poplačilo je bila dovoljena pred dražbenim postopkom prisilna uprava (§ 86., odstavek 3.), nadalje zneski, ki morajo služiti kot kritje za služnosti, preužitke in druga realna bremena, ki jih prevzame kupec v zaračun njih vred¬ nosti na kupnino (§ 118.), kakor tudi zahtevki odškod¬ nine za vknjiženo rabokupno pravico in za druge pra¬ vice in bremena, ki jih kupec po dražbenih pogojih in po izidu dražbe ni dolžan prevzeti; vsi ti zahtevki se poravnajo po vrstnem redu, ki jim gre po vpisu v javni knjigi ali po' zastavnem popisu ali po 'drugih dokazanih pravnih naslovih, na katere se opira dotična pravica. § 179. (*) Isti vrstni red, ki gre glavnici katere izmed ter¬ jatev, omenjenih v §§ 177., št. 2. do 4., in 178., gre tudi obrestim od te glavnice, ki se dolgujejo na podstavi pogodbe ali zakona in niso zaostale dalj ko tri leta pred domikom, kakor tudi sodno določenim pravdnim in iz- 115 vršikum stroškom, ki so nastali iz uveljavljanja katerega izmed omenjenih zahtevkov. ( 2 ) Posamezna plačila iz rent ali preživnine ali druga plačila ali druge dajatve, ki se ponavljajo in ki niso zaostale dalj ko tri leta pred domikom, imajo isti vrstni red kakor pravica sama, ki je vir tem plačilom ali da¬ jatvam. ( 3 ) Isti vrstni red kakor glavnica imajo tudi za¬ htevki, izvirajoči iz pogodbe, ki je bila sklenjena za primer, da se predčasno izplača kakšna terjatev, za¬ varovana z zastavno pravico. ( 4 ) Če razdelna masa ne zadošča, se poravnajo ome¬ njeni pripadki pred glavnico. § 180. (') če kaj preostane iz razdelne mase, ko se po¬ ravnajo zahtevki, omenjeni v §§ 177. do 179., se morajo poravnati: 1. zaostali davki in druge javne davščine, ki se morajo plačevati od nepremičnine, in ki so zaostali dalj ko tri leta, kolikor jim gre po veljavnih predpisih zakon¬ ska zastavna pravica; 2. za zahtevki, omenjenimi v št. 1., obresti, rente, preživnine in druga plačila ali druge dajatve, ki se po¬ navljajo, in ki se dolgujejo na podstavi pogodbe ali zakona, če so zaostale dalj ko tri leta, kolikor jim gre zastavna pravica, in sicer po vrstnem redu glavnice ali pravice same, katera je vir tem plačilom ali dajatvam, ki se ponavljajo. ( 2 ) Prebitek razdelne mase, ki preostane, ko' se po¬ ravnajo vsi omenjeni zahtevki, dodeli sodišče zavezancu. § 131. Če razdelna masa ne zadošča, je poravnati zahtevke, ki jim gre isti vrstni red, s pripadki vred po razmerju njih celokupnih zneskov. 8 * 116 § 182. (‘) Če se ne odredi na predlog in s privolitvijo udeležencev kaj drugega, se poravnajo z zastavo zavaro¬ vane rente, preživnine kakor tudi druga plačila ali dajat¬ ve, ki se ponavljajo, tako, da se poravnajo 1 predvsem plačila ali dajatve, ki so zaostale do dne domika, potem pa se naloži na obresti tolika glavnica, kolikršne' je treba, da se poravnajo z njenimi obrestmi plačila ali dajatve, ki dospevajo po dnevu domika. ( 2 ) Glavnico 1 , ki postane prosta, ker je prenehala pravica sama do plačil ali dajatev, omenjenih v od¬ stavku 1., dodeli sodišče, če je to mogoče, že vnaprej onim upravičencem, katerih terjatve niso popolnoma poravnane iz razdelne mase, in sicer po vrstnem redu njih zahtevkov, če pa takih upravičencev ni, zavezancu. § 183. (‘) Z zastavo zavarovane terjatve z razveznim po¬ gojem se poravnajo tako, da dodeli sodišče v gotovini znesek, ki odpada po §§ 177. do 181. na dotično terjatev. Toda upnik mora dati varnost zato, da povrne to, kar je prejel, če bi se pogoj spolnil. ( 2 ) Če upnik odreče to varnost, naloži sodišče zne¬ sek, ki je potreben za poravnavo te terjatve, na obresti za ves čas, dokler ni gotovo, da se pogoj ne bo spolnil. Obresti, ki teko v tem času, dodeli sodišče pogojno' upra¬ vičenemu upniku kot nadomestek za obresti, ki mu gredo po- pogodbi. Če pa je terjatev brezobrestna, se dodele tudi obresti upravičencem, ki niso popolnoma poplačani iz razdelne mase, in sicer po vrstnem redu njih zahtev¬ kov, če pa takih upravičencev ni, zavezancu. Velja, da upnik odreka varnost, če se ne izjavi, da je pripravljen dati varnost, najdalj na poslednjem razdelitvenem na¬ roku ali če ne položi varščine, ki jo je ponudil O' pra¬ vem času, preden postane sklep o razdelitvi pravno¬ močen. 117 ( 3 ) V obeh primerih mora upoštevati sodišče tako, kakor je predpisano v § 182., odstavku 2., ob razdelitvi to, da je moči pogoj spolniti. ( 4 ) S terjatvami, glede katerih je vpisana v javni knjigi zaznamba spora ali zaznamba tožbe, vložene za¬ radi izbrisa, je postopati kakor s terjatvami z razveznim pogojem. § 184. (>) Zneske, ki odpadejo iz razdelne mase na terjatve z odložnim pogojem, zavarovane z zastavo, naloži sodišče, ko se poravnajo pripadki, ki gredo- upniku po §§ 179. in 180., na obresti, dokler ne nastopi pogoj. ( 2 ) Obresti se morajo dodeliti pogojno upravičenemu upniku, če pa mu ne gre pravica do obresti, osebam, omenjenim v § 183., odstavku 2. Za uporabo glavnice, ki postane prosta, ko je gotovo, da se pogoj ne bo spolnil, veljajo določbe § 182., odstavka 2. § 185. (’) Terjatve, ki so zavarovane z vkupno hipoteko, se poravnajo iz razdelne mase v gotovini. ( 2 ) Če se prodado na dražbi vse nepremičnine, ki jamčijo za terjatev nerazdelno, prispeva razdelna masa vsake posamezne nepremičnine k plačilu terjatve, za¬ varovane z vkupno hipoteko, samo tisto vsoto, ki je proti tej terjatvi z njenimi pripadki vred v istem razmerju, v katerem je ostanek razdelne mase vsake posamezne nepremičnine proti seštevku ostankov vseh razdelnih mas. Ta ostanek se dobi, če se odbije znesek tistih terja¬ tev, ki jim gre vrstni red pred terjatvijo-, zavarovano z vkupno hipoteko. ( 3 ) Če zahteva upnik, čigar terjatev je zavarovana z vkupno hipoteko, plačilo v drugem razmerju, smejo zahtevati upravičenci, katerih terjatve so po vrstnem redu za terjatvijo tega upnika in ki dobe zato manj, kot bi dobili, če bi se poplačal upnik po določbi od¬ stavka 2. iz vseh nepremičnin, prodanih na dražbi, da 118 se jim izplačaj iz posameznih razdelnih mas tisti zne¬ sek, ki bi pripadel, ko bi se izvršila razdelitev po določbi odstavka 2., na terjatev, zavarovano z vkupno hipoteko, kolikor je to potrebno, da se pokrije omenjeni manjek. ( 4 ) Če se ne prodado na dražbi vse nepremičnine, ki jamčijo nerazdelno, je vzeti zato, da se ugotovi po¬ vračilo, pripadajoče upravičencem, ki so za upnikom, zavarovanim z vkupno hipoteko, za računsko podstavo namesto posameznih razdelnih mas vrednost posameznih nepremičnin, obremenjenih z vkupno hipoteko, in sicer po davčni cenitvi. Natančnejše določbe o ugotavljanju vrednosti na tej podstavi se predpišejo s sodnim poslov¬ nikom. Pravica omenjenih upravičencev do povračila se vknjiži v tem primeru v njih korist na neprodanih nepremičninah, in sicer s tistim vrstnim redom, ki gre celoma ali deloma poravnani terjatvi tistega upnika, ki je bil zavarovan z vkupno hipoteko. To vkupno hipoteko na neprodanih nepremičninah mora sodišče obenem po službeni dolžnosti izbrisati. To vknjižbo' odredi sodišče na predlog. § 186. j 1 ) Vse ostale terjatve, zavarovane z zastavo, vštevši semkaj tudi z zastavo zavarovane davke in druge javne davščine, se poravnajo tako, da se prevzamejo v zaračun na kupnino, če se ne zahteva najkasneje osem dni pred dražbenim narokom, da jih je poravnati s plačilom v gotovini (§ 135., odstavek 4.). Upniki, ki so zahtevali o pravem času plačilo v gotovini, smejo na razdelitve¬ nem naroku odstopiti od te zahteve in privoliti v to, da prevzame dolg kupec in da se prejšnji dolžnik oprosti dolga. ( 2 ) Glede terjatev, ki jih je kupec prevzel v zaračun na kupnino, se poravnajo v gotovini iz razdelne mase samo obresti, ki so zaostale do dne domika, kakor tudi ostali pripadki (§§ 179. in 180.). ( 3 ) Če se zahteva v gotovini plačilo brezobrestne terjatve z določenim rokom, ki ji plačilni rok še ni iz¬ tekel, odbije sodišče zakonite obresti za čas od dne po- 119 slednjega razdelitvenega naroka do dne, ko terjatev dospe, in ostanek takoj izplača. ( 4 ) Če prevzame kupec v zaračun na kupnino brez¬ obrestno’ terjatev z določenim rokom, ki ji plačilni rok še ni iztekel, mora plačati zakonite obresti za čas od dne, ko mu je bilo zemljišče domaknjeno, do dne, ko terjatev dospe. ( 5 ) Obresti, omenjene v odstavkih 2. in 3., dodeli sodišče upravičencem, označenim v § 183., odstavku 2. § 187. O Če je vknjižena na nepremičnini zastavna pravica za terjatve, ki utegnejo nastati iz otvorjenega kredita ali iz prevzetega poslovodstva ali iz naslova jamčenja ali iz naslova povračila škode, se poravnajo tiste upnikove ter¬ jatve v glavnici in pripadkih, ki so že nastale do posled¬ njega razdelitvenega naroka, in sicer ali v gotovini ali z njih prevzemom v zaračun na kupnino prav tako, kakor je to določeno za druge terjatve, zavarovane z zastavo. ( 2 ) Tudi tisti del zavarovanega največjega zneska, ki ni izčrpan s poplačilom terjatev, že nastalih do posled¬ njega razdelitvenega naroka, se poravna iz razdelne ma¬ se, in sicer tako, da se dodeli upniku ustrezni znesek v gotovini; toda ta znesek se mora naložiti na obresti. Po¬ ložena glavnica služi za to, da se poravnajo iz nje upni¬ kovi zahtevki, ki nastanejo potem; obresti pa se dodele tistim upravičencem, ki niso docela poplačani iz razdelne mase, in sicer po vrstnem redu njih zahtevkov, če pa takih upravičencev ni, zavezancu samemu. Tem upravi¬ čencem gre po vrstnem redu njih terjatev tudi tisti zne¬ sek položene glavnice, ki postane prost, ko prestane kre¬ ditno ali kavcijsko razmerje (§ 182., odstavek 2.). § 188. (') Upoštevaje ugotovljeno vrednost ali izid cenitve (§ 113.*), določi sodišče, kolik znesek naj se zaračuna * Popravljeno iz »§ 114.« po točki 2. popravkov cit. pri § 147. 120 za služnosti in realna bremena, ki jim je trajanje ne¬ omejeno in ki jih mora prevzeti kupec po dražbenih po¬ gojih in po izidu dražbe v zaračun njih vrednosti na kupnino. Če gre za služnosti in za taka realna bremena, zaradi katerih ima upravičenec pravico, zahtevati plačila ali dajatve, ki se ponavljajo, je ta znesek enak tisti glav¬ nici, ki omogočuje poravnati iz obresti glavnice dajatve, dospevajoče od dne domika, ali njih denarno vrednost. Znesek, odpadajoč na breme, ki ga je kupec prevzel, se da kupcu. ( 2 ) Glede služnosti in realnih bremen, ki jim je tra¬ janje omejeno in ki jih prevzame kupec v zaračun njih vrednosti na kupnino, se naloži na obresti tista glavnica, ki je potrebna za njih kritje. Obresti te glavnice gredo kupcu, dokler traja služnost ali realno' breme. Z glavnico, ki služi za kritje, je ravnati po določbi § 182., odst. 2. § 189. O Z vknjiženimi preužitki je ravnati tako kakor z realnimi bremeni, zaradi katerih ima upravičenec pra¬ vico, zahtevati plačila ali dajatve, ki se ponavljajo in ki jim je trajanje omejeno 1 . ( 2 ) Kupec mora dajati upravičencu v naravi in v denarju toliko, kolikor mu gre na podstavi preužitka. Če glavnica, ki odpada iz razdelne mase na ta preužitek, ne zadošča, da bi bilo moči dajatve ali njih denarno vrednost popolnoma poravnati iz njenih obresti, sme jemati kupec iz glavnice toliko, kolikor je treba, da se morejo v celoti vzdrževati dajatve, izvirajoče iz pre- užitkov. ( 3 ) S privolitvijo oseb, ki jim gre preužitek, kakor tudi tistih oseb, ki so navezane na glavnico, določeno za kritje preužitkov, sme odrediti sodišče, da se vplačaj, kjer obstoje blagajne za preskrbovanje v starosti, glav¬ nica za kritje v tako blagajno na korist osebam, ki jim gre preužitek. 121 § 190. (') Tiste služnosti in realna bremena, razen preužit- kov, ki jih ni moči popolnoma pokriti iz razdelne mase, se morajo razveljaviti. Na njih mesto stopi zahtevek od¬ škodnine za služnost ali realno breme, ki nista prevzeti. Višino odškodnine določi sodišče. Odškodnina se poravna v gotovini po 1 vrstnem redu, ki gre razveljavljeni pravici, kolikor zadošča za to razdelna masa. ( 2 ) Prav to velja tudi glede zahtevkov odškodnine, če se odpove vknjižena rabokupna pogodba, ki ni bila prevzeta (§ 118.). § 191. Predznambe (prenotacije), vpisane v javnih knjigah, se vzamejo v poštev samo takrat, kadar se dokaže naj¬ kasneje na poslednjem razdelitvenem naroku, da teče postopek za opravičbo predznambe, ali kadar ob tem času še ni iztekel rok, ki je določen za to, da se uvede ta postopek. Razdelitveni sklep. § 192. (') V sklepu o razdelitvi kupnine mora navesti’ so¬ dišče predvsem celokupni znesek razdelne mase, potem zneske gotovine, ki se dodeljujejo posameznim upravi¬ čencem ali se polagajo zanje, nadalje po številkah zneske bremen in dolgov s pripadki, ki jih je kupec prevzel v zaračun njih vrednosti na kupnino, kakor tudi zneske za kritje teh prevzetih bremen in dolgov; vse to je treba navesti po vrstnem redu tistih pravic in zahtevkov, ki jih je poravnati ali zavarovati na omenjeni način, obenem pa je pripomniti, do kolike višine so posamezni zahtevki poravnani v glavnici in pripadkih. ( 2 ) Potem mora navesti sodišče v razdelitvenem skle¬ pu, kako naj se uporabljajo obresti zneskov, naloženih na obresti, kako je ravnati z zneski, ki postanejo’ prosti, kakšno varnost mora dati upravičenec, čigar terjatev z 122 razveznim pogojem se poravnava v gotovini (§ 183., od¬ stavek 1.); nadalje mora navesti sodišče, katerim upra¬ vičencem, v katerem vrstnem redu in v kolikem znesku gre povračilo po § 185., odstavkih 2. in 3.; če pa iz raz- delne mase še kaj preostane, mora navesti sodišče, da gre ta preostanek zavezancu. ( 3 ) Naposled mora sodišče v razdelitvenem sklepu odrediti, česar je treba glede posebne razdelne mase, omenjene v § 176., odstavku 2. ( 4 ) Sklep vroči sodišče vsem osebam, ki jih je mo¬ ralo povabiti na razdelitveni narok (§ 172., odstavek 2.). § 193. (*) Če se ne ve, kdo je sedanji upravičenec kakšne hipotekarne terjatve, ali če je bivališče hipotekarnega upnika neznano in obstoje poleg tega po predpisih zako¬ na o zemljiških knjigah pogoji, da se uvede postopek za amortizacijo te hipotekarne terjatve, označi sodišče v raz¬ delitvenem sklepu tudi tiste zahtevke, ki jih je porav¬ nati, če se amortizacija dovoli, iz zneska, odpadajočega iz razdelne mase na amortizirano terjatev. ( 2 ) Amortizacijo sme zahtevati ne samo kupec, am¬ pak tudi vsak upnik, ki ima po sklepu o razdelitvi pra¬ vico, biti poplačan iz zneska, ki postane prost z amorti¬ zacijo. Ta znesek se mora naložiti na obresti, dokler traja amortizacijski postopek. Obresti tega zneska se do- dele osebam, katerim gre pravica do zneska, ki postane prost z amortizacijo. Te obresti se jim dado na račun obresti glavnic njih zahtevkov, in sicer po vrstnem redu teh zahtevkov. § 194. (‘) Če je odločba o kakšnem ugovoru, zglašenem po § 175., odvisna od ovedbe* in ugotovitve spornih či- njenic, napoti sodišče z razdelitvenim sklepom na pravdo tistega udeleženca, ki je ugovarjal, drugače pa odloči o takem ugovoru takoj z razdelitvenim sklepom. Z zahtev- * V izvirniku: izvodenj-a namesto: izvidenja. kom, glede katerega je udeleženec zaradi ugovora na¬ poten na pravdo, ravna sodišče začasno tako, kakor bi ta zahtevek ne bil izpodbijan niti kar se tiče njegovega obstoja niti zneska niti vrstnega reda. ( 2 ) Kdor je zaradi ugovora napoten na pravdo, mora dokazati v enem mesecu, odkar mu je bil vročen raz¬ delitveni sklep, da je pravdo začel. Če tega ne stori, iz¬ vede sodišče na predlog vsakega izmed upravičencev, ki se jih tiče ugovor, razdelitveni sklep, ne glede na zgla- šeni ugovor. Na to mora sodišče udeležence v razdelit¬ venem sklepu izrečno opozoriti. ( 3 ) Gorenje določbe se uporabljajo tudi takrat, kadar se mora uvesti zaradi odločbe o ugovoru postopek pri kakšnem upravnem oblastvu. (*) Niti zato, ker se je zamudil rok za vložitev tožbe, niti zato, ker je razdelitveni sklep že izveden, ne zgubi tisti, ki je ugovarjal, pravice, uveljavljati s tožbo svojo močnejšo pravico zoper' tiste osebe, ki jim je bilo na pod¬ stavi razdelitvenega sklepa zadoščeno. § 195. (‘) Odločati o ugovoru, zaradi katerega je bil udele¬ ženec napoten na pravdo, je pristojno izvršilno sodišče. ( 2 ) Več oseb, ki so ugovarjale zoper isto' terjatev, sme skupno vložiti tožbo kot sosporniki. ( 3 ) Sodba, izrečena v sporu o ugovorih, ki so bili zglašeni na razdelitvenem naroku, velja tako v korist vsem upnikom in upravičencem, ki se jih tiče razdelitev, kakor tudi zoper nje vse, prav tako pa v korist zavezan¬ cu in zoper njega (§ 115. civilnega pravdnega postop- nika). § 196. (’-) V sodbi, s katero je ugovoru ugodeno, mora od¬ rediti sodišče po službeni dolžnosti na podstavi razde¬ litvenega sklepa in spisov razdelitvenega postopka, kate- 124 rim upnikom in v kolikem znesku je vsakemu izmed njih izplačati sporni del razdelne mase. ( 2 ) Če pa bi se pojavile glede omenjene odredbe težkoče, izreče sodišče v sodbi, da se'mora uvesti nov razdelitveni postopek. Ko postane sodba pravnomočna, odredi izvršilno sodišče po službeni dolžnosti nov razde¬ litveni postopek, ki se omeji na tisti del razdelne mase, na katerega se nanaša ugovor. ( 3 Določbe odstavkov 1. in 2. je uporabljati smiselno tudi na odločbo o rekurzu, vloženem zoper sklep o razde¬ litvi kupnine. § 197. j 1 ) Če se že z razdelitvenim sklepom ugodi ugovoru, zglašenemu zoper to, da se je kakšna terjatev, zavarovana z zastavo, zaračunala na kupnino*, ali če se ugodi takemu ugovoru z odločbo o rekurzu zoper razdelitveni sklep ali pa s sodbo, izrečeno* o takem ugovoru, mora naložiti izvršilno sodišče kupcu takoj, ko zadobi razdelitveni sklep ali odločba o rekurzu ali sodba pravno* moč, naj položi v petnajstih dneh pri sodišču tisti ostanek kup¬ nine, ki ustreza znesku terjatve, zavarovane z zastavo*, s pripadki vred, in katera terjatev se po* odločbi o ugo¬ voru ali po odločbi o rekurzu ali po sodbi ne zaračunava, kakor tudi zakonite obresti od tega ostanka od dne, ko mu je bila nepremičnina domaknjena. ( 2 ) Na podstavi tega naloga opravi sodišče, ko izteče gorenji rok, na predlog izvršbo na kupčevo imovino, da se izterja omenjeni ostanek kupnine. Predlog, ki se mora podati izvršilnemu sodišču, sme podati vsaka oseba, ki jo je moralo* sodišče povabiti na razdelitveni narok. ( 3 ) Z vplačanim ostankom kupnine je ravnati po do¬ ločbah § 196., odstavka 2. Izvedba razdelitve. § 198. (‘) Ko postane razdelitveni sklep pravnomočen, pre¬ da sodišče proti pobotnici posameznim upravičencem 125 zneske, ki se morajo plačati v gotovini, če ne teče glede njih pravda ali če je brez uspeha iztekel rok, določen za vložitev tožbe. ( 2 ) Glede zneskov, ki se morajo naložiti po odredbi sodišča na obresti, izda izvršilno sodišče potrebne od¬ redbe, če niso' določile sporazumno o tem kaj drugega osebe, ki so jim ti zneski ali njih obresti namenjeni (§ 63 .). ( 3 ) Kolikor se razdelitveni sklep ne da izvesti zato, ker teče kakšna pravda, mora hraniti sodišče dotični znesek do pravnomočne odločbe. Vknjižbe i n i z b r i s i v j a v n i knjigi. § 199 . (‘) Kupec, ki dokaže, da je o pravem času in redno spolnil vse dražbene pogoje, sme zahtevati pri izvršilnem sodišču, še preden se odloči o razdelitvi kupnine, da je vknjižiti nanj v javni knjigi lastninsko pravico na ne¬ premičnini, ki mu je domaknjena, potem da je prenesti nanj knjižne pravice, ki so združene z lastnino na tej nepremičnini, in da je izbrisati zaznambe dražbe, domika in vse druge zaznambe v javni knjigi, ki se nanašajo na dražbeni postopek. ( 2 ) Preden ugodi sodišče tej zahtevi, sme zaslišati zahtevajočega upnika in ostale osebe, ki imajo stvarne pravice na nepremičnini, ali nekatere izmed njih, če se mu zdi to potrebno, da se stvar razjasni, zlasti pa da se dopolnijo predloženi dokazi; to zaslišanje se izvrši ob kupčevih stroških. Namesto zaslišanja sme odrediti so¬ dišče obvestitev omenjenih oseb o tem, da je kupčevi zahtevi ugodeno, če se mu zdi to primernejše za zaščito pravic teh oseb. Če sodišče zahtevi ugodi, mora odrediti obenem, česar je treba, da se vknjižba izvede. ( s ) Šele ko postane razdelitveni sklep pravnomočen, sme odrediti izvršilno sodišče na kupčev predlog, da je v javni knjigi izbrisati bremena in pravice na prodani nepremičnini, ki jih kupec ni prevzel. Kupec sme spojiti s tem predlogom zahtevo, omenjeno v odstavku 1. 126 R e k u r z. § 200 . (*) Rekurz ni dopusten zoper sklep: 1. s katerim se obveščajo o dovolitvi prisilne dražbe zastavni upniki ali osebe, katerim v korist se je zazna- mila pravica do poplačila po § 86., ali osebe, katerim v korist se je vknjižila rešilnokupna pravica (§ 108.); 2. s katerim se je odredila zaznamba v javni knjigi, da je prisilna dražba dovoljena (§ 109.); 3. s katerim se odreja popis in cenitev nepremični¬ ne in njene pritekline (§§ 109. in 113.); 4. s katerim se odreja, da ni iznova ugotavljati vred¬ nosti nepremičnine (§ 113., odstavek 6.); 5. s katerim se nalaga zahtevajočemu upniku, naj predloži načrt dražbenih pogojev ali naj se o tem izjavi na sodni zapisnik (§ 114.); 6. s katerim se odreja začasna uprava (§ 124.); 7. s katerim se pozivljejo izvedenci zato, da ugotove vrednost v postopku za razdelitev kupnine; in 8. s katerim se odreja zaradi pravnomočne ustavitve ali zaradi izvedbe dražbenega postopka izbris zaznamb, ki se nanašajo na ta postopek (§ 170., odstavek 2 ., in § 199., odstavek 3.). ( 2 ) Poseben rekurz ni dopusten zoper sklep, s kate¬ rim se določa število izvedencev ali se postavljajo' izve¬ denci za cenitev nepremičnine,, kakor tudi ne zoper sklepe, izdane in razglašene na dražbenem ali na raz¬ delitvenem naroku. ( 3 ) Zavezanec in osebe, upravičene za rekurz, ne morejo, če so bile redno povabljene na razdelitveni na¬ rok, izpodbijati z rekurzom razdelitveni sklep iz razlo¬ gov, omenjenih v § 175., odstavku 3., če niso navedle teh razlogov na razdelitvenem naroku z ugovorom. (*) Zoper odločbo o rekurzu, vloženem zoper razde¬ litveni sklep, je dopusten nadaljnji rekurz tudi takrat, kadar je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje. 127 Peti razdelek. Posebne določbe o izvršbi na predmete rudniške lastnine. § 201 . (‘) Če se posega na delež rudnika z izvršbo po pri¬ silni upravi, sme postaviti izvršilno sodišče za upravi¬ telja skupnega pooblaščenca, ki so ga postavili deležniki rudokopstva. ( 2 ) Če je v posameznem primeru glede na osebo tega pooblaščenca kaj pomislekov zoper njegovo postavi¬ tev, zasliši sodišče, preden odloči o njegovi postavitvi, vse deležnike rudokopstva. ( 3 ) Upravitelj, ki ga je postavilo izvršilno sodišče, upravlja rudokopstvo kot pooblaščenec vseh deležnikov in pooblastilo, ki so ga dali dosedanjemu skupnemu pooblaščencu, zgubi veljavnost, dokler traja prisilna uprava. ( s ) Izvršilno- sodišče obvesti po službeni dolžnosti pristojno rudarsko oblastvo prve stopnje, da je postavilo prisilnega upravitelja. § 202 . Med izdatke, ki jih mora poravnavati upravitelj po § 98. neposredno iz donosov, spadajo zlasti še: 1. plačila za okrožne rove, za okrožne naprave, pristojbine za sesavke kakor tudi druga letna plačila za odstopljene rudniške služnosti, nadalje letne dajatve lastniku zemljiške površine, in sicer glede enih in drugih tako tiste, ki dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, kakor tudi tiste, ki so zaostale v poslednjem letu pred dovolitvijo prisilne uprave; 2. prispevki za zavarovanj^ osebja, zaposlenega v rudniku, ki jih plačuje imetnik rudnika, kolikor dospe¬ vajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostali v poslednjem letu pred dovolitvijo prisilne uprave; 3. plače (dnevne mezde) kakor tudi ostali prejemki osebja, zaposlenega v rudniku, kolikor' dospevajo v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostali v poslednjem letu pred dovolitvijo prisilne uprave. § 203. (') Predlogu za dovolitev prisilne dražbe mora pri¬ ložiti zahtevajoči upnik poleg listin, omenjenih v § 107., še prepise listin o podeljeni pravici za kopanje rud, overjene od rudarskega oblastva ali drugače javno over¬ jene, potem koncesijo za pomožne rove ali okrožne rove v rudniku ali overjene izpiske iz knjige rudarskega oblastva o koncesijah. ( 2 ) V dražbenem oklicu mora označiti sodišče ime rudnika ali ime in velikost polja, rude, katerih kopanje je odobreno, kakor tudi železniško ali plovitveno po¬ stajo, ki je rudniku najbližja. ( 3 ) Rudniške služnosti, dovoljene s pogodbami, ki jih je odobrilo rudarsko oblastvo, kakor tudi rudniške služnosti, ki jih je ustanovilo rudarsko oblastvo samo s svojo odločbo, mora prevzeti kupec brez zaračuna njih vrednosti na kupnino, in sicer ne glede na to, kakšen vrstni red jim gre. § 204. Določbe § 119. o najmanjšem sprejemljivem po- nudku se uporabljajo tudi na dražbo predmetov rudni¬ ške lastnine, toda s to spremembo 1 , da se dopuščajo tudi take ponudbe, ki dosegajo samo tretjino ugotovljene vrednosti dražbenega predmeta. § 205. (‘) Če je predmet dražbenega postopka rudnik, ki se več ne obratuje in se^tudi ne da več obratovati, mora biti začetna (izklicna) cena znesek terjatve, za katere plačilo se opravlja izvršba. ( 3 ) Določbe o najmanjšem sprejemljivem ponudku (§ 119.), o predhodni ugotovitvi bremenskega stanja (§§ 128. do 132.) in o oporekli zaradi nedostatnega kritja 129 terjatev, zavarovanih z zastavo (§ 143., št. 8.), se v tem primeru ne uporabljajo. ( 3 ) V dražbenem oklicu je treba opozoriti na to, da se proda dražbeni predmet tudi pod ugotovljeno vred¬ nostjo ali pod izklicno 1 ceno. § 206. O Ob razdelitvi kupnine, dosežene z dražbo rud¬ nika ali drugega predmeta rudniške lastnine, se morajo poplačati iz razdelne mase pred terjatvami, omenjenimi v § 177., v temle redu: 1. plače (dnevne mezde) in ostali prejemki osebja, zaposlenega v prodanem rudniku, kar jih je zaostalo v poslednjem letu pred domikom; 2. terjatve uradov za zavarovanje delavcev (bratov¬ skih skladnic) glede prispevkov, ki jih mora dajati imet¬ nik rudnika, kakor tudi glede tistih prispevkov, ki jih dajo rudarski delavci sami, kolikor so bili ti prispevki odtegnjeni od plače rudarskih delavcev, toda niso bili predani uradu za zavarovanje delavcev; 3. letne dajatve, zaostale v poslednjem letu pred domikom, za odstopljene rudniške služnosti kakor tudi zaostala letna plačila ali zaostale letne dajatve lastniku zemljiške površine. ( 2 ) Zgoraj omenjene terjatve in davščine, ki so za¬ ostale dalj ko* eno leto-, se poravnajo iz razdelne mase skupno s terjatvami, omenjenimi v § 180., št. 2. § 207. Razen sklepa o dovolitvi izvršbe, se smejo vročiti pooblaščencu, ki mu je poverjena uprava rudnika, vsi sklepi, vsa obvestila in vsi pozivi, ki jih je vročiti med izvršbo na predmete rudniške lastnine imetnikom rud¬ niškega podjetja ali deležnikom rudokopstva. 9 130 DRUGO POGLAVJE. Izvršba na premično imovino. Prvi razdelek. Izvršba na premične telesne stvari. 1. Splošne določbe. § 208. Izvršba na premične telesne stvari se zgodi z rubež- nim popisom (rubežem) in prodajo. Vendar pa sme pred¬ lagati zahtevajoči upnik izvršbo samo z rubežem. V tem primeru se odredi prodaja šele na poseben predlog. § 209. Poleg stvari, omenjenih v § 20., ne morejo biti pred¬ met izvršbe: 1. obleka, posteljnina, perilo, pohištvo, posebne peči in štedilniki, kolikor je vse to neizogibno potrebno za¬ vezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, žive¬ čim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 2. živež in kurivo, ki sta za štiri tedne potrebna zavezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, žive¬ čim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 3. če je zavezancu kmetijstvo glavni vir za vzdrže¬ vanje samega sebe in njegove rodbine (kmetovalec): en plug, ena brana, en voz, ena motika, ena sekira, ena rovnica, ena kosa, dva vola ali bivola ali dva vprežna konja ali dva osla, ena krava ali bivolica s teletom ali bivolčetom do enega leta, deset ovac ali pet svinj ali pet koz in toliko živeža, krme in stelje, kolikor je tega treba zanj, za njegovo rodbino in za živali, izvzete od izvršbe, do novega pridelka ali krme; to velja tudi za tiste kmetovalce, ki nimajo lastne zemlje za obdelova¬ nje, ampak obdelujejo tujo zemljo; 4. če zavezanec ni kmetovalec: po njegovi izbiri ena molzna krava ali bivolica ali tri ovce ali tri koze, če so te živali potrebne za prehrano zavezancu in članom nje- 131 go ve rodbine, živečim z njim v skupnem hišnem gospo¬ darstvu, kakor tudi krma, ki je do nove krme potrebna za vzdrževanje teh živali, in stelja, ki je potrebna za. isti čas; 5. podpora v gotovini, živežu, obleki ali drugih stva¬ reh, ki se dajo zavezancu, da se mu omili beda; 6. če je zavezanec javen uslužbenec, duhovnik, uči¬ telj, odvetnik, zdravnik ali oseba, ki opravlja znanstven ali umetniški poklic, vsi predmeti, ki so taki osebi po¬ trebni za opravljanje javne službe, zvanja ali znanstve¬ nega ali umetniškega poklica, kakor tudi spodobna oble¬ ka, pri vojaških osebah ali orožnikih pa predmeti, ki so jim potrebni za opravljanje te službe; 7. priprave, posode in blagovne zaloge, ki so ne¬ izogibno potrebne za poslovanje lekarn; s tem se ne izključuje, da se postavi lekarna sama z vsemi svojimi pripravami, posodami in blagovnimi zalogami pod pri¬ silno upravo; 8. orodje in drugi predmeti, ki so zavezancu ne¬ izogibno potrebni za opravljanje njegovega rokodelstva, malega obrta ali kakšnega pridobivanja v obliki ročnega dela, brez katerih ne bi mogel pridobivati za najnuj¬ nejše vzdrževanje samega sebe in rodbine, živeče z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; semkaj spadajo tudi ribiške ladje z opremo kot orodje, potrebno za ribolov; pri babicah pa predmeti, potrebni za osebno opravljanje tega zvanja; 9. pri osebah, katerih denarni prejemki so po za¬ konu celoma ali deloma izvzeti od izvršbe, tisti delni znesek gotovine, najdene pri njih, ki ustreza dohodku za čas od rubeža do prvega plačilnega roka teh prejemkov; 10. seme, potrebno za obdelovanje zavezančevega zemljišča, po njegovi velikosti in vrsti kulture; 11. umetni udje (proteze), naočniki in drugi pri¬ pomočki, potrebni zaradi telesnih hib, kolikor jih je treba za osebno rabo zavezancu in članom njegove rod¬ bine; 9 ’ 132 12. predmeti, ki služijo za opravljanje službe božje in za opravljanje verskih obredov pripoznanih ver, kakor tudi relikvije, nadalje stvari, ki so potrebne v prostorih, določenih za opravljanje verskih obredov; 13. zavezancev poročni prstan, dolžnikova osebna pisma in njega ostali osebni spisi kakor tudi rodbinske slike, razen okvirov; \ 14. predmeti, neposredno namenjeni za pogreb za- vezančev in članov njegove rodbine; 15. redi in drugi znaki odlikovanja. § 210 . (‘) Od izvršbe so izvzeti predmeti, ki služijo ne¬ posredno za opravljanje poštne, telegrafske ali telefon¬ ske službe. ( 2 ) Na pošiljke, oddane na pošto, in na denar, ki se pošilja po pošti ali brzojavno, ni dopustno posegati z izvršbo, preden se ne predado tistemu, ki je upravičen za sprejem. § 211 . Na priteklino nepremičnin in rudnikov, na opremo ladij, splavov, brodov in zrakoplovov ni dopustno, ločeno od glavne stvari, posegati z izvršbo. Predmeti, omenjeni v § 209., št. 3., so izvzeti od izvršbe, tudi če so del pri- tekline nepremičnine, na katero se opravlja izvršba. 2. Rubež. § 212 . P) Stvari, ki jih ni pri zavezancu ali pri upniku samem, ampak so pri drugi osebi, se smejo zarubiti samo takrat, kadar jih je ta druga oseba voljna oddati. ( 2 ) Druga oseba, pri kateri ni stvari, na katero naj bi se opravila izvršba, se ne more protiviti rubežu, češ da ji gre na stvari zastavna ali druga prednostna pra¬ vica. Toda druga oseba sme uveljavljati s tožbo svoj 133 zahtevek do prednostnega plačila iz. kupnine, še preden dospe njena terjatev, za katero obstoji zastavna ali druga prednostna pravica. Tožbo mora vložiti druga oseba pri izvršilnem sodišču, če se je izvršba že začela opravljati. Če se vloži tožba obenem zoper zahtevajočega upnika in zoper zavezanca, mora postopati sodišče s tožencema kot s sospornikoma. Če se stvar proda v izvršilnem po¬ stopku, preden se še pravnomočno odloči o vloženi tožbi, sme odrediti izvršilno sodišče, ako tožilec verjetno iz¬ kaže svojo pravico, na njegov predlog, da je hraniti skupiček za prodano stvar pri sodišču, dokler se stvar pravnomočno ne reši. § 213 . (‘) Rubež se opravi tako, da izvršilni organ v za¬ pisniku ob kratkem zaznami in posamič popiše vse tiste telesne stvari, na katere se nanaša rubež (rubežni za¬ pisnik) . ( 2 ) V zapisnik mora izvršilni organ zapisati, da so popisane stvari zarubljene v korist izvršni terjatvi, in navesti upnikovo ime. Terjatev mora označiti izvršilni organ po glavnici, pripadkih in izvršilnem naslovu. Rubež se sme opraviti samo za denarni znesek, določen po številkah. Znesek pripadkov ni treba označevati s številkami. V rubežnem zapisniku se mora navesti tudi domovališče zahtevajočega upnika in njegovega zastop¬ nika. Poleg tega mora označiti izvršilni organ v zapis¬ niku približno vrednost posameznih zarubljenih stvari. ( 3 ) Če prijavijo druge osebe ob rubežu pravice na popisanih stvareh, zaradi katerih bi bila oprava rubeža nedopustna, ali če prijavijo pravice, ki bi se morale upoštevati ob razdelitvi kupnine, je to zaznamiti v za¬ pisniku in priobčiti zahtevajočemu upniku in zavezancu, ako nista prisostvovala rubežu. ( 4 ) Sklep, s katerim je rubež dovoljen, se vroči za¬ vezancu šele takrat, ko začne izvršilni organ rubiti. 0 opravljenem rubežu se obvestita zahtevajoči upnik in zavezanec, če nista prisostvovala rubežu in tudi nista bila zastopana. 134 § 214. (') Zarubljeni denar, zarubljene dragocenosti in vrednostne papirje preda izvršilni organ, kolikor ni do¬ ločeno s pravilnikom o dolžnostih izvršilnih organov (§ 33.) kaj drugega, sodišču, ostale stvari pa hranitelju, če predlaga to poslednje zahtevajoči upnik. Ta predlog se sme spojiti s predlogom za dovolitev rubeža. Če za¬ htevajoči upnik tega ni predlagal, pusti izvršilni organ zarubljene stvari pri dolžniku, ko je na njih vidno označil, da so zarubljene. ( 2 ) Če je treba predati stvari hranitelju, ga mora sodišče določiti. Vendar pa sme sodišče upravičiti tudi izvršilnega organa, da on postavi hranitelja; ta hramba se vrši na nevarnost zahtevajočega upnika. Zahtevajoči upnik trpi začasno stroške za hrambo. Če je več zahte¬ vajočih upnikov, trpe te stroške po razmerju svojih ter¬ jatev. Če zavezanec v to privoli, sme biti hranitelj za¬ htevajoči upnik sam, če pa jih je več, eden izmed njih. V ruhežnem zapisniku je treba hranitelja označiti in poleg tega zaznamiti, da je bila hramba odrejena. ( 3 ) Če je hranitelj določen brez sporazuma z zavezan¬ cem in zahtevajočim upnikom, ju mora sodišče obvestiti, kdo je postavljen za hranitelja. Eden in drugi sme, navajaje za to razloge, ob vsakem času predlagati izvršil¬ nemu sodišču, naj se postavi kdo drug za hranitelja. § 215. j 1 ) Z 'rubežem pridobi zahtevajoči upnik za svojo izvršno terjatev zastavno pravico na stvareh, označenih in popisanih v rubežnem zapisniku. ( 2 ) Če se je predlagala izvršba samo z rubežem, preneha zastavna pravica, ako se ni podal predlog za dovolitev prodaje najdalj v enem letu od dne rubež- nega popisa ali od dne zaznambe v rubežnem zapisniku (§ 216.). ( s ) Če se' opravi rubež obenem v korist več upni¬ kom, so tako pridobljene zastavne pravice v istem vrst- 135 nem redu in vsak teh upnikov ima položaj zahtevajočega upnika. § 216 . Rubež že kdaj zarubljenih stvari se opravi z za¬ znambo v dotičnem rubežnem zapisniku. V zaznambi je treba navesti ime novega zahtevajočega upnika in njegovega zastopnika, njiju domovališče in terjatev, ki se za nje izterjavo opravlja izvršba. § 217 . (‘) Zahtevajoči upnik sme zahtevati, da se z rube¬ žem počakaj, dokler se on ne javi sodišču, ali da se opravi rubež vpričo njega. ( 2 ) V prvem primeru je počakati z opravo rubeža, dokler zahtevajoči upnik tega ne zahteva, toda najdalj tri mesece od dne, ko je bila izvršba dovoljena. Po izteku tega roka je smatrati, da je zahtevajoči upnik odstopil od predloga za dovolitev izvršbe. (•*) V drugem primeru priobči sodišče zahtevajoče¬ mu upniku, kateremu izvršilnemu organu je naložen rubež in kdaj se bo opravil. Če zahtevajoči upnik ali njegov zastopnik ne pride ob določenem času in na določeni kraj, kjer naj se opravi rubež, je rubež vendar¬ le opraviti. § 218 . Vsak opravljeni rubež se vpiše v poseben vpisnik (rubežni vpisnik). V tem se zaznamijo, kolikor je to mogoče, tudi zastavne pravice, pridobljene z admini¬ strativno izvršbo na premične telesne stvari, ki so sodno zarubljene. Minister za pravosodje izda z uredbo na¬ tančnejše predpise o obliki in voditvi tega vpisnika. § 219 . Če je pri zahtevajočem upniku samem kakšna za- vezančeva premična telesna stvar, do katere gre za- 136 htevajočemu upniku zastavna pravica ali pridržbena pravica v korist terjatvi, ki se radi nje izterjave oprav¬ lja izvršba, sme zahtevati zavezanec, ako vrednost te stvari popolnoma pokriva omenjeno terjatev, pri izvršil¬ nem sodišču utesnitev rubeža na to stvar. Toda če gre zahtevajočemu upniku zastavna pravica ali pridržbena pravica tudi za kakšno drugo terjatev, se sme ugoditi takemu predlogu samo, če pokriva vrednost stvari tudi to drugo terjatev. 3. Prodaja. § 220 . j 1 ) Brž ko izvršilno sodišče odobri rubež, odredi po službeni dolžnosti prodajo- zarubljenih stvari, razen če se je predlagala izvršba samo z rubežem. ( 2 ) Prodaja se izvede v korist vsem upnikom, za katerih terjatve so bile dotične stvari zarubljene (§ 216.). ( 3 ) Ko je prodaja dovoljena, se ne sme dovoliti, dokler traja prodajni postopek, v korist drugim terjatvam poseben prodajni postopek glede iste stvari. Vsi upniki, ki se jim dovoli med prodajnim postopkom prodaja iste stvari, pristopijo s tem k uvedenemu postopku in ga morajo sprejeti v tistem stanju, v katerem je ob času njih pristopa; od tega časa imajo vse pravice, kakor bi se bil uvedel prodajni postopek na njih predlog. § 221 . Prodaja se ne sme opraviti, preden ne postane dovo¬ litev rubeža pravnomočna, razen če bi se zahtevajoči upnik in zavezanec sporazumela, da se opravi prodaja prej, ali bi bilo to potrebno' zato, ker so zarubljene take stvari, ki se utegnejo po svoji kakovosti ob daljši hrambi pokvariti, ali če preti nevarnost, da bi stvari znatno zgubile v vrednosti, ko bi se prodaja odložila, in položi zahtevajoči upnik varščino za povračilo škode, ki bi nastala zavezancu iz prezgodnje prodaje. 137 § 222 . Prodaja vrednostnih papirjev, ki so v korist državi ali javnemu skladu vinkulirani ali se hranijo zanju kot kavcija, se sme dovoliti šele, ko je dotično obvezno raz¬ merje prenehalo in ko se administrativno ugotove pra¬ vice do povračila. Ko se to ugotovi, obvesti sodišče o tem tiste osebe, ki so pridobile zastavne pravice na teh papirjih. § 228. (’) Zarubljeni vrednostni, papirji, ki imajo borzno ceno, se prodado pod roko s posredovanjem borznega posrednika (mešetarja), kjer pa ga ni, s posredovanjem kakšne banke, pri čemer se je treba po možnosti držati obstoječih borznih cen. ( 2 ) Druge stvari, ki so v kraju, kjer obstoji zanje borzna ali tržna cena, se prodado s posredovanjem trgo¬ vinskih posrednikov (mešetarjev), če pa takih ni, jih proda pod roko izvršilni organ. Tudi tukaj se je treba po možnosti držati obstoječih borznih ali tržnih cen. Če so za take stvari borzne ali tržne cene v drugem kraju, se smejo poslati na predlog in ko' se zasliši za¬ vezanec, v ta drugi kraj radi prodaje pod roko. Pošljejo se ob zavezančevih stroških in na njegovo nevarnost. (■') Izvršilno sodišče sme odrediti na predlog zahte¬ vajočega upnika, ko je zaslišalo zavezanca, da je poslati zarubljene stvari omenjene vrste radi prodaje v drug kraj, tudi takrat, kadar jih je moči v tem drugem kraju bolje prodati. ( 4 ) Če dovoli sodišče prodajo pod roko, določi ceno, pod katero ni dopustno kaj prodati, kakor tudi rok, v katerem se mora prodaja opraviti. ( 5 ) Če se glasi vrednostni papir na ime, upraviči sodišče s sklepom, s katerim se dovoljuje prodaja, iz¬ vršilnega organa, da sme izposlovati prepis papirja na kupčevo ime in podati pravnoveljavno vse potrebne iz¬ jave namesto zavezanca. Toda izvršilno sodišče sme pri- 138 držati pravico, podati te izjave, zase ali za sodišče, ki je zaprošeno za sodelovanje pri prodaji. ( 6 ) Prodaja pod roko ima za poštenega pridobitelja isti pravni učinek, kakršnega ima dražba. § 224. j 1 ) Zarubljene stvari, ki ne spadajo med vrste, ome¬ njene v § 223., je prodati na javni dražbi. ( 2 ) Tudi stvari, za katere je odrejena po § 223. pro¬ daja pod roko, je prodati na dražbi, če jih ni bilo moči prodati pod roko v določenem roku (§ 223.,. odstavek 4.). ( 3 ) Dragocenosti mora oceniti pred dražbo izvede¬ nec. Tudi za druge stvari, katerih cenitev se da težko opraviti na dražbenem naroku samem, odredi sodišče, da jih oceni pred dražbo' izvedenec, ( 4 ) V vseh drugih primerih se odredi predhodna cenitev samo na zahtevo in ob stroških kakšnega up¬ nika; povračilo teh stroškov sme zahtevati upnik samo toliko, kolikor zato ni več treba stroškov za poziv izve¬ denca k dražbi, ki se mora opraviti pozneje. Ko se cenijo stvari iz platine, zlata ali srebra, mora označiti izvedenec tudi kovinsko vrednost. § 225. (‘) Kraj, dan in uro dražbe določi izvršilni organ, če ni že tega določilo sodišče. ( 2 ) Dražba se razglasi z oklicem (§ 62.). ( 3 ) V oklicu je treba naznaniti kraj, dan in uro dražbe, stvari, ki jih je prodati; nadalje je treba označiti stvari po njih vrsti in navesti, kje jih je moči ogledati pred dražbo. ( 4 ) Po en odpravek dražbenega oklica vroči sodišče zahtevajočim upnikom (§ 220., odstavek 3.) in zavezancu. § 226. Med rubežem in dražbo mora biti presledek naj¬ manj treh tednov. Ta presledek se sme skrajšati iz raz- 139 logov, iz katerih se sme dovoliti po § 221. dražba, preden postane dovolitev rubeža pravnomočna, ali če bi nastali z daljšo hrambo zarubljenih stvari nerazmerni stroški. § 227. Izvršilni organ, ki mu je poverjeno opraviti dražbo, se mora o pravem času uveriti, ali je bil sklep o dražbi vročen udeležencem in ali je bila dražba redno razgla¬ šena, če opazi v tem pogledu nedostatek, mora to na¬ znaniti izvršilnemu sodišču, sodišče pa odredi, česar je treba (§ 136.). § 228. (*) Dražba se opravi v kraju, kjer so zarubljene stvari, razen če sta se zahtevajoči upnik in zavezanec sporazumela o drugem kraju ali če odredi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika ali na zavezan- čev predlog, da je poslati te stvari na dražbo v drug kraj, da se doseže večja kupnina. To velja storiti zlasti takrat, kadar se prodajajo' stvari velike vrednosti, potem stvari iz platine, zlata ali srebra ali druge dragocenosti ali umetniški izdelki, zbirke ali temu podobno. ( 2 ) Če takrat, ko naj se opravi dražba, zarubljenih stvari ni najti, se naloži zahtevajočemu upniku, naj na¬ znani v petnajstih dneh izvršilnemu organu, kje so te stvari. Če zahtevajoči upnik tega ne stori, se dražbeni postopek ustavi. Predpis § 165., št. 3., velja tudi tukaj. Sklepa o ustavitvi ni vročiti in ga ni moči izpodbijati z rekurzom; vse to se mora v omenjenem nalogu navesti. ( 3 ) Minister za pravosodje sme ustanoviti posebne naprave za opravljanje dražb zarubljenih premičnih telesnih stvari v posebnih javnih prostorih. § 229. (*) Dražbo mora opraviti izvršilni organ. ( 2 ) Če stvari, ki jih je treba prodati, niso že ocenje¬ ne, je pozvati na dražbo radi cenitve izvedenca, po potrebi pa tudi več izvedencev. 140 ( 3 ) Stvari, ki jih je treba prodati na dražbi, se pro¬ dajajo posamezno; če pa je treba prodati večjo količino istovetnih stvari, se smejo prodajati tudi v skupinah. ( 4 ) Vrednost, ugotovljeno s cenitvijo; je označiti kot izklicno dražbeno ceno. ( 5 ) Izvršilni organ, ki vodi dražbo, mora najprej označiti izklicno' dražbeno ceno in potem najmanjši do¬ pustni ponudek (§ 230., odstavek 2.), glede stvari iz pla¬ tine, zlata ali srebra pa tudi kovinsko vrednost. ( 6 ) Dražba se sme opravljati tudi brez izklicatelja. ( 7 ) Ponudniki ne polagajo jamščine. § 230. j 1 ) Dražba glede posameznih stvari ali posameznih skupin stvari (§ 229., odstavek 3.) se konča, če tudi po drugem pozivu na ponudbo ni bila podana večja po¬ nudba. ( 2 ) Če nihče ne ponudi izklicne dražbene cene, se sprejmejo tudi manjše ponudbe; vendar pa ni sprejemati ponudb, ki ne dosegajo niti tretjine cenilne vrednosti. ( 3 ) Na predlog zahtevajočega upnika, podan pred dražbenim narokom, sme določiti sodišče s privolitvijo (§ 52.) vseh ostalih upnikov, ki morajo biti obveščeni o dražbenem naroku (§ 225.), za najmanjši sprejemljivi ponudek tudi tak znesek, ki presega tretjino' cenilne vrednosti. (-■) Stvari iz platine, zlata ali srebra se ne smejo pro¬ dajati pod kovinsko vrednostjo. ( 5 ) Določbe §§ 140., odstavkov 1. in 3., in 141., od¬ stavkov 2. in 4., je uporabljati tudi na dražbo premičnih stvari. (“) Domaknjena stvar se preda kupcu samo, če takoj položi kupnino v gotovini. Kupec mora stvar takoj pre¬ vzeti. Upravičen ni, zahtevati jamčenje zaradi kakšnih nedostatkov prodane stvari. ( 7 ) Če kupec ne položi kupnine do konca dražbe, se mora ta stvar takoj iznova prodajati. Prvemu kupcu se ne sme dopustiti, da bi bil ponudnik na ponovni 141 dražbi. Odgovoren je za razliko v ceni, ki bi nastala, in za stroške ponovljene dražbe; nima pa pravice do pre¬ bitka, ki bi se dosegel s ponovno dražbo. Glede izter¬ jave te razlike velja določba § 168., odstavkov 2. in 3. § 231. (') Če je predmet dražbe več stvari, se dražba sklene, brž ko se doseže zadosten znesek za poplačilo terjatev, zaradi katerih se opravlja izvršba s prodajo, in vseh pripadkov kakor tudi izvršilnih stroškov. ( 2 ) V dražbeni zapisnik se vpišejo izklicne prodajne cene, imena kupcev in najboljši ponudki. Določbe § 156., št. 1. in 2., se uporabljajo smiselno tudi na ta zapisnik. § 232. O Tudi glede stvari, ki ne spadajo med stvari, omenjene v § 223., in za katere niti ni predloga po § 233., sme odrediti sodišče na predlog zahtevajočega upnika in ko je zaslišalo zavezanca, ali na predlog zavezanca samega, da je vnovčiti stvari drugače, ne pa z dražbo; toda to sme odrediti sodišče samo, če je to očividnd koristno za vse udeležence. V takem primeru se morajo dotične stvari oceniti, če še niso ocenjene, in na podstavi cenitve mora določiti sodišče najmanjši sprejemljivi po- nudek. ( 2 ) Zavezanca ni treba zaslišati, če naj se vnovčijo stvari, ki se utegnejo zaradi odložitve prodaje pokvariti ali utegnejo sicer zaradi tega znatno' izgubiti v vrednosti. ( 3 ) Sodišče postopa na predlog in po službeni dolž¬ nosti po odstavku 1. tudi glede tistih stvari, za katere ni bila podana na dražbi niti taka ponudba, ki bi dosegla najmanjšo sprejemljivo ceno (§ 230.). Vendar pa ob taki vnovčitvi ni dopustno kaj vnovčiti pod tretjino ugotovlje¬ ne vrednosti, glede stvari iz platine, zlata ali srebra pa ne pod kovinsko vrednostjo', če je ta večja od tretjine cenilne vrednosti. 142 § 233. C) Če izjavi kdo najkasneje osem dni pred dražbe- nim narokom, ko je obenem položil varščino v višini četrtine cenilne vrednosti, da je voljan prevzeti vse za¬ rubljene stvari ali njih znaten del za ceno, ki presega cenilno vrednost najmanj za četrtino, in da hoče porav¬ nati poleg tega ne samo cenilne stroške, ampak tudi vse druge do takrat nastale izvršilne stroške, ki bi jih moral drugače trpeti zavezanec, in da tega ne vračuna v po¬ nujeno ceno, sme ugoditi sodišče, ko je zaslišalo za¬ vezanca, takemu predlogu, ako privolijo v to zahtevajoči upnik in vse tiste osebe, ki jim gre zastavna pravica na teh stvareh in katerih terjatve niso nedvomno popolno¬ ma pokrite s ponujeno ceno. ( 2 ) Če stvari še niso ocenjene, mora ugotoviti sodišče z izvedenci njih vrednost, preden odloči o takem predlogu. ( s ) V vsem drugem je uporabljati smiselno določbe § 168. ('-) Določba § 223., odstavka 6., velja tudi tukaj. § 234. {') Glede odstopa od izvršbe kakor tudi glede usta¬ vitve in odložitve družbenega postopka je uporabljati smiselno določbe § 165., št. 3. in 4., § 167., odstavka 4., kakor tudi § 169., odstavka 1. ( 2 ) Če se po § 169. nadaljuje dražbeni postopek, se poplačajo iz dosežene kupnine tudi tisti upniki, zoper katere učinkuje ustavitev ali odložitev, kolikor jim gre zastavna pravica (§ 236., drugi in tretji stavek). ( 3 ) O ustavitvi ali odložitvi družbenega postopka mora obvestiti sodišče samo zavezanca in zahtevajočega upnika. 4. Uporaba dosežene kupnine (r a z d e 111 e v). § 235. O Če se opravlja izvršba v korist samo enemu up¬ niku in gre po 1 rubežnih spisih samo njemu ali njemu na 143 prvem mestu zastavna pravica na zarubljenih stvareh, se mu preda, ne da bi se določil razdelitveni narok, po službeni dolžnosti znesek, ki preostane od kupnine, ko se odbijejo cenilni in dražbeni stroški, kolikor je po¬ treben za poplačilo njegove terjatve s pripadki vred. Obresti, kolikor gredo upniku kot pripadki in niso že zastarane, se izračunajo do dne, ko se zarubljena stvar proda. ( 2 ) Znesek, ki preostane po poplačilu zahtevajočega upnika, preda sodišče zavezancu, razen če je pridobil do tega ostanka kdo drug zastavno pravico. ( 3 ) Če zahteva zahtevajoči upnik povračilo izvršilnih stroškov, ki še niso sodno odmerjeni, mora predati se- znamek teh stroškov izvršilnemu organu najkasneje pred koncem dražbenega naroka, ker sicer preneha pravica do povračila teh stroškov. V zapisniku o dražbenem naroku je zaznamiti, da je bil seznamek stroškov predan. § 236. Če ne gre po rubežnih spisih zastavna pravica na zarubljenih stvareh samo zahtevajočemu upniku in tudi ni njegova zastavna pravica na prvem mestu, ali če se je opravila dražba v korist več zahtevajočim upnikom, do¬ loči sodišče po službeni dolžnosti narok za razdelitev kupnine ali zarubljenega denarja. Na ta narok povabi sodišče zavezanca in vse upnike, ki jim gre po 1 rubežnih spisih zastavna pravica (§ 215., odstavek 2.) in ki še niso poplačani. Sodišče pozove obenem upnike, naj prijavijo najkasneje na naroku svoje terjatve z obrestmi, stroški in drugimi pripadki vred in naj predlože v izvirniku ali v overjenem prepisu listine, s katerimi dokažejo' svoj zahtevek, če niso te listine že pri sodišču, ker bi se vzeli sicer njih zahtevki v poštev ob razdelitvi samo toliko, kolikor je bila v njih korist dovoljena izvršba in ni bil prodajni postopek glede njih naknadno ustavljen. § 237. (’) Izvršilno sodišče postopa ob razdelitvi kupnine po določbah §§ 175., 192., 194. do 196. in 198. 144 ( 2 ) V razdelno maso spadajo poleg kupnine in zne¬ skov, omenjenih v § 230., poslednjem odstavku, še obre¬ sti od kupnine. (*) Iz razdelne mase se poravnajo' predvsem cenilni in dražbeni stroški, za njimi pa pravočasno- prijavljene terjatve, zavarovane z zastavo, kakor tudi terjatve, za katerih izterjavo je bila dražba dovoljena. Njih znesek se ugotovi na podstavi prijav in tem priloženih dokazov kakor tudi sodnih sklepov o dovolitvi izvršbe. ( 4 ) Kolikor ni treba po veljavnih posebnih predpi¬ sih prednostno poravnati carine, trošarine ali druge javne davščine ali denarne kazni ali terjatve, za katere obstoji kakšna zakonska ali pogodbena zastavna pravica, se po¬ ravnajo terjatve, ki se za njih izterjavo opravlja izvršba, po vrstnem redu, ustanovljenem s sodnim rubežem. ( 5 ) Glede poravnave obresti, plačil in dajatev, ki se ponavljajo, pravdnih in izvršilnih stroškov je uporabljati smiselno določbe §§ 179. do 182. § 238. O Brž ko postane sklep o razdelitvi pravnomočen, odredi sodišče po službeni dolžnosti izplačilo dotičnim upnikom, kolikor ni treba glede posameznih upnikov po¬ čakati po § 194. na konec pravde. ( 2 ) Če se zdi sodišču primerno 1 , zlasti pa če ni bilo ugovorov na razdelitvenem naroku, sme izdati te odred¬ be že v samem razdelitvenem sklepu s pridržkom, da se te odredbe izvedejo, ko postane sklep pravnomočen. § 239. Določbe §§ 235. do 238. je uporabljati smiselno tudi na uporabo kupnine, dosežene s prodajo pod roko, potem na uporabo zarubljene gotovine kakor tudi cene, polo¬ žene po § 233. Zahtevajoči upnik mora zahtevati v teh primerih povračilo stroškov v roku, predpisanem v § 65., odstavku 3. Pred iztekom tega roka se ne sme zavezan¬ cu nič predati od dosežene kupnine ali od zarubljenega denarja ali od cene, ki jo je položil prevzemnik. 145 5. R e k u r z. § 240. Rekurz ni dopusten zoper sklep, s katerim se odreja hramba zarubljenih stvari (§ 214., odstavek 1.), njih cenitev pred dražbenim narokom (§ 224.), nadalje zoper sklep, s katerim se odreja, da je poslati zarubljene stvari v drug kraj (§§ 223., odstavka 2. in 3., 228., odstavek 1., in 232., odstavek 1.). Prav tako ni dopusten rekurz zoper sklep, s katerim se postavlja hranitelj (§ 214., odsta¬ vek 2.), kakor tudi ne zoper sklep, s katerim se določa dražbeni narok. Drugi razdelek. Izvršba na denarne terjatve. Omejitev izvršbe. § 241. Od izvršbe so povsem izvzeti: 1. miloščine in podpore, ki se dajo siromašnim ose¬ bam, za katere skrbe občine, in podpore iz ustanov ali javnih skladov, ki se dajo osebam v sirotinski oskrbi, kakor tudi zahtevki, ki gredo zavezancu kot članu dru¬ štva za podpiranje bolnikov ali kot članu pogrebnega društva; 2. zahtevek za odškodnino, ki gre zavezancu iz po¬ godbe o zavarovanju zgradbe ali pritekline nepremič¬ nine, če se mora uporabiti ta odškodnina po dotičnih pravilih za to, da se zopet postavi ali popravi poškodo¬ vana zgradba ali dopolni priteklina nepremičnine; 3. pristojbine, ki se dajo neposredno duhovnikom ver, pripoznanih z zakonom, za opravljanje obrednih dejanj; 4. plače in ostali prejemki moštva pri vojski in vojni mornarici kakor tudi plače in podpore, ki jih imajo invalidi. § 242. (’) Do zneska šest tisoč dinarjev na leto so izvzeti od izvršbe: 10 146 1. pokojnine, častne plače, štipendije in druge pre¬ živnine, ki jih prejema zavezanec iz javnih skladov ali od družb, toda eno in drugo ne iz službenega razmerja, potem iz ustanove ali iz zavoda za podpiranje vdov in sirot ali iz podobne naprave; 2. zahtevki in preživnine (rente) na podstavi zava¬ rovalne pogodbe, če zavezanec ni sposoben za pridobi¬ vanje; 3. denarne rente, ki jih prejema zavezanec kot od¬ škodnino za njemu prizadeto telesno poškodbo. ( 2 ) Če gre zavezancu več zahtevkov, omenjenih v odstavku 1., je izvršba na te zahtevke dopustna, kolikor presega njih celokupni znesek šest tisoč dinarjev na leto. Sodišče, ki je na prvi stopnji dovolilo izvršbo, če pa se je izvršba že začela opravljati, izvršilno sodišče, določi na predlog, na katerega teh prejemkov naj odpade del, na katerega je dopustno poseči z izvršbo. § 243. Na zaslužek, ki gre obsojencu za delo ob času, ko prestaja kazen, je dopustno poseči z izvršbo samo za pla¬ čilo preživnine, ki gre upniku po zakonu, toda z utesnit¬ vijo, da ostane zavezancu vendarle polovica zaslužka. § 244. Na predjeme in obročna plačila, ki jih mora dajati država ali samoupravno 1 telo po nabavni, gradbeni ali podobni pogodbi, dokler druga stranka še ni spolnila pogodbe ali dokler se še ni opravila kolavdacija, če je taka določena, sme poseči z izvršbo samo država ali do- tično samoupravno telo; in sicer samo zaradi povratnih terjatev, ki nastanejo iz razmerja, iz katerega izvira omenjena plačilna dolžnost. § 245. (*) Zoper civilne in vojaške aktivne ali upokojene državne uslužbence kakor tudi njih rodbine, ki uživajo 147 rodbinske pokojnine, je dopustno poseči z izvršbo na tretjino plače in ostalih prejemkov v denarju ali naravi ali pokojnine ali odpravnine, razen osebne in rodbinske doklade* toda z utesnitvijo, da ostane zavezancu ven¬ darle šest tisoč dinarjev na leto.** ( 2 ) Prav to velja tudi za nameščence v drugi javni službi, kakršna je služba v občinski ali drugi samoupra¬ vi, ali v službi verske samouprave, istotako za duhovni¬ štvo ver, pripoznanih z zakonom. ( 3 ) Ko se ugotavlja tretjina, na katero je dopustno po odstavku 1. poseči z izvršbo, se morajo upoštevati pri posvetnih ali samostanskih duhovnikih razen stalne pla¬ če še dohodki nadarbin (prebend) kakor tudi pristojbine, omenjene v § 241., št. 3.; toda te poslednje je treba ra¬ čunati po njih srednjem letnem znesku. P) Določbe odstavkov 1. in 2. je uporabljati smisel¬ no tudi na častne plače in na častne pokojnine, ki jih dajo država ali samoupravna telesa zaslužnim osebam. § 246. (*) Ko se ugotavlja tisti del plače ali pokojnine, na katerega je dopustno poseči z izvršbo, ni jemati v račun tega, kar dobivajo' osebe, omenjene v § 245., na pod¬ stavi javne službe v denarju ali v naravi za poravnava¬ nje stroškov, povzročenih z njih javno službo. Na to, kar prejme rodbina take osebe kot pogrebnino ob njeni smrti, je dopustno poseči z izvršbo samo radi plačila * Besede v ležečem tisku so dodane po določbi § 33., t. 6., lin. zak. za 1. 1938./39. — »Služb, nov.« z dne 1. IV. 1938., št. 73/XXV/178. ** Nadaljnji stavek tega odstavka, glaseč se: Če pa presega zavezančeva plača (pokojnima, odpravnina) z ostalimi prejemki vred znesek šest tisoč dinarjev ,na leto, ni izvzet ta presežek od izvršbe, najsi bi bil večji od tretjine plače (pokojnine, od¬ pravnine). — je bil razveljavljen s členom 1. uredbe z dne 4. junija 1937. o spremembah, in dopolnitvah v zakonu o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. (izvršilni postopnik — ip.), »Službene movine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. junija 1937., št. 131/XXXIX/298 — »Službeni list« št. 360/52 iz 1. 1937. 10 ’ 148 pogrebnih stroškov; na to, kar prejme kot podporo ob smrti take osebe, pa sploh ni dopustno' posegati z izvršbo, ( 2 ) Prejemki v naravi, vštevši semkaj tudi službeno stanovanje, kolikor niso izvzeti od izvršbe po določbah odstavka 1., se računajo po vrednosti, ki je ugotovljena zanje z zakonom ali z uradno odredbo, če pa take ugo¬ tovitve ni, po cenah, običajnih v kraju prejemanja. § 247. (*) Zoper osebe, ki so trajno nameščene v zasebni službi, je dopustno poseči z izvršbo na enaki del celo¬ kupnih službenih prejemkov kakor zoper osebe, ome¬ njene v § 245. ( 2 ) Službeno razmerje velja za trajno, če mora tra¬ jati po zakonu, pogodbi ali običaju vsaj leto' dni; če službeno razmerje ni tako določeno, velja za trajno, ako je potreben za prestanek odpovedni rok najmanj treh mesecev. ( 3 ) Prav to velja tudi glede osebne pokojnine, rod¬ binske pokojnine (oskrbnine) in pa odpravnine, ki jo dajo zasebni delodavci svojim nameščencem, njih vdovam ali njih otrokom, potem glede osebne pokojnine, rodbin¬ ske pokojnine in vzgojnine, ki jo dajo zavodi ali družbe svojim članom ali njih rodbinam. § 248. Od zaslužka (dnevne mezde), ki ga prejema zaveza¬ nec na podstavi službe, katera ne spada po svojem zna¬ čaju med službe, omenjene v § 245. in 247., je dopustno poseči z izvršbo na tretjino, toda z utesnitvijo, da ostane dolžniku vendarle po Gta5p»t dinarjev na dan. § 249. Ko se ugotavlja tisti del, ki je po §§ 247. in 248. izvzet od izvršbe, je vračunati v prejemke ali v zaslužek tudi vse to', kar dobiva zavezanec kot kakšno drugo imo- vinsko korist, toda ne v denarju. Pri tem ni razlikovati, ali se določajo prejemki ali zaslužek po času ali po 149 številu izdelanih kosov. Ko se ugotavlja znesek, ki ga je treba imeti za prejemke ali za zaslužek, je odbiti vred¬ nost uporabljenega materiala in znesek drugih plačanih stroškov. Prejemki v naravi, vštevši semkaj tudi služ¬ beno stanovanje, se računajo po cenah, običajnih v kraju prejemanja. § 250. Če gre zavezancu več stalnih prejemkov, omenjenih v §§ 245. in 247., ali če mu gredo poleg njih tudi pre¬ jemki, omenjeni v § 242., se računa znesek, izvzet od izvršbe, od celokupne vsote vseh prejemkov. § 251. (•) Če se posega z izvršbo na eno izmed terjatev, omenjenih v §§ 245. do 248., radi plačila preživnine, katera gre upniku po zakonu, ostane izvzeta od izvršbe polovica tistega dela dohodkov, ki je sicer izvzet od izvršbe. ( 2 ) Če se posega radi plačila preživnine, katera gre upniku po zakonu, z izvršbo na katerega izmed do¬ hodkov, omenjenih v § 242., so izvzeti ti dohodki od izvršbe samo do zneska treh tisoč dinarjev na leto. Do¬ ločba § 242., odstavka 2., velja tudi tukaj. § 252. (0 Ta zakon ne posega v posebne zakonske predpi¬ se, s katerimi se določa administrativno izterjevanje ne¬ kih terjatev. ( 2 ) Če je treba poravnati iz plače ali iz pokojnine ali odpravnine oseb, omenjenih v §§ 245. in 247., obenem davek ali druge javne davščine ali druge terjatve, ki se izterjujejo administrativno in ki jim gre zakonska pravica prednostnega poplačila, in terjatve, ki se izterjujejo' z izvršbo po določbah tega zakona, je poravnati iz dela celotne zavezančeve plače (pokojnine, odpravnine), pod¬ ložnega izvršbi, najprej prve terjatve in šele za njimi poslednje terjatve. 150 § 253. (*) Uporabljanje predpisov §§ 241. do 252. ni moči izključiti ali utesniti z dogovorom med dolžnikom in upnikom. ( 2 ) Nobeno pravno razpolaganje, ki nasprotuje določ¬ bam odstavka 1., nima pravnega učinka. Rubež. § 254. č) Izvršba na dolžnikovo denarno terjatev se zgodi z rubežem, s katerim pridobi zahtevajoči upnik na njej zastavno pravico 1 . Kolikor se ne uporablja določba § 256., se zgodi rubež tako, da prepove sodišče, ki dovoli izvrš¬ bo, drugi osebi, zoper katero obstoji ta terjatev (zave- zančev dolžnik), plačati zavezancu (plačilna prepoved). Obenem prepove sodišče zavezancu samemu, kakor koli razpolagati s terjatvijo in zastavo, dano za njeno zava¬ rovanje; zlasti pa prepove zavezancu, od svojega dolž¬ nika izterjati to terjatev. ( 2 ) Pri tem priobči sodišče tako 1 zavezančevemu dolžniku kakor tudi zavezancu, da je pridobil zahtevajoči upnik na dotični terjatvi zastavno pravico. Plačilna pre¬ poved se vroči po predpisih o vročanju tožb. ( 3 ) S tem, da je plačilna prepoved vročena zavezan¬ čevemu dolžniku, velja rubež za opravljenega. ( 4 ) Zavezančev dolžnik ima pravico do rekurza zoper to prepoved. § 255. 0) Če se posega z izvršbo na denarno terjatev, ki gre zavezancu zoper državo ali zoper samoupravno telo ali zoper sklad, ki je pod javno upravo, se vroči plačilna prepoved tistemu oblastvu, ki je poklicano 1 , odrediti pla¬ čilo te terjatve. Na predlog zahtevajočega upnika se vroči plačilna prepoved tudi tistemu oblastvu, ki je poklicano, plačati to terjatev zavezancu (blagajni, računovodstvu ali podobno). Označiti to oblastvo mora zahtevajoči upnik. 151 Ali in ob kakšnih pogojih sme to oblastvo na podstavi njemu vročene prepovedi začasno ustaviti dolžniku iz¬ plačilo dospelih zneskov, določajo posebni predpisi, ki veljajo o tem. ( 2 ) S tem, da je plačilna prepoved vročena oblastvu, ki je poklicano', odrediti plačilo, velja rubež za oprav¬ ljenega. ( 3 ) Če misli oblastvo, ki je poklicano, odrediti plači¬ lo, da nasprotuje izvršba na dotično terjatev veljavnim zakonskim predpisom, sme, ko prejme prepoved, ali ob¬ vestiti sodišče, da izvršba ni dopustna (§ 38., odstavek 2., drugi stavek), ali pa plačilno prepoved izpodbijati z re- kurzom; sme pa ukreniti tudi eno in drugo. ( 4 ) Minister za pravosodje predpiše sporazumno z ministrom za finance, kako je treba postopati, če se po¬ sega z izvršbo na javne obveznice (obligacije), ki se glase na ime ali so vinkulirane za določen namen. § 256. (*) Terjatve iz menic ali iz čekov, razen tistih, ki se glase na prinosnika, ali iz drugih papirjev, ki se pre¬ našajo z indosamentom, potem iz trgovinskih nakaznic in trgovinskih obveznic ali vložnih knjižic bank, hranil¬ nic in hranilnih zadrug kakor tudi terjatve iz polic o življenjskem zavarovanju, ki se glase na imetnika ali prinosnika, se zarubijo tako, da odvzame izvršilni organ zavezancu dotični papir in ga preda sodišču. Tudi o tem rubežu mora spisati izvršilni organ zapisnik. ( 2 ) Rubež take terjatve v korist drugim upnikom, ki zahtevajo to pozneje, se opravi tako, kakor to dolo¬ ča § 216. § 257. Č) Prezentacije, protestiranja, notifikacije in druga dejanja, kar jih je treba za ohranitev ali izvrševanje pravic iz papirjev, omenjenih v § 256., opravlja, dokler je papir pri sodišču, namesto zavezanca izvršilni organ po upravičitvi izvršilnega sodišča. 152 ( 2 ) Če je nevarno odlagati, sme upravičiti izvršilno sodišče izvršilnega organa, da izterja dospelo terjatev iz takega papirja, ki. je. pri sodišču. Zastavna pravica, ki jo je pridobil zahtevajoči upnik na terjatvi iz takega pa¬ pirja, se razteza tudi na plačani znesek te terjatve. ( 3 ) Če je treba iztožiti terjatev, da se s tem prekine zastarevanje ali da se odvrne druga škoda, postavi izvr¬ šilno sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti skrbnika. § 258. Ročna zastava, dana za zarubljeno terjatev, se vzame na predlog zahtevajočega upnika v hrambo (§ 214.). Ta predlog se sme podati obenem s predlogom, da se dovoli rubež terjatve ali pa, če je rubež že dovoljen, posebe izvršilnemu sodišču. § 259. č) Zastavna pravica, pridobljena z rubežem plače ali drugih tekočih prejemkov, se razteza tudi na prejem¬ ke, ki dospevajo po rubežu; zastavna pravica, pridobljena na terjatvi, ki se obrestuje, pa se razteza tudi na obresti, ki dospevajo po rubežu. ( 2 ) Rubež prejemkov iz službenega razmerja se raz¬ teza tudi na tisti dohodek, ki ga dobiva zavezanec zato, ker so se zvišali njegovi prejemki, ali zato, ker je pre¬ veden na drug položaj ali ker je prestopil v drugo- stro¬ ko ali ker je upokojen; vendar pa to ne velja, če zaveza¬ nec spremeni služjbodavca. § 260. j 1 ) Če izposluje več upnikov ob raznem času rubež iste terjatve iz enega izmed papirjev, omenjenih v § 256., je odločilen za presojo vrstnega reda zastavnih pravic tisti čas, ko je vzel izvršilni organ papir v hrambo ali ko se je zaznamil poznejši rubež v zapisniku o že prej opravljenem rubežu. ( 2 ) V vseh drugih primerih -se ravna vrstni red za¬ stavnih pravic po času, ko se plačilne prepovedi, izdane 153 v korist posameznim upnikom, vroče zavezančevemu dolžniku. Če pa gre za terjatve proti državi, samouprav¬ nemu telesu ali skladu, ki je pod javno upravo, je odlo¬ čilen čas, ko se vroče prepovedi oblastvu, ki je poklicano, odrediti dotično plačilo. ( 3 ) Če vzame izvršilni organ ob istem času v hram¬ bo papirje, omenjene v odstavku 1., v korist več upni¬ kom ali če se vroči na isti dan zavezančevemu dolžniku več plačilnih prepovedi, imajo tako pridobljene zastavne pravice isti vrstni red. Če zarubljena terjatev ne zado¬ šča, da bi se poravnale iz nje vse terjatve, za katere se je istočasno pridobila zastavna pravica, je poravnati te terjatve s pripadki vred pO' razmerju njih celokupnih zneskov. § 261. (’) Izvršilno sodišče naloži na predlog zahtevajočega upnika zavezančevemu dolžniku, naj se izjavi v petnaj¬ stih dneh o tern: 1. ali in koliko pripoznava zarubljeno terjatev in ali jo'je voljan plačati; 2. ali je odvisna njegova dolžnost, plačati to terjatev, od povratnih dajatev ali storitev in, če je, od katerih; 3. ali in katere zahtevke zglašajo druge osebe do zarubljene terjatve; 4. ali se drži zarubljene terjatve zastavna pravica v korist drugim upnikom in, če se jih drži, katerih terja¬ tev se drži; 5. ali je zarubljena terjatev že iztožena in, če je, kateri upnik in pri katerem sodišču jo je iztožil. ( 2 ) Če spoji zahtevajoči upnik tak predlog s predlo¬ gom za dovolitev izvršbe, naloži sodišče, ki dovoli rubež, ko izda plačilno prepoved zavezančevemu dolžniku, te¬ mu tudi to, da se mora v petnajstih dneh izjaviti o točkah pod št. 1. do 5. ( 8 ) Zavezančev dolžnik je odgovoren zahtevajočemu upniku, ki je podal predlog za izjavo o terjatvi, za škodo, ki mu jo je prizadel s tem, da se ni izjavil ali da se je 154 izjavil vedoma na neresničen ali na nepopoln način. Ko mu sodišče vroči nalog za izjavo, ga mora opozoriti na to. ( 4 ) Zavezancev dolžnik se sme izjaviti v vlogi, pre¬ dani izvršilnemu sodišču, ali pa ustno na zapisnik pri istem sodišču ali pri sodišču svojega bivališča in le-to pošlje ta zapisnik izvršilnemu sodišču. Izvršilno sodišče mora obvestiti, ko prispe k njemu izjava, o tem zahteva¬ jočega upnika s pripombo, da jo sme vpogledati. ( 5 ) Stroške za izjavo^ trpi začasno zahtevajoči upnik; če pa je več zahtevajočih upnikov, trpe te stroške vsi po razmerju svojih izvršnih terjatev, ki se za njih izterjavo opravlja izvršba. § 262. Določb § 261. ni uporabljati ob izvršbi na terjatve, ki gredo zavezancu zoper državo, samoupravno telo ali sklad, ki je pod javno upravo. § 263. O Za rubež terjatve, ki je v njeno korist vpisana zastavna pravica v javni knjigi, je treba, da se na tej terjatvi vknjiži zastavna pravica. Če v korist terjatvi, ki se radi nje izterjave opravlja izvršba, na podstavi po¬ godbe že obstoji v javni knjigi zastavna pravica na ter¬ jatvi, vpisani v knjigi, zadošča za rubež te terjatve, da se v javni knjigi zaznami izvršnost. ( 2 ) Predlog, da se dovoli rubež terjatve, vpisane v javni knjigi, obsega tudi predlog, da se dovoli vknjižba zastavne pravice. Sodišče, ki dovoli rubež, odredi obe¬ nem, česar je treba, da se v javni knjigi vknjiži zastavna pravica; ob vknjižbi zastavne pravice mora sodišče ozna¬ čiti, da je ta vknjižba dovoljena zaradi izvršbe dotične denarne terjatve. ( 3 ) Če je izposlovalo več upnikov rubež iste terjatve, zavarovane z vknjižbo, se uporabljajo glede vrstnega reda predpisi zakona o zemljiških knjigah. ( 4 ) Sodišče, ki dovoli vknjižbo zastavne pravice ali zaznambo izvršnosti, izda obenem zavezancu in njego¬ vemu dolžniku prepoved po § 254. 155 Prenos. § 264. (*) Sodišče prenese zarubljeno terjatev toliko, koli¬ kor je na njej pridobljena zastavna pravica, na zahteva¬ jočega upnika ali v izterjavo ali pa namesto plačila. ( 2 ) Predlog, da se terjatev prenesi, se sme spojiti s predlogom, da se rubež dovoli, sme se pa tudi posebe podati izvršilnemu sodišču; toda o predlogu, da se terja¬ tev prenesi, odloči v vsakem primeru izvršilno sodišče. ( ;! ) Sodišče, ki je izdalo zavezančevemu dolžniku na¬ log po § 261., mora počakati z odločbo o predlogu, da se terjatev prenesi, dokler ne izteče rok za izjavo zavezan- čevega dolžnika. Preden se izda odločba, mora zaslišati sodišče ostale upnike, ki posegajo z izvršbo na isto' terja¬ tev, in, če je to mogoče brez znatne zamude, mora zasli¬ šati tudi zavezanca in vse ostale osebe, ki si laste po izjavi zavezančevega dolžnika pravico' do zarubljene terjatve. § 265. 0) Če se opira zarubljena terjatev na papir, ki se prenaša z indosamentom, ali če je njeno uveljavljanje sicer vezano na posest papirja o terjatvi, se sme prenesti taka terjatev samo v celokupnem znesku. Če pa je ta znesek večji od zneska tiste terjatve, ki se zaradi nje izterjave opravlja izvršba, se sme prenesti taka terjatev samo, ako da zahtevajoči upnik varnost za to, da povrne prebitek. Prav to velja, če ni zarubljena terjatev iz dru¬ gih razlogov razdelna glede prenosa ali uveljavljanja. ( 2 ) Prav tako mora dati zahtevajoči upnik, če zahte¬ va prenos zarubljene terjatve, ki je deloma izvzeta od izvršbe ali ki je že zarubljena v korist drugim upnikom, varnost za to, da bo predal od te poravnane terjatve za¬ vezancu tisti del, ki je izvzet od izvršbe, ali da bo predal zastavnim upnikom, ki so pred njim, znesek, ki jim gre. ( 3 ) Če zahteva prenos zarubljene terjatve več zahte¬ vajočih upnikov in ponudijo vsi enako zadostno varnost, gre prednost tistemu, za čigar poplačilo je bila ta terjatev 156 prej zarubljena, sicer pa tistemu, ki ponudi boljšo varnost. Če ponudi varnost samo en upnik, se prenese terjatev nanj, ne glede na vrstni red, ki gre njegovi zastavni pravici. § 266. 0 Prenos se zgodi s tem, da se vroči sklep, s kate¬ rim se dovoljuje prenos, zavezančevemu dolžniku; če pa gre za terjatve, ki se prenašajo z indosamentom ali katerih uveljavljanje je sicer vezano na posest tega pa¬ pirja, se zgodi prenos tako, da se preda papir, opremljen s potrebno pismeno izjavo o prenosu, zahtevajočemu up¬ niku, na katerega je terjatev prenesena. Izjavo o prenosu poda izvršilno sodišče ali pa po njegovem nalogu iz¬ vršilni organ. ( 2 ) Določbe §§ 255. in 260., odstavka 2., veljajo glede tam navedenih terjatev tudi za vročanje sklepov o pre¬ nosu terjatev. ( 3 ) Kolikor je terjatev prenesena na kakšnega upni¬ ka v izterjavo ali namesto plačila, je ni dopustno prene¬ sti iznova na kakšnega drugega upnika. § 267. j 1 ) Zavezanec mora dati zahtevajočemu upniku, na katerega je zarubljena terjatev prenesena, pojasnila, ki mu jih je treba, da more uveljavljati terjatev, in mu mora predati listine, ki obstoje o njej. Če je prenos utes¬ njen samo na del zarubljene terjatve, mora dati zahte¬ vajoči upnik, ako se to zahteva, varnost, da bo ob svojem času vrnil listine, ki se nanašajo na vso terjatev. ( 2 ) Zavezanca je na predlog zahtevajočega upnika prisiliti z izvršbo (§§ 301. in 302.), da preda dotične li¬ stine. Predlog se mora podati pri izvršilnem sodišču. Od drugih oseb sme zahtevati zahtevajoči upnik predajo li¬ stin samo s tožbo. ( 3 ) Da je prenos izveden, je treba zaznamiti na li¬ stinah, predanih upniku. 157 § 268 . (*) Če zahtevajo razen zahtevajočega upnika še dru¬ ge osebe terjatev, preneseno bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila, sme položiti zavezančev dolžnik v korist vsem tem osebam pri izvršilnem sodišču dospeli znesek tega dolga. Zavezančev dolžnik pa mora to storiti, če to zahteva upnik, na katerega je terjatev celoma ali deloma prenesena. 0 taki zahtevi odloči izvršilno sodišče, ko je zaslišalo zavezančevega dolžnika. ( 2 ) Če je uvedena zoper zavezančevega dolžnika pravda radi plačila terjatve, sme predlagati dolžnik, ko je položil pri izvršilnem sodišču dospeli znesek tega dolga, pri pravdnem sodišču, naj ga oprosti tožbe. Prenos v izterjavo. § 269 . (‘) S prenosom v izterjavo se upraviči zahtevajoči upnik, zahtevati v zavezančevem imenu od zavezanče¬ vega dolžnika plačilo zneska, označenega v sklepu, s ka¬ terim se prenos terjatve dovoljuje, kolikor prenesena terjatev pravno obstoji in kolikor je že dospela, potem povzročiti z opominom ali z odpovedjo njeno dospelost, opravljati vsa dejanja, ki so potrebna za ohranitev in uveljavitev pravice iz terjatve, kakor: prezentacije, pro¬ testiranja, notifikacije ali podobno*, prejemati plačila, opravljena na račun terjatve, namesto zavezanca iztožiti terjatev in opravljati izvršbo radi njene izterjave, če ni poravnana o pravem času ali ni poravnana tako, ka¬ kor je treba, kakor tudi ukoriščati zastavo, dano za terjatev. Vendar pa se s sklepom o prenosu ne upraviči zahtevajoči upnik, skleniti na zavezančev račun porav¬ navo ali odpustiti zavezančevemu dolžniku dolg ali po¬ veriti razsodnikom odločbo o tem, ali terjatev pravno obstoji. ( 2 ) Zoper tožbo, ki jo je vložil zahtevajoči upnik na podstavi prenosa, se ne smejo zglašati- ugovori, ki jih ima 158 zavezancev dolžnik iz pravnega razmerja, obstoječega med njim in zahtevajočim upnikom. ( 3 ) Odstop prenesene terjatve, ki ga stori zavezanec po njenem prenosu, nima pravnega učinka na pravice, ki jili je pridobil zahtevajoči upnik s prenosom. § 270. 0) Prenos v izterjavo terjatve, ki je vpisana v javni knjigi, je zaznamiti v njej po službeni dolžnosti. ( 2 ) V takem primeru gre zahtevajočemu upniku razen pravic, omenjenih v § 269., še pravica, izposlovati zaznambo odpovedi in hipotekarne tožbe v javni knjigi in podati namesto zavezanca vse izjave, ki jih je treba zato, da se izbriše za to terjatev vknjižena zastavna pravica; toda izjave o izbrisu imajo pravni učinek samo, če jih izvršilno sodišče odobri. § 271. O Če je obveznost zavezančevega dolžnika za pla¬ čilo odvisna od tega, da se predado kot povratna dajatev kakšne stvari, pa so te stvari v zavezancev! imovini, je zavezanec dolžan, na predlog zahtevajočega upnika, na katerega je terjatev prenesena v izterjavo, izročiti te stvari, da jih je moči predati zavezančevemu dolžniku. ( 2 ) Zahtevajoči upnik sme izposlovati to predajo z izvršbo (§§ 301. in 302.), če je obveznost, opraviti po¬ vratno dajatev, ustanovljena s sodbo, izrečeno zoper za¬ vezančevega dolžnika ali zoper zavezanca samega, ali če je omenjena obveznost drugače ugotovljena z listinami, ki imajo dokazno moč. ( 3 ) Predlog, da se dovoli taka izvršba, se mora po¬ dati sodišču, ki je odločilo' na prvi stopnji o predlogu, da se terjatev prenesi. Preden sodišče odloči o takem pred¬ logu, mora zaslišati zavezanca. 159 § 272 . (') Zahtevajoči upnik, ki iztožuje preneseno terjatev, mora obvestiti zavezanca po sodišču o začeti pravdi, če je zavezančevo bivališče znano in je v naši državi. ( 2 ) Vsak upnik, v čigar korist je prenesena terjatev tudi zarubljena, sme pristopiti ob svojih stroških k pravdi kot postranski intervenient. Odločba, izrečena v pravdi o iztoževani terjatvi, velja za vse upnike, v katerih korist je terjatev zarubljena, kakor tudi zoper nje. ( 3 ) Če se upnik, na katerega je terjatev prenesena, zamudi z njeno izterjavo ali opusti obvestiti zavezanca o začeti pravdi, je odgovoren za škodo, ki se je s tem prizadela zavezancu kakor tudi ostalim upnikom, ki po¬ segajo z izvršbo na to terjatev. ( 4 ) Če se upnik, na katerega je terjatev prenesena, zamudi z izterjavo terjatve, sme predlagati vsak upnik, ki posega z izvršbo nanjo, izvršilnemu sodišču, naj raz¬ veljavi prenos terjatve na zamudnega upnika in naj po¬ stavi skrbnika za izterjavo zarubljene terjatve. Preden odloči sodišče o takem predlogu, mora zaslišati upnika, na katerega je terjatev prenesena. § 273 . (*) Upnik se sme odpovedati pravicam, pridoblje¬ nim s prenosom v izterjavo. To ne posega ne v njegov izvršni zahtevek ne v zastavno pravico, ki jo je pridobil za svojo terjatev ha zavezančevi terjatvi. ( 2 ) Odpoved se mora naznaniti izvršilnemu sodišču, to sodišče pa obvesti o tem zavezanca, zavezančevega dolžnika in ostale zastavne upnike. Odpoved zaznami so¬ dišče na listinah, ki jih mora upnik v ta namen vrniti. Če gre za terjatev, vpisano v javni knjigi, odredi sodišče po službeni dolžnosti, da se zaznamba o prenosu izbriši. ( 3 ) Upnik, ki se je odpovedal, trpi vse stroške, ki so nastali s prenosom in iztoževanjem prenesene terjatve. 160 § 274. ( 4 ) Če zavezancev dolžnik plača, preneha terjatev za¬ htevajočega upnika, in sicer do višine plačanega zneska. ( 2 ) Prejeti presežek mora položiti zahtevajoči upnik pri sodišču ali pa ga predati neposredno zastavnim upni¬ kom, ki imajo pravico do tega, ali zavezancu, in sicer temu, kolikor mu gre del zato, ker je prenesena terjatev deloma izvzeta od izvršbe, ali zato, ker nihče drugi ne zahteva presežka. Če zahtevajoči upnik položi ali preda presežek, se mu vrne položena varščina. ( 3 ) Izvršilno sodišče odredi na predlog že s tistim sklepom, s katerim dovoljuje prenos zarubljene terjatve, kako naj se uporabi presežek, ki preostane, ko se je poplačal zahtevajoči upnik. Sodišče, ki mu je tak predlog posebej podan, mora zaslišati, preden odloči o njem, vse udeležence. § 275. (') Zavezančev dolžnik se oprosti svoje obveznosti toliko, kolikor je poplačan zahtevajoči upnik, na katerega je terjatev prenesena. ( 2 ) Plačilna potrdila, ki jih da zahtevajoči upnik zavezančevemu dolžniku, veljajo, kakor bi jih bil dal zavezanec sam. Izterjava po skrbniku. § 276. (*) Če terjatve ni moči prenesti v izterjavo zato, ker noče nobeden zahtevajočih upnikov dati varnosti, pred¬ pisane po § 265., ali če se mora že dovoljeni prenos raz¬ veljaviti zato, ker se ni dala varnost, ki je bila naložena po § 267., postavi izvršilno sodišče na predlog skrbnika, da izterja zarubljeno terjatev. ( 2 ) Sodišče postavi na predlog ali po službeni dolž¬ nosti skrbnika, da izterja zarubljeno terjatev, tudi takrat, kadar je terjatev v delnih zneskih prenesena na več up¬ nikov in se ti ne morejo zediniti o tem, kdo bodi skupni pooblaščenec. 161 § 277. (') Skrbniku, ki ga je postavilo sodišče za izterjavo zarubljene terjatve (§§ 257., 272., 276.), gredo vse pra¬ vice, ki so pripoznane z zakonom zahtevajočemu upniku, na katerega je terjatev prenesena v izterjavo (§§ 269., 271., 275.). Izvršilno sodišče mora nadzirati skrbnikovo poslovanje in odpraviti po službeni dolžnosti ali na up¬ nikov ali zavezancev predlog zapažene zamude ali za- pažene druge nedostatke; prav tako pa mora skrbnika prisiliti, da izvrši kar moči hitro njemu dani nalog. ( 2 ) Skrbnik mora položiti pri sodišču zneske, ki jih je izterjal od zavezančevega dolžnika. Glede ravnanja s položenimi zneski veljajo določbe §§ 236. do 238., le da se vnesejo stroški, pripoznani skrbniku v pravdi, ki jo je uvedel zoper zavezančevega dolžnika, v razdelno maso, kakor tudi da se poravnajo stroški, nastali zato, ker je bil postavljen skrbnik, in zaradi njegovega poslovanja, tako, kakor se poravnavajo stroški dražbenega postopka, pred vsemi drugimi terjatvami. Prenos namesto plačila. § 278. (*) S prenosom zarubljene terjatve namesto plačila preide terjatev do prenesenega zneska na zahtevajočega upnika, in sicer z učinkom, kakor bi jo bil zavezanec sam odstopil proti plačilu. Do tega zneska velja terjatev zahtevajočega upnika za poravnano. To ne posega v za¬ vezancev© odgovornost za preneseno terjatev po pred¬ pisih državljanskega zakonika. ( 2 ) Če se prenese namesto plačila terjatev, zavaro¬ vana z vknjižbo v javni knjigi, prenese sodišče na pod¬ stavi pravnomočnega sklepa o prenosu in po tem pre¬ nosu po sjužbeni dolžnosti zavezančeve pravice z vknjižbo na zahtevajočega upnika. Obenem s tem prenosom odredi sodišče, da se izbriši zastavna pravica, vpisana v javni knjigi v korist zahtevajočemu upniku (§ 263., odsta¬ vek 1.). Pravni učinek tega izbrisa se razteza tudi na n 162 podzastavne pravice, ki so jih pridobile medtem druge osebe na zastavni pravici zahtevajočega upnika. Sodišče prenese po službeni dolžnosti te podzastavne pravice kot zastavne pravice na terjatev, zavarovano z zastavo, ki jo je pridobil zahtevajoči upnik s tein, da je bila zavezan- čeva terjatev prenesena nanj namesto plačila. Drugačen način, vnovčevati zarubljene denarne terjatve. § 279. (‘) Izvršilno sodišče odredi na predlog upnika, v čigar korist je terjatev zarubljena, namesto' prenosa drugačen način vnovčitve: 1. če je združena izterjava zarubljene terjatve s tež- kočami zato, ker je terjatev odvisna od zavezančeVe po¬ vratne dajatve ali storitve, ki se ne da ostvariti niti z izvršbo po § 271.; 2. če je dospelost zarubljene terjatve odvisna od odpovedi, do katere ima pravico zavezančev dolžnik, ali če je s pogodbo določeni odpovedni rok, do katerega ima zavezanec pravico, daljši od pol leta, ali če dospe terjatev iz kakšnega drugega razloga šele, ko- izteče pol leta po rubežu; 3. če se pokažejo činjenice, omenjene v št. 1. in 2., šele, ko je bila terjatev že prenesena, ali če je ostal poskus izterjave, storjen po prenosu, brez uspeha, toda ne zato, ker zavezančev dolžnik ne more plačati ali ker ■je s pravnomočno sodno sodbo ugotovljeno, da terjatev pravno ne obstoji, ali ker se je zahtevajoči upnik, ki je upravičen za izterjavo, odpovedal izterjavi (§ 273., od¬ stavek 1.). ( 2 ) Preden odloči sodišče o takem predlogu, mora zaslišati ostale upnike, ki so pridobili zastavno pravico na tej terjatvi, pa tudi zavezanca, če je to mogoče brez znatne zamude. Če se predlogu ugodi, razveljavi sodišče že izdani sklep o prenosu. O tem mora obvestiti sodišče zavezančevega dolžnika in vse ostale udeležence. 163 § 280. Na opravo prodaje zarubljene terjatve je uporabljati smiselno določbe o prodaji premičnih telesnih stvari (§§ 220. do 230., 234. in 240.). Pri tem služi imenska vrednost terjatve za izklicno dražbeno ceno. Listine, ki obstoje o terjatvi, mora predati izvršilni organ kupcu, brž ko le-ta položi kupnino. Če je treba pismene izjave o prenosu, je postopati po § 266. Z doseženo kupnino je ravnati po predpisih §§ 235. do 238. § 281. Prodaja terjatve na javni dražbi se ne sme dovoliti: 1. če obstoji za terjatev ročna zastava, ki daje za¬ dostno kritje; 2. če gre za terjatev, ki pripada zavezancu zoper zahtevajočega upnika samega in se da pobotati z zahtev¬ kom, v čigar korist se opravlja izvršba; 3. če je predmet terjatve prejemanje letnih rent ali plačil ali preživnin ali drugih plačil ali dajatev, ki se ponavljajo; 4. če gre za terjatev iz vložne knjižice kakšne banke, hranilnice ali hranilne zadruge; 5. če se opira terjatev na katerega izmed papirjev, omenjenih v § 256., in ima ta papir borzno ceno; 6. če se znesek terjatve ne da točno označiti ali če ni moči verjetno izkazati, da terjatev pravno obstoji; 7. če gre za terjatev, zavarovano z zastavno pravico v javni knjigi. § 282. (‘) Prodaja terjatve pod roko se sme dovoliti samo takrat, kadar označi zahtevajoči upnik ali zavezanec iz¬ vršilnemu sodišču takega kupca, ki je voljan preyzeti terjatev ob sprejemljivih pogojih. ( 2 ) Če se dovoli radi vnovčitve zarubljene terjatve prisilna uprava te terjatve, je postopati po določbah §§ 292. do 294. n 164 Tretji razdelek. Izvršba na zahtevke, da bi se izročile ali dale telesne stvari. § 283. Rubež zahtevka, na čigar podstavi sme zahtevati za¬ vezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali da telesne stvari, se zgodi po določbah §§ 254. do' 258. Na nadaljnji postopek je uporabljati smiselno določbe §§ 260. do 282. s spremembami, omenjenimi v naslednjih paragrafih. § 284. Zarubljeni zahtevek ni dopustno prenesti namesto plačila na zahtevajočega upnika. s § 285. (*) Če je zahtevek, na čigar podstavi sme zahtevati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali da pre¬ mične telesne stvari, prenesen na zahtevajočega upnika radi svoje ustvaritve, mora predati zavezančev dolžpik, ko zahtevek dospe, dotične stvari izvršilnemu organu, ki mu ga označi izvršilno sodišče. Če je treba izročiti ali dati take' stvari drugje, ne pa v območju izvršilnega sodišča, določi na zaprosilo izvršilnega sodišča tisto okraj¬ no sodišče, v čigar območju je treba izročiti ali dati te stvari, izvršilnega organa, ki mu mora zavezančev dolž¬ nik predati te stvari. ( 2 ) Predane stvari se vnovčijo po določbah o prodaji zarubljenih premičnih telesnih stvari. ( 3 ) Stvari, predane v kraju, ki ni v območju izvršil¬ nega sodišča, se pošljejo' izvršilnemu sodišču, da jih proda in razdeli kupnino. Če bi nastali s tem, da se pošljejo stvari izvršilnemu sodišču, znatni stroški, ali če bi bila poslatev stvari združena s težkočami in ne bi bilo moči pričakovati od tega posebne koristi, ali če to drugače ne bi bilo možno ali primerno, proda te stvari in razdeli kupnino okrajno sodišče, v čigar območju so bile preda- 165 ne, na predlog ali po službeni dolžnosti. 0 tem se mora takoj obvestiti izvršilno sodišče. ( 4 ) Izvršne denarne terjatve zahtevajočega upnika in izvršne terjatve ostalih upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na zarubljenem zahtevku, se poravnajo iz kup¬ nine po določbah §§ 235. do 238. § 286. j 1 ) Če se prenese na zahtevajočega upnika radi ostvaritve zavezančev zahtevek, po katerem sme zahte¬ vati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu preda določe¬ no nepremičnino, mora predati zavezančev dolžnik, brž ko dospe zarubljeni zahtevek, nepremičnino upravitelju, ki ga postavi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika. Če nepremičnina ne leži v območju izvršilnega sodišča, postavi upravitelja na zaprosilo izvršilnega so¬ dišča tisto okrajno sodišče, v čigar območju leži nepre¬ mičnina. (-’) Zahtevajoči upnik sme poseči, da dobi poplačilo iz nepremičnine, predane upravitelju, na to nepremič¬ nino z izvršbo po prisilni upravi ali s prisilno dražbo, in sicer po predpisih, ki veljajo o tem (§§ 79. do 207.). Če hoče poseči nanje z izvršbo po prisilni upravi, mora predlagati zahtevajoči upnik ali upravitelj, da se vpiši zavezanec za lastnika; vendar pa ta vpis ni potreben, če se opravlja izvršba s prisilno dražbo. Za dovolitev in opravo te izvršbe je pristojno okrajno sodišče, v čigar območju je stvar. ( 3 ) Če ne zahteva zahtevajoči upnik prisilne uprave ali prisilne dražbe v enem mesecu, odkar je bila ne¬ premičnina predana upravitelju, mora sodišče po služ¬ beni dolžnosti ustaviti nadaljnjo izvršbo. § 287. Določba § 268. velja tudi na zahtevke, da bi se izro¬ čile ali dale telesne stvari. Če se stvari, ki jih je treba izročiti ali dati, ne. morejo hraniti pri sodišču, mora za- 166 htevati zavezancev dolžnik pri izvršilnem sodišču, naj postavi hranitelja ali upravitelja, ki mu mora zavezancev dolžnik predati stvari. Četrti razdelek. Izvršba na druge imovinske pravice. Rubež. § 288. (0 Rubež zavezančevih imovinskib pravic, ki ne spadajo ne med denarne terjatve ne med zahtevke, na katerih podstavi sme zahtevati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali da premične telesne stvari, se zgodi, razen v primerih, kjer se morajo uporabljati določbe o izvršbi na nepremičnine (§§ 201. do 207.), tako, da prepove sodišče, ki dovoli izvršbo, na predlog zahtevajočega upnika zavezancu vsako razpolaganje s temi pravicami. Če je na podstavi take pravice kakšna druga oseba zavezana, opraviti kakšne dajatve ali storit¬ ve, velja rubež za opravljenega šele takrat, ko se je tej drugi osebi vročila prepoved, da zavezancu ne sme opra¬ viti dajatev ali storitev. Tudi zastavni popis pravice, na katero se posega z izvršbo (§ 213.), se sme odrediti, če je to po kakovosti zarubljene pravice možno in pri¬ merno. ( 2 ) Kako naj se vnovči zarubljena pravica, določi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika, ko je zaslišalo zavezanca in ostale upnike, v katerih korist je bila pravica zarubljena. ( :! ) Pravica patenta ali pravica vzorca (modela) se zarubi z vpisom zastavne pravice v vpisnik patentov ali v vpisnik vzorcev (§§ 28., 48. zakona o zaščiti in¬ dustrijske svojine). Če sodišče dovoli rubež, zaprosi upravo za zaščito industrijske svojine, naj izvede ta vpis. Določbe §§ 71., odstavka 2., in 72. veljajo tudi tukaj. V tem primeru ni izdati prepovedi, omenjene v od¬ stavku 1. 167 ( 4 ) Pravica iz prijave patenta ali iz prijave vzorca se zarubi na način, omenjen v odstavku 1., le da mora obvestiti sodišče o dovoljenem rubežu tudi upravo za zaščito industrijske svojine. Z vnovčitvijo zarubljene pravice iz prijave patenta ali iz prijave vzorca mora so¬ dišče počakati, dokler se pravnomočno ne dodeli pravica patenta ali pravica vzorca. Pravice, izvzete od izvršbe. § 289. Na pravice iz preužitka, čigar letne koristi v denarju ali v naravi, vštevši v to tudi stanovanje, ne presegajo zneska treh tisoč šest sto dinarjev, ni dopustno posegati z izvršbo, če so ti prejemki neizogibno potrebni za za¬ vezanca in člane njegove rodbine, ki žive z njim v skup¬ nem hišnem gospodarstvu. V norčevanje. § 290. j 1 ) Sodišče sme dovoliti, da se prodado pravice, ki se dajo odsvojiti, na javni dražbi, samo takrat, kadar se ne dajo vnovčiti drugače ali pa jih je moči vnovčiti samo z nerazmerno velikimi stroški. ( 2 ) Prodaja se opravi po določbah, ki veljajo za prodajo zarubljenih premičnih telesnih stvari (§§ 220. do 234.), razdelitev kupnine pa po določbah §§ 235. do 238. § 291, (') Če je zavezanec na podstavi zarubljene pravice upravičen, zahtevati izročitev imovine ali njeno razdeli¬ tev in izločitev tistega deleža, ki gre njemu, sme upra¬ vičiti izvršilno sodišče zahtevajočega upnika na njegov predlog, da uveljavlja to pravico v zavezančevem imenu in zahteva v ta namen ipo predpisih državljanskega pra¬ va razdelitev, da opravlja potrebne odpovedi kakor tudi 168 da podaja v zavezančevem imenu veljavno vse druge izjave, ki so potrebne za izvrševanje in ukoriščanje za¬ rubljene pravice. Na podstavi te upravičitve sme zahte¬ vajoči upnik iztoževati zarubljeno pravico in posamezne zahtevke, ki izvirajo iz nje (§ 269.). ( 2 ) Tako dobljena imovina se uporabi za poplačilo zahtevajočega upnika. Izvršba se zgodi na enega izmed načinov izvršbe, ki so za posamezne sestavne dele te imovine po njih značaju dopustni po tem zakonu. Tudi za dovolitev te izvršbe je pristojno izvršilno sodišče. § 292. O Če gre za pravice, ki jim je predmet, da se dajo zavezancu občasno plodovi, ali ki dopuščajo' kakšno dru¬ go ukoriščanje premičnih ali nepremičnih stvari, in se da to ukoriščanje vnovčiti v korist zahtevajočemu upniku, potem če gre za obrtne ali industrijske privilegije, lovske ali ribolovne pravice, rudosledne ali podobne pravice, sme dovoliti izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika prisilno upravo' take pravice. ( 2 ) Na to prisilno upravo je uporabljati smiselno določbe o prisilni upravi zemljišč z razločki, omenjenimi v §§ 293. in 294. ( 3 ) 0 dovolitvi prisilne uprave rudoslednih pravic obvesti sodišče tudi pristojno rudarsko oblastvo prve stopnje. i (*) Če dovoli sodišče prisilno upravo nad pravico patenta ali pravico vzorca, odredi po službeni dolžnosti, da je zaznamiti dovolitev prisilne uprave v vpisniku patentov ali vpisniku vzorcev, in zaprosi upravo za za¬ ščito industrijske svojine, naj izvede to zaznambo. § 293. (’) Če obsega izvrševanje zarubljene pravice tudi uporabljanje ali ukoriščanje določene premične ali ne¬ premične telesne stvari, gredo pravice, ki jih ima sicer po §§ 81. do 105. izvršilno sodišče, tistemu okrajnemu 169 sodišču, v čigar območju so te stvari, in če so te stVari premične, okrajnemu sodišču, v čigar območju so ob času, ko se dovoli prisilna uprava. ( 2 ) Če izvrševanje zarubljene pravice ne obsega uporabljanja ali ukoriščanja premičnih ali nepremičnih telesnih stvari, upraviči izvršilno sodišče, namesto pre¬ daje stvari, upravitelja (§ 81.), da sme izvrševati zarub¬ ljeno pravico. § 294. (’) Če gre zavezancu zarubljena pravica samo proti plačevanju določene rabokupnine ali proti drugi periodni dajatvi, spadajo' tudi te dajatve med izdatke, ki jih mora poravnavati upravitelj neposredno iz upravnih donosov. ( 2 ) Preden odobri sodišče katerega izmed poslov, omenjenih v § 90., odstavku 1., mora zaslišati lastnika stvari, na katero se nanaša zarubljena pravica; lastnik je tudi upravičen, zahtevati po § 93., da naj se odpravijo nedostatki in nepravilnosti upraviteljevega poslovanja. § 295. (') Namesto prisilne uprave sme odrediti sodišče na predlog, da se oddaj zarubljena pravica v zakup, kadar je to primernejše, zlasti pa, kadar se je moči s tem izogniti znatnih upravnih stroškov. ( 2 ) Zarubljena pravica se sme oddati v zakup tudi na dražbi. Pri tem postopa sodišče po določbah o dražbi zarubljenih premičnih telesnih stvari. Zakupnina, ki se mora položiti pri sodišču, se razdeli po določbah o raz¬ delitvi donosov iz prisilne uprave. Posebne določbe o izvršbi na obrtna, in¬ dustrijska in podobna podjetja. § 296. (>) Na obrtna, industrijska, trgovinska in podobna podjetja je dopustno posegati na predlog z izvršbo po prisilni upravi (§ 292.) ali po oddaji v zakup (§ 295.). 170 Ne eno ne drugo se ne sme dovoliti glede rokodelskih in takih koncesioniranih obrtov, za katere se zahteva posebna usposobljenost, če vodi dotični obrt lastnik obrta sam ali z največ štirimi pomočniki. ( 2 ) Če mora preiti zaradi prisilne uprave voditev dotičnega obrta ali dotičnega podjetja na upravitelja kot zavezančevega namestnika in je po veljavnih predpisili treba odobritve upravnega oblastva, da sme voditi tak obrt ali tako podjetje namestnik, mora predložiti sodišče svoj sklep, s katerim postavlja upravitelja, v odobritev pristojnemu upravnemu oblastvu, preden ga vroči udele¬ žencem. ( ;1 ) Prav to velja za sklep, s katerim se oddaja obrt v zakup, kolikor je po predpisih, ki veljajo o tem, treba, da pristojno upravno oblastvo odobri oddajo takega obrta v zakup. § 297 . j 1 ) Če gre za podjetja, katerih firma je vpisana v trgovinskem registru, je treba zaznamiti v trgovinski register in razglasiti dovolitev prisilne uprave in upra¬ viteljevo ime. Izvršilno sodišče odredi po službeni dolž¬ nosti, da se to vpiši v trgovinski register. Pravni učinek tega razglasa se presoja po predpisih trgovinskega za¬ konika. ( 2 ) Upravitelj mora dati svoj podpis osebno pred trgovinskim sodiščem ali pa ga javno overjenega pred¬ ložiti. temu sodišču. (*) Izvršilno sodišče sme odrediti tudi glede drugih podjetij na predlog ali po službeni dolžnosti, da se raz¬ glasi dovolitev prisilne uprave in postavitev upravitelja v novinah ali na drug prikladen način. § 298 . O Upravitelj, ki ga izvršilni organ vpelje v pod¬ jetje, je upravičen, opravljati vse posle in vsa pravna dejanja, ki jih zahteva po navadi redna voditev podjetja take vrste. 171 ( 2 ) Upravitelj je zlasti upravičen, preklicati prokuro ali trgovinsko pooblastilo, ki ju je dal zavezanec za vo- ditev podjetja, postavljenega pod prisilno upravo. Tudi je upravičen, prejemati vse poštne pošiljke, ki so označene za vrednostne pošiljke in naslovljene na podjetje. ( 3 ) Koliko preidejo na upravitelja obrtne pravice in dolžnosti, ki jih ima zavezanec sam kot imetnik podjetja, določajo predpisi zakona o obrtih. § 299. Če se posega z izvršbo po prisilni upravi na obrt¬ na (rokodelska), industrijska, trgovinska in podobna podjetja, mora poravnavati upravitelj neposredno in brez nadaljnjega postopka iz upravnih donosov plače (dnevne mezde), zneske za prehrano in ostale službene prejemke osebja, zaposlenega v dotičnem podjetju, kolikor dospe- vajo ti prejemki v času, dokler traja prisilna uprava, ali so zaostali v poslednjem letu, preden je bila prisilna uprava dovoljena. Rekurz. § 300. Rekurz ni dopusten zoper sklep: 1. s katerim se zavezancu, ko je bil rubež dovoljen, prepoveduje, razpolagati z zarubljeno pravico in z zasta¬ vo, dano za zavarovanje te pravice (§§ 254. in 288.); 2. s katerim se nalaga zavezančevemu dolžniku, naj se izjavi po določbi § 261.; 3. s katerim se nalaga zahtevajočemu upniku po do¬ ločbah §§ 265. in 267., naj da varnost, kolikor ne gre za višino varščine; 4. s katerim se postavlja po določbah §§ 257., 272. in 276. skrbnik za izterjavo zarubljene stvari; 5. s katerim se odloča po § 285., da je stvari pro¬ dati, kakor tudi da razdeli kupnino tisto okrajno sodišče, v čigar območju so bile stvari predane izvršilnemu organu; 172 6. s katerim se odrejata po §§ 296. in 297. zaznamba in razglasitev dovoljene prisilne uprave; in 7. s katerim se odreja hramba izročenih stvari ah' s katerim se postavlja hranitelj (§ 239.). Tretji oddelek. Izvršba v ostvaritev nedenarnih zahtevkov. 1. Izročitev ali dajatev premičnih telesnih stvari. § 301. 0) Če je zavezanec po izvršilnem naslovu dolžan, izročiti ali dati določene premične telesne stvari ali pre¬ mične telesne stvari določene vrste in so te stvari pri njem, mu mora odvzeti izvršilni organ po nalogu izvršil¬ nega sodišča te stvari in jih proti prejemnemu potrdilu predati zahtevajočemu upniku. ( 2 ) Ta določba velja tudi takrat, kadar mora predati zavezanec vrednostne papirje ali določeno količino nado¬ mestnih stvari. § 302. O Na isti način je dopustno postopati z izvršbo, če so stvari, ki jih mora zavezanec izročiti ali dati, pri osebi, ki jih je voljna izročiti. ( 2 ) Če jih druga oseba noče izročiti, sme predlagati zahtevajoči upnik pri izvršilnem sodišču, naj se prenese nanj zavezančev zahtevek, da mu ta druga oseba izroči te stvari. Tudi tukaj je uporabljati smiselno določbe o prenosu denarnih terjatev v izterjavo (§§ 269. in na¬ slednji). 2. Predaja ali izpraznitev nepremičnin, predmetov rudniške lastnine ali ladij. § 303. (') Če naj se preda ali izprazni nepremičnina ali njen clel ali pa predmet rudniške lastnine ali ladja, mora 173 odstraniti izvršilni organ z njih osebe in premične stvari, kolikor je to potrebno, potem pa predati predmet izvršbe v posest zahtevajočemu upniku. Če je predati z nepre¬ mičnino tudi njeno priteklino, je uporabljati določbe § 301. ( 2 ) Premične stvari, ki jih je treba odstraniti, ki pa same niso predmet izvršbe, mora predati izvršilni organ zavezancu ali, če ta ni navzoč, njegovemu pooblaščencu ali odrasli osebi, ki spada k njegovi rodbini ali služi pri njem. Če ni nobene izmed oseb, upravičenih za prevzem stvari, jih mora predati izvršilni organ ob zavezančevih stroških v hrambo komu drugemu. O tem obvesti sodišče tiste osebe, o katerih ve, da so v njih korist te stvari zarubljene, ali da iz drugega razloga uveljavljajo pravice do teh stvari. Če ne zahteva zavezanec v roku, ki mu ga določi sodišče po razmerah, da naj se mu predado stvari, ali če se zamudi s plačilom stroškov za hrambo teh stvari in nihče ne uveljavlja pravice do njih, odredi izvršilno- sodišče na predlog ali po- službeni dolžnosti prodajo teh stvari na zavezancev račun. Toda sodišče mora pred¬ hodno zavezancu zapretiti to prodajo. ( 3 ) Znesek, ki preostane od kupnine, ko- se poravnajo stroški za hrambo in prodajo teh stvari, se položi pri sodišču v korist zavezancu. 3. Osnova, prenos, utesnitev ali razveljavitev pravice v javni knjigi. § 304. (‘) Izvršba zahtevka, ki meri na to, da se osnuj kakšna pravica z vknjižbo v javni knjigi ali prenos, utes¬ nitev ali razveljavitev pravice, vknjižene v javni knjigi, se zgodi tako, da se dotični vpis izvede v javni knjigi. ( 2 ) Zahtevajoči upnik sme zahtevati na podstavi iz¬ vršilnega naslova, naj vknjiži sodišče njegovo lastninsko pravico na njemu prisojeni zavezančevi nepremičnini ali deležih nepremičnine ali naj prenese sodišče na njegovo (zahtevajočega upnika) ime pravico, ki je že vknjižena v 174 javni knjigi in njemu prisojena, dasi zavezanec sam še ni vpisan za lastnika dotične nepremičnine ali za upra¬ vičenca po dotični vknjiženi pravici. V takem primeru mora izkazati zahtevajoči upnik v predlogu za dovolitev izvršbe tudi predhodnike, kakor to predpisuje zakon o zemljiških knjigah. ( 3 ) Če je treba izvesti na podstavi izvršilnega naslo¬ va vpis na zavezančevi nepremičnini ali na deležu ne¬ premičnine, glede katere zavezanec še ni vknjižen ali predznamljen za lastnika, ali če je treba z vpisom obre¬ meniti zavezančeve pravice, ki še niso vknjižene ali pred- znamljene v njegovo korist, sme zahtevati zahtevajoči upnik, ako dokaže, da je zavezanec pridobil to pravico, obenem z izvršbo, da se vpiši lastninska pravica ali do- tična druga knjižna pravica v javni knjigi na zavezan¬ ce vo ime. ( 4 ) Sodišče, ki je pristojno, dovoliti izvršbo, odredi, česar je treba, da se izvedejo predlagani vpisi. ( 5 ) Zavezančevo izjavo, ki je po predpisih zakona o zemljiških knjigah potrebna, da je moči izvesti take vpise, nadomešča dovolitev izvršbe. (°) Če je poleg vpisa treba tudi predati nepremičnino zahtevajočemu upniku ali ga vpeljati v posest pravice, je postopati po predpisih § 303. 4. Razdružitev vkupnosti. § 305. ( 1 ) Če je treba izvesti na podstavi izvršilnega naslova fizično razdelitev vkupne nepremičnine ali fizično razde¬ litev zapuščine ali vkupne imovine, izvede to' sodniški uradnik izvršilnega sodišča, ki mora povabiti udeležence, naj prisostvujejo, in v vsem drugem smiselno uporabljati dotične predpise državljanskega zakonika. ( 2 ) Razen sklepa, s katerim se dokončno določa raz¬ delitev, se vsi drugi sklepi, izdani v izvršilnem postopku glede razdelitve, ne dado izpodbijati z rekurzom. 175 § 306. Če naj se na podstavi izvršilnega naslova proda na dražbi vkupna nepremičnina, da bi se razdražila vkup- nost, je uporabljati določbe nepravdnega postopnika. 5. Kako se izposlujejo druga dejanja ali opustitve ali dopustitve. § 307. Č) Če mora opraviti zavezanec na podstavi izvršil¬ nega naslova dejanje, ki ga more opraviti tudi kdo drug, upraviči sodišče, ki je pristojno za dovolitev izvršbe, za¬ htevajočega upnika na njegov predlog, da da opraviti to dejanje ob zavezančevih stroških. ( 2 ) Zahtevajoči upnik sme obenem predlagati, da se naloži zavezancu, naj položi vnaprej pri sodišču znesek, potreben za plačilo stroškov, ki nastanejo z opravo tega dejanja. Na podstavi sklepa, s katerim se ugodi temu predlogu, je dopustno poseči z izvršbo na zavezančevo imovino. § 308. ( 1 ) Če je zavezanec dolžan, izvršiti dejanje, ki ga ne more opraviti namesto njega kdo' drug in čigar oprava je odvisna zgolj od zavezančeve volje, prisili izvršilno sodišče, če to predlaga zahtevajoči upnik, zavezanca z denarnimi kaznimi ali s priporom (§ 313., odstavek 3.), izvršiti to dejanje. Preden uporabi sodišče tako prisilno sredstvo, določi zavezancu primeren rok za izvršitev de¬ janja s pripombo, da se bo izvršila kazen, ki mu jo obenem zapreti, na predlog zahtevajočega upnika, če brezuspešno izteče določeni rok. Ko ta rok brezuspešno izteče, izvrši izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika zoper zavezanca zapreteno kazen in mu zapreti, določivši vsakokrat nov rok, strožjo kazen. Vendar pa izvrši sodišče vsako tako kazen samo na predlog zahteva¬ jočega upnika. ( 2 ) Denarna kazen, izrečena v posamezni odredbi, ne sme presegati deset tisoč dinarjev; celokupni znesek vseli denarnih kazni, izrečenih zoper zavezanca, pa ne sme presegati sto tisoč dinarjev. § 309. ( x ) Če je zavezanec dolžan, kaj opustiti ali pa dopu¬ stiti kakšno dejanje, in ravna zoper to dolžnost, se opravi izvršba tako, da odredi izvršilno sodišče na predlog zahte¬ vajočega upnika za vsako ravnanje, nasprotno omenjeni dolžnosti, denarno kazen ali pripor (§ 313., odstavek 3.). Denarna kazen in pripor se zvišata ob ponovni uporabi sorazmerno s prejšnjo denarno kaznijo ali prejšnjim pri¬ porom. Denarna kazen, izrečena v posamezni odredbi, ne sme presegati deset tisoč dinarjev. ( 2 ) Če to predlaga zahtevajoči upnik, sme naložiti izvršilno sodišče s sklepom zavezancu tudi to, da mora dati pri sodišču primerno varnost za škodo, ki utegne na¬ stati, če bi ravnal še nadalje zoper' svojo dolžnost. Sodišče določi višino in vrsto varščine kakor tudi čas, za katerega naj velja ta varščina. Na podstavi tega sklepa je dopustno poseči z izvršbo na zavezančevo imovino. § 3.10, j 1 ) Če je nastala v primeru § 309. zaradi zavezanče- vega ravnanja sprememba, ki nasprotuje pravici zahteva¬ jočega upnika, upraviči izvršilno sodišče zahtevajočega upnika na njegov- predlog, da se prejšnje stanje upostavi ob zavezančevih stroških in na njegovo nevarnost. ( 2 ) Na podstavi sklepa, s katerim se določajo stroški za upostavitev, je dopustno poseči z izvršbo na zavezan¬ čevo imovino. § Bil. Če se zavezanec protivi kakšnemu dejanju, ki ga mora dopustiti po § 310., pridoda sodišče zahtevajočemu upniku na njegov predlog v pomoč izvršilnega organa, da odstrani odpor in zaščiti delo, ki ga je treba izvršiti. 177 § 312. Če ni nevarno odlagati, mora sodišče zaslišati zave¬ zanca, preden izreče odločbo in preden izda odredbe, omenjene v §§ 307. do 311. § 313. Č) Pripor se izvršuje tako, da se pridržuje zavezanec v prostoru, določenem za to, v javni zgradbi. Ta prostor mora biti ločen od tistega, ki je določen za izvrševanje kazni, izrečenih po kazenskem zakoniku, in za osebe, zoper katere je odrejen preiskovalni zapor. ( 2 ) Zavezanca pripre izvršilni organ po nalogu izvr¬ šilnega sodišča; v nalogu mora biti naveden razlog za odvzem prostosti. Ta nalog se vroči zavezancu,. ko se mu odvzame prostost. ( 3 ) S posamezno kazensko odredbo se ne sme odre¬ diti pripor daljši od dveh mesecev; celokupno trajanje odrejenih priporov pa ne sme presegati v primerih § 308. šest mesecev in v primerih § 309. eno leto. Ko mine čas pripora, odrejen v kazenski odredbi, izpusti sodišče po službeni dolžnosti zavezanca iz pripora. § 314. j 1 ) Če se odredi pripor 'zoper koga, ki je v javni službi, ali zoper nameščenca podjetja, ki služi javnemu prometu, se mora to takoj, ko se tej osebi odvzame pro¬ stost, naznaniti njenemu neposrednemu starešini. ( 2 ) Če se mora radi vzdrževanja javne varnosti ali varovanja drugih javnih koristi postaviti zavezancu na¬ mestnik, se sme odvzeti zavezancu prostost šele, ko se postavi namestnik. Brž ko je zavezančev starešina ob¬ veščen o odrejenem priporu, mora nemudoma odrediti, česar je treba. § 315. Č) Če je treba pripreti zavezanca, ki služi pri vojski, vojni mornarici ali orožništvu, se mora obrniti izvršilno 12 178 sodišče radi izvedbe dotične odredbe na zavezančevega starešino. Minister za vojsko in mornarico predpiše spo- razumno z ministrom za pravosodje, kako je treba po¬ stopati v takem primeru. ( 2 ) Da se izvede pripor zoper organa javne varnosti, obmejne straže ali finančne kontrole, se mora izvršilno sodišče prav tako obrniti na zavezančevega starešino. § 816 . j 1 ) Zoper mornarja ali drugega nameščenca pomor¬ ske ladje se ne sme izvršiti pripor, če je ladja že priprav¬ ljena odpluti in ni moči takoj najti sposobnega namest¬ nika osebi, ki jo je treba pripreti. ( 2 ) Zoper osebo, ki je mobilizirana, se ne sme izvršiti odrejeni pripor; če pa je taka oseba že v priporu, se mora pripor prekiniti. § 317 . Pripor se ne sme izvršiti, dokler bi bilo z njim zave- zančevo zdravje izpostavljeno bližnji in znatni nevarnosti. Pripor se razveljavi, če nastopi taka nevarnost, ko se je pripor začel. § 318 - ( 1 ) Stroške za izvršitev pripora in stroške za pre¬ hrano tistega, ki je v priporu, mora založiti zahtevajoči upnik. Vsak teden jih mora položiti pri sodišču v določe¬ nem znesku vnaprej. ( 2 ) Preden se položi prvo vnaprejšnje plačilo, ni za¬ četi z izvrševanjem pripora. Če se vnaprejšnje plačilo ne obnovi najkasneje do poldne poslednjega dne v tednu, za katerega je bilo položeno prejšnje tako plačilo, mora sodišče pripor takoj razveljaviti po službeni dolžnosti. V takem primeru kakor tudi takrat, kadar privoli zahteva¬ joči upnik v to, da se zavezanec izpusti iz pripora, velja, da je zavezanec prebil pripor, ki je bil odrejen s posled¬ njo kazensko odredbo-. Toda zahtevajoči upnik sine pred¬ lagati ponovno, da se zavezanec pripri, če je ponovno 179 prekršil dolžnost, ki mu je naložena z izvršilnim naslo¬ vom. Vzeti pa ni, da je zavezanec prebil pripor, če je bil pripor po privolitvi zahtevajočega upnika prekinjen zato, ker so to nujno zahtevale razmere, samo za malo časa, najdalj za tri dni. 6. Izposlovanje izjave volje. § 319. j 1 ) Ce mora zavezanec po vsebini izvršilnega naslova izjaviti določeno voljo, se smatra, da je že izjavil to voljo, brž ko je postala sodba pravnomočna, če pa gre za drug naslov s tako vsebino, brž ko da ta naslov pravico, pred¬ lagati dovolitev izvršbe. ( 2 ) Če je obveznost, izjaviti voljo, odvisna od povrat¬ ne dajatve ali storitve, nastopi pravni učinek, omenjen v odstavku 1., šele, ko zahtevajoči upnik opravi to povratno dajatev ali storitev. 7. Povračilo izvršilnih stroškov. § 320. (*) Dovolitev izvršbe v namen, da se ostvari pravica do izročitve ali prepustitive telesnih stvari ali do dejanj ali opustitev, obsega tudi dovolitev izvršbe radi plačila stroškov, ki nastanejo zahtevajočemu upniku z izvršilnim postopkom. ( 2 ) Zahtevajoči upnik mora označiti po § 50. že v prvem predlogu za dovolitev izvršbe zavezančevo imo- vino, na katero hoče poseči z izvršbo radi plačila izvr¬ šilnih stroškov, kakor tudi izvršilna sredstva, ki jih je treba uporabiti. (■ ! ) Stroške, ki jih je treba za izvršitev fizične razde¬ litve vkupne nepremičnine, vkupne zapuščine ali druge vkupne imovine ali javne dražbe vkupne nepremičnine zaradi razdružitve vkupnosti, trpe udeleženci sorazmer¬ no. Kdor povzroči posebne stroške, jih mora povrniti tistemu udeležencu, kateremu jih je povzročil. 12 * 180 DRUGI DEL. Zavarovanje. Prvi oddelek. Izvršba radi predhodne spolnitve* in izvršba v zavarovanje. PRVO POGLAVJE. Izvršba radi predhodne spolnitve. § 321 . ( 1 ) Da se zavaruje zahtevek, ki ne meri na plačilo denarnega zneska in tudi ni prikladen, da bi se zavaro¬ val s predznambo v javni knjigi, sme dovoliti sodišče na predlog izvršbo radi predhodne spolnitve, če se mu zdi to primerno, na podstavi sodbe domačega rednega sodišča v civilnih pravdnih stvareh, ki še ni pravno¬ močna ali še ni izvršna zato, ker še ni iztekel rok, dolo¬ čen v sodbi za »polnitev, ako predlagatelj verjetno izkaže nevarnost, da bi se mogla izvršba obrezuspešiti, če bi se odložila, dokler ne nastopi izvršnost sodbe, in ako da primerno varnost za škodo, ki utegne nastati dolžniku zaradi te izvršbe. ( 2 ) Preden odloči sodišče o takem predmetu, mora zaslišati obe stranki. Če se stranki sami ne sporazumeta, določi sodišče s sklepom, s katerim dovoli izvršbo radi predhodne spolnitve, obenem po svobodnem prepričanju višino in vrsto varščine. Oprava izvršbe se ne sme začeti, dokler ni določena varščina položena. ( 3 ) Predlogu, omenjenemu v odstavku 1., ni ugoditi, če dolžnik verjetno izkaže, da mu utegne nastati iz te * Tu je črtano »proti varščini« po odstavku 2. člena 2. uredbe z dne 4. junija 1937. o spremembah in dopolnitvah za¬ kona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. (izvršilni postopnik — ip.), »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. junija 1937., št. 131/XXXIX/293 — »Službeni list« št. 360/52 iz 1.1937. 181 predhodne izvršbe nenadomestna ali težko nadomestna škoda. Toda sodišče sme naložiti dolžniku v takem pri¬ meru, naj položi primerno varščino, ker bi se predlagana predhodna izvršba dovolila, če ne položi varščine v dolo¬ čenem roku. Predpis odstavka 2., drugega stavka, je upo¬ rabljati smiselno tudi tukaj. ( 4 ) Na podstavi sodbe domačega rednega sodišča o odpovedi najema ali zakupa zaradi neplačane najemnine ali zakupnine dovoli sodišče na tožilčev predlog izvršbo radi predhodne spolnitve, če je vložil toženec zoper tako sodbo priziv ali revizijo. Izvršbe ni dovoliti, če je toženec zadostno zavaroval najemnino (zakupnino) do časa, ko postane sodba pravnomočna. Višino varščine določi sodišče, ko je poprej zaslišalo obe stranki* ( 5 ) Na podstavi nepravnomočne sodbe domačega red¬ nega sodišča, s katero se prisoja roditeljem ali nezakon¬ skim otrokom preživnina, dovoli sodišče izvršbo radi predhodne spolnitve, če je vložil toženec priziv ali revi¬ zijo, razen če se verjetno izkaže, da je tožilcu obstanek zagotovljen na drug način do časa, ko postane sodba pravnomočna. Preden dovoli to predhodno izvršbo, zasliši sodišče obe stranki. (°) Dovoliti tako izvršbo je pristojno sodišče, ome¬ njeno v § 7., št. 1.** DRUGO POGLAVJE. Izvršba v zavarovanje. § 322. ( 1 ) V zavarovanje denarnih terjatev se smejo na podstavi sodb ali plačilnih nalogov, izdanih od domačih sodišč v mandatnem, meničnem in čekovnem postopanju, * Ta odstavek je dodan po odstavku 1. člena 2. uredbe, cit. pod črto na str. 147. ** Ta odstavek je sedaj 6. odstavek po odstavku 2. člena 2. uredbe, cit. pod črto na str. 147. 182 ki še niso pravnomočni ali ki še niso izvršni zato, ker še ni iztekel rok, ki jim je določen za dajatev ali storitev, nadalje na -podstavi takih sklepov domačih sodišč, izdanih v nepravdnem postopku, ki začasno še niso- izvršni, dovoliti na predlog izvršilna dejanja (§ 325.), če pred¬ lagatelj verjetno izkaže nevarnost, da bi se brez tega obrezuspešila ali znatno otežila izterjava terjatve. ( 2 ) Da je izterjava terjatve o-težkočena, se šteje tudi to, če bi se moral izvršiti dotični izvršilni naslov v ino¬ zemstvu. § 323. ( x ) Sodišče mora dovoliti na predlog izvršbo- v zava¬ rovanje denarnih terjatev, ne -da bi zahtevalo, da se ver¬ jetno izkaži nevarnost, omenjena v § 322., v tehle pri¬ merih: 1. na podstavi plačilnih nalogov, omenjenih v § 322., zoper katere se zglase ‘o pravem času ugovori; 2. na podstavi sodb kazenskih sodišč o zasebno¬ pravnih zahtevkih, čfe se je dovolila -obnova kazenskega postopka; 3. na podstavi sodbe, potrjene na drugi stopnji, če se je vložila revizija; 4. na podstavi sodbe, izdane na prvi stopnji na pod¬ stavi pripoz-nave (§ 491. civilnega pravdnega postopnika), zoper katero- se je vložil priziv. ( 2 ) V primerih pod št. 3. in 4. odstavka 1. se sme dovoliti izvršba v zavarovanje samo, če položi zahtevajoči u-pnik varščino za škodo, ki utegne nastati zavezancu iz te izvršbe (§ 327.). Do-ločbe § 321., odstavka 2., drugega in tretjega stavk-a, se morajo uporabljati smiselno tudi tukaj. § 324. Če gre za zahtevek preživnine, dovoli sodišče na predlog radi zavarovanja nedospelih obrokov take ter¬ jatve izvršilna dejanja ne samo v primerih, navedenih v 183 §§ 322.* in 323.,* ampak tudi, če se je moralo zoper dolž¬ nika že kdaj postopati z izvršbo radi izterjave že dospe¬ lih obrokov preživnine. Zavarovanje se sme dovoliti vsa¬ kokrat samo za znesek tistih obrokov, ki dospejo v enem letu. § 325. ( 1 ) Da se zavarujejo denarne terjatve, sme dovoliti sodišče samo nibež predmetov premične imovine, na¬ dalje predznainbo zastavne pravice na nepremičninah ali na pravicah, vknjiženih na nepremičninah, ali prisilno upravo nepremičnine; če pa je bila zarubljena terjatev, ki gre dolžniku zoper drugo osebo, se sme dovoliti prenos zarubljene terjatve v izterjavo, toda samo takrat, kadar bi bila združena z zakasnitvijo njenega uveljavljanja nevarnost, da se terjatev ne bi mogla izterjati ali da bi se zgubila pravica do regresa zoper' druge osebe. ( 2 ) Dovoliti se sme hkrati več omenjenih izvršilnih dejanj, če je to potrebno za zavarovanje. ( 3 ) Zneski, ki odpadajo ob prisilni upravi na ter¬ jatev, v katere zavarovanje je bila prisilna uprava dovo¬ ljena, kakor tudi zneski, ki se dobe z izterjavo zarub¬ ljene terjatve, se hranijo pri sodišču, dokler ne nastopi izvršnost terjatve ali posameznih obrokov preživnine ali dokler se ne razveljavijo izvršilna dejanja, ki so bila dovoljena v zavarovanje. § 326. (*) Dovoliti izvršbo v zavarovanje je pristojno tisto sodišče, ki je po § 7., odstavku 1., poklicano, dovoliti izvršbo radi spolnitve. V primerih § 323., št. 1., 3. in 4., in § 324. se sme predlagati dovolitev izvršilnih dejanj tudi pri izvršilnem sodišču; toda v takih primerih se mora priložiti predlogu tudi odpravek odločbe ali odredbe in uradno potrdilo, da se je vložil priziv ali revizija ali da so se zglasili ugovori. * Popravljeno iz »§§ 313. in 314.« po točki 3. popravkov, cit. pri § 147. 184 ( 2 ) V sklepu, s katerim se dovoljuje izvršba v zava¬ rovanje, mora označiti sodišče znesek terjatve, ki jo je treba zavarovati, z njenimi pripadki vred, potem činje- nico, od katere je odvisna izvršnost zahtevka, kakor tudi čas, za katerega se dovoljuje zavarovanje. § 327. j 1 ) Na zavezancev predlog je opustiti opravo izvršil¬ nih dejanj, dovoljenih v zavarovanje, in razveljaviti izvr¬ šilna dejanja, ki so bila že opravljena, v tehle primerih: 1. če se verjetno izkaže, da je bila terjatev, v katere korist se je dovolila izvršba v zavarovanje, že poravnana ali zadostno zavarovana ob času te dovolitve; 2. če se verjetno izkaže, da je bila ta terjatev ob času, ko se je podal omenjeni predlog, poravnana ali zadostno zavarovana, zlasti če položi: dolžnik pri sodišču v gotovini ali v vrednostnih papirjih znesek terjatve, ki jo je treba zavarovati, z njenimi pripadki vred; če se terjatev obrestuje, se morajo položiti tudi obresti za čas, dokler traja dovoljeno zavarovanje; 3. če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev, v ka¬ tere korist je bila izvršba v zavarovanje dovoljena, pravno ne obstoji ali da je že prenehala. ( 2 ) V primerih, označenih pod št. 1. in 3., mora trpeti zahtevajoči upnik vse stroške, ki so nastali z dovo¬ litvijo, opravo in razveljavitvijo izvršilnih dejanj in povrniti zavezancu škodo, ki' mu je bila prizadeta. § 328. (’) Ce zavezanec verjetno izkaže, da se je dovolila ali opravila v zavarovanje denarne terjatve izvršba v večjem obsegu, kot je bilo treba za njeno popolno' zavaro¬ vanje s pripadki vred, odredi sodišče na njegov predlog razmerno utesnitev izvršilnih dejanj. ( 2 ) Ko mine čas, za katerega je bito zavarovanje dovoljeno, razveljavi sodišče na zavezancev predlog oprav- 185 ljena izvršilna dejanja, če ni nastopila dotlej izvršnost zavarovane terjatve. ( 3 ) Predlog, da se opusti oprava izvršilnih dejanj ali da naj se razveljavijo ali utesne že opravljena izvršilna dejanja, se mora podati ali sodišču, ki jih je dovolilo, ali pa izvršilnemu sodišču, kakor se pač poda ta predlog, preden so se začela opravljati ta izvršilna dejanja, ali pa potem. Preden odloči sodišče o takem predlogu, mora zaslišati zahtevajočega upnika. ( 4 ) Zahtevajočemu upniku se sme izročiti varščina, ki jo je položil po § 323., odstavku 2., po izteku petnajstih dni od dne, ko je zadobil pravno moč sklep, s katerim je bilo ugodeno predlogu, da se opusti oprava dovoljenih izvršilnih dejanj ali da naj se iz razlogov, omenjenih v § 327., št. 3., razveljavijo že opravljena izvršilna dejanja. Drugi oddelek. Začasne odredbe. Dopustnost. § 329. (J) Še preden se uvede kakšna pravda kakor tudi dokler pravda ali izvršilni postopek teče, sme izdati sodišče na predlog začasne odredbe, da se zavaruje pra¬ vica kakšne stranke, in sicer tudi, če bi bil ta zahtevek vezan na rok ali na kakšen pogoj. (-) Začasne odredbe niso dopustne, kolikor sme izposlovati stranka, ki je v nevarnosti, v isti namen po določbah §§ 322. do 324. izvršbo v zavarovanje. V zavarovanje denarnih terjatev. § 330. (') v zavarovanje denarnih terjatev se smejo izdati začasne odredbe, če se verjetno izkaže, da bi brez teh odredb predlagateljev nasprotnik (nasprotnik stranke, 186 ki je v nevarnosti) obrezuspešil ali znatno otežil izvršbo radi izterjave dotične terjatve, zatajil, odstranil ali od¬ svojil predmete svoje imovine ali kako' drugače raz¬ polagal z njimi; taka otežitev se šteje za obstoječo tudi takrat, kadar bi se morala izvršiti sodba v inozemstvu. ( 2 ) Kolikor so zahtevki in pravice po zakonu izvzeti od izvršbe, tudi ne morejo biti predmet začasnih odredb v zavarovanje denarnih terjatev. § 331. V zavarovanje denarnih terjatev se smejo izdati tele začasne odredbe: 1. hramba (§ 214.) in uprava premičnih telesnih stvari, ki pripadajo predlagateljevemu nasprotniku, kakor tudi položbe gotovine pri sodišču; 2. sodna prepoved odsvojitve ali obremenitve pre¬ mičnih telesnih stvari, in sicer s tem učinkom, da je vsaka odsvojitev ali obremenitev, ki jo je ukrenil zave¬ zanec zoper prepoved, neveljavna, če ni pridobitelj za¬ ščiten s predpisi državljanskega prava, ki se nanašajo na poštenega pridobitelja in ki se morajo' tukaj smiselno uporabljati; 3. sodna prepoved odsvojitve ali obremenitve nepre¬ mičnin (nepremičninskih deležev) ali stvarnih pravic, vknjiženih na njih; v zavarovanje denarnih terjatev, ome¬ njenih v § 69., se sme dovoliti prepoved odsvojitve ali obremenitve nepremičnine samo, če predlagatelj verjetno izkaže, da nima njegov nasprotnik druge imovine, za¬ dostne za zavarovanje njegove terjatve; 4. sodna prepoved, ki se izreče zoper drugo osebo, in sicer’ če ima predlagateljev nasprotnik zoper to drugo osebo denarno terjatev ali če sme zahtevati od te osebe, naj mu izroči ali da druge stvari. Ta prepoved je v tem, da sodišče prepove predlagateljevemu nasprotniku vsako razpolaganje z njegovim zahtevkom na kakršen koli na¬ čin in zlasti izterjavo, in da naloži sodišče drugi osebi, da ne sme do nadaljnje sodne odredbe plačati predlagatelje- 187 vemu nasprotniku zneska, ki mu ga je dolžna, ali mu predati stvari, ki mu pripadajo, in tudi ne glede njih ukreniti kaj drugega, kar utegne obrezuspešiti ali znatno otežiti prihodnjo izvršbo na denarno terjatev ali na stvari, ki jih je treba izročiti ali dati. V zavarovanje nedenarnih zahtevkov. § 332. V zavarovanje nedenarnih zahtevkov se smejo izdati začasne odredbe samo: 1. če se je bati, da bi brez takega zavarovanja pred¬ lagateljev nasprotnik obrezuspešil ali znatno otežil ustva¬ ritev dotičnega zahtevka, zlasti tako, da bi spremenil obstoječe stanje stvari; taka otežitev se ima za obstoječo tudi takrat, kadar bi se morala izvršiti sodba v ino¬ zemstvu; 2. če so take začasne odredbe potrebne zato, da se prepreči nasilje ali da se odvrne preteča nenadomestna škoda. § 333. Zavarovalna sredstva, ki jih sme dovoliti sodišče po namenu, katerega je treba doseči v vsakem posameznem primeru, so zlasti: 1. hramba premičnih telesnih stvari (§ 214.), ki so pri predlagateljevem nasprotniku in zoper katere meri predlagateljev zahtevek za izročitev ali dajatev; 2. uprava premičnih stvari, omenjenih pod št. 1., ali uprava nepremičnin in pravic, na katere se nanaša zahtevek, čigar zavarovanje se zahteva; 3. sodna prepoved odsvojitve ali obremenitve nepre¬ mičnin ali pravic, vknjiženih v javni knjigi, na katere se nanaša zahtevek, čigar zavarovanje se zahteva; 4. predlagateljeva upravičitev, da sme pridržati na¬ sprotnikove stvari, ki so pri njem in na katere se nanaša zahtevek, čigar zavarovanje se zahteva, dokler se pravno¬ močno ne odloči o tem zahtevku; 188 5. nalog predlagateljevemu nasprotniku, naj opravi določena dejanja, ki so potrebna, da se ohranijo pre¬ mične ali nepremične stvari, omenjene v st. 1. in 2., ali da se vzdrži sedanje stanje stvari; 6. prepoved predlagateljevemu nasprotniku, da ne sme opraviti določena škodljiva dejanja ali da ne sme izvršiti določene ali nikakršne spremembe na stvareh, omenjenih v št. 1. in 2.; 7. sodna prepoved, ki se izda drugi osebi, in sicer, če ima predlagateljev nasprotnik zoper' to drugo osebo zahtevek za izročitev ali dajatev telesnih stvari, na katere se nanaša zahtevek; ta prepoved je v tem, kar je ome¬ njeno v § 331., št. 4.; določitev preživnine v naravi ali v denarju, ki jo mora dajati začasno zakonski mož svoji ženi in svojim otrokom; dovolitev ločenega stanovanja zanje ali odredba, da jih je začasno sprejeti v hišno vkupnost. § 334. ( J ) Upravo, omenjeno v § 333., št. 2., je izvesti glede nepremičnin po določbah o prisilni upravi nepremičnin, v ostalih primerih pa po določbah §§ 292. do 294. in 296. do 299. Premične telesne stvari, ki jih je treba dati v hrambo ali upravljati, odvzame izvršilni organ predlaga¬ teljevemu nasprotniku in jih preda hranitelju ali upra¬ vitelju. ( 2 ) Donosni upravni prebitek, ki preostane, ko se poravnajo vsi stroški in ostali izdatki, kateri se morajo poravnati s temi donosi, preda sodišče predlagatelje¬ vemu nasprotniku, kolikor ne nasprotujejo temu pravice drugih oseb; če pa se izpodbija lastnina dotične stvari, jih položi izvršilni organ pri sodišču. § 335. j 1 ) Če se odredi predlagateljevemu nasprotniku, naj opravi ali opusti določena dejanja ali določene spre¬ membe, je uporabljati za izvedbo teh začasnih odredb smiselno določbe §§ 307. do 318. 189 ( 2 ) Prepoved odsvojitve ali obremenitve nepremičnin ali pravic, vknjiženih v javni knjigi (§§ 331., št. 3., in 333., št. 3.), zaznam! sodišče po službeni dolžnosti v javni knjigi. ( 3 ) Zaznamba prepovedi, izdane po § 331., št. 3., ima ta učinek, da se more pridobiti po tej zaznambi z vpisi v javni- knjigi, ki bi se izvedli na podstavi prostovoljnega razpolaganja predlagateljevega nasprotnika, kakšna pra¬ vica na tej nepremičnini ali na vkiijiženi pravici samo tako, da sme zahtevati predlagatelj, tudi ne glede na to pravico, izvršbo na to nepremičnino ali na to pravico radi plačila svoje izvršne terjatve. ( 4 ) Zaznamba prepovedi, izdane po § 333., št. 3., ima ta učinek, da se more pridobiti po tej zaznambi z vpisi v javni knjigi, ki bi se izvedli na podstavi prosto¬ voljnega razpolaganja predlagateljevega nasprotnika v javni knjigi, zoper predlagatelja kakšna pravica na tej nepremičnini samo, če se zahtevek, ki je bila v njega zavarovanje prepoved dovoljena, pravnomočno zavrne. ( 5 ) Prepoved, omenjena v § 331., št. 4., in v § 333., št. 7., ima učinek zoper drugo osebo, ki je kaj dolžna predlagateljevemu nasprotniku ali ki mora izročiti ali dati stvari, šele takrat, ko se tej osebi vroči prepoved. Od tega časa je druga oseba odgovorna za vsako-škodo, ki nastane iz tega, ker ni postopala po sodni prepovedi. Vendar pa se je moči drugi osebi oprostiti te odgovor¬ nosti s tem, da položi pri sodišču znesek ali stvari, na katere se nanaša prepoved, ali -da jih preda hranitelju ali upravitelju, ki ga postavi sodišče na predlog te osebe. § 336. (*) Zavarovati kakšno pravico s pri-drževanjem -pred¬ lagateljevega nasprotnika samega je dopustno le tako, da se predlagateljev nasprotnik pripre. Pripor se sme odrediti samo, če je predlagateljev nasprotnik ubežen ali če je begosumen in se je obenem po pravici bati, da bi se z njegovim pobegom obrezuspešila ostvari-tev predlaga¬ teljeve pravice. 190 ( 2 ) O dopustnosti pridrževanja v priporu in o izvrše¬ vanju pripora veljajo določbe §§ 313. do 318. s temile razločki: 1. zoper osebo, ki služi pri vojski, vojni mornarici ali orožništvu, se pripor kot začasen ukrep ne sme ne odrediti ne izvesti; 2. pripor zaradi begosumnosti se sme izvršiti na prošnjo priprte osebe, kolikor se ne bi s tem obrezuspešil ali spravil v nevarnost namen začasne odredbe, tudi s pridrževanjem priprte osebe v njenem stanovanju ali v drugem nejavnem prostoru. ( 3 ) Stroške takega pripora, ki ga ni izvršiti v javnem zaporu, zlasti pa stroške, združene z nadziranjem priprte osebe, mora trpeti priprta oseba sama. Določbe § 318. se uporabljajo na te stroške tako, da se prevede priprta oseba v javni zapor, če se ti stroški ne bi pravočasno založili. Pristojnost. § 337. j 1 ) Za dovolitev začasnih odredb, potem za vsa na¬ vodila, ki jih je treba za izvedbo dovoljenih začasnih odredb, kakor tudi za predloge in razprave ob takih začasnih odredbah je pristojno, kolikor ni določeno v tem zakonu kaj drugega, tisto sodišče, pri katerem teče ob času, ko se poda prvi predlog, pravda o glavni- stvari ali izvršilni postopek, glede katerega je treba izdati za¬ časno odredbo. ( 2 ) Ce se predlagajo take odredbe, preden se uvede pravni spor ali ko je že pravnomočno- končan, toda preden se začne izvršba, je pristojno za omenjene dovolitve, odredbe, predloge in razprave tisto okrajno sodišče, v čigar območju ima predlagateljev nasprotnik ob času, ko se poda prvi predlog, občno krajevno podsodnost v spor¬ nih stvareh, če pa je nima na ozemlju, za katero- velja ta zakon, tisto okrajno sodišče, v čigar območju je stvar, glede katere je treba izdati odredbo, ali v čigar območju ima dolžnik predlagateljevega nasprotnika svoje dorno- 191 vališče ali bivališče ali v čigar območju je sicer opraviti dejanje, ki služi izvršitvi začasne odredbe. Predlog za izdajo začasnih odredb. § 338. j 1 ) V predlogu za dovolitev začasnih odredb mora predlagatelj točno označiti, kakšno odredbo zahteva, čas, za katerega se predlaga ta odredba, zahtevek, ki mu gre po njegovi trditvi ali ki mu je že prisojen, in pa po resnici razložiti činjenice, na katere se opira predlog. Če predlogu niso priložena potrebna potrdila, je treba te činjenice in, če o zahtevku še ni prisojajoče sodbe, tudi ta zahtevek verjetno izkazati, ako sodišče to zahteva. ( 2 ) Če gre za denarne terjatve, mora označiti pred¬ lagatelj v svojem predlogu tudi znesek, če pa meri za¬ htevek na drug predmet, njegovo vrednost. Če predlaga¬ telj izjavi, da je namesto predlagane začasne odredbe zadovoljen s tem, da se položi kot varščina pri sodišču določena denarna vsota, mora označiti tudi to vsoto. Izdaja začasne odredbe. § 339. j 1 ) Če ni predlagatelj svojega zahtevka zadosti ver¬ jetno izkazal na način, omenjen v § 338., sme izdati sodišče začasno odredbo samo, ako je moči povrniti v denarju škodo, ki utegne nastati iz tega za predlagate¬ ljevega nasprotnika, in ako položi predlagatelj za povra¬ čilo omenjene škode varščino, ki jo določi sodišče po svo¬ bodnem prepričanju. ( 2 ) Upoštevaje posebne prilike posameznega pri¬ mera, sme navezati sodišče dovolitev začasne odredbe na položitev varščine, dasi je predlagatelj svoj zahtevek zadosti verjetno izkazal. (■■>) V primerih odstavkov 1. in 2. se ne sme začeti izvajanje začasne odredbe, dokler se ne položi pri sodišču določena varščina. 192 § 340 . ( J ) Sodišče označi s sklepom, s katerim dovoljuje začasno odredbo, čas, za katerega je ta odredba dovo¬ ljena; če pa naloži sodišče, da je pri njem položiti dolo¬ čene stvari ali da je opraviti določena dejanja, mora določiti rok, v katerem mora izvršiti predlagateljev na¬ sprotnik to, kar mu je naloženo. Če misli sodišče, da zadošča po okolnostih posameznega primera za predla¬ gateljevo zavarovanje, ako položi njegov nasprotnik dolo¬ čeno denarno vsoto, označi sodišče v sklepu znesek, ki ga mora le-ta položiti, da se ovre izvajanje začasne od¬ redbe ali da se razveljavi že izvršena odredba. ( 2 ) Če se dovoli začasna odredba, preden dospe zahtevek, v čigar zavarovanje zahteva predlagatelj za¬ časno odredbo, ali vobče, preden se začne pravda ali izvršba, mora določiti sodišče v sklepu, s katerim dovo¬ ljuje začasno odredbo, primeren rok, v katerem mora vložiti predlagatelj pri sodišču tožbo ali predlagati dovo¬ litev izvršbe. Ko ta rok brezuspešno izteče, razveljavi sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti dovoljeno začasno odredbo. § 341 . j 1 ) Sodišče sme dovoliti na predlog v korist istemu zahtevku več začasnih odredb, če- se mu zdi to po okol¬ nostih posameznega primera potrebno, da se popolnoma doseže namen zavarovanja. ( 2 ) Če je možno izdati v posameznem primeru več odredb, je treba dovoliti tisto odredbo, ki je najpriklad- nejša, da se odvrne nevarnost, ki preti po posebnih okol¬ nostih primera; če pa so vse odredbe enako prikladne, je treba dovoliti tisto, ki najmanj obremenja predlaga¬ teljevega nasprotnika. § 342 . ( x ) Začasne odredbe se dovoljujejo vedno ob stro¬ ških stranke, ki jih predlaga; vendar pa to ne posega v 198 njeno pravico do povračila teh stroškov, če bi jih imela v posameznem primeru. To velja zlasti tudi glede stro¬ škov za položbo, hrambo ali upravo stvari, ki so pod prepovedjo. - ( 2 ) Če se dovoli začasna odredba, sme naložiti so¬ dišče predlagatelju, naj mu položi vnaprej denarni zne¬ sek, ki je potreben, da se izvede dovoljena odredba. V takem primeru se odredba ne sme začeti izvajati, dokler se ta znesek ne položi. § 343. ( 1 ) Če se pravnomočno ugotovi, da pravno ne obstoji zahtevek, v čigar zavarovanje je bila začasna odredba dovoljena, ali če se drugače dokaže, da je dovoljena odredba neopravičena, ali če predlagatelj začasne odredbe zamudi rok, ki je določen za vložitev tožbe ali za pred¬ laganje izvršbe, mora povrniti predlagatelj začasne od¬ redbe, v čigar korist je bila ta dovoljena, svojemu na¬ sprotniku vsako imovinsko škodo, ki mu je bila povzro¬ čena z začasno odredbo. Višino povračila ustanovi sodi¬ šče s sklepom na podstavi predloga po svobodnem prepri¬ čanju (§ 369. civilnega pravdnega postopnika). Čim po¬ stane ta sklep pravnomočen, se sme poseči na njega podstavi z izvršbo na imovino predlagatelja začasne odredbe. ( 2 ) Če je očividno, da je bila začasna odredba izpo¬ slovana iz objesti, izreče sodišče stranki, na katere pred¬ log je bila odredba dovoljena, na predlog njenega nasprot¬ nika poleg povračila škode še denarno kazen zaradi objesti (§ 268. civilnega pravdnega postopnika). § 344. Sklep, s katerim se dovoljuje začasna odredba, se vroči predlagateljevemu nasprotniku, nasprotnikovemu dolžniku ali tisti osebi, pri kateri so stvari, dejane pod prepoved, in sicer po določbah, ki veljajo za vročanje tožb. 13 194 Nedopustnost izvršitve dovoljene začasne odredbe. § 345. Izvršitev začasne odredbe, kolikor se ne odloži zato, ker je vložen rekurz, ni dopustna, če je minilo nad mesec dni, odkar je bil sklep o dovolitvi začasne odredbe na naroku razglašen ali predlagatelju vročen. Oporek. § 346. j 1 ) Predlagateljev nasprotnik sme zglasiti oporek zoper dovoljeno začasno odredbo, razen če mu je bila dana, še preden je bil sklep izdan, možnost, da bi se bil izjavil o predlogu za dovolitev začasne odredbe. ( 2 ) Oporek se mora zglasiti v petnajstih dneh od dne, ko je bil sklep vročen, pri sodišču, ki je na prvi stopnji dovolilo začasno odredbo. ( 3 ) Z oporekom se ne ovre izvršitev dovoljene od¬ redbe. § 347. j 1 ) Na podstavi zglašenega oporeka razpravlja sodi¬ šče o tem, ali in koliko je dovoljena začasna odredba dopustna in primerna, in odloči na podstavi ustne raz¬ prave s sklepom, da se začasna odredba potrjuje, spre¬ minja ali razveljavlja. ( 2 ) Sodišče sme navezati potrditev, spremembo ali razveljavitev začasne odredbe na to, da se da varščina, ki jo odmeri sodišče po svobodnem prepričanju. Ustavitev ali utesnitev začasne odredbe. § 348. (*) Poleg primerov, omenjenih v §§ 336. in 340., v katerih se mora dovoljena začasna odredba razveljaviti, sme predlagati predlagateljev nasprotnik, da se začasna 195 odredba razveljavi ali utesni, še v spodaj navedenih pri¬ merih, najsi je bil opor ek zavrnjen: 1. če se je izvedla dovoljena odredba v večjem ob¬ segu, kot je treba, da se predlagatelj začasne odredbe zavaruje; 2. če so se medtem okolnosti, zaradi katerih je bila . začasna odredba dovoljena, tako spremenile, da ta od¬ redba ni več potrebna za zavarovanje stranke, v katere korist je bila dovoljena; 3. če je dal predlagateljev nasprotnik varščino, ki jo je mogel položiti po § 340., odstavku 1., drugem stavku, ali drugo varnost, ki se zdi sodišču zadostna; 4. če je bil predlagateljev zahtevek, ki se je v nje¬ govo zavarovanje dovolila začasna odredba, poravnan, ali če se je pravnomočno ugotovilo, da ta zahtevek pravno ne obstoji ali da je že prenehal. ( 2 ) O takih predlogih odloča s sklepom, če se poda predlog, dokler še teče pravda o glavni stvari, pravdno sodišče prve stopnje, v vseh drugih primerih pa tisto sodišče, pri katerem se je podal predlog za dovolitev začasne odredbe (§ 337.). ( 3 ) O tem odloči sodišče na podstavi predhodne ustne razprave. § 349. Varščina, ki jo je dal predlagatelj, da se pokrijejo stroški ali zahtevki za povračilo škode (§§ 339. in 347.), se vrne stranki šele, ko mine petnajst dni, odkar je postal sklep, s katerim se je razveljavila začasna odredba, pravnomočen. Če zahteva predlagateljev nasprotnik v tem roku povračilo škode po § 343., se sme vrniti varščina, preden postane odločba o tem zahtevku pravnomočna, samo, ako privoli v to predlagateljev nasprotnik. Odredbe glede stvari, vzetih v hrambo. § 350. O Sodišče, omenjeno v § 348., odstavku 2., sme od¬ rediti na predlog, česar je treba, da se odvrnejo glede 13 ' 196 stvari, ki so bile vzete v hrambo, znatna zmanjšava vred¬ nosti ali nerazmerni stroški ali druge škode, ali da se doseže kakšna korist. Če se obe stranki ne strinjata glede take odredbe, izda sodišče odredbo, upoštevaje po mož¬ nosti lastnikove koristi. ( 2 ) V posebno nujnih primerih sme izdati sodišče tako odredbo tudi, ne da bi zaslišalo predlagateljevega nasprotnika. To velja zlasti za dejanja, ki so potrebna, da se ohranijo ali da se morejo izvrševati pravice iz papirjev, označenih v § 256. Uporabljanje predpisov o izvršbi. § 351. Kolikor ni določeno glede začasnih odredb kaj dru¬ gega, se uporabljajo smiselno tudi nanje določbe o izvr¬ šilnem postopku. Končna določba. § 352. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«; dan, ko zadobi obvezno moč, pa se določi s posebnim zakonom. V Topoli dne 9. julija 1930.; št. 68.508. Aleksander s. r. 3. Na podstavi § 90. finančnega zakona za leto 1937./38. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za pravo¬ sodje tole uredbo o izpremcmbah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. (izvršilni postopnih — ip.).* člen 1.** Drugi stavek odstavka (') § 245. se razveljavlja. Člen 2.** (*) V § 321. se dodajata za odstavkom ( 3 ) nova od¬ stavka ( 4 ) in ( 5 ), ki se glasita: »( 4 ) Na podstavi sodbe domačega rednega sodišča o odpovedi najema ali zakupa zaradi neplačane najem¬ nine ali zakupnine dovoli sodišče na tožilčev predlog izvršbo radi predhodne izpolnitve, če je vložil toženec zoper tako sodbo priziv ali revizijo. Izvršbe ni dovoliti, če je toženec zadostno zavaroval najemnino (zakupnino) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. juni¬ ja 1937., št. 131/XXXIX/293, - »Službeni list« št. 360/52 iz L 1937. ** Določila čl. 1. in 2. so pri zadevnih paragrafih zakona upoštevana. 198 do časa, ko postane sodba pravnomočna. Višino varščine določi sodišče, ko je poprej zaslišalo obe stranki. ( 5 ) Na podstavi nepravnomočne sodbe domačega red¬ nega sodišča, s katero se prisoja roditeljem ali nezakon¬ skim otrokom preživnina, dovoli sodišče izvršbo radi predhodne izpolnitve, če je vložil toženec priziv ali revizijo, razen če se verjetno izkaže, da je tožilcu obsta¬ nek zagotovljen na drug način do časa, ko postane sodba pravnomočna. Preden dovoli to predhodno izvršbo, za¬ sliši sodišče obe stranki.« ( 2 ) Dosedanji odstavek ( 4 ) § 321. postane odsta¬ vek ( 6 ), v naslovu nad § 321. pa se črtata besedi »proti varščini«. Člen 3. (*) V zavarovanje najemnine ima najmodavec ne¬ premičnine zastavno pravico na prineseno pohištvo in druge premičnine, ki so last najemnika ali njegovih rod¬ binskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodarstvu, kolikor niso izvzete od rubeža. To zastavno pravico ima najmodavec za zavarovanje najemnine za leto dni nazaj in za 6 mesecev naprej, računaje oboje od dne vložitve tožbe pri sodišču. Zastavna pravica preneha, če se stvari odstranijo pred njih zastavnim popisom. Ta pravica pa ostane v veljavi, če so bile stvari odstranjene po sodni odredbi na zahtevanje druge osebe in če prijavi najmo¬ davec svojo pravico sodišču v treh dneh po izvršitvi te odredbe. Zastavna pravica ostane v veljavi tudi, če so bile stvari odstranjene zoper najmodavčevo voljo in če zahteva najmodavec pri sodišču zastavni popis v treh dneh po odstranitvi stvari. ( 3 ) Če se najemnik izseli ali če se stvari raznosijo, najemnina pa ni plačana ali zavarovana, sme najmodavec pridržati stvari na svojo nevarnost, toda mora v treh dneh zahtevati zastavni popis ali pa stvari izročiti. Za¬ stavni popis se sme zahtevati, tudi če ni pogojev, nave¬ denih v prvem stavku, ako se vloži tožba zaradi nepla¬ čane najemnine. 199 ( 3 ) Zakupodavec zemljišča ima enako obsežno in enako učinkovito zastavno pravico na živino, ki je na zakupnem posestvu, in na gospodarsko orodje in plo¬ dove, ki so še na njem. ( 4 ) Za dovolitev zastavnega popisa je pristojno tisto sodišče, pri katerem se vloži tožba zaradi najemnine (zakupnine), če pa tožba še ni vložena, tisto okrajno sodišče, v čigar območju je najemni (zakupni) predmet. Zastavni popis se opravi skladno s predpisi § 213 . izvr¬ šilnega postopnika. Člen 4. Ta uredba zadobi obvezno moč istega dne, katerega zadobi obvezno moč zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9 . julija 1930 . Prcdsedništvo ministrskega sveta v Beogradu, dne 4. junija 1937.; M. S. št. 410. 4. Na podstavi § 20., odstavka 3., zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. in sporazumno z mini¬ strom za notranje posle predpisujem tole uredbo o izvršbi zoper samoupravna telesa in zoper javne in občekoristne naprave.* Člen 1. Za samoupravna telesa po § 20. zakona o izvršbi in zavarovanju se štejejo banovine, občine in posebni deli občin. Člen 2. Društvo Rdečega križa, gasilske organizacije po za¬ konu o organizaciji gasilstva, Sokol kraljevine Jugoslavije,- osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi kra¬ jevni organi, dalje bratovske •skladnice pri podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon, in pokojninski zavodi po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev se šte¬ jejo po § 20. ip. za javne in občekoristne naprave. Za te naprave ni treba da bi jih upravno oblastvo posebej pro¬ glasilo za javne in občekoristne. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. de¬ cembra 1987., št. 297/LXXXVII/680. — »Službeni list« št. 109/17 iz 1. 1938. 202 Člen 3. Kot naprave, ki jih po § 20. ip. upravna oblastva lahko proglase za javne in občekoristne, so upoštevne zlasti: naprave za zaščito delavcev in nameščencev, naprave za zaščito vojnih invalidov, ustanovne in za¬ sebne bolnice, zdravstvene zadruge, porodnišnice, naj- denišnice, ubožnice, domovi za bolehne in onemogle, dečja dnevna zavetišča, hiralnice, zavodi za slepe in gluhoneme, zavodi za defektne otroke, človekoljubne na¬ prave, javne čitalnice, ustanove, vodne zadruge, cerkve in druge verske naprave, cerkvene in šolske občine, ga¬ silska društva, društva za telesno vzgojo ljudstva in turi¬ stična društva. Člen 4. (*) Naprave, katerih delovanje se razteza na ob¬ močje več banovin, proglasi lahko za javne in občekorist¬ ne minister za notranje posle sporazumno z ministri, ki imajo nadzor nad temi napravami. ( 2 ) Naprave, katerih delovanje je omejeno na ob¬ močje ene banovine ali na območje uprave mesta Beo¬ grada, proglasi lahko za javne in občekoristne ban ali upravnik mesta Beograda. ( 3 ) Odločba se izda na prošnjo naprave. Oblastvo mora, preden izda odločbo, opraviti potrebne ovedbe o namenu in dejanskem delovanju te naprave. ( 4 ) Pri napravah, katerih delovanje se nanaša na naloge iz samostojnega področja samoupravnih teles, se mora, preden se izda odločba, zaslišati tudi samoupravno telo, v čigar območju ima naprava svoj sedež. ( 5 ) Če se zahteva naprave po odstavkih 2. in 3. za¬ vrne, sme vložiti naprava pritožbo na ministrstvo za notranje posle v 15 dneh od dne vročitve odločbe. Mini¬ strstvo za notranje posle odloči o pritožbi sporazumno s prizadetimi ministrstvi. (°) Odločbo po odstavkih 1., 2. in 5. izdajo oblastva po svobodni oceni. 203 Člen 5. C) Oblastvo, ki je pristojno proglasiti kako napravo za javno in občekoristno, sme na prošnjo upnika te na¬ prave, ki je pridobil za svojo terjatev izvršilni naslov, ali pa po službeni dolžnosti odločbo o proglasitvi te na¬ prave za javno in občekoristno preklicati, če se je delo¬ vanje te naprave tako spremenilo, da je ni moči šteti več za javno in občekoristno. Preden se taka odločba izda, mora opraviti oblastvo potrebne ovedbe in zaslišati tudi zastopnika naprave. ■ ( 2 ) Predpisi odstavkov 4., 5. in 6. člena 4. se smiselno uporabljajo tudi v postopku po odstavku 1. ( 3 ) Odločba upravnega oblastva je obvezna za sodišča in za izvršilna oblastva toliko časa, dokler je ministrstvo za notranje posle na pritožbo po odstavku 5. člena 4. ne razveljavi ali dokler je pristojno oblastvo po odstavku 1. tega člena ne prekliče. Člen 6. Utesnitev dovolitve izvršbe, predpisana v § 20. ip., velja za vse vrste izvršb, s katerimi bi se z odvzemom imovinskih predmetov ali z utesnitvijo ali preprečitvijo njih uporabe oškodovale javne koristi, katere mora samo¬ upravno telo ali naprava varovati. S' tem pridržkom je treba predpis § 20. ip. uporabljati zlasti tudi tedaj, ko zahteva zahtevajoči upnik prisilno upravo podjetja, na¬ prave ali pravice samoupravnih teles ali naprav. Člen 7. (’) Dele imovine, ki se po § 20. ip. ne morejo upo¬ rabljati v poplačilo upnika, določi za društvo Rdečega križa ministrstvo za vojsko in mornarico. ( 2 ) Za samoupravna telesa, naprave iz člena 2., razen društva Rdečega križa, kakor'tudi za naprave, ki so jih proglasila upravna oblastva za javne in občekoristne, odloči o tem, kateri deli njih imovine se po § 20. ip. ne smejo uporabljati v poplačilo upnika, ban ali upravnik mesta Beograda, 204 ( 3 ) Preden pristojno oblastvo odloči, mora zaslišati samoupravno telo ali javno in občekoristno napravo kakor tudi upnika, pa nato opraviti potrebne ovedbe o namembi in dejanski uporabi teh imovinskih predmetov. ( 4 ) Zoper odločbe bana ali upravnika mesta Beo¬ grada, izdane po odstavku 2., imajo samoupravno telo in naprava, pa tudi upnik pravico pritožbe na ministrstvo za notranje posle v 15 dneh od dne vročitve odločbe. O pritožbah naprav odloči ministrstvo za notranje posle sporazumno s prizadetimi ministrstvi. ( 5 ) Odločbe po odstavkih 1., 2. in 4. izdajo oblastva po svobodni oceni. Člen 8. (') Odločba pristojnega oblastva po členu 7. se izda bodisi na zahtevo sodišča ali izvršilnega oblastva, kate¬ remu je podan predlog za izvršbo zoper samoupravno telo ali napravo, proglašeno za javno in občekoristno, bodisi na prošnjo samoupravnega telesa ali javne in občeko- ristne naprave ali pa na prošnjo enega od njih upnikov, ki ima za svojo denarno terjatev izvršilni naslov. ( a ) Samoupravno telo ali javna in občekoristna na¬ prava smejo zahtevati odločbo pristojnega oblastva po členu 7. samo tedaj, če je zoper nje predlog za izvršbo že vložen. ( 3 ) Upnik samoupravnega telesa ali javne in obče- koristne naprave sme zahtevati odločbo po členu 7., še preden se vloži predlog za izvršbo. Če je predložil upnik obenem s predlogom za izvršbo tudi odločbo pristojnega oblastva, izdano po členu 7., ni sodišču ali izvršilnemu oblastvu treba zahtevati po službeni dolžnosti, naj se izda ta odločba. Člen 9. (') Sodišče ali izvršilno oblastvo mora po službeni dolžnosti zahtevati, naj se izda odločba po členu 7., tudi tedaj, ko se šele po dovolitvi izvršbe pokaže, da se ta opravlja zoper samoupravno telo ali napravo, ki je pro- 205 glašena za javno in obeekoristno, a ni izposlovala odločbe pristojnega oblastva po členu 7. ( 2 ) So-dišče ali izvršilno oblastvo sme na predlog v celoti ali deloma odložiti izvršbo, dokler se ne izda pravnomočna odločba o tem, kateri deli imovine samo¬ upravnega telesa ali javne in občekoristne naprave se ne smejo uporabljati za poplačilo upnika (§§ 38., odst. 1., točka 5., 41., odst. 1., točka 3., in 43., odst. 2., ip.). Člen 10. 0) Ce se zaradi odločbe pristojnega oblastva dovoli¬ tev izvršbe zavrne ali se neki imovinski predmeti od izvršbe izvzamejo, more zahtevati isti ali drug zahtevajoči upnik na imovinske predmete, ki so od izvršbe izvzeti, izvršbo zaradi denarnih terjatev samo tedaj, če predloži hkrati s predlogom za dovolitev izvršbe tudi odločbo pristojnega oblastva, da ti imovinski predmeti niso več potrebni za javne koristi, katere mora samoupravno telo ali javna in občekoristna naprava varovati. ( 2 ) Za priskrbo take odločbe veljajo smiselno pred¬ pisi člena 7. Člen 11. Sodiščem in upravnim oblastveni se naroča, naj dokončavajo posle po tej uredbi kar najhitreje. Člen 12. Ta uredba dobi obvezno moč za posamezna območja na dan, ko dobi za ta območja obvezno moč zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. V Beogradu dne 25. decembra 1937.; št. 114.320. Minister za pravosodje M. Simonovič s. r. Na podstavi § 9. zakona o zaščiti kmetov in o uve¬ ljavitvi posameznih predpisov zakona o izvršbi in zavaro¬ vanju predpisujem za območje vrhovnega sodišča v Sara¬ jevu, banskega stola v Zagrebu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu tole uredbo o postavljanju in izbiranju izvedencev za cenitve nepremičnin, o njih nagrajanju in o postopku pri cenitvah.* I. Postavljanje izvedencev. § 1 . (‘) Izvršilna sodišča postavijo vsako za svoje ob¬ močje stalne zaprisežene izvedence za cenitev hiš, kme¬ tijskih in gozdnih posestev in industrijskih naprav na njih, če ni teh posestev in njih priteklin šteti za nepre¬ mičnine in nepremičninske pritekline večje vrednosti (§ 10.). ( 2 ) Za cenitev nepremičnin in priteklin večje vred¬ nosti in za cenitev rudnikov in zgradb, ki spadajo k rud¬ nikom, postavijo stalne zaprisežene izvedence apelacijska sodišča (vrhovno sodišče, banski stol), vsako za celo svoje območje. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. juli¬ ja 1932., št. 153/LXX/469. — »Službeni list« št. 179/28 iz 1. 1938. 208 ( 3 ) Število izvedencev, ki jih je postaviti po določbah odstavkov 1. in 2., je treba ustanoviti po meri potrebe tako, da je v vseh delih območja na razpolago zadostno število tamkaj stanujočih izvedencev, zlasti pa, da pri cenitvah nepremičnin, omenjenih v odstavku 1., kolikor moči ne bo treba klicati izvedence, kj ne stanujejo blizu nepremičnine, katero je treba ceniti. To število ustanovi v primerih odstavka 1. izvršilno sodišče, v primerih od¬ stavka 2. pa apelacijsko sodišče.' § 2 . (') Za izvedence se smejo postavljati samo svoje- pravne, popolnega zaupanja vredne osebe, ki imajo po¬ trebno strokovno znanje in nimajo telesnih hib, ki bi jih mogle ovirati v izvrševanju njih dolžnosti. ( 2 ) Postavljajoč v odstavku 1. § 1. omenjene izveden¬ ce, je treba paziti zlasti na to, da poznajo razmere, ki vplivajo na vrednost nepremičnin v okolici njih domo- vališča, in cene, ki so tamkaj navadne pri prodajah in zakupih. ( 3 ) V krajih, kjer se na malih ali srednjih kmetij¬ skih posestvih pogostoma obratujejo tudi kmetijski indu¬ strijski obrti, kakor n. pr. mlinarstvo, žganjarstvo itd., je treba skrbeti za to, da bo med izvedenci, postavljenimi za območje posameznih izvršilnih sodišč, eden ali več izvedencev, ki so po svojem poklicu sposobni ceniti na¬ prave, potrebne za take obrte, ( 4 ) Za izvedence za cenitev zgradb večje vrednosti je treba kolikor moči postavljati osebe, ki so po predpisih § 41. zakona o obrtih upravičene izvrševati gradbe s pod¬ ročja visokih zgradb. § 3. (') Da napravijo spiske stalnih izvedencev, se obrnejo izvršilna sodišča v osmih dneh po uveljavitvi te uredbe do kmetijskih in gozdarsko-gospodarskih društev, če jih je kaj v njih območju, kakor tudi do občinskih (mestnih) načelnikov, naj jim predlagajo osebe, ki bi bile sposobne 209 za izvedence. Pri tem jim da sodišče na znanje vse okol- nosti, ki so po § 2. odločilne za postavitev izvedenca. Predloge občinskih načelnikov in društev pošlje sodišče pristojnemu sreskemu načelniku radi mnenja o sposob¬ nosti in zaupnosti predlaganih oseb. ( 2 ) Kjer ni organiziranih občin in tudi ne društev, omenjenih v odstavku 1., se obrne sodišče neposredno do sreskega načelnika, da bi predlagal in oddal mnenje po določbah odstavka 1. ( 3 ) Mestna načelstva, ki imajo pristojnost prvostop¬ nega upravnega oblastva (§ 19., odst. 2., št. 1., zakona o notranji upravi), podajo tako predlog kakor tudi mnenje po določbah odstavka 1. ( 4 ) Ce so pri okrožnih sodiščih (sodnih stolih), ki so tudi izvršilna sodišča, že stalni izvedenci za take cenitve, postavljeni po prejšnjih predpisih, sprejmejo ta sodišča te izvedence v spisek izvedencev po tej uredbi in dopol¬ nijo po potrebi ta spisek po določbah odstavkov 1. do 3.; okrožna sodišča (sodni stoli) pa, ki sama niso izvršilna sodišča, priobčijo okrajnim sodiščem v roku, navedenem v odstavku 1. § 3., spisek teh izvedencev, ki stanujejo v njih območju. Če okrajno sodišče nima pomislekov o njih sposobnosti in zaupnosti, jih vzame v svoj spisek. Če pa ima take pomisleke, zaprosi sresko načelstvo za mnenje. ( 5 ) Izvršilno sodišče osnuje na podstavi njemu došlih predlogov in mnenj in ko je samo, če je bilo potrebno, poizvedovalo o posameznih osebah, spisek stalnih iz¬ vedencev. Pri tem mora skrbno oceniti vse, kar govori za spo-sobnost posameznih oseb in zoper njo. ( 6 ) Novo postavljene stalne izvedence zapriseže iz¬ vršilno sodišče po predpisih, ki veljajo za zaprisego iz¬ vedencev po zakonu o sodnem postopku v civilnih prav¬ dah (civilni pravdni postopnih). § 4 . (') Okrožna sodišča predlože v roku, navedenem v odstavku 1. § 3., nadrejenemu apelacijskemu sodišču (vrhovnemu sodišču, banskemu stolu) spisek stalnih pri n 210 njih zapriseženih izvedencev za cenitev posestev, navede¬ nih v odstavku 2. § 1 ., če že imajo tak spisek, in sicer z mnenjem, kateri izmed njih so se izkazali sposobne in kateri se predlagajo v vnovično postavitev. ( 2 ) Apelacijsko sodišče ustanovi število izvedencev, ki jih je treba postaviti po odstavku 2. § 1 ., in okoliše, v katerih naj imajo kolikor moči svoje domovališče, Šte¬ vilo izvedencev za cenitev rudnikov in zgradb, ki spadajo k rudnikom, kakor tudi spisek dosedanjih takih izveden¬ cev, o katerih misli, da so se izkazali sposobne in da jih je treba vnovič postaviti, priobči nato rudarskim glavar¬ stvom, glede ostalih izvedencev pa banskim upravam zastran mnenja. ( 3 ) Banske uprave in rudarska glavarstva morajo poslati svoje predloge apelacijskemu sodišču najkasneje v tridesetih dneh. ( 4 ) Glede izvedencev za cenitev naprav podajo ban¬ ske uprave svoj predlog sporazumno s trgovinskimi in industrijskimi zbornicami. ( 5 ) Apelacijska sodišča postavljajo izvedence po do¬ ločbah odstavka 5. § 3. Postavljeni izvedenci se zaprise- žejo (§ 3., odstavek 6., in § 8.) pri okrajnem sodišču, v čigar območju imajo svoje domovališče. (°) Apelacijsko sodišče mora spisek izvedencev, ki jih je postavilo, priobčiti vsem sodiščem prve stopnje. § 5 . ( 1 ) Izvedence, ki se izkažejo nesposobne, ki zgube zaupnost, pridejo ob svoj e pravnost, se odvežejo na lastno prošnjo dolžnosti izvedenca ali se zaradi bolezni, starosti, spremembe domovališča ali iz drugih vzrokov ne morejo več kot taki uporabljati, črta pristojno sodišče iz spiska izvedencev. ( 2 ) Če se pokaže potreba postaviti izvedenca bodisi iz vzroka, navedenega v odstavku 1., ali pa zato, ker se je pokazalo število postavljenih izvedencev za nezadostno, se je ravnati po določbah §§ 3. in 4. 211 § 6 . (') Če sodišče doave, da je pri kakem izvedencu, ki ga je postavilo apelacijsko sodišče, nastal kak vzrok za črtanje iz spiska izvedencev, naznani to takoj apelacij- skernu sodišču. Če apelacijsko sodišče ugotovi, da ta vzrok obstoji, odredi črtanje izvedenca iz spiska. Če se pokaže potreba postaviti namesto izvedenca, črtanega iz spiska, drugega, ali da se tudi sicer postavi še kateri iz¬ vedenec, se je ravnati po določbah odstavkov 2. do 6. § 4. ( 2 ) Sodišča prve stopnje morajo razglašene spre¬ membe takoj izvesti v svojih spiskih. § 7 . ( 1 ) Razpisovati natečaje za postavitev izvedencev ali postavljati izvedence nad število, ustanovljeno po od¬ stavku 3. § 1., ni dopustno. Vendar se sme število, če se pokaže za to potreba, zvišati. ( 2 ) Pri postavljanju izvedencev se ne sme gledati na potrebnost kake osebe, da si pridobi s tem vir dohodkov. Prav tako se postavitev ne sme vezati na opravljanje kake javne službe {n. pr. da bi bila dotična oseba član občinske uprave ali odbora). § 8 . Izvedence, ki so jih postavila izvršilna sodišča za cenitve hiš, kmetijskih in gozdnih posestev manjše vred¬ nosti (§ 1., odstavek 1.), je pred zaprisego poučiti o dolž¬ nostih njih službe. Po potrebi sme izvršilno sodišče vse take izvedence ali le nekatere od njih povabiti k skup¬ nim dogovorom o ravnanju pri cenitvi in o načinih cenitve. II. Pozivanje izvedencev. § 9. Pri izbiri izvedencev, ki se naj pozovejo za kako ce¬ nitev, presodi sodišče najprej, ali zadostuje pozvati enega H* 212 izvedenca ali pa jih je treba pozvati več, dalje ali naj se pozovejo izvedenci za cenitev k sodišču ali pa naj se odredi cenitev na kraju samem. § 10 . 0) Cenitev na kraju samem je obvezna, kadar gre za nepremičnine in pritekline večje vrednosti (§ 113., odst. 1., zakona o izvršbi in zavarovanju). Za nepremič¬ nine in nepremičninske pritekline večje vrednosti se šteje, če so na zemljišču tvornice, parni mlini ali druge večje industrijske naprave ali če utegne vrednost zem¬ ljišča samega ali skupaj z zgradbami po sodnih spisih (prejšnje cenitve v izvršilnem in zapuščinskem postopku) ali po listinah, predloženih sodišču (potrdila občinskih oblastev o prometni vrednosti zemljišč ali zgradb, po¬ trdila o predpisu davka na dohodek od zemljišč ali od zgradb) predvidoma presegati znesek 200.000 dinarjev ali če utegne vrednost zgradbe same na zemljišču pre¬ segati znesek 100.000 dinarjev in naposled predmeti rud¬ niške lastnine. ( 2 ) Če ni potrebnih podatkov za presojo vrednosti pri sodišču, odredi sodišče, da bi dobilo zadostne osnove za presojo vrednosti, zahtevajočemu upniku, naj predloži listine o vrednosti, ali pa zasliši o tem zavezanca in za¬ htevajočega upnika. § H- C) Za cenitev zemljišča, na katerem ni zgradb, dalje kmetijskih in gozdnih posestev, katerih vrednost pred¬ vidoma ne utegne presegati znesek, ki ga določi apela- cijsko sodišče (vrhovno sodišče, banski stol) za svoje območje in ki ne sme biti večji od 100.000 dinarjev, se pozove samo en izvedenec, razen če je zato, ker je treba ceniti zemljišča razne obdelavne (kulturne) vrste, ali se iz drugih razlogov pokaže za neobhodno potrebno, pozvati več izvedencev, da bi se dobilo zanesljivo mnenje o vred¬ nosti zemljišča ali zgradb. 213 ( 2 ) To velja tudi, če je treba ceniti stanovanjske hiše, ki niso zvezane s kmetijskim posestvom, gozdnim posestvom ali industrijskim podjetjem, če vrednost pred¬ meta predvidoma ne presega 200.000 dinarjev. ( 3 ) Kar zadeva predhodno presojo vrednosti, je tudi tu treba skladno uporabljati določbe odstavka 2. § 10. § 12 . Ce je treba pozvati več izvedencev zato, ker je treba ceniti zemljišča različne obdelavne (kulturne) vrste, ali zato, ker je treba ceniti istočasno zemljišča in zgradbe v odstavku 4. § 2. navedene vrste ali ker je treba ceniti industrijska podjetja ali rudnike, odda vsak izmed teh izvedencev mnenje o vrednosti za predmete, ki spadajo v njegovo stroko. O vrednosti vseh ocenjenih posestev pa morajo skupaj izjaviti mnenje vsi pozvani izvedenci. V takih primerih pozove sodišče za cenitev tudi drugega izvedenca iste stroke samo tedaj, če spozna to iz posebnih razlogov za potrebno. To stori zlasti tedaj, če se od ostalih izvedencev po njih strokovni izobrazbi ne more pričako¬ vati niti približno prava presoja vrednosti, vrednost do- tičnega delnega predmeta pa je po vsej priliki znatna. § 13 . V tistih primerih, ko je sodišče za cenitev vsega pro¬ dajnega predmeta ali njegovega dela pozvalo samo enega izvedenca, sme zavezanec kakor tudi zahtevajoči upnik predlagati, da se pozovi ob njegovih lastnih stroških še drugi izvedenec brez pravice do povračila teh stroškov od nasprotne strani. § 14 . Ko je sodišče določilo število izvedencev, ki jih je treba pozvati, jih izbere izmed izvedencev, vpisanih v spisek, oziraje se pri tem na razdaljo njih domovališča od nepremičnine, ki jo je ceniti, kakor tudi na njih 214 posebno sposobnost za posamezni primer. V vsakem posameznem primeru je treba paziti na to, ali ni glede na krajevne razmere in osebne odnošaje kakih pomisle¬ kov o popolni ne pristranosti izvedencev. § 15 . Ce je opraviti cenitev malih ali srednjih kmetijskih in gozdnih posestev, se pozove za drugega izvedenca pra¬ viloma oseba, ki je sodelovala pri cenitvah v različnih krajih sodnega območja in ji je tako bilo mogoče pri¬ dobiti pregled o vrednosti nepremičnin tudi zunaj ob¬ močja svoje okolice kakor tudi o razmerah, ki imajo vpliv na vrednost takih posestev. Ti izvedenci morajo kolikor moči stanovati blizu sedeža sodišča ali v središču ozemlja več občin, v katerih opravljajo svojo izvedensko dolžnost. § 16 . Če v posameznem primeru izjemoma ni mogoče po¬ zvati stalno zapriseženega izvedenca (ker ni n. pr. v spisku apelacijskega sodišča izvedencev s strokovno iz¬ obrazbo za ta posamezni primer), postavi izvršilno so¬ dišče, ko poprej zasliši stranke in-po potrebi povpraša strokovne šole, združbe ali društva, izvedenca za ta pri¬ mer in ga zapriseže. § 17 . ( x ) Če pozvani izvedenec ne pride k cenitvenemu naroku, sme izvršilni organ (sodni poverjenik) pozvati drugega sposobnega izvedenca iz spiska (§ 1., odstavka 1. in 2.). To mora pozneje izvršilno sodišče odobriti. ( 2 ) Če se pokaže med cenitvijo nepremičnine večjega obsega potreba pozvati izvedenca, ki ima posebno stro¬ kovno izobrazbo, katere pa po sodišču imenovani izve¬ denec nima, mora izvršilni organ sodišču o pravem času predlagati, naj postavi takega izvedenca. 215 III. Pravila, po katerih se je pri cenitvi ravnati. § 18 . (') Če je nepremičnina, ki jo je ceniti, vpisana v zemljiški knjigi, je treba vselej povedati vrednost posa¬ meznega zemljiškoknjižnega telesa. Če je ceniti več zemljiškoknjižnih teles, s katerimi se gospodari kot celoto, mora biti iz cenitve razvidno, katero vrednost ima vsako zemljiškoknjižno telo samo zase in katero imajo vsa skupaj kot gospodarska celota. ( 2 ) Če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, je vsako nepremičnino, ki je po predlogu zahtevajočega upnika, ki ga spozna sodišče za dopustnega, samostalen prodajni predmet, ceniti zase. Če se gospodari z več pro¬ dajnimi predmeti kot celoto, se je ravnati po predpisu odstavka 1. ( 3 ) Rudnike in njih pritekline je ceniti po predpisih rudarskega zakona. § 19. Vrednost se praviloma ugotovi ali tako, da se ugo¬ tovi prodajna vrednost (prometna, trgovinska, tržna vred¬ nost) po površinskih enotah (pri zgradbah z ugotovitvijo vrednosti posameznih objektov) ali pa s kapitalizacijo letnega čistega donosa. § 20 . Cenitev po prodajni vrednosti se opravlja zlasti: a) pri nepozidanih zemljiščih, ki jih je po njih legi uporabljati kot stavbišča; b) pri zgradbah, ki niso zavezane davku na dohodek od zgradb (zgradarini) in ki ne služijo namenom kme¬ tijskega ali gozdnogospodarskega-industrijskega podjetja; c) pri manjših in srednjih kmetijskih in gozdnih po¬ sestvih ; č) pri posameznih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki jih ni prodati kot dele gospodarske celote; 216 d) pri nepremičninah, ki ob času cenitve ne morejo dajati donosa, pa ga bodo predvidoma dajale pozneje (kakor n. pr. gozdi v oddaljenih krajih, ločenih od pro¬ meta, tvornice, ki se ne obratujejo, rudniki, ki se še ne obratujejo ali ki se že dalj časa ne obratujejo). § 21 . Cenitev s kapitalizacijo letnega čistega donosa se uporablja predvsem pri velikih kmetijskih posestvih in posestvih z obratovanimi rudniškimi ali industrijskimi podjetji. § 22 . Zgradbe, ki so zavezane davku na dohodek od zgradb (zgradarini), z nepozidanimi površinami vred, ki spadajo k njim, se vselej cenijo tudi s kapitalizacijo zneska na¬ jemnine in z ugotovitvijo vrednosti zemljišča in stavbene vrednosti zgradbe. Za cenilno vrednost se vzame po¬ vprečna vsota iz obeh navedenih vrednosti. § 23 . Pri drugih nepremičninah, izvzemši tiste, ki so na¬ vedene v §§ 20. do 22., in pa, kadar je treba odstopiti od načinov cenitve, navedenih v §§ 20. in 21., morajo izve¬ denci povedati razloge, zakaj so izbrali tisti način ce¬ nitve. § 24 . Ko se ugotavlja prodajna vrednost, je upoštevati navadne prodajne cene nepremičnin enake kakovosti, dalje tudi navadne zakupnine, če jih je kaj v tistem kraju, pri gozdih pa tudi količino rastočega lesa. Izvršilni organ (sodni poverjenik) se ne sme zadovoljiti s sploš¬ nimi navedbami izvedencev o tem, marveč mora delovati na to, da navedejo konkretne primere, da bi podprli svoje mnenje; če treba, pa si priskrbi izvršilni organ (sodni poverjenik) s povpraševanjem pri zaupnih osebah podstavo, po kateri bi mogel presoditi, ali ustreza mnenje 217 izvedencev dejanskim razmeram. Pri tem se morajo vse¬ lej ceniti zgradbe posebej, zemljišča pa posebej, le-ta pa zopet po obdelavo i vrsti (kulturi), če je potrebno pa tudi po kakovosti zemljišča (dobrostnem razredu) kakor tudi po površinskih enotah. § 25 . (*) Ko se cenijo kmetijska in gozdna posestva s kapi¬ talizacijo letnega čistega donosa, se morajo ugotoviti kosmati dohodki, ki jih dajejo posamezni deli gospodar¬ stva, ki spadajo k cenilnemu predmetu; od tega se mo¬ rajo odšteti izdatki, potrebni za obdelovanje (gospodar¬ jenje), dalje davki in ostale javne davščine, ki obreme- njajo nepremičnino. S posestvom združene realne pravice je prišteti donosu posestva po znesku njih vrednosti. Zgradbe, če so potrebne za gospodarstvo posestva in so vsaj v srednjem stavbenem stanju, ni posebej upoštevati; letni stroški za popravila, ki ustrezajo srednjemu stavbe¬ nemu stanju, se morajo odbiti od kosmatega donosa; stroški, ki presegajo ta znesek, a so potrebni za večja popravila, katerih potreba je nastala zaradi velikostnih ali kakovostnih nedostatkov zgradb, se odštejejo od kapi- taliziranega čistega donosa. Ostalim zgradbam, ki niso zavezane davku na dohodek od'zgradb (zgradarini), je ugotoviti vrednost po njih donosu. Pri zgradbah in zem¬ ljiščih, ki služijo sanm za osebno uživanje, se upošteva donos, ki bi se dobil, če bi se dale v najem ali zakup, od česar se odbijejo stroški za vzdrževanje in ostala bremena. Če se ne bi mogli dati v najem ali zakup, je ugotoviti prodajno vrednost in se ta prišteje kapitalizi- ranemu čistemu donosu. ( 2 ) Vrednost gozdov se ugotovi po občnih pravilih za računanje vrednosti gozdov; čisti donos je vselej po¬ sebej kapitalizirati. § 26 . (*) Po kateri obrestni meri je kapitalizirati ugotov¬ ljeni čisti donos za kmetijska in gozdna posestva ali za 218 zgradbe brez kmetijskega, gozdnega ali industrijskega podjetja, ustanovi vsako apelacijsko sodišče (vrhovno so¬ dišče, banski stol) za svoje območje ali za posamezne dele tega območja, in sicer prvič v mesecu dni od uveljavitve te uredbe, potem pa do konca meseca decembra vsakega leta za naslednje leto. To objavi apelacijsko sodišče v »Službenih novinah«. Obrestna mera se določi posebej za kapitalizacijo pri zgradbah, pri kmetijskih posestvih in gozdnih posestvih, pri čemer je treba pri vsaki teh treh skupin upoštevati njih povprečni donos. Preden se določi obrestna mera, si je priskrbeti mnenje večjih hipo¬ tekarnih bank, dalje kmetijskih in gozdarskih ali tehnič¬ nih združb in društev, ki so morda v tem okolišu. ( 2 ) Od ustanovljene obrestne mere je dopustno od¬ stopiti samo tedaj, če izvedenci soglasno izjavijo, da za konkretni primer očitno ne ustreza, in če navedejo raz¬ loge za tak odstopek. ( 3 ) Za rudnike je kapitalizirati po desetodstotni obrestni meri. ( 4 ) Pri nepremičninah z industrijskimi napravami, kamor spadajo tudi naprave za pridobivanje surovin (n. pr. kamnolomi, opekarne, naprave za pridobivanje rudninskih olj ipd.), določijo obrestno mero, ki jo je uporabiti, izvedenci v vsakem primeru posebej. § 27. ( 1 ) Glede zgradb, ki so zavezane davku na dohodek od zgradb (§ 20.), je vrednost zemljišča in zgradbe kakor tudi nepozidanih površin, ki spadajo k njima, sestavljena iz prodajne cene pozidane in nepozidane površine tal, določene po § 24. (zemljiška vrednost poslopja) kakor tudi od vrednosti zgradb samih (stavbena vrednost zgradbe). ( 2 ) V najemninski donos je všteti tudi najemnino, ki se dobi za prostore, ki za sedaj niso oddani v najem. Od kosmate najemnine je odšteti letne davke in druge javne davščine, premije za požarno zavarovanje in po- 219 vprečni znesek letnih stroškov za vzdrževanje, ki jih je določiti po stavbenem stanju. C 5 ) Stroški popravil zaradi slabega stavbenega stanja, ki presegajo letne stroške za vzdrževanje, se odbijejo od ugotovljene vrednosti. ( 4 ) Glede zgradb, ki so oproščene davka na dohodek od zgradb (zgradarine), se pri določitvi donosa upošteva tudi čas, za katerega je zgradba še oproščena davka. § 28. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine je treba na¬ vesti, katero vrednost ima nepremičnina, če se vzdrže služnosti, preužitki in druga realna bremena, ki se drže nepremičnine, in katero vrednost ima nepremičnina brez vseh teh bremen; razen tega je treba vsa ta bremena ceniti sama zase in navesti v zapisniku glavniške zneske, ki ustrezajo njih vrednosti (§ 113., odst. 2., zakona o iz¬ vršbi in zavarovanju). § 29. (’) Najemne in zakupne pravice, vpisane na nepre¬ mičnini, se pri cenitvi nepremičnine same ne upoštevajo; radi določitve odškodnine pa, do katere ima rabokupec pravico zavoljo predčasne odprave te rabokupne pravice, je treba ugotoviti vrednost vpisane rabokupne pravice. ( 2 ) Vpisane rešilnokupne pravice se pri cenitvi ne upoštevajo. ( 3 ) Ce se drže nepremičnine bremena, ki preidejo po pravu na kupca (zdražitelja), je navesti vrednost, ki jo ima nepremičnina, če se breme vzdrži. Posebne ce¬ nitve iz bremena izvirajoče pravice ni treba. § 30. (*) Kot vrednost vpisane pravice (bremena) se jemlje: 1. če je čas trajanja bremena neomejen ali je ome¬ jen na to, dokler traja kako samoupravno telo, društvo 220 ali kak zavod, ustanovljen na nedoločen čas, 20kratni zne¬ sek enoletnega bremena; 2. če čas trajanja bremena ni določen, izvzemi! pri¬ mer iz točke 5. tega odstavka, lOkratni znesek enoletnega bremena; 3. če je čas trajanja določen, seštevek bremen za ves čas trajanja, toda nikoli več ko 20kratni enoletni znesek; 4. če gre za ponavljajoče se koristi deloma z dolo¬ čenim časom trajanja deloma z nedoločenim, celokupni znesek koristi ali dajatev v določenem času, povečan z tokratnim zneskom letne koristi ali dajatve; vendar tudi tako ugotovljeni celotni znesek ne sme presegati 20kratiii znesek enoletne koristi ali dajatve; 5. če gre za koristi ali dajatve, določene za trajanje življenja kake osebe: a) če je stara največ 15 let, ISkratni znesek letne koristi ali dajatve; b) če je stara več ko 15 let, a največ 25 let, 17kratni znesek letne koristi ali dajatve; c) če je stara več ko 25, a največ 35 let, 16kratni znesek letne koristi ali dajatve; č) če je stara več ko 35, a največ 45 let, 16kratni znesek letne koristi ali dajatve; d) če je stara več ko 45, a največ 55 let, 12kratni znesek letne koristi ali dajatve; e) če je stara več ko 55, a največ 65 let, 8Hkratni znesek letne koristi ali dajatve; f) če je stara več ko 65, a največ 75 let, 5kratni znesek letne koristi ali dajatve; g) če je stara več ko 75, a največ 80 let, Bkratni znesek letne koristi ali dajatve; h) če je stara več ko 80 let, 2kratni znesek letne koristi ali dajatve; 6. če gre za koristi ali dajatve, določene na trajanje življenja več oseb, in sicer tako, da prenehajo s smrtjo osebe, ki prva umre, so odločilna za določitev vrednosti leta starosti najstarejše osebe; če pa prenehajo koristi 221 ali dajatve s smrtjo osebe, ki poslednja umre, so odlo¬ čilna za določitev vrednosti leta starosti najmlajše osebe; 7. če gre za koristi ali dajatve, ki so različne v po¬ sameznih letih, se vzame za letni znesek povpreček do- tičnih določenih koristi ali dajatev; 8. če gre za služnost užitka ali rabe, letna vrednost pa ni določena z odrejenim zneskom, se vzame za letno vrednost služnosti dvajseti del vrednosti stvari, obreme¬ njene s služnostjo; 9. če gre za donos denarne glavnice, a ni določena obrestna mera, se vzamejo za letno korist 6%ne obresti. ( 2 ) Vrednost upravičenčeve pravice je določiti po koristi, ki jo ima upravičenec na tem, da se breme na nepremičnini vzdrži, pa se ta korist kapitalizira po pred¬ pisu odstavka 1. § 31. ( ! ) Pred popisom pritekline nepremičnine ali rud¬ nika (§ 113., odst. 1., zakona o izvršbi in zavarovanju) je treba določiti zaloge, ki so potrebne za nadaljevanje rednega gospodarstva, kakor tudi za nadaljevanje gospo¬ darstva potrebno živino, orodje in priprave, in je treba v zapisniku navesti, koliko tega manjka za redno obdelo¬ vanje posestva. Pri velikih kmetijskih in gozdnih po¬ sestvih ni treba posebej popisovati in ceniti pritekline, kar jih je, če se cena priteklin, ki so v slabem stanju in jih je zato treba nabaviti, odšteje od vrednosti donosa. ( 2 ) Če se istočasno ceni več nepremičnin, je navesti pritekline, ki spadajo k vsaki nepremičnini, ki jo je oce¬ niti posebej (§ 18.). ( 3 ) Določba odstavkov 1. in 2. velja samo, kolikor je to osnovano v civilnem pravu ali v rudarskem zakonu, ki veljata v tistem pravnem območju, kjer se cenitev opravlja. § 32. S posebno uredbo se predpiše, koliko je dopustno pri zgradbah ugotoviti njih vrednost namesto s cenitvijo po dohodkih, odločilnih za odmero davkov, ali po letnem 222 davku (§ 113., odst. 5., poslednji stavek, zakona o izvršbi in zavarovanju). (‘) Cenitev pri sodišču opravlja sodnik. Cenitev na kraju samem opravlja uradnik sodne pisarne (arhivski uradnik). ( 2 ) Ali je cenitev v posameznem primeru zavoljo važ¬ nosti in težavnosti poveriti javnemu notarju (§ 223., št. 2., zakona o javnih notarjih, § 26., odst. 3., zakona o izvršbi in zavarovanju), odloči sodišče po okolnostih posamez¬ nega primera. ( 3 ) Izjemoma se sme cenitev na kraju samem po¬ veriti sodniku (sodniškemu pomočniku itd.), če se ceni¬ tev zavoljo važnosti in zapletenosti tega primera ne bi mogla poveriti uradniku sodne pisarne in nima sodišče na razpolago javnega notarja ali po okolnostih tega pri¬ mera ni mogoče imeti za ustrezno, da bi se poverila ceni¬ tev javnemu notarju. (') Če se naj opravi cenitev na kraju samem, mora naznaniti izvršilni organ (sodni poverjenik) čas in kraj cenitve zavezancu in zahtevajočemu upniku in jima spo¬ ročiti tudi imena postavljenih izvedencev. ( 2 ) Kot udeleženci pri cenitvi smejo biti navzoče tudi osebe, v katerih korist so na nepremičnini vpisane služnosti, preužitki, zastavne pravice in druga realna bremena. ( 3 ) Udeležene osebe smejo po izvršilnem organu (sodnem poverjeniku) ali z njegovo privolitvijo nepo¬ sredno opozarjati izvedence na vse, za kar mislijo, da utegne biti važno za ugotovitev vrednosti predmeta, ki naj se. ceni. Opazke, ki se zde izvršilnemu organu (sod¬ nemu poverjeniku) neprimerne, mora zavrniti. Izvršilno sodišče lahko odredi, naj sodeluje pri cenitvi tudi izve- IV. Postopek pri cenitvi. § 33. § 34. 223 denec za izmero zemljišč (geometer), če misli, da je to v posameznem primeru za ugotovitev cenilnega predmeta potrebno. Vendar sme to odrediti šele potem, lio je o tem poprej zaslišalo udeležence. § 35 . Izvršilni organ (sodni poverjenik), ki mu je pover¬ jena cenitev, se mora poučiti iz mape o legi parcel, ki jih je ceniti, iz zemljiške knjige in katastra pa o obde- lavni vrsti (kulturi); nadalje mora poizvedeti kako ne¬ skladnost med katastrom in zemljiško knjigo, če misli, da je to potrebno za poistovetbo parcel na kraju samem, in prerisati obris, pazeč na to, da se mapa ne poškoduje. § 36 . Ce se zavoljo obsega nepremičnine, ki jo je treba obhoditi, cenitev ne da opraviti v enem dnevu, jo je nadaljevati naslednji dan. Samo kadar je nemogoče takoj opraviti cenitev, ker gre za cenitev velikih kmetijskih ali gozdnih posestev ali nepremičnin z industrijskimi ali rudniškimi napravami, pa je zato potreben obsežen pre¬ račun, naloži izvršilni organ (sodni poverjenik) izveden¬ cem po opravljenem ogledu na kraju samem, naj sesta¬ vijo cenitveni izdelek pismeno, in jim določi v ta namen rok za oddajo ali pa določi za cenitev poseben narok na sodišču. § 37 . Cenitev na kraju samem se začne s tem, da se ne¬ premičnina, ki jo je ceniti, ogleda. Če je tedaj, ko je treba zemljišče ogledati, to nemogoče zaradi vremenskih razmer, se preloži cenitev za toliko časa, dokler ta ovira traja. § 38 . Kadar se pri ogledu nepremičnine, kj je vpisana v zemljiški knjigi, pokaže kaka neskladnost med zemljiško¬ knjižnim stanjem in dejanskim stanjem (posestnim sta¬ njem) ali se pokaže, da je glede nepremičnine, ki ni vpi- 224 sana v zemljiško knjigo, spor o posestnem stanju, tedaj je ugotoviti sporni predmet z zaslišanjem navzočih ude¬ ležencev in drugih oseb, katerim so razmere znane, in poskušati spor poravnati; če pa se spor ne da poravnati, .je treba ta predmet posebej ceniti. § 39 . Izvedencem se morajo dati na znanje iz spisov znani podatki (katastrske površinske mere, kakovost zemljišč — dobrostni razred), katastrski čisti dohodek in letna davčna dolžnost vsake posamezne parcele; če je znano, da je bila nepremičnina sodno cenjena v kakem prejš¬ njem družbenem postopku ali zastran obremenitve s hipo¬ teko, se jim da na znanje tudi ta cenitev. Ce so na nepre¬ mičnini vpisane javne davščine, ki niso doklade k držav¬ nim davkom (n pr. prispevki k vodnim zadrugam in pod.), se morajo tudi te poizvedeti in dati izvedencem na znanje. § 40 . (') Cenitveni zapisnik mora obsegati oznamenovanje posameznih parcel, njih površinsko mero in popis ne¬ premičnine, ki jo je ceniti, po okolnostih, katere vplivajo na vrednost, ( 2 ) Take okolnosti so: 1. pri zgradbah: pozidana površina, vrsta zgradbe, višina po nadstropjih", število oken, stavbeno in strešno gradivo, razdelitev na stanovanjske, poslovne, hlevske, kletne prostore in njih velikost; ali je kaj prostorov obokanih; stanje stavbe; okolnosti, ki vplivajo na ne¬ varnost ognja; naposled krajevna lega (v večjih krajih, zlasti z ozirom na središče prometa, občila in podobno); 2. pri kmetijskih in gozdnih posestvih: lega zgradb, iz katerih se oskrbuje gospodarstvo posestva (ali so te zgradbe posamez stoječe ali v strnjenem naselju, pro¬ metne razmere za spečavanje pridelkov), lega zemljišč v razmerju do zgradb in ali ta lega gospodarjenje olajšuje ali otežuje, talne razmere zemljišč, obdelavna vrsta (kul- 225 tura), če pa ta ne ustreza pravim gospodarskim načelom, za katero drugo obdelavo bi bilo zemljišče očividno bolj primerno, stopnja (kako-vost) gospodarstva, naprave za morebitno melioracijo zemljišč; pri gozdih zlasti lega gozda in količina rastočega lesa, stanje pogozdovanja, lahkota spravljanja gozdnih pridelkov in njih izkorišča¬ nja, služnosti, s katerimi je gozdna posest obremenjena, končno ali je kaj oblastvenih naredb, ki omejujejo gozdni obrat, in ako so večkrat ujme, stopnja njih škodljivosti. ( 3 ) Če gre za nepremičnine, na katerih so industrij¬ ske naprave ali rudniška podjetja, je treba podobno ugo¬ toviti naprave, kar jih je, in splošne in posebne pogoje, odločilne za obratovanje podjetja (zlasti vodno silo). Pri rudnikih je gledati tudi na geološke razmere, trgovinsko lego, investicije in množino rudnin, ki se izkopavajo. ( 4 ) Izvršilni organ (sodni poverjenik) mora po veli¬ kosti in vrednosti cenilnega predmeta presoditi, v kate¬ rem obsegu je treba v posameznem primeru spredaj na¬ vedenih okolnosti preskusiti. Strogo je paziti na to, da ne postane cenitveni izdelek tako obsežen, da bi bili stroški za opravo cenitve nesorazmerni z vrednostjo ce¬ nilnega predmeta. § 41. (*) Mnenje izvedencev mora kolikor moči lahko razumljivo povedati način, katere metode so bile upo¬ rabljene za določitev in preračun vrednosti, in podstave, ki so bile odločilne za ugotovitev vrednosti. Izvršilni organ mora dati izvedencem, če treba, za to potrebna navodila, ( 2 ) Kadar ima izvršilni organ zoper točnost mnenja izvedencev pomisleke in se ti pomisleki ne dajo odpraviti z vprašanji izvedencem, tedaj mora v zapisniku pristaviti svoje izjave. § 42. (‘) Na podstavi priloženega cenitvenega izdelka mora sodišče po § 113., odst. 8., zakona o izvršbi in zavarova¬ nju po svobodnem prepričanju določiti vrednost, ki jo 15 226 je vzeti v podstavo dražbenemu postopku. Pri. tem je treba zlasti odločiti, ali se odobruje odstopek od ustanov¬ ljene obrestne mere (§ 26., odst. 2.), ki je bil opravljen pri kapitalizaciji čistega donosa. ( 2 ) Pred sklepanjem si mora sodišče v najkrajši in najpriprostejši obliki priskrbeti potrebna pojasnila: a) če sta bila privzeta dva ali je bilo privzetih več izvedencev in se med njimi ni mogla doseči soglasnost o vrednosti; b) če ima izvršilni organ pomisleke zoper točnost cenilnega mnenja; c) če se sodišču zdi, da je popis pomanjkljiv, da mnenje ni zadosti obrazloženo, ali če ima sicer pomi¬ sleke zoper vrednost, ugotovljeno s cenitvijo. ( 3 ) Ce je oddal mnenje samo en izvedenec, se sme zaslišati tudi še kak drug izvedenec, če sta pa oddala mnenje dva izvedenca, pa še kak tretji izvedenec. Temu izvedencu sodišče lahko naloži, naj si nepremičnino brez posredovanja sodišča poprej ogleda. § 43. Določbe §§ 34., 35., prvega stavka, 40., odstavka 1., 41. in 42. se smiselno uporabljajo tudi tedaj, če se oprav¬ lja cenitev na sodišču. § 44. Sodišče da določeno vrednost na znanje zahtevajo¬ čemu upniku, in sicer, če naj se določi narok za ustano¬ vitev dražbenih pogojev, v povabilu k temu naroku, če pa ni bil s predlogom za dovolitev dražbe že predložen načrt dražbenih pogojev, v nalogu, s katerim se mu na¬ loži, naj predloži načrt dražbenih pogojev. Da bo to mo¬ goče, mora opraviti sodišče poizvedbe po § 41. kolikor moči hitro. Istočasno odredi izvršilno sodišče po službeni dolžnosti ali na predlog vse potrebne dopolnitve ali poprave zapisnika o popisu in cenitvi nepremičnine. 227 § 45. Na podstavi ugovorov, ki se morda zglase zoper vred¬ nost, določeno s cenitvijo, ali na podstavi predlogov, po¬ danih v načrtu dražbenih pogojev, sklepa sodišče o iznosu cenilne vrednosti in ga da udeležencem z istočasno vro¬ čitvijo dražbenega oklica na znanje. V. 0 liagrajanju (pristojbinah) izvedencev. § 46. Natančnejše določbe o nagrajanju (pristojbinah) iz¬ vedencev se izdajo s posebno uredbo. Dokler se ta uredba ne izda, se uporabljajo določbe §§ 47. do 58. § 47. ( x ) Izvedenci, kj opravljajo cenitve nepremičnin, imajo pravico do: 1. potnih stroškov; 2. stroškov za po¬ trebno vzdrževanje; 3. odškodbe za zgubljeni zaslužek (zamudo časa) in 4. nagrade za trud. ( 2 ) Izvedenci morajo zahtevati povračilo teh pristoj¬ bin ustno ali pismeno pri sodišču v 24 urah po zaslišanju ali po predložitvi mnenja, ker zgube sicer pravico do teh pristojbin. 1. Potni stroški. § 48. (’) Izvedenci imajo pravico do povračila potrebnih stroškov, povzročenih s potovanjem v kraj, kjer se oprav¬ lja cenitev, in s povratkom iz tega kraja. ( 2 ) Če se opravlja cenitev v kraju, kjer izvedenec stanuje ali prebiva, se mu priznajo ne glede na razdaljo od njegovega stanovanja do sodnega poslopja ali kraja, kjer se sicer opravlja cenitev, samo stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi občnega prometa (tramvaj, avtobus, omnibus in pod.). Stroški za prevoz s fijakarjem (avtom) se priznajo izvedencem samo, če opravičujejo to uporabo okolnosti posameznega primera (izvedenčeva bo- 15 ’ 228 lezen, vremenske razmere, težavnost pota in pod.), kar presoja sodišče po svoji svobodni oceni. ( 3 ) S stroški za prevoz s fijakarjem (fijakarina) se razumejo stroški za uporabo prevoznega sredstva, ki je v dotičnem kraju navadno, in po navadnih ali vnaprej določenih cenah (tarifi). § 49. ( J ) Ce se zaslišujejo izvedenci v kakem drugem kraju, ne pa v kraju, kjer stanujejo ali prebivajo, se jim pri¬ znajo stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (§ 48., odst. 2.) ali z drugimi državnimi ali samouprav¬ nimi prevoznimi sredstvi ne glede na razdaljo od njih stanovanja ali prebivališča do kraja, kjer se zaslišujejo. ( 2 ) Stroški za prevoz s temi prevoznimi sredstvi se tudi računajo vselej po vnaprej določeni tarifi za prevoz s temi prevoznimi sredstvi. § 50. Če izvedenci niso mogli uporabiti nobeno izmed pre¬ voznih sredstev, omenjenih v § 47., se jim priznajo stro¬ ški za prevoz s fijakarjem (§ 48., odst. 3.) samo tedaj, če je kraj, kjer se opravlja cenitev, od kraja, kjer stanujejo ali prebivajo, več ko 6 kilometrov daleč ali če ne glede na razdaljo ne morejo opraviti tega pota brez uporabe kakega prevoznega sredstva (n. pr. zaradi bolezni, vre¬ menskih neprilik in pod.). § 51. (') Izvedenci so dolžni uporabljati najkrajšo pot ozi¬ roma najkrajšo in najcenejšo zvezo. Izjema od tega je dovoljena samo tedaj, če je promet na taki cesti pre¬ kinjen. Tako izjemo oceni v vsakem konkretnem primeru sodišče. ( 2 ) Praviloma se priznavajo izvedencem stroški za prevoz v najnižjem prevoznem razredu. Stroški višjega prevoznega razreda se jim priznajo samo, če opravičuje uporabo tega višjega razreda družabni položaj izvedencev. 229 § 52. Če se dajo uporabljati različna prevozna sredstva, se priznajo izvedencem stroški za tisto prevozno sredstvo, ki se da glede na obstoječe razmere uporabiti z manjšimi stroški. 2. Stroški potrebnega vzdrževanja. § 53. (') Za stroške potrebnega vzdrževanja se prizna iz¬ vedencem samo presežek čez stroške, potrebne za njih redno vzdrževanje v kraju, kjer stanujejo ali prebivajo. ( 2 ) Če se opravlja cenitev v kraju, kjer izvedenec stanuje ali prebiva, nima pravice do nikakršnega povra¬ čila stroškov za vzdrževanje. 3. Odškodba za zamudo časa. § 54. Izvedenci imajo pravico do od škod b e za zgubljeni zaslužek (zamudo fesa) samo, če so zaradi tega občutno oškodovani pri svojem dnevnem zaslužku. § 55. Sodišče oceni svobodno dokaze, ki jih predlože iz¬ vedenci o zgubljenem zaslužku (zamudi časa). 4. Nagrada za trud. § 56. (') Nagrado za trud odmeri sodišče upoštevaje pri¬ dobitne razmere izvedencev in njih poslov kakor tudi to, kako se izven sodišča (izven sodnega postopka) tako delo izvedencev nagraja. ( 2 ) Če je trud izvedencev samo v delu poslednje vrste, ki je navadno združeno z njih vsakdanjim pridobi¬ vanjem ali zvanjem, se za ta trud, razen odškodnine za zamudo časa, ne prizna nobena nadaljnja nagrada. 230 § 57. Ce po krivdi izvedencev njih pismeno mnenje ne zadostuje in sodišče odredi, naj oddajo novo mnenje, jim za to ne gre ne odškodnina za zgubljeni zaslužek ne na¬ grada za trud. § 58. Ce je več izvedencev pozvanih, da oddajo skupno mnenje, gredo vsakemu spredaj navedene pristojbine. VI. Prehodne in končne določbe. § 59. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službe¬ nih novinah«, obvezno moč pa dobi po preteku 15 dni od razglasitve. V Beogradu dne 24. junija 1932.; št. 65.880/U/578. Minister za pravosodje B. Maksimovič s. r. 6 . Na podstavi § 33. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. predpisujem tale pravilnik o dolžnostih in pravicah izvršilnih organov.* PRVI DEL. Splošne določbe. Izvršilni organi. Člen 1. Kot izvršilni organi postopajo ali posebni izvršilni uradniki ali sodni izvršitelji, postavljeni pri posameznih sodiščih, ali uradniki sodne pisarne ali sodni služitelji (§ 26., odst. 2., ip.). Kjer niso postavljeni posebni izvršilni uradniki, se sme poveriti opravljanje važnih ali težkih izvršilnih dejanj javnim notarjem (§ 26., odst. 3., ip., § 223., odst. 1., št. 3., 4. in 5., zakona o javnih notarjih). Če je oprava izvršilnih dejanj poverjena javnim notarjem, veljajo tudi zanje vsi predpisi, ki se nanašajo na izvršilne organe (§ 396. sp.). * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. de¬ cembra 1937., št. 297/LXXXVII/681. — »Službeni list« št. 191/31 iz 1. 1938. 232 Izključitev in odklonitev izvršilnih organov. Člen 2. Izvršilni organ je izključen od poslovanja v izvršbah: 1. v katerih je sam stranka ali glede katerih je z eno izmed strank v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali v katerih je eni stranki upnik ali dolžnik; 2. svoje žene, najsi je zakon razvezan ali ločen, ali v izvršbah svoje zaročenke; 3. vseh oseb, s katerimi je v sorodstvu po krvi v ravni vrsti do katere koli stopnje, v stranski vrsti do četrte, po svaštvu pa do druge stopnje, najsi zakona več ni; 4. v katerih je stranka njegov posvojitelj, posvojite¬ ljica ali posvojenec, rednik ali rejenec; 5. v katerih je ena stranka izvršilnemu organu krstni boter, ali če je izvršilni organ otrokom katere stranke krstni boter ali če je katera stranka krstni boter otrokom izvršilnega organa; 6. v katerih je bil ali je še izvršilni organ poobla¬ ščenec ali poslovodja ali varuh (skrbnik) ali varovanec (oskrbovanec); 7. v katerih je pooblaščenec oseba, s katero je iz¬ vršilni organ v sorodstvu po krvi v ravni vrsti do katere koli stopnje, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do druge stopnje. Člen 3. Če obstoji kateri izmed razlogov, navedenih v čle¬ nu 2., mora izvršilni organ to naznaniti starešini sodišča in zahtevati, naj ga sodišče izključi iz poslovanja, najsi bi ga stranka ne odklanjala. O tej zahtevi odloči starešina sodišča. Zoper odločbo starešine sodišča ni pravnega sredstva. Člen 4. Vsaka stranka sme odkloniti izvršilnega organa od poslovanja iz vseh razlogov, navedenih v členu 2., kakor 233 tudi tedaj, če je dovolj razlogov dvomiti o njegovi ne- pristranosti. Stranka, ki odklanja izvršilnega organa iz razloga pristranosti, mora verjetno izkazati okolnosti, na katere opira odklonitev, če jim izvršilni organ oporeka. 0 odklonitvi odloči starešina sodišča. Zoper odločbo starešine sodišča ni pravnega sredstva. Izvršilni organ, ki se odklanja, sme opravljati, dokler se ne odloči o tem, samo take posle, ki se ne smejo odlagati, pa ni nikogar, ki bi ga nadomeščal. Kako je postopati izvršilnim organom. Člen 5. Pri opravljanju njim danih nalogov se morajo držati izvršilni organi področja, ki ga jim zakon določa, in se natančno ravnati po navodilih, ki jim jih da sodnik za vsak posamezni primer. Posebna navodila za opravo izvršbe, ki jih ni treba priobčiti zavezancu, daje sodnik ustno ali z dostavkom, napisanim na izvirniku sklepa (§ 392., odst. 1., sp.). Izvršilni organ naj zaprosi sodnika ustno za navo¬ dila, potrebna za opravo njemu dodeljenih poslov, zlasti tedaj, ko si ni na jasnem, kako bi najbolje izvršil sod¬ nikov nalog. Nalog za opravo izvršbe. Člen 6. Če naj po sodnikovem sklepu postopa izvršilni organ, se izroče spisi oddelku sodne pisarne, pristojnemu za posle oprave izvršbe (izvršilni oddelek, oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika). Oprava izvršbe po sklepih drugih sodišč se odreja z besedo: »V izvršitev«. V sami predaji spisov je že nalog za opravo vseh službenih dejanj, potrebnih za izvršitev sklepov, za katere je izvršilni organ upravičen (§ 392., odst. 1., sp.). 234 Uporaba sodnih služiteljev za opravljanje izvršb. Člen 7. Opravljanje vročitev in izvršilnih dejanj je treba urediti tako, da opravi sodni služitelj, kolikor zaradi nujnosti posla ni treba ravnati drugače, več poslov pri enem odhodu iz sodišča. Zlasti se morajo spajati vro- čitveni in izvršilni posli, ki se dajo opraviti na istem potu. Člen 8. Spise, ki se nanašajo na posle radi oprave izvršbe, je treba predložiti sodišču najkasneje drugi dan, ko so bili ti posli opravljeni, če se pa sodni služitelj ne vrne na sedež sodišča istega dne, ko je posel opravil, naj¬ kasneje drugi dan po njegovem povratku. Sodni služitelj javi takoj po svojem povratku uradniku sodne pisarne, od katere je prejel nalog, če kakega naloga ni mogel izvršiti; prav tako mu naznani, če se mu je kaj posebnega pri izvrševanju naloga pripetilo. Prevzemanje plačil in drugih dajatev. Člen 9. Izvršilni organi so upravičeni prevzemati plačila in druge dajatve, ki naj se izposlujejo z izvršbo, in predati zavezancu, ki je s to dajatvijo spolnil svojo obveznost, na zahtevo listine o dolgu, katere mu je v ta namen dalo sodišče ali zahtevajoči upnik. Terjatev zahtevajočega upnika je treba natančno izračunati in v poročilu sodišču natančno navesti posamezne postavke, iz katerih je se¬ stavljen skupni znesek, ki je bil predan upniku. Člen 10. Sodni izvršitelji in sodni služitelji niso upravičeni prevzemati zneske nad 10.000 dinarjev. Predsedniki okrožnih sodišč odrede v mejah tega najvišjega zneska vsak za svoje območje tisti znesek, ki 235 so ga upravičeni prevzemati izvršilni organi njih ob¬ močja. To utesnitev je treba objaviti v vseh občinah v območju okrožnega sodišča po krajevnem običaju in z nabitkom na oglasno desko vseh sodišč v območju okrož¬ nega sodišča in tudi navesti v poverilnici za izvršilne organe (obr. posl. št. 4*). Izvršilni organi, ki prevzamejo višji znesek od zne¬ ska, ki so ga upravičeni prevzemati, se kaznujejo disci¬ plinsko. Če hoče zavezanec predati znesek denarja, ki je višji od zneska, katerega sme izvršilni organ prevzeti, naj ga izvršilni organ pouči, da more poslati ta znesek svojemu upniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku ali pa Državni hipotekarni banki po poštni nakaznici ali polož¬ nici na čekovni račun Državne hipotekarne banke. V takem primeru je treba na hrbtu odrezka poštne nakaz¬ nice ali na hrbtu položnice na čekovni račun navesti namen vplačila in poslovno številko izvršbe in sodišče, pri katerem se opravlja izvršba, izvršilnemu organu pa se preda poštna priznanica, da jo predloži sodišču. Utesnitev, omenjena v prvem odstavku tega člena, ne velja za odvzem gotovine (člen 68.), če presega ter¬ jatev zahtevajočega upnika znesek 10.000 dinarjev. Preiskava zavezančevega stanovanja in obleke, ki jo ima na sebi. Člen 11. Kolikor je to potrebno za opravo izvršbe, sme iz¬ vršilni organ preiskati ne samo poslovalnice, skladišča, gospodarska poslopja, marveč tudi zavezančevo stano¬ vanje kakor tudi obleko, ki jo ima zavezanec na sebi, toda kolikor mogoče obzirno glede njegove osebe (§ 31., odst. 1., ip.). Izvršilni organi so upravičeni odpreti zaklenjena vrata in zaklenjene ali zaprte zaboje in podobno. Da se * Obrazce gl. »Sodni (poslovnik za sodišča prve in druge stopnje«. — »Službeni list« št. 181/26 iz 1. 1933. oz. prilogo k XXVII. zvezku zbirke »Zakoni in uredbe«. 236 izogne nepotrebna poškodba, naj se uporabi za to pri¬ praven obrtnik. Če ni navzoč ne zavezanec ne odrasla oseba, ki spada k njegovi rodbini ali ki jo je postavil zavezanec za nad¬ ziranje, morajo prisostvovati predstavnik občine ali dve zanesljivi odrasli osebi, da sta priči pri zgoraj navedenih izvršilnih dejanjih (§ 31., odst. 2., ip.). V zapisniku o izvršilnem dejanju je treba navesti imena prič, njih poklic in domovališče, in morajo tudi priče podpisati zapisnik. Pomoč varnostnih organov in vojaških organov. Člen 12. Če se kdor koli upre kakšnemu izvršilnemu dejanju, sme izvršilni organ neposredno zahtevati pomoč varnost¬ nega organa (§ 31., odst. 4., ip.). Če se upre aktivna vojaška oseba (pri vojski, mornarici, orožništvu) opravi izvršilnega dejanja ali se je bati, da se upre, mora izvršilni organ takoj zahtevati pomoč od neposredno nadrejenega vojaškega poveljstva, če pa to ni znano ali če se ne more do njega, od najbližjega krajevnega po¬ veljstva; ti predpisi se smiselno uporabljajo tudi na osebe, ki službujejo pri finančni kontroli ali pri straži javne varnosti (§ 395., odst. 1., sp.). Ukrepi za vzdrževanje miru in reda pri opravljanju izvršb. Člen 13. Izvršilni organ je upravičen, izdati vse odredbe, ki so potrebne zato, da se vzdrži mir in red, zlasti da se preprečijo pri dražbi nedopustni dogovori, zastraševanje in vse druge ovire, in izvršiti te odredbe tudi šiloma, po potrebi s pripomočjo varnostnih organov (§ 138., odst. 2., ip.). Izvršilni organ sme odstraniti osebe, ki motijo izvršilno dejanje ali se nedostojno obnašajo, tudi tedaj, če so te osebe prizadete pri izvršilnem dejanju (§ 31., odst. 3., ip.). 237 Izvrševanje naloga za opravo izvršbe. Člen 14. Izvršilni organi opravljajo njim poverjene naloge brez odlašanja in kolikor le moči po vrsti, kakor se jim poverijo. Od tega sporeda je dopustno odstopiti samo ob nujnosti posameznih predmetov ali zaradi smotrnejše spojitve uradnih dejanj pri istem odhodu iz sodišča (§ 394., odst. 1., sp.). Izvršilni organ ne sme zavezanca o službenem de¬ janju, ki naj ga opravi, obvestiti niti mu na drug način dati možnost, da zanje zve (§ 394., odst. 2., sp.). Oprava izvršbe po prijavi ali vpričo zahtevajočega upnika. Člen 15. Zahtevajoči upnik lahko zahteva v izvršilnem pred¬ logu, da se z opravo počakaj, dokler se on ne javi sodišču, ali da se opravi izvršba vpričo njega. To se zaznami na spise s pečatilom in se naj upošteva ob izvršitvi naloga za opravo. Z opravo izvršbe je počakati, dokler zahtevajoči upnik v izvršilnem oddelku tega ne zahteva ustno ali pismeno (prijava). Če se ne poda prijava v treh mesecih od dne vročitve izvršilnega dovolila, se nalog sodniku vrne. Zahtevajočemu upniku, ki želi prisostvovati opravi, se priobči, kateremu izvršilnemu organu je oprava po¬ verjena, kakor tudi kraj in dan oprave; če zahtevajoči upnik ob določenem času ne pride, se izvršba vendarle opravi (§ 217. ip., § 393. sp.). Poverilnice za izvršilne organe. Člen 16. Za dokaz svojega službenega položaja mora imeti vsak izvršilni organ na svoje ime poverilnico, opremljeno 2:58 z njegovo fotografijo. To poverilnico mora pokazati pred začetkom uradnega poslovanja kakor tudi tedaj, ko za¬ hteva za odstranitev odpora pomoč varnostnega organa ali zavezančevega vojaškega starešine (člen 12.). Poverilnico izda starešina sodišča po obr. posl. št. 4* in jo opremi s sodnim pečatom. Vsak izvršilni organ ima znak, ki ga mora nositi na vidnem mestu, ko opravlja izvršilno dejanje (§ 39. sp.). Zavezančeve prostovoljne dajatve ali storitve. Člen 17. Izvršilni organ mora pred začetkom službenega de¬ janja pozvati zavezanca, če ga pa pri tem ne dobi, na¬ vzoče osebe iz njegove rodbine ali njegove nameščence, naj se opravi dajatev ali storitev prostovoljno. Izvršilni organ prevzame prostovoljne dajatve ali storitve radi spolnitve zahtevka, ki naj se z izvršbo izposluje, ali enega dela tega zahtevka, kolikor je upra¬ vičen za prevzem, od zavezanca ali od drugega, ki je pripravljen opraviti dajatev ali storitev. Izvršilni organ je upravičen, predati plačani znesek proti prejemnemu potrdilu ali ga po pošti poslati zahte¬ vajočemu upniku ali njegovemu zastopniku, če je ta izrečno pooblaščen tudi za prevzem spornega predmeta (denarja). Če presega znesek, ki ga je zavezanec pripravljen dati, vsoto, ki jo sme izvršilni organ prevzeti, ni pa mogoče predati neposredno znesek zahtevajočemu upniku ali njegovemu zastopniku, je treba postopati po navodilu odstavka 4. člena 10. tega pravilnika. Člen 18. Če zavezanec ali kdo drug zanj plača, preden se začne oprava izvršilnega dejanja, prekine izvršilni organ opravo izvršilnega dejanja. * Gl. pripombo na etr. 235. 239 Če se je opravilo plačilo neposredno zahtevajočemu upniku ali njegovemu zastopniku ali je bil denar poslan po poštni nakaznici ali položnici na čekovni račun zahte¬ vajočega upnika ali sodišču ali Državni hipotekarni banki, se ne spiše zapisnik, marveč se navede v poročilu sodišču, da je plačilo opravljeno, in se priloži pismeno potrdilo zahtevajočega upnika ali poštna prejemnica ali položnica na čekovni račun ali pa podpiše zahtevajoči upnik ali njegov zastopnik poročilo. Če je izvršilni organ prevzel plačilo, se potrdi plačilo v zapisniku. Če se opravi samo delno plačilo, se potrdi to delno plačilo v zapisniku, ki se spiše o izvršilnem dejanju. Če se je opravilo plačilo izvršilnemu organu, ga vpiše le-ta po predpisu § 76. sp. v knjižico priznanic (obr. posl. št. 5*) in izda potrdilo stranki, ki je plačala. Če zavezanec spolni svojo obveznost, mu preda iz¬ vršilni organ listine, denarne zneske in druge predmete, ki mu jih je dal v ta namen zahtevajoči upnik (§ 394., odst. 2., sp.). Člen 19. Izvršilni organ preda voditelju denarne knjige ne- utegoma ves denar, vrednostne papirje, dragocenosti in druge stvari, ki mu jih je bil izročil ob opravljanju iz¬ vršilnega dejanja zavezanec ali ki jih je sam zavezancu odvzel ali jih drugače prevzel (prejel), če so pripravne za sodno položbo in kolikor se niso neposredno predale zahtevajočemu upniku (člena 17. in 68.). Zapisniku o opravljenem izvršilnem dejanju se priloži priznanica naprave, pri kateri se hranijo sodni pologi, ali prizna- nice voditelja denarne knjige ali tudi poštna prejemnica (§ 398., odst. 1., sp., § 4. so.). Če je predal (poslal) izvršilni organ prevzeti (pre¬ jeti) denar neposredno zahtevajočemu upniku, podpiše ta zapisnik ali pa priloži izvršilni organ zapisniku poštno priznanico (§ 398., odst. 2., sp.). Ko se preda zahtevajo¬ čemu upniku gotovina, je treba pridržati znesek, ki bo Gl. pripombo na str. 235. 240 verjetno potreben za poravnavo neplačanih izvršilnih pristojbin, in se preda ta znesek po določbah prvega odstavka tega člena voditelju denarne knjige. Prav tako je ravnati, če se opravi plačilo pred opravo izvršilnega dejanja. Pobiranje hranarine in potninc. Člen 20. Vsak izvršilni organ je pri opravi službenega deja¬ nja po uredbi o hranarini in potnini upravičen zahtevati in na priznanico sprejeti pripadajoče stroške ali jih z izrečno pooblastitvijo starešine sodišča, dano na dotičnem spisu, pridržati od denarnega zneska, ki se je prosto¬ voljno položil ali se je našel ob rubežu ali dobil ob prodaji. Če zavezanec denarni znesek položi, potrdi uslužbe¬ nec prejem s tem, da izpolni en list knjižice priznanic po obrazcu posl. št. 5* tako, da izpolni posamezne od¬ stavke (rubrike), na katere se plačilo nanaša. Primerek priznanice, napisan z razmnoževalnim papirjem, se izda stranki, ki potrdi prejem s podpisom na primerku, ki ostane v knjižici. Izvršilni organ mora navesti v svojem poročilu o službenem dejanju prejete zneske stroškov kakor tudi številko in stran knjižice priznanic, pri tem navesti po¬ samezne zneske, iz katerih stroški sestoje, in oddalje¬ nost (daljavo) v kilometrih (povračilo prevoznih stro¬ škov). Če opravi izvršilni organ na enem službenem po¬ tovanju več službenih dejanj, na katera naj se potnina porazdeli, predloži obračun samo v enem spisu in označi ostale spise. K poročilu o izvršenem poslu je treba v vsakem spisu zaznamiti, v katerem spisu je obračun. Potnina se razdeli v razmerju zneskov terjatev, na katere se nanašajo službena dejanja, če pa v kakšnem primeru taka porazdelitev ni mogoča, na enake dele (§ 76. sp.). * Gl. pripombo na str. 235. 241 Nasprotna dajatev ali storitev zahtevajočega upnika. Člen 21. Če je po izvršilnem naslovu izvršba dovoljena samo ob istočasni nasprotni dajatvi ali storitvi, se sme opra¬ viti izvršba samo, če je dokazano, da je nasprotna daja¬ tev ali storitev že opravljena, ali če zahtevajoči upnik dolžno nasprotno dajatev ali storitev ob opravi izvršbe spolni ali jo zanj po predpisu naslednjega odstavka spolni izvršilni organ. Upnik more med izvršilnim postopkom s posredo¬ vanjem izvršilnega organa pravnoveljavno predati zave¬ zancu kako listino, kak denarni znesek ali druge stvari, ki jih je on dolžan dati kot nasprotno dajatev. V ta namen mora dati upnik na razpolago stvari, ki naj se predajo, ali pa jih imeti ob opravi izvršbe pripravljene ali jih neposredno predati izvršilnemu organu. Obseg oprave izvršbe. Člen 22. Izvršba se ne sme opraviti v večjem obsegu, kot je treba za ostvaritev zahtevka, označenega v izvršilnem dovolilu. Ob izvršbi za izterjavo denarnih terjatev je upošte¬ vati tudi stroške, ki se verjetno nabero, dokler se upnik ne poplača (§ 28. ip.). Izvršba zoper vojaške osebe ali zoper osebe, ki služijo pri finančni kontroli ali straži javne varnosti, in v zgrad¬ bah, kjer je nastanjena vojska. Člen 28. Če se opravlja izvršilno dejanje zoper vojaško osebo ali osebo, ki služi pri finančni kontroli ali straži javne varnosti, dokler izvršuje službo, mora izvršilni organ 16 242 pred začetkom službenega dejanja obvestiti neposredno nadrejeno poveljstvo o izvršilnem dovolilu. Če naj se opravi izvršilno dejanje v vojaških ali od vojske (mornarice, orožništva) zasedenih zgradbah, mora obvestiti izvršilni organ pred začetkom dejanja o tem poveljnika zgradbe ali ob njegovi nenavzočnosti dežur¬ nega častnika in opraviti dejanje vpričo vojaške osebe, ki mu jo ta dodeli (§ 30., odst. 2. in 3., ip., § 395. sp.). To obvestilo se opravi tako, da se pokažeta izvršilni nalog in poverilnica. Izvršba v zgradbah kraljevskega doma in v stanovanju oseb, ki uživajo izdeželnost. Člen 24. V zgradbah kraljevskega doma, v stanovanju člana kraljevskega doma in v stanovanju oseb, ki uživajo iz¬ deželnost, ne smejo opravljati izvršilni organi nikakršna izvršilna dejanja. Izvršba ob nedeljah in praznikih in ponoči. Člen 25. Ob nedeljah, ob državnih in ob dolžnikovih verskih praznikih kakor tudi ponoči se smejo opravljati izvršilna dejanja samo, če je izvršbo nevarno odlagati. Upravičitev, da se sme opraviti izvršba na nedeljo ali praznik ali ponoči, mora izdati sodnik pismeno. Upra¬ vičilo se mora zavezancu na njegovo zahtevo pokazati (§ 29. ip.). Če ni bilo to upravičilo izdano že obenem z nalogom za opravo izvršbe, zaprosi izvršilni organ za upravičitev ustno, če se drugače izvršba vobče ne bi dala opraviti ali se ne da pričakovati, da se izvršba uspešno opravi. Za nočni čas se šteje od dne 1'. oktobra do dne 1. maja čas od 19. do 7. ure, od dne 1. maja do dne 1. oktobra pa čas od 20. do 6. ure (§ 21. sp.). 243 Prisostvovanje prizadetih oseb pri opravi izvršbe. Člen 26. Vse osebe, ki so prizadete pri izvršilnem dejanju, smejo prisostvovati njegovi opravi; sme jih pa zastopati tudi pooblaščenec. Kdaj sme izvršilni organ počakati z opravo izvršilnega dejanja. Člen 27. Brez poprejšnjega sodniškega naloga sme izvršilni organ počakati z opravo njemu 'naloženega izvršilnega dejanja samo tedaj, če se mu dokaže, da je bilo zahteva¬ jočemu upniku potem, kO' je izdalo izvršilno sodišče nalog, ki naj ga izvršilni organ izvrši, zadoščeno, da je dovolil odlog, odplačevanje v obrokih ali da je odstopil od na¬ daljevanja izvršbe. Če mora dati zavezanec določeno vsoto denarja, za¬ došča, da predloži poštno prejemnico, iz katere se vidi, da je bila ta vsota potem, ko je bil izdan nalog za opravo, oddana na pošto v izplačilo zahtevajočemu upniku. V vseh ostalih primerih se morajo okolnosti, omenjene v prvem odstavku, dokazati z javnimi ali javno overjenimi listi¬ nami, predloženimi v izvirniku, n. pr. s potrdili javnega oblastva o poplačilu izvršne terjatve, z overjenimi pri- znanicami in prejemnimi potrdili itd. Posebnih listin pa ni treba, če zahtevajoči upnik izjavi, da mu je bilo potem, ko je bil izdan nalog za opravo, zadoščeno, da je dovolil odlog ali da odstopa od nadaljevanja izvršilnega postopka, in če potrdi to izjavo s svojim podpisom na poročilu izvršilnega organa. Če pri opravi izvršbe zavezanec ali zanj kdo drug zadosti upniku ali upnik odstopi od nadaljevanja izvršil¬ nega postopka ali dovoli zavezancu odlog, je treba to ugotoviti v zapisniku. Tudi v takem primeru se odrejeno izvršilno dejanje ne opravi. Če se opravi plačilo ne- 16 * 244 posredno pred začetkom izvršilnega dejanja, se je rav¬ nati po določbah člena 18. Če zavezanec trdi, da je zavezan opraviti svojo da¬ jatev ali storitev samo, ako zahtevajoči upnik istočasno opravi nasprotno dajatev ali storitev, ne počaka izvršilni organ zaradi tega z izvedbo izvršilnega naloga, marveč opozori zavezanca, da sme po določbi § 41., št. 4., ip. predlagati odložitev izvršbe. (Če je bila dovoljena izvršba samo proti istočasni nasprotni dajatvi ali storitvi, glej člen 21.) Zavezančevi predlogi, naj se izvršba ustavi ali od¬ loži, se vpišejo v zapisnik. Člen 28. Če je bilo zahtevajočemu upniku potem, ko je že nastal izvršilni naslov, toda preden je bil izdan nalog za opravo izvršbe, zadoščeno ali je zavezancu dovolil odlog ali je odstopil od nadaljevanja izvršilnega postopka, opravi izvršilni organ izvršilno dejanje, opozori pa hkrati zavezanca, da sme predlagati ustavitev izvršbe (§ 39. ip.) in dokler se o tem predlogu ne odloči, predlagati od¬ ložitev izvršbe (§ 41., št. 3, ip.). Zavezančev predlog, naj se izvršba ustavi ali odloži, vpiše izvršilni organ v zapisnik. Vpliv delnih odplačil na opravo izvršbe. Člen 29. Če zavezanec ob opravi izvršbe upnikov zahtevek sa¬ mo deloma poplača, se upošteva to toliko, da se opravi iz¬ vršba samo v obsegu, potrebnem za poplačilo 1 preostalega dela zahtevka. Izvršilni organ ni upravičen, odložiti za¬ radi zavezančevega delnega odplačila izvršbo glede pre¬ ostalega dolga. Neizvršljivost naloga. Člen 30. Če se izvršilni nalog ne da izvršiti, zaprosi izvršilni organ, ako more sodišče ali zahtevajoči upnik oviro od- 245 straniti, ustno, naj izda sodišče potrebne odredbe in upravičitve; drugače vrne prejeti nalog s kratkim poro¬ čilom o vzrokih, zakaj se izvršba ni opravila. Zavezančeva smrt. Člen 31. Če zavezanec pred dovolitvijo izvršbe umre, vrne izvršilni organ nalog za opravo izvršbe s poročilom o tem. Če zavezanec umre, ko je bila izvršba že dovoljena, se sme začeti ali nadaljevati izvršba glede zapuščine brez ponovne dovolitve samo, če se predloži sodišču ali izvršilnemu organu dokaz, da je bila podana in pri sodišču sprejeta dedna izjava (§ 95., odst. 2., np.) ali da je zapuščini postavljen skrbnik (§ 64. np.). Sodni izvršitelji oziroma sodni služitelji, ki ob opravi izvršilnega dejanja zvedo, da je zavezanec umrl potem, ko je bil izdan izvršilni nalog, naj začasno opu¬ stijo opravo izvršilnega dejanja in zaprosijo za navodilo uradnika, ki jim je predal izvršilni nalog; obenem pa naj mu predlože sodne odločbe o dednih izjavah ali o imenovanju skrbnika, če so jim bile take odločbe predane. Zapisnik. Člen 32. Izvršilni organ mora spisati o vsakem opravljenem izvršilnem dejanju kratek zapisnik. V zapisniku mora označiti kraj, dan in uro izvršil¬ nega dejanja, imena navzočih udeležencev, predmet de¬ janja kakor tudi ob kratkem popisati to, kar se je pri¬ petilo ob opravljanju dejanja. Zapisnik podpišejo izvršilni organ in udeleženci (§ 59. ip.). Če je prejel izvršilni organ kak znesek ali predmet, se mora navesti v zapisniku, ali in za kaj ga je uporabil, 246 in navesti številka lista v knjižici priznanic (§ 394., odst. 5., sp.). V zapisniku je treba navesti bistveno vsebino izjave drugih oseb, zlasti o posesti in lastnini glede predmetov, na katere se je opravila izvršba, prav tako tudi zavezan- čeve izjave, da so predmeti, na katere se je opravila izvršba, drugih oseb. Listine o pridržbi lastnine ali o prostovoljni zastavitvi se morajo v zapisniku tudi navesti. Vročanje. Člen 33. Sklep, s katerim je rubež dovoljen, se vroči zave¬ zancu šele takrat, ko začne izvršilni organ rubiti (§ 213., odst. 4., ip.). Nalog za pripor se vroči zavezancu (§ 313., odst. 2., ip.) ali nasprotniku stranke; ki je v nevarnosti (§ 336. ip.), ko se jim odvzame svoboda. Če se mora ob opravi izvršilnega dejanja opraviti vročitev, jo opravi izvršilni organ, dasi se sicer ne bavi z vročanjem. Opravljena vročitev se ugotovi v zapisniku (člen 32.). Poročilo o opravi izvršilnih dejanj. Člen 34. Ko opravi službeno dejanje, poda izvršilni organ neutegoma ob kratkem pismeno poročilo o opravi ali pa o vzrokih, zakaj se je oprava opustila (n. pr. zato, ker so mu z javno listino dokazali, da je bilo zahtevajočemu upniku zadoščeno, da je dovolil odlog ali da je odstopil od izvršilnega postopka), kakor tudi o vsem drugem, kar se je pri opravljanju morebiti pripetilo. Poročilo ni potrebno, če se mora o službenem dejanju spisati za¬ pisnik. Zapisnik pa je spisati, če se je izvršilno dejanje opravilo (§ 394., odst. 5., sp.). Poročilu je treba priložiti ostale spise o opravi izvršbe, kakršni so vročilnice, razni zapiski itd. 247 DRUGI DEL. Delo izvršilnih organov v posameznih poslih. A. Izvršba na nepremično imovino. Prvi oddelek. Osnova prisilne zastavne pravice. Zastavni popis. Člen 35. Za opravo zastavnega popisa se sodni služitelji ne smejo uporabljati. 0 odrejenem popisu se mora obvestiti zavezanec, ki se mu obenem naznanita kraj in čas popisovanja (§ 75., odst. 1., ip.). Organ sodišča, kateremu je poverjen popis nepre¬ mičnine, ki ni vpisana v javni knjigi, odredi kraj in čas oprave službenega dejanja in izposluje, da pošlje oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika strankam vabila. Predmet in vsebina zastavnega popisa. Člen 36. Zastavni popis se opravi na kraju samem tako, da vpiše izvršilni organ v zapisnik sestavne dele nepre¬ mičnine, na kateri se zahteva prisilna zastavna pravica; pri tem označi njih vrsto, velikost in meje kakor tudi številke katastrskih parcel, iz katerih je nepremičnina sestavljena (§ 75., odst. 2., ip.). Katastrski podatki se vzamejo iz katastrskega izpiska, ki ga mora po določbi § 73., odst. 2.,* ip. sodišču predložiti zahtevajoči upnik. Izvršilni organ mora označiti v zapisniku posestnika in soposestnike, če jih je kaj, kakor tudi upnike in njih zastopnike in navesti njih domovališče (§ 75., odst. 3., ip.). * V izvirniku pogrošno: odst. 7. — Op. ur. 248 Nadalje mora v zapisniku izrečno navesti, da je po¬ pisal nepremičnino ali delež nepremičnine, ki pripada zavezancu, v korist izvršni terjatvi upnika, ki ga mora označiti z imenom. Terjatev je navesti v zapisniku z označbo izvršilnega naslova kot izvršno tako glede glav¬ nice kakor tudi glede pripadkov (§ 75., odst. 3., ip.). Kako je postopati, če se posestno stanje ne sklada s podatki katastrskega izpiska. Priteklina. Člen 37. Če se stanje nepremičnine ne sklada s podatki ka¬ tastrskega izpiska (n. pr.: parcela je označena kot njiva, uporablja se pa kot travnik, ali posamezne parcele niso v zavezančevi posesti), bodisi zato, ker so bili katastrski podatki že od začetka netočni, ali zato, ker so postali netočni zaradi prodaje, menjave in pod., se vzame za osnovo popisu dejansko posestno stanje, v zapisniku pa se navede razlika med tem stanjem in podatki katastr¬ skega izpiska. Priteklina, ki je na nepremičnini, se zaradi osnove prisilne zastavne pravice ne popiše. Zaznamek na listinah. Člen 38. Če se pri popisovanju najde listina, na katero se opira zavezančeva lastninska pravica, ali listina, s katero se ta pravica dokazuje (n. pr.: kupna pogodba, zapuščin¬ sko prisojilo, sklep o domiku), zaznami izvršilni organ na listini, da je popis opravljen. Za to je uporabiti tale obrazec: »Na nepremičnini ...;. je bila osnovana prisilna zastavna pravica z zastavnim popisom po zapisniku z dne .., posl. št., na podstavi sklepa ..... 249 sodišča v.z dne.., posl. št., v izterjavo terjatve zahtevajočega upnika . v ., ki ga zastopa . v ., zoper zavezanca . v ., ki izvira iz . .., v znesku din . par . s ...« Datum in podpis izvršilnega organa. Zaznamba pozneje dovoljenega rubeža. Člen 39. Dokler se pravilnost in točnost že opravljenega za¬ stavnega popisa uspešno ne izpodbijeta, se ne opravlja z novim popisom rubež iste nepremičnine v korist drugi terjatvi istega ali drugega upnika, za katero se zahteva pozneje osnova prisilne zastavne pravice na isti nepre¬ mičnini, marveč se ta poznejši rubež opravi samo z zaznambo v že obstoječem rubežnem zapisniku. V za¬ znambi se označi upnik, na čigar predlog se opravlja poznejši rubež, in se navede njegova izvršna terjatev tako, kakor je to predpisano v § 75. ip. (§ 76. ip.). Zaznambo izvrši oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika (§ 403., odst. 2., sp.). Drugi oddelek. Prisilna uprava. Zastavni popis nepremičnin, ne vpisanih v javno knjigo. Člen 40. Zastavni popis nepremičnine, glede katere je dovo¬ ljena prisilna uprava, se opravi po predpisih o zastav¬ nem popisu za osnovo prisilne zastavne pravice (členi 35. do 39.). Zastavni popis se opusti, če se zahteva prisilna uprava nepremičnine, ki je za zahtevek zahtevajočega 250 upnika zastavno že popisana radi osnove prisilne za¬ stavne pravice. Dovoljena prisilna uprava se zaznami v zapisniku o zastavnem popisu, opravljenem ob dovolitvi prisilne uprave (§ 84., odst. 1., ip .*), v primeru drugega odstavka tega člena pa v zapisniku o prejšnjem zastdvnem popisu nepremičnine. Zaznambo v zapisniku o prejšnjem zastavnem po¬ pisu izvrši oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika (§ 403., odst. 2., sp.). Vpeljava upravitelja. Člen 41. Nepremičnina se preda upravitelju na kraju, kjer nepremičnina leži, more se pa predati samo vpričo upra¬ vitelja. Če naj se opravi zastavni popis (člen 40., prvi odstavek), se z opravo zastavnega popisa lahko združi predaja nepremičnine imenovanemu upravitelju. Če 'je zaradi predaje to potrebno, se obhodi vsa ne¬ premičnina in se pokažejo upravitelju meje. Zavezanca je treba pozvati, naj sodeluje, po potrebi se pa pozovejo tudi druge osebe (n. pr.: občinski predsednik, krajevni starešine, poljaki, zavezančevi nameščenci), ki utegnejo dati pojasnila o legi in kakovosti nepremičnine. Ogleda'; - ' si je tudi treba stanovanjske prostore in gospodarska poslopja. Upravitelja je treba predstaviti zavezančevim nameščencem in najemnikom in jih opo¬ zoriti, da pristoji uprava nepremičnine in pobiranje dohodkov poslej upravitelju, do katerega se je treba obračati v vseh poslih, ki se nanašajo na gospodarstvo. Popisati je treba zaloge, ki so na nepremičnini, zlasti zaloge lesa, semenja, živalske hrane, stelje in goriva, dalje živino in priteklino, ki je na nepremičnini, V kolikor je to mogoče, se ugotovi, ali so zavezan¬ čevi upniki že pred predajo zemljišča upravitelju zarubili * V izvirniku pogrešno: 6p. 251 odločene plodove ali dospele dohodke nepremičnine in kateri so ti plodovi in dohodki. Knjige in pisma, ki se nanašajo na voditev gospo¬ darstva, ključe in ostale pripomočke (zlasti davčne knji¬ žice, listine, ki se nanašajo na zavarovanje itd.), je treba zavezancu odvzeti in jih izročiti upravitelju in to v za¬ pisniku zaznamiti. Če bi se ugotovilo, da je bila nepremičnina pred uvedbo prisilne uprave dana drugim osebam v zakup, je to treba zaznamiti in posebej označiti pogodbo, tra¬ janje zakupa, ime zakupnikovo itd. Zapisnik o vpeljavi upravitelja mora podpisati tudi upravitelj. Če se dosedanji upravitelj razreši in vpelje nov upravitelj, je treba po prejšnjem zapisniku o predaji ugotoviti in v zapisniku zaznamiti spremembe, nastale glede predanega zemljišča. Poziv drugim osebam, naj opravljajo dajatve upravitelju. Člen 42. Pozivi, ki se morajo izdati drugim osebam, naj opravljajo' dolžne dajatve upravitelju (§ 91. ip.), se smejo, če ni sodišče kaj drugega odredilo, opraviti tudi ustno tako, da ugotovi izvršilni organ vsebino poziva v za¬ pisniku, ki ga spiše o vpeljavi prisilnega upravitelja, in da da: ta zapisnik podpisati vsem osebam, katerim je ustno izdal poziv. Ta način pozivanja se izberi zlasti tedaj, ko se obveščajo najemniki v zavezančevih hišah ali druge večje skupine oseb, ki morajo opravljati zave¬ zancu plačila in stanujejo v okolišu, dodeljenem istemu izvršilnemu organu. Dajanje dohodkov v zakup z javno dražbo. Člen 43. Če naj se oddajo posamezni ali vsi dohodki nepre¬ mičnine v zakup z javno dražbo, je smiselno uporabljati določbe o dražbi zarubljenih premičnih stvari (členi 78. do 91.). Dražba se opravi lahko brez izklicatelja in po¬ nudniki ne polagajo jamščine, razen če je to predpisano v zakupnih pogojih. Ponudbe, ki ne dosegajo vsaj tretjine izklicne draž- bene cene, se ne smejo upoštevati. Če je določilo sodišče višji najmanjši sprejemljivi ponudek, je odločilen ta naj¬ manjši sprejemljivi ponudek. Kolikor ni s sodnim dovolilom odrejeno kaj drugega, se mora plačevati zakupnina za eno leto naprej in jo mora zakupnik za prvo leto položiti v gotovini. Če so sodno odobreni zakupni pogoji, so ti pogoji odločilni za oddajo v zakup. Zavezančeve ali upraviteljeve ponudbe se ne smejo sprejemati. Tretji oddelek. Prisilna dražba. Zastavni popis nepremičnine. Člen 44. Zastavni popis nepremičnine, ki ni vpisana v javni knjigi in za katero je dovoljena prisilna dražba (§§ 109., odst. 3., 111., odst. 2., ip.), se opravi skladno z določbo člena 40. Če je treba opraviti zastavni popis, se opravi pri tej priliki tudi cenitev nepremičnine in pritekline (§ 113., odst. 7., ip.). Cenitev nepremičnine. Člen 45. Dokler se ne izda uredba po odstavku 5. § 113. ip., velja po določbi člena 31. uip. za vso državo glede ce¬ nitve nepremičnin uredba o postavljanju in izbiranju izvedencev za cenitev nepremičnin, o njih nagrajevanju 25B in o postopku pri cenitvah z dne 24. junija 1932. (»Služ¬ bene novine« št. 153/LXX).* Popis in cenitev priteklin, ki so na nepremičnini, se morata v vseh primerih združiti s cenitvijo nepremič¬ nine. Neodločeni plodovi se omenijo v zapisniku, se pa ne ocenijo. Popis in cenitev priteklin se lahko opravita v poseb¬ nem zapisniku ali pa se uvrstita v zapisnik o cenitvi ne¬ premičnin. Popisani predmeti se morajo izrečno označiti za priteklino določene nepremičnine. Hramba popisanih priteklin se ne sme odrediti. Predmeti, omenjeni v členu 58., odst. 2., št. 3., tega pravilnika, so izvzeti od izvršbe, tudi če so del pritekline nepremičnine, na katero se opravlja izvršba (§ 211. ip.). Oprava cenitve. Člen 46. Sodni organ, ki mu je poverjena oprava cenitve ne¬ premičnine, ki naj se proda na dražbi, določi kraj in čas oprave službenega dejanja, izposluje, da pošlje oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika strankam (izvedencem) vabila in ukrene vse, česar je treba po uredbi, ki jo navaja člen 45. Vabila se pošljejo po možnosti obenem z izvršilnim dovolilom (§ 403., odst. 1., sp.). Če ni priložil zahtevajoči upnik že predlogu za do¬ volitev izvršbe katastrskega izpiska in uradnega potrdila o letnem znesku rednih davkov, ki jih je treba plačevati za nepremičnino, mora zahtevati izvršilni organ, naj pri¬ skrbi te listine izvršilni oddelek ali oddelek sodne pi¬ sarne izvršilnega sodnika. Če se zaradi kratkega časa ne da pričakovati, da bi listine pravočasno dospele, sme izvršilni organ Sam ka¬ tastrske operate pregledati, napraviti iz njih potrebne zapiske in si tako priskrbeti podatke, ki so mu potrebni pri opravi cenitve. * »Službeni list« št. 179/28 iz 1. 1938. 254 Predaja nepremičnine zdražitelju. Člen 47. Če je treba po sodni odredbi nepremičnino obenem s prodano priteklino predati zdražitelju, postopa izvršilni organ po predpisih o predaji ali prisilni izpraznitvi ne¬ premičnin (členi 111. do 113.). Vpeljava zdražitelja ali drugega upravitelja v začasno upravo. Člen 48. Vpeljava zdražitelja ali drugega upravitelja v za¬ časno upravo nepremičnine, prodane na dražbi, se mora opraviti po predpisih o vpeljavi upravitelja v prisilno upravo (člen 41.). Če izvršilno sodišče odredi, naj se začasna uprava odvzame zdražitelju in naj se vpelje drug upravitelj ali morebitni novi zdražitelj, se ugotovi po zapisniku o vpe¬ ljavi stanje, v katerem je nepremičnina, in se to navede v zapisniku. V ostalem se je pri odvzemu uprave in vpeljavi novega upravitelja ravnati tako, kakor pri vpeljavi prvega upravitelja. B. Izvršba na premično imovino. Prvi oddelek. Izvršba na telesne stvari. Pregled rubežnega vpisnika pred opravo rubeža. Člen 49. Pred opravo rubeža pregleda izvršilni organ rubežni vpisnik in rubežne zapisnike, ki so v posameznih izvršil¬ nih spisih, in ugotovi: 1. ali je kak stečajni postopek ali poravnalni postopek ovira za opravo rubeža; 2. ali so ustanovljene zoper istega zavezanca že zastavne pravice na premični imovini in ali je treba rubežni zapisnik na¬ daljevati. 255 Preračun izvršnega zahtevka pred opravo rubeža. Člen 50. Pred rubežem mora izvršilni organ na podstavi sklepa o dovolitvi rubeža preračunati znesek zahtevka, da bi si tako bil na jasnem, v katerem obsegu naj opravi rubež. Če ima zahtevajoči upnik pravico do obresti, a ni določen dan, ko prenehajo obresti teči, se izračunajo obresti do dne oprave rubeža oziroma do verjetnega dne izplačila. Izvršilnemu zahtevku se dodajo še izvršilni stroški, kolikor se da njih znesek razbrati iz sodnih odločb. Če si izvršilni organ ni na jasnem, kateri znesek pristoji zahtevajočemu upniku, zaprosi po potrebi pred rubežem, vsekakor pa pred izročitvijo denarja, o tem navodila od izvršilnega sodišča. Če zahteva zahtevajoči upnik povračilo sodno še ne določenih izvršilnih stroškov, mora predati izvršilnemu organu hkrati tudi stroškovnik, če ni tega že prej storil. Znesek, ki je po trditvi zahtevajočega upnika potreben za poravnavo zahtevanih stroškov, mora izvršilni organ ob opravi rubeža upoštevati, ga od odvzete gotovine pri¬ držati in položiti v sodni pisarni. Izvršilno sodišče odmeri ob prijavi izvršilnega organa nato te izvršilne stroške. Enako je ravnati z zneskom, ki ga je pridržal iz¬ vršilni organ za stroške oprave izvršbe, ki v sodnem prisojilu stroškov še niso upoštevani. Priteklina. Člen 51. Na priteklino nepremičnin in rudnikov, na opremo ladij, splavov, brodov in zrakoplovov ni dopustno, ločeno od glavne stvari, posegati z izvršbo (§ 211. ip.). To velja tudi za opremo javnih skladišč (člen 13. uip.). Od izvršbe so izvzeti predmeti, ki služijo neposredno za opravljanje poštne, telegrafske ali telefonske službe (§ 210., odst. 1., ip.). 256 Zavezančeva hranitev kot pogoj rubežu. Člen 52. Stvari, ki jih ni pri zavezancu ali pri upniku samem, marveč so pri drugi osebi, se smejo zarubiti samo tedaj, če jih je ta druga oseba voljna oddati (§212., odst. 1., ip.). Hranitev stvari se ustanovi s tem, da se pridobi de¬ janska oblast nad to stvarjo* Razen primera, ko more kdo izključno razpolagati s kako stvarjo, more tudi več oseb istočasno hraniti kako stvar, kakor navadno zakonci. Če je hranitev vkupna, se opravi rubež lahko zoper vsakega imetnika. V hranitvi oseb, ki jih zaradi popolne poslovne ne¬ sposobnosti ali zaradi preklica (omejitve njih poslovne sposobnosti) zastopa zakoniti zastopnik, n. pr. varuh ali skrbnik, so tiste stvari, ki jih te osebe same imajo v oblasti, kakor tudi tiste stvari, katere ima zanje njih zakoniti zastopnik ali uslužbenec, ki stanuje pri njih ali pri njih zakonitih zastopnikih v skupnem hišnem gospo¬ darstvu. Predmete, ki so dani v hrambo ali so zastavljeni pri drugi osebi ali ki so dani drugi osebi v popravo ali v opravo kakega drugega dejanja, hrani ta druga oseba. Če si izvršilni organ ni na jasnem, ali je kaka stvar, ki jo hoče zarubiti, v zavezančevi hranitvi, zaprosi o tem pri izvršilnem sodniku za navodila. Oprava rubeža ne glede na ugovore drugih oseh. Člen 53. Če so stvari, ki jih je zarubiti, v hranitvi zavezanca, zahtevajočega upnika ali kake druge osebe, ki je voljna stvar oddati, se rubež opravi, dasi se druge osebe upi¬ rajo opravi rubeža zato, ker se po njih trditvi z rubežem * To izraža ip. z besedami: Stvari, ki so pri (zavezancu, drugem). Razlikovati je od te hranitve (nem. Gewahrsam) po¬ jem hrambo (nem. Verwahrung) po § 214. ip. (čl. 65. do 67. tega pravilnika). 257 kršijo njih posestne, lastninske ali druge pravice (glej člen 60.). Rubež stvari, ki niso v zavezančevi hranitvi. Člen 54. V tujo hranitev izvršilni organ zoper imetnikovo voljo ne sme posegati. Če so torej zavezančeve stvari v hranitvi druge osebe (n. pr. ker so tej dane v hrambo ali so ji posojene ali zastavljene), pa se ta oseba upira opravi rubeža, izvršilni organ te stvari ne sme zarubiti. Če izjavi imetnik, da dopušča rubež, je treba sprejeti to izjavo v zapisnik. Če se brani imetnik oddati stvari ali če trdi, da on te stvari vobče nima, se omeji izvršilni organ na to, da to okolnost zapisniško ugotovi in prepusti upniku, da ima to nadalje sam na skrbi. Obseg rubeža. Člen 55. Rubež se ne sme opraviti v večjem obsegu, kot je potrebno za poravnavo upnikovega zahtevka in izvršilnih stroškov. V rubežnem zapisniku označi izvršilni organ s svinč¬ nikom približno vrednost posameznih zarubljenih stvari (§ 405., odst. 2., sp.). Če je treba zarubiti stvari, katerih vrednost izvršilni organ ne more presoditi (n. pr.: stroje, umetnine, izdelke iz zlata, platine, drago kamenje), si mora izvršilni organ prizadevati, da se zahtevajoči upnik, če je navzoč, ali njegov zastopnik in zavezanec glede obsega rubeža spo¬ razumeta. Če se sporazum med strankama ne da doseči, po¬ stopa izvršilni organ po predlogih zahtevajočega upnika, zaznami pa v zapisniku zavezančevo izjavo, da je treba rubež utesniti. 17 258 V dvomu je opraviti rubež v širšem obsegu, ker se pozneje rubež laglje utesni, kakor pa dopolni. Izbira predmetov, ki naj se zarubijo. Člen 56. Kolikor niso izvršilnemu organu že v sodnem sklepu dana obvezna navodila glede izbire predmetov, ki naj se zarubijo, mora izvršilni organ pri izbiri predmetov za rubež gledati na to, da jih izbere tako, da dobi zahteva¬ joči upnik kar najhitreje svoje plačilo. Pri tem pa mora izvršilni organ, kolikor je to mo¬ goče, vendarle upoštevati zavezance ve potrebe, zlasti po¬ trebe njegovega gospodarstva. Predvsem se zarubijo gotovina in vrednostni papirji. Če ni ne gotovine ne vrednostnih papirjev, se izberejo tiste stvari, ki so zavezancu najmanj potrebne, in je v tem- pogledu upoštevati zavezancev© izjavo. Nato so na vrsti stvari, ki se dajo lahko odpraviti ali ki se za gotove cene lahko dajo prodati pod roko, kakršni so predmeti iz zlata in srebra, perilo in podobno. Stvari, katerih hramba, vzdrževanje ali odprava bi povzročale sorazmerno visoke stroške, ali stvari, ki bi se ta čas dale prodati samo z veliko zgubo, se naj zarubijo samo tedaj, če ni nikakih drugih predmetov, ki bi za¬ doščali za poplačilo zahtevajočega upnika. Kaj naj stori izvršilni organ, če je uspeh rubeža nezadosten. Člen 57. Če po mnenju izvršilnega organa ni moči pričakovati, da bi se dobilo z nadaljevanjem ali z opravo izvršbe več, kot znašajo izvršilni stroški, naj izvršilni organ vendarle opravi rubež (razen če se zahtevajoči upnik, ako je po naključju navzoč, ali pa njegov zastopnik odpove opravi rubeža), toda naj zavezanca opozori, da sme predlagati ustavitev izvršbe po § 38., odst. 1., št. 9., ip. Zavezančev predlog se zaznami v zapisniku. 259 Stvari, izvzete od izvršbe. Člen 58. Pri opravi rubeža je treba gledati na zakonske pred¬ pise, po katerih so nekatere stvari vobče izvzete od pro¬ meta ali so glede odsvajanja in pridobivanja lastnine podložne omejitvam ali so izvzete od rubeža (glej člene 5., 6. in 7. uip. in § 20. ip.). Po predpisu § 209. ip. ne morejo biti predmet izvršbe: 1. obleka, posteljnina, perilo, pohištvo, posebne peči in štedilniki, kolikor je vse to neizogibno potrebno za¬ vezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 2. živež in kurivo, ki sta za štiri tedne potrebna za¬ vezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 8. če je zavezancu kmetijstvo glavni vir za vzdrže¬ vanje samega sebe in njegove rodbine (kmetovalec): en plug, ena brana, en voz, ena motika, ena sekira, ena rav¬ nica, ena kosa, dva vola ali bivola ali dva vprežna konja ali dva osla, ena krava ali bivolica s teletom ali bivol- četom do enega leta, deset ovac ali pet svinj ali pet koz in toliko živeža, krme in stelje, kolikor je tega treba zanj, za njegovo rodbino in za živali, izvzete od izvršbe, do novega pridelka ali krme; to velja tudi za tiste kmeto¬ valce, ki nimajo lastne zemlje za obdelovanje, marveč obdelujejo tujo zemljo; 4. če zavezanec ni kmetovalec: po njegovi izbiri ena molzna krava ali bivolica ali tri ovce ali tri koze, če so te živali potrebne za prehrano zavezancu in članom nje¬ gove rodbine, živečim z njim v skupnem hišnem gospo¬ darstvu, kakor tudi krma, ki je do nove krme potrebna za vzdrževanje teh živali, in stelja, ki je potrebna za isti čas; 5. podpora v gotovini, živežu, obleki ali drugih stva¬ reh, ki se dajo zavezancu, da se mu omili beda; 6. če je zavezanec javen uslužbenec, duhovnik, uči¬ telj, odvetnik, zdravnik ali oseba, ki opravlja znanstven 17 * 260 ali umetniški poklic, vsi predmeti, ki so taki osebi po¬ trebni za opravljanje javne službe, zvanja ali znanstve¬ nega ali umetniškega poklica, kakor, tudi spodobna obleka, pri vojaških osebah ali orožnikih pa predmeti, ki so jim potrebni za opravljanje službe; 7. priprave, posode in blagovne zaloge, ki so ne¬ izogibno potrebne za poslovanje lekarn; 8. orodje in drugi predmeti, ki so zavezancu ne¬ izogibno potrebni za opravljanje njegovega rokodelstva, malega obrta ali kakšnega pridobivanja v obliki ročnega dela, brez katerih ne bi mogel pridobivati za najnujnejše vzdrževanje samega sebe in rodbine, živeče z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; semkaj spadajo tudi ribiške ladje z opremo kakor tudi orodje, potrebno za ribolov; pri babicah pa predmeti, potrebni za osebno opravljanje tega poklica; 9. pri osebah, katerih denarni prejemki so po za¬ konu celoma ali deloma izvzeti od izvršbe, tisti delni znesek gotovine, najdene pri njih, ki ustreza dohodku za čas od rubeža do prvega plačilnega roka teh prejemkov: 10. seme, potrebno za obdelovanje zavezančevega zemljišča, po njegovi velikosti in vrsti kulture; 11. umetni udje (proteze), naočniki in drugi pripo¬ močki, potrebni zaradi telesnih hib, kolikor jih je treba za osebno rabo zavezancu in članom njegove rodbine; 12. predmeti, ki služijo za opravljanje službe božje in za opravljanje verskih obredov pripoznanih ver, kakor tudi relikvije, nadalje stvari, ki so potrebne v prostorih, določenih za opravljanje verskih obredov; 13. zavezancev poročni prstan, dolžnikova osebna pisma in njegovi ostali osebni spisi kakor tudi rodbinske slike, razen okvirov; 14. predmeti, neposredno namenjeni za pogreb za- vezančev in članov njegove rodbine; 15. redi in drugi znaki odlikovanja. Na pošiljke, oddane na pošto, in na denar, ki se pošilja po pošti ali brzojavno, ni dopustno posegati z 261 izvršbo, preden se ne predado tistemu, ki je upravičen za sprejem (§ 210., odst. 2., ip.). Izvršilni organ mora paziti na veterinarsko-policijske predpise. Člen 59. Če se ob opravi izvršbe živina, za katero je pred¬ pisan živinski potni list (člen 11. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928., »Službene novine«št. XLVII*), goni ali odpravlja tako, da bi v prostem prometu bil potreben živinski potni list, se službeno dejanje (n. pr. hramba ali gonja na živinski sejem radi prodaje na dražbi ali pod roko) ne opravi prej, kot prinese zahtevajoči upnik živinski potni list. Ugovori zavezanca ali drugih oseb zoper opravo rubeža. Člen 60. Če ob opravi rubeža zavezanec trdi, da stvari, ki so pri njem, niso njegove ali da so to neodsvojne stvari ali če druge osebe, pri katerih niso stvari, ki naj se za¬ rubijo, zatrjujejo na teh stvareh pravice, kakor na primer lastninsko pravico, zaradi katerih bi izvršba ne bila do¬ pustna, ali če trdijo druge osebe, da imajo na teh stvareh zastavne ali druge prednostne pravice, izvršilni organ v vseh teh primerih ne sme opustiti opravo izvršbe, koli¬ kor ni drugili zarubljivih stvari, ki bi zadoščale za po¬ plačilo izvršne terjatve s pripadki vred. Če izjavi upnik izvršilnemu organu, da noče poseči z izvršbo na stvari ali pravice, glede katerih se kdo upira, je ta upnikova izjava za izvršilnega organa odločilna. Če se kljub uporu zavezanca ali druge osebe rubež opravi, je pri presoji vprašanja, v katerem obsegu naj se opravi rubež, upoštevati možnost, da je upor uteme- * »Uradni list« št. ‘287/80 iz 1. 1928. 262 ]jen in da bodo zato predmeti, na katere se nanaša upor, izločeni iz izvršbe. Druge osebe, ki se upirajo rubežu, je treba opozoriti, da morajo v obrambo svojih pravic uveljavljati svoje za¬ htevke pri izvršilnem sodišču. Zglašeni zahtevki se zaznamijo v rubežnem zapisniku. Oprava rubeža. Člen 61. Rubež se opravi tako, da izvršilni organ v zapisniku ob kratkem zaznami in posamič popiše vse tiste telesne stvari, na katere se rubež nanaša (rubežni zapisnik — § 213., odst. 1., ip.). Za spisovanje zapisnika se uporab¬ ljajo predpisani obrazci. Zato mora izvršilni organ take tiskovine vselej pri sebi imeti. Popis zarubljenih stvari mora biti kratek in tak, da omogoči ugotovitev istovetnosti zarubljenih predmetov. Zato je treba po možnosti v zapisniku navesti znake, po katerih se razlikuje zarubljena stvar od drugih podob¬ nih stvari. Izvršilni organ mora zapisati v zapisnik, da so po¬ pisane stvari zarubljene v korist izvršni terjatvi in na¬ vesti upnikovo ime. Terjatev mora označiti izvršilni organ po glavnici, pripadkih in izvršilnem naslovu. Rubež je dopusten samo za denarni znesek, določen po številkah. Zneska pripadkov ni treba označevati s števil¬ kami. V rubežnem zapisniku se mora navesti tudi domo- vališče zahtevajočega upnika in njegovega zastopnika. Poleg tega mora označiti izvršilni organ v zapisniku pri¬ bližno vrednost posameznih zarubljenih stvari (§ 213., odst. 2., ip.). Ce naj se popišejo iste stvari zaradi za¬ htevka zoper različne zavezance (n. pr. zoper zakonce), se spiše samo en rubežni zapisnik. Sklep, s katerim se dovoljuje rubež, se vroči za¬ vezancu šele, ko začne izvršilni organ rubiti. Če izvršilni organ zavezanca pri tem ne dobi, je dopustna nadomestna vročitev. 263 Ponovni in priključni rubež. Člen 62. Dokler obstoje polnoveljavno zastavne pravice, ugo¬ tovljene z rubežnim zapisnikom, se opravi vnovični rubež že kdaj zarubljenih stvari z zaznambo v tistem rubežnem zapisniku. V zaznambi je treba navesti ime novega za¬ htevajočega upnika in njegovega zastopnika, njiju domo- vališče in terjatev, ki se za nje izterjavo opravlja izvršba (§ 216. ip.). Zaznambo o vnovičnem rubežu že kdaj po¬ pisanih stvari opravi izvršilni organ (§ 405., odst. 3., sp.). Če se pa rubežna dovolitev ne nanaša izključno na že zarubljene predmete, je treba na kraju samem po prejš¬ njem rubežnem zapisniku ugotoviti, ali katerega prej popisanih predmetov ni več in ali je tam kaj drugih zarubljivih stvari. Rubež drugih stvari, ki so pri isti osebi, se opravi s popisom in opisom v dodatku k obsto¬ ječemu rubežnemu zapisniku (priključni rubež). Stek sodnega rubeža s poprejšnjim administrativnim rubežem. Člen 63. Če stvari, ki naj se zarubijo, sodno še niso bile za¬ rubljene, pač pa administrativno, se opravi prvi sodni rubež tako, kakor da te stvari vobče še niso bile zarub¬ ljene; izvršilni organ pa mora brez nadaljnjega sodni¬ škega naloga poskrbeti za to, da se zaznami sodna za¬ stavna pravica v zapisniku o administrativnem rubežu. V sodnem rubežnem zapisniku je treba navesti, katere izmed zarubljenih stvari so že administrativno zarub¬ ljene, za katero terjatev in po odredbi katerega oblastva. Rubežni vpisnik. Člen 64. V dveh dneh po opravi rubeža, če pa je bil več dni odsoten, prvi dan po svojem povratku priobči izvršilni organ uradniku, ki vodi rubežni vpisnik, dotični spis zaradi vpisa v rubežni vpisnik (§ 304., odst. 1., sp.). 264 Hramba. Člen 65. Glede zarubljenega denarja, dragocenosti in vred¬ nostnih papirjev velja predpis člena 19. tega pravilnika. Menice, čeki in drugi papirji, ki se prenašajo z indosa- mentom, trgovske nakaznice in obveznice, čeki, ki se ne prenašajo z indosamentom, kakor tudi vsi papirji, pri katerih je za ohranitev ali izvrševanje v njih obseženih pravic treba raznih dejanj (§ 257. ip.), se pokažejo, preden se dajo v polog, upravitelju izvršilnega oddelka (oddelka sodne pisarne izvršilnega sodnika), ta pa jih eventualno pokaže sodniku (§ 406., odst. 3., sp.). Razen zarubljenega denarja, dragocenosti in vred¬ nostnih papirjev preda izvršilni organ zarubljene stvari hranitelju, če je predlagal zahtevajoči upnik hrambo. Če so zarubljene stvari za to pripravne, se opravi predaja hranitelju tako, da se zanesejo stvari v kak zavezančev prostor, ki se da zaklepati, in se izroči ključ hranitelju. Člen 66. Hramba se vrši na nevarnost zahtevajočega upnika. Če je dovolilo sodišče hrambo, ni pa samo določilo hra¬ nitelja, marveč je upravičilo izvršilnega organa, da ga on postavi, naj upošteva izvršilni organ pri izbiri hrani¬ telja predvsem sporazumne predloge zavezanca in za¬ htevajočega upnika. Če se ta dva ne sporazumeta, se postavi za hranitelja zanesljiva in plačila zmožna oseba, ki stanuje v kraju rubeža, po možnosti član občinskega zastopstva; nikdar pa se ne sme postaviti zavezanec, njegov zakonec ali domačin. Če zavezanec v to privoli, sme biti hranitelj zahtevajoči upnik sam, če pa jih je več, eden izmed njih. V rubežnem zapisniku je treba hrani¬ telja označiti in poleg tega zaznamiti, da je bila hramba odrejena (§ 214., odst. 2., ip.). Hranitelj potrdi s podpisom rubežnega zapisnika ali s podpisom posebnega zapisnika o uvedbi hrambe, da je 265 stvari v redu prejel, hranitelju pa se izroči, če to za¬ hteva, spisek njemu poverjenih stvari. Člen 67. Predlog, naj se uvede hramba, napravljen ob opravi rubeža, kakor tudi uvedba hrambe z navedbo hranitelje¬ vega imena, poklica in domovališča, njegov odškodninski zahtevek in potrdilo o pravilnem prevzemu se uvrste v rubežni zapisnik ali pa v dodatek k rubežnemu zapisniku. Če se mora oprava dovoljene hrambe, ki se ne da opraviti z zaklepom zarubljenih stvari v zavezančevem prostoru, opustiti zato, ker zahtevajoči upnik izvršilnemu organu ni dal na razpolago potrebnih prevoznih sredstev ali ker se ni mogel najti pripraven hranitelj, ki bi bil voljan prevzeti zarubljene stvari, navede izvršilni organ v poročilu o opravi izvršbe (člen 34.) razloge, zaradi katerih se hramba ni mogla izvesti. Če se je zahtevajoči upnik ali njegov zastopnik ob opravi izvršbe odpovedal hrambi, je treba tudi to v poročilu navesti. Odvzem gotovine. Člen 68. Izvršilni organ odvzame denar, ki ga najde ob opravi izvršbe, in preda, če se opravlja rubež v korist samo enemu upniku, ta denar, kolikor pač znese izvršni za¬ htevek, upniku, ki mu prejem pismeno potrdi. Če pa druge osebe trde, da imajo na zarubljenem denarju last¬ ninsko ali drugo pravico, ki bi zaradi nje izvršba ne bila dopustna, ali če zavezanec trdi, da ima druga oseba tako pravico, ne preda izvršilni organ zarubljenega denarja upniku, marveč se ravna po določbi poslednjega odstavka tega člena, v rubežnem zapisniku pa zaznami prijavljene ali zglašene pravice. Izvršilni organ vpiše v knjižico pri- znanic (posl. obr. št. 5*) znesek odvzetega denarja in izda zavezancu uradno priznanico (§ 40., odst. 3., sp.). Če dvomi izvršilni organ o tem, koliko gre zahtevajočemu GL pripombo na str. 235. 266 upniku kot glavnica in pripadki, ali če ne ve natančno, katere zadolžnice mora ob predaji denarja zahtevati od zahtevajočega upnika, ali če je v dvomu glede odpisov, ki naj jih opravi na zadolžnicah, zaprosi v vseh teh pri¬ merih, preden izda denar, navodilo od izvršilnega sodnika. Če se opravi rubež istočasno v korist več upnikom, preda izvršilni organ zarubljeni denar sodišču ali ga položi pri Državni hipotekarni banki s položnico na njen čekovni račun. Vidna označba rubeža. Člen 69. Če ni potrebna hramba, je rubež na vsaki zarubljeni stvari označiti vidno tako, da vsakdo lahko to opazi. V ta namen se prilepi na zarubljeno stvar rubežna znamka po obrazcu posl. št. 109*. Kjer to ni mogoče ali ne bi za¬ doščalo, se pritrdijo na pripravno mesto listki iz papirja, na katere se prilepijo rubežne znamke, in se zaznami to, kar je zarubljeno (§ 405., odst. 1., sp.). Izvršilni organ mora zavezanca ali osebe, na katere naleti namesto njega, opozoriti, da se zarubljene stvari ne smejo odstraniti, poškodovati, uničiti, neporabne na¬ praviti, odsvojiti in tudi ne rubežne znamke sneti ali poškodovati, ker bi se sicer krivci kaznovali po predpisih kazenskega zakonika (§§ 366., št. 3., in 134. kz.). Prodaja. Člen 70. Zarubljene premične stvari se prodajo ali pod roko ali pa, če to ni dopustno ali se ne da opraviti, na javni dražbi. • Vrsto prodaje odredi izvršilno sodišče. Stvari, ki naj se prodajo na javni dražbi ali pod roko, ne sme izvršilni organ kupiti niti sam niti po drugih osebah ali za druge osebe in tudi ne sme do- * Gl. pripombo na Str. 235. 267 voliti, da kupijo te stvari osebe, ki so z njim v razmerju, navedenem v členu 2., št. 2., 3., 4. in 5., tega pravilnika. Preden se začne prodaja, je treba ugotoviti, ali je dovolitev rubeža postala pravnomočna (§ 221. ip.). Zlasti ne smejo podajati na javni dražbi ponudbe ne izvršilni organ ne izvedenec, ki je poklican na dražbo radi cenitve, in ne izklicatelj, in to ne sami ne po drugih osebah. Predaja hranjenih stvari radi prodaje. Člen 71. Stvari, ki so dane v hrambo, mora predati, če naj se prodajo pod roko, hranitelj izvršilnemu organu, ki jih je upravičen prevzeti. Upravičilo se da z izjavo pristojnega uradnika izvršilnega oddelka, napisano na odpravku sklepa, s katerim se dovoljuje prodaja. Prodaja pod roko. Člen 72. Prisilno prodajo vrednostnih papirjev opravi odde¬ lek, ki te papirje hrani (§ 38., odst. 3., sp.). Če se izvršilnemu organu odredi, naj opravi prodajo zarubljenih stvari, ki imajo borzno ali tržno ceno, s po¬ sredovanjem trgovinskega posrednika, preda izvršilni organ radi prodaje te stvari ali preda, če mu je to na¬ loženo ali če zadošča za opravo prodaje, vzorce teh stvari trgovinskemu posredniku, ki ga označi sodišče ali izbere izvršilni organ, z nalogom, naj prodajo opravi. Pri tem sporoči trgovinskemu posredniku rok, do katerega mora opraviti prodajo, kakor tudi ceno, ki jo je sodišče določilo in pod katero ne sme prodati. Če je odrejena prodaja po borzni ali tržni ceni, pri¬ loži izvršilni organ svojemu zapisniku uradno dokazilo o tej ceni in o eventualno plačani posredniški (mešetar- ski) nagradi (§ 408., odst. 3., sp.). 268 § 73 . Če naj se prodajo stvari, s katerimi trgujejo na sejmih (semanje blago), se opravi prodaja na prvem sejmu po prejetem nalogu. Če se pri prvem prodajnem poskusu ne da doseči primerna cena, se sme prodaja odložiti za kak poznejši sejem, po potrebi pa tudi večkrat poskusiti. Pri prodaji pod roko priloži izvršilni organ svojemu zapisniku pis¬ meno kupčevo potrdilo o pogojeni kupnini (§ 408., odst. 3., sp.). Člen 74. Zarubljeni vrednostni papirji, ki imajo borzno ceno, se prodajo pod roko s posredovanjem borznega posred¬ nika (mešetarja), kjer pa ga ni ali bi bila prodaja na borzi iz katerega koli vzroka nemogoča, se prodajo s posredovanjem kakšne zanesljive banke, pri čemer se je treba po možnosti držati obstoječih borznih cen (§ 223., odst. 1., ip.). Če je 'bil izvršilni organ s sklepom, s katerim se dovoljuje prodaja, za to upravičen, sme izposlovati prepis vrednostnega papirja, ki se glasi na ime, na kupčevo ime in sme podati pravnoveljavno vse potrebne izjave na¬ mesto zavezanca (§ 223., odst. 5., ip.). Če naj se menica ali drug vrednostni papir, ki je v prostem prometu in je prenosen s samim indosamen- toin, odsvoji s prodajo iz proste roke, napiše izvršilni organ, preden preda papir borznemu posredniku ali banki, ki naj opravi prodajo, na hrbtu papirja tole izjavo: »Po sklepu okrajnega sodišča v .. z dne . 19., posl. št., z izvršbo iz proste roke prodano in izročeno.« Datum in podpis izvršilnega organa. Tej izjavi, ki ima isti pravni učinek kakor zavezan- čev indosament, doda kupec ali na njegovo zahtevo iz¬ vršilni organ ali posrednik kupčevo ime. 269 Če se vrednostni papir sodišču vrne, ker ni bil prodan, se prenosna izjava prečrta. Člen 75. Če naj se prodajo stvari, o katerih je bil izdan skla¬ diščni list, se opremi priznanica namesto zavezančevega' indosamenta s pristavkom, navedenim v členu 74., in se preda kupcu. Če je, kakor pri skladiščnih listih ali delnicah na ime, prepis papirja na kupčevo ime v skladiščni ali del¬ niški knjigi dopusten ali potreben, je prepuščeno kupcu, naj on prijavi prehod lastnine in izposluje prepis (§ 44. zakona o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930., »Služ¬ bene novine« št. 200/LXXI*). Člen 76. Če se prodaja pod roko ne da opraviti v roku, ki ga je določilo sodišče, je o tem sodišču poročati in s poro¬ čilom vrniti prodajni nalog. Uporaba kupnine. Člen 77. S kupnino, ki se dobi s prodajo pod roko, mora rav¬ nati izvršilni organ po predpisih, ki veljajo za uporabo kupnine, dobljene s prodajo na dražbi (glej člena 93. in 94.). Dražba. Člen 78. Zarubljene stvari, ki ne spadajo med vrste, ki se prodajajo pod roko, je prodati na javni dražbi (§ 224., odst. 1., ip.). Dražbo mora opraviti izvršilni organ (§ 229., odst. 1., ip.). Izvršilni organ določi kraj, dan in uro dražbe, če ni že tega določilo sodišče (§ 225., odst. 1., ip.). Zaradi naprave dražbenega oklica naj se obrne iz- * »Službeni list*: št. 245/39 iz 1. 1930. 270 vršilni organ do izvršilnega oddelka sodne pisarne z navedbo kraja, dneva in ure dražbe. Kako naj se določi dražbeni narok. Člen 79. Pri določitvi dražbenega naroka mora paziti izvršilni organ na to, da se prodaja ne sme opraviti, preden ni postala rubežna dovolitev pravnomočna, razen če je od¬ redil sodnik po § 221. ip. kaj drugega. Med rubežem in dražbo mora biti presledek najmanj treh tednov. Ta presledek se sme skrajšati, to pa samo po od¬ redbi sodišča: 1. če sta se zahtevajoči upnik in zavezanec spo¬ razumela, da se opravi prodaja prej; 2. če je to potrebno zato, ker se utegnejo zarubljene stvari po svoji kakovosti ob daljši hrambi pokvariti; 3. če preti nevarnost, da bi stvari znatno zgubile v vrednosti, ko bi se prodaja odložila, in 4. če bi nastali z daljšo hrambo zarubljenih stvari nerazmerni stroški (§§ 226. in 221. ip.). Izvršilni organ se mora uveriti, ali je bil dražbeni narok v redu objavljen. Člen 80. Izvršilni organ, ki mu je poverjeno opraviti dražbo, se mora o pravem času uveriti, ali je bil sklep o dražbi vročen udeležencem in ali je bila dražba redno razgla¬ šena; če opazi v tem pogledu kak nedostatek, mora to naznaniti izvršilnemu sodišču (§ 227. ip.). Če naj se prodajo na javni dražbi izdelki iz zlata, srebra ali platine, se mora izvršilni organ uveriti, ali je bilo obveščeno občno upravno oblastvo prve stopnje osem ali (če je to oblastvo na kraju prodaje) tri dni pred draž- benim narokom, in sicer zaradi preizkusa čistine teh izdelkov (členi 53. in 54. uredbe za izvrševanje zakona t 271 o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. maja 1983., »Službene novine« št. 1S1/XXXVII*). Če opazi izvršilni organ kak nedostatek, naznani to iz¬ vršilnemu sodišču. Prijave izvršilnemu sodišču, omenjene v tem členu, se opravljajo ustno. Kraj dražbe. Člen 81. Če ni odredilo sodišče prodaje v posebnih javnih prostorih (§ 228., odst. 3., ip.), se opravi dražba v kraju, kjer so zarubljene stvari, razen če sta se zahtevajoči upnik in zavezanec sporazumela o drugem kraju ali če odredi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika ali zavezanca, da je poslati te stvari na dražbo v drug kraj, da se doseže večja kupnina. To velja storiti zlasti takrat, kadar se prodajajo stvari iz platine, zlata ali srebra ali druge dragocenosti ali umetniški izdelki, zbir¬ ke in temu podobno (§ 228., odst. 1., ip.). Cenitev. Člen 82. Dragocenosti mora oceniti pred dražbo izvedenec. 'Tudi za druge stvari, katerih cenitev se da težko opra¬ viti na dražbenem naroku samem, odredi sodišče, da jih oceni pred dražbo izvedenec. V vseh drugih primerih se odredi predhodna cenitev samo na zahtevo in ob stroških upnika. Ko se cenijo stvari iz platine, zlata ali srebra, mora označiti izvedenec tudi kovinsko vrednost. Če stvari, ki jih je treba prodati, niso bile že oce¬ njene po prednjih določbah, je pozvati na dražbo zaradi cenitve izvedenca, po potrebi pa tudi več izvedencev. Izvršilno sodišče odloči, ali naj se glede na različnost predmetov, ki jih je treba prodati in kijih en sam iz¬ vedenec po svoji strokovni izobrazbi ne bi mogel oceniti, * »Službeni list« št. 13/2 iz 1.1934. 272 kakor tudi glede na večjo količino ali večjo vrednost pozovejo za posamezne skupine predmetov različni iz¬ vedenci (§§ 224., odst. 3. in 4., in 229., odst. 2., ip.). Če ne odredi sodnik v posameznem primeru kaj dru¬ gega, se vzamejo izvedenci iz spiskov izvedencev, ki so pri sodišču, po razporedu in vrsti, stalno določeni od starešine sodišča (§ 406., odst. 5., sp.). Če je izvedenec katerega je sodišče odredilo, nenadoma zadržan ali ko¬ likor se iz drugih razlogov mora odstopiti v posameznem primeru od odrejenega razporeda in vrste, pozove iz¬ vršilni organ izvedenca proti naknadni odobritvi sodišča, če mu ni bilo mogoče, da bi takoj izposloval odločitev sodišča, ne da bi s tem preprečil dražbo. Priprave za dražbo. Člen 83. Pred začetkom družbenega naroka je treba zarub¬ ljene stvari pripraviti in jih z rubežnim zapisnikom pri¬ merjati. Stvari, ki jih ni več, ali poškodovane stvari je treba navesti v začetku zapisnika, ki naj se spiše O' dražbi (člen 91.). Če so bile stvari izročene hranitelju, je navesti stvari, ki jih ni več ali ki so poškodovane, v posebnem zapis¬ niku, ki se spiše o vrnitvi zarubljenih stvari, ali pa uvo¬ doma v dražbenem zapisniku. Če naj se na dražbi prodajo živila, ki se po svoji kakovosti rada pokvarijo, se mora izvršilni organ uveriti, ali se še niso pokvarila. Če je videti, da so se že pokva¬ rila, obvesti o tem takoj upravno oblastvo, ki ima nadzor nad prodajo živil. Oprava dražbe. Člen 84. Dražbeni narok je javen. Narok in dražbo vodi iz¬ vršilni organ. 273 V katerem reda se dražijo predmeti. Člen 85. Pred začetkom dražbe m-ora izvršilni organ objaviti, da ponudniki ne polagajo jamščine (§ 229., odst. 7., ip.) in da se prodajo stvari samo, če zdražitelj takoj položi kupnino v gotovini in stvar takoj prevzame (§ 230., odst. 6., ip.). Izvršilni organ določi red, po katerem se posamezni predmeti dražijo. Pri tem naj po možnosti upošteva želje zahtevajočega upnika in zavezanca. Če je bil spored dra¬ ženja objavljen v dražbenem oklicu, ne sme odstopiti od tega sporeda. Od sporeda draženja, objavljenega na za¬ četku družbenega naroka, je dopustno odstopiti samo, če privolita v to zahtevajoči upnik in zavezanec. Stvari, ki jih je treba prodati na dražbi, se prodajajo posamezno; če pa je treba prodati večjo količino isto¬ vetnih stvari, se smejo prodajati tudi v skupinah (§ 229., odst. 3., ip.). Oddajanje ponudb. Člen 86. Dražba se začne natančno ob določenem času. Izvršil¬ ni organ začetka draženja ne sme odlagati. Zavezancu ni dopuščeno ne v svojem ne v tujem imenu podajati ponudbe. Tudi zavezančevi zastopniki ne smejo podajati ponudbe. Zahtevajoči upnik sme podajati ponudbe. Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler se ne poda večja ponudba (§§ 230., odst. 5., in 140., odst. 1. in 3., ip.). Izklicatelj sodeluje pri dražbi samo, če je to glede na število in kakovost predmetov, ki naj se prodajo na dražbi, potrebno (prodaja zaloge blaga in temu podobno). Pri dražbi ne sodeluje zapisnikar, marveč piše iz¬ vršilni organ zapisnik sam. 18 274 Najmanjši sprejemljivi ponudek. Člen 87. Vrednost, ugotovljeno s cenitvijo, je označiti kot iz¬ klicno dražbeno ceno (§ 229., odst. 4., ip.). Če nihče ne ponudi izklicne družbene cene, se sprej¬ mejo tudi manjše ponudbe; vendar pa ni sprejemati po¬ nudb, ki ne dosežejo niti tretjine cenilne vrednosti (§ 230., odst. 2., ip.). Če je določilo izvršilno sodišče za najmanjši sprejemljivi ponudek znesek, ki presega tretjino cenilne vrednosti (§ 230., odst. 3., ip.), je ta znesek odločilen. Stvari iz platine, zlata ali srebra se ne smejo pro¬ dajati pod kovinsko vrednostjo (§ 230., odst. 4., ip.). Izvršilni organ, ki vodi dražbo, mora najprej ozna¬ čiti izklicno dražbeno ceno in potem najmanjši dopustni ponudek, glede stvari iz platine, zlata ali srebra pa tudi kovinsko vrednost (§ 229., odst. 5., ip.). Dornik. Člen 88. Dražba se nadaljuje, dokler se podajajo večje po¬ nudbe. Če to zahteva eden ali več ponudnikov, sme do¬ voliti izvršilni organ kratek čas za premislek (§§ 230., odst. 5., in 141., odst. 2., ip.). Stvari se domaknejo najboljšemu ponudniku, če tudi po drugem pozivu za ponudbo ni bila podana večja po¬ nudba (§ 230., odst. 1., ip.). Pred koncem dražbe mora izvršilni organ še enkrat razločno naznaniti poslednjo ponudbo, nato pa izreči dražbo za končano (§§ 230., odst. 5., in 141., odst. 4., ip.). Če kupec ne položi kupnine. Člen 89. Če kupec ne položi kupnine do konca dražbe, se mora ta stvar takoj iznova prodajati. Prvemu kupcu se ne sme dopustiti, da bi bil ponudnik na ponovni dražbi. Odgovo- 275 ren je za razliko v ceni, ki bi nastala, in za stroške po¬ novljene dražbe; nima pa pravice do prebitka, ki bi se dosegel s ponovno dražbo (§ 230., odst. 7., ip.). Mudni kupec se pod pretnjo izvršbe pozove, naj to razliko takoj položi. Sklep dražbe. Člen 90. Če je predmet dražbe več stvari, se dražba sklene, brž ko se doseže zadosten znesek za poplačilo terjatev, zaradi katerih se opravlja izvršba s prodajo, in vseh pri- padkov kakor tudi izvršilnih stroškov (§ 231., odst. 1., ip.). Če je doseženi znesek zadosten za poravnavo zahtev¬ kov, omenjenih v prvem odstavku, se dajo zarubljene stvari, ki se niso prodale, zavezancu ali drugi osebi, upravičeni za prevzem, na razpolago, razen če so stvari obremenjene z zastavno pravico še v korist kakega dru¬ gega zahtevajočega upnika, ki ni zahteval izvršbe s pro¬ dajo (§ 215., odst. 2., ip.). Če se z dražbo ni doseglo poplačilo izvršnih terjatev in pripadbov, se predajo neprodane stvari, če je bila poprej uvedena hramba, zopet hranitelju ali pa se polože pri sodišču. Dražbeni zapisnik. Člen 91. Izvršilni organ spiše o dražbi zapisnik. V ta zapisnik se sprejmejo: 1. ime in službeni položaj izvršilnega organa, ime in domovališče izvedenca in izklicatelja, če pri dražbi so¬ deluje; 2. kraj in čas dražbe; 3. označba sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bila dovoljena prodaja; 4. kdo je prišel za zahtevajočega upnika in kdo za zavezanca; 18 * 276 5. čas, ko se je začel narok, dalje čas, ko je pozval izvršilni organ navzoče, naj podajajo ponudbe, kakor tudi čas, ko je bila dražba sklenjena; 6. kateri predmeti so bili draženi, z navedbo za¬ poredne številke rubežnega zapisnika; 7. izklicna dražbena cena draženih predmetov, naj¬ manjši sprejemljivi ponudek (pri stvareh iz platine, zlata ali srebra kovinska vrednost); 8. doseženi naj višji ponudki in imena zdražiteljev; 9. pripomba o tem, katere izmed draženih stvari niso bile prodane in kaj se je glede teh stvari odredilo; 10. kako in komu je izvršilni organ položil kupnino. Ce se izvršilnemu organu priobči, da se terja najem¬ nina, v katere prid se uveljavlja zakonita zastavna pra¬ vica (člen 3. uredbe ministrskega sveta št. 410 z dne 4. junija 1937. o spremembah in dopolnitvah v izvršilnem postopniku, »Službene novine« št. 131/XXX1X z dne 14. junija 1937., str. 923*), se zaznami to in prav tako tudi ime in naslov hišnega lastnika v zapisniku. Posamezne ponudbe se ne zaznamujejo v zapisniku; zdražiteljev podpis ni potreben. Kdaj izvršilni organ ne opravi dražbe. Člen 92. Odrejena dražba se ne opravi: 1. če odstopi zahtevajoči upnik pred začetkom dražbe od nadaljevanja dražbenega postopka (§§ 234., odst. 1., in 165., odst. 8., ip.); 2. če ponudi zavezanec pred začetkom dražbe vsem zahtevajočim upnikom popolno poplačilo njih izvršnih terjatev s pripadla vred kakor tudi dosedanjih stroškov dražbenega postopka in preda potrebne zneske izvršil¬ nemu organu, ki vodi dražbeni narok, ali pa jih položi pri sodišču in predlaga ustavitev izvršbe; če stroški dražbenega postopka še niso odmerjeni, mora položiti zavezanec za njih kritje kot varščino znesek, ki ga iz- * »Službeni list« št. 360/52 iz 1.1937.— Gl. str. 198 te knjige. 277 vršilni organ določi (§§ 234., odst. 1., in 165., št. 4., ip.) in izroči sodišču. Izvršilni organ zaznam! te izjave in predloge v za¬ pisniku, potrdi predajo denarnih zneskov in objavi usta¬ vitev dražbenega naroka. Uporaba kupnine. Člen 93. Kupnino, doseženo na dražbi, z razliko vred, ome¬ njeno v členu 89., če jo je mudni ponudnik takoj plačal na dražbenern naroku, položi izvršilni organ pri sodišču, kolikor pa presega znesek 500 dinarjev, s položnico na čekovni račun Državne hipotekarne banke. Na hrbtu po¬ ložnice je treba navesti namen vplačila, poslovno številko izvršbe in sodišče, pri katerem se izvršba opravlja. Člen 94. Če zahteva zahtevajoči upnik povračilo izvršilnih stroškov, ki še niso sodno odmerjeni, mora predati stro¬ škovnik izvršilnemu organu najkasneje pred koncem dražbenega naroka, ker sicer preneha pravica do povra¬ čila teh stroškov. V zapisniku o dražbenern naroku se zaznam!, da je bil stroškovnik izročen (§ 235., odst. 3., ip.). Izvršilni organ pridrži in položi pri sodišču znesek, ki je po upnikovih navedbah potreben za kritje stroškov. Prav tako je treba ravnati z zneskom, ki ga pridrži iz¬ vršilni organ za kritje dražbenih stroškov, vštevši pri¬ stojbine, ki jih je treba plačati izvedencu za cenitev dra- ženih predmetov. Drugi oddelek. Izvršba na denarne terjatve. Rubež terjatev iz menic in podobnih papirjev. Člen 95. Če naj se zarubijo terjatve iz vrednostnih papirjev, ki se glase na prinosnika, kakor n. pr. državne obveznice, 278 delne zadolžnice, zastavnice, loterijske srečke, delnice na prinosnika, se je ravnati po predpisih o rubežu telesnih premičnih stvari. Terjatve iz menic ali iz čekov, razen tistih, ki se glase na prinosnika, ali iz drugih papirjev, ki se pre¬ našajo z indosamentom, potem iz trgovinskih nakaznic in trgovinskih obveznic ali vložnih knjižic bank, hranilnic in hranilnih zadrug kakor tudi terjatve iz polic o živ¬ ljenjskem zavarovanju, ki se glase na imetnika ali pri¬ nosnika,, se zarubijo tako, da odvzame izvršilni organ zavezancu dotični papir in ga preda sodišču. Tudi o tem rubežu spiše izvršilni organ zapisnik. Rubež take terjatve v korist drugim upnikom, ki zahtevajo to pozneje, se opravi z zaznambo v prejšnjem rubežnem zapisniku (§§ 256., odst. 1. in 2., in 216. ip.). Pri opravi rubeža se je ravnati po predpisih čle¬ nov 61. in 62. tega pravilnika. Hramba zastavljalniških zastavnih listov se opravi samo, če to sodišče dovoli, če se opravi hramba, se na¬ vzoče stranke izrečno opozore, da se po službeni dolž¬ nosti ne bo skrbelo za podaljšavo zarubljenih zastavljal¬ niških zastavnih listov, ki so prevzeti v hrambo. Dejanja, potrebna za ohranitev pravic iz zarubljenega papirja. Člen 96. Prezentaeije, protestiranja, notifikacije in druga de¬ janja, kar jih je treba za ohranitev ali izvrševanje pravic iz papirjev, omenjenih v drugem odstavku člena 95., opravlja, dokler je papir pri sodišču, namesto zavezanca izvršilni organ po upravičitvi izvršilnega sodišča (§ 257., odst. 1., ip.). Izvršilni organ ne vzdiguje protestov, marveč samo zahteva, naj vzdigne protest javni notar ali okrajno so¬ dišče. Okrajno sodišče vzdiguje menične proteste v krajih, kjer ni javnega notarja; če pa je v območju njegove kra¬ jevne pristojnosti javni notar, sme okrajno sodišče vzdi- 279 govati proteste samo takrat, kadar je javni notar po za¬ konu izključen (§ 70. inz.). Ce je nevarno odlagati, sme upravičiti izvršilno so¬ dišče izvršilnega organa, da izterja dospelo terjatev iz takega papirja, ki je pri sodišču (§ 257., odst. 2., ip.). Ce si izvršilni organ ni povsem na jasnem, kako naj postopa pri opravi spredaj navedenih dejanj, zaprosi, preden začne dejanje, izvršilnega sodnika, da ga pouči. Hramba ročne zastave, dane za zarubljeno terjatev. Člen 97. Ročna zastava, dana za zarubljeno terjatev, se vzame na predlog zahtevajočega upnika v hrambo (§ 258. ip.). Za hrambo veljajo predpisi členov 65. do 67. tega pra¬ vilnika. Prenos zarubljene terjatve. Člen 98. Prenos terjatev, ki se prenašajo z indosamentom ali katerih uveljavljanje je sicer vezano na posest tega pa¬ pirja, se zgodi tako, da se preda papir, opremljen s po¬ trebno pismeno izjavo o prenosu, zahtevajočemu upniku, na katerega je terjatev prenesena. Prenosno izjavo poda izvršilno sodišče ali pa po njegovem nalogu izvršilni organ (§ 266., odst. 1., ip.). Prenosna izjava se glasi takole: »Preneseno na . v izterjavo — namesto plačila — s sklepom okrajnega sodišča v.. z dne . 19., posl. št..« Datum in podpis. Če da prenosno izjavo po nalogu izvršilnega sodišča izvršilni organ, navede to pred svojim podpisom z be¬ sedami: »Po nalogu sodišča«. Kakršen je pač prenos, se črtata besedi »v izterjavo« ali »namesto plačila«. 280 Prodaja zarubljene terjatve. Člen 99. Pri prodaji zarubljene denarne terjatve, ki naj jo izvršilni organ opravi po nalogu sodišča, se smiselno upo¬ rabljajo določbe o prodaji telesnih premičnih stvari (členi 70. do 92.). Pri prodaji na javni dražbi se zarubljena terjatev ne oceni, marveč se vzame imenska vrednost terjatve za iz¬ klicno družbeno ceno. Izvršilni organ izroči kupcu, ko položi kupnino, listine o prodani terjatvi. Potrebno prenosno izjavo na¬ piše na listino izvršilno sodišče ali po njegovem nalogu izvršilni organ. Ta izjava se glasi: »Po sklepu okrajnega sodišča v . z dne . 19., posl. št., prodano in izročeno.« Datum in podpis. Če da prenosno izjavo po nalogu izvršilnega sodišča izvršilni organ, navede to pred svojim podpisom z be¬ sedami »Po nalogu sodišča«. Tretji oddelek. Izvršba na zahtevke, da bi se izročile ali dale telesne stvari. Rubež. Člen 100. Rubež zahtevka, na čigar podstavi sme zahtevati za¬ vezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali da telesne stvari, se zgodi po določbah o rubežu denarnih terjatev. Prenos v izterjavo. Člen 101. Če je zahtevek, na čigar podstavi sme zahtevati za¬ vezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali da pre- 281 mične telesne stvari, prenesen na zahtevajočega upnika radi svoje ostvaritve, mora izročiti zavezancev dolžnik, ko zahtevek dospe, dotične stvari izvršilnemu organu, ki mu ga označi izvršilno sodišče (§ 285., odst. 1., ip.). Izvršilni organ pozove zavezančevega dolžnika, naj stvari izroči. Če jih zavezančev dolžnik noče izročiti, ni izvršilni organ upravičen, odrediti prisilne ukrepe zoper zavezančevega dolžnika, marveč se omeji na to, da ugo¬ tovi v zapisniku poziv in odklonitev. Če izjavi zavezančev dolžnik, da je voljan stvari iz¬ ročiti, jih izvršilni organ prevzame in zaprosi zaradi na¬ daljnjega postopka sodnika za navodila. Če je potrebna hramba, sme to hrambo odrediti proti naknadni odobritvi sodišča tudi izvršilni organ sam, če ne more takoj dobiti sodni sklep. Izročene stvari se vnovčijo po določbah o prodaji zarubljenih premičnih telesnih stvari (§ 285., odst. 2., ip.). Četrti oddelek. Izvršbe na druge imovinske pravice. Rubež. Člen 102. Rubež zavezančevih imovinskih pravic, ki ne spadajo ne med denarne terjatve ne med zahtevke, naj se izroče ali dajo premične telesne stvari, n. pr. obrtnih pravde ali industrijskih privilegijev, lovskih ali ribolovnih pravic, rudoslednih pravic in podobnih pravic, se zgodi tako, da se prepove zavezancu vsako razpolaganje s temi pravi¬ cami; če je pa na podstavi take pravice, ki naj se zarubi, kakšna druga oseba zavezana opraviti kakšne dajatve ali storitve, s prepovedjo, ki se vroči tej drugi osebi, da ne sme opraviti dajatve ali storitve zavezancu. Če odredi sodišče razen tega zastavni popis pravice, na katero se posega z izvršbo, se opravi popis ob smi¬ selni uporabi določb o rubežu premičnih telesnih stvari (člen 61.); pravica, ki naj se zarubi, se natančno popiše 282 po svoji vsebini in obsegu, upoštevaje listine, če jih je kaj o tej pravici; pri tem je natančno navesti, kaj je dolžan zavezanec za izvrševanje pravice kot nasprotno dajatev ali storitev dajati ali storiti. Vnovče vanje. Člen 103. Prodaja se opravi po določbah, ki veljajo za prodajo zarubljenih telesnih premičnih stvari (§290., odst. 2., ip.). Prisilna uprava. Člen 104. Če gre za pravice, katerim je predmet, da se dajejo zavezancu občasno plodovi, ali ki dopuščajo kakšno drugo ukoriščanje premičnih ali nepremičnih stvari in se da to ukoriščanje vnovčiti v korist zahtevajočemu upniku, potem če gre za obrtne pravice ali industrijske privile¬ gije, lovske ali ribolovne pravice, rudosledne ali podobne pravice, sme dovoliti izvršilno sodišče na predlog zahte¬ vajočega upnika prisilno upravo take pravice (§ 292., odst. 1., ip.). Kolikor naj pri prisilni upravi sodeluje izvršilni organ, se mora ravnati po določbah o prisilni upravi ne¬ premičnin (člena 41. in 42.), ki se smiselno uporabljajo. Upravitelju se izroče ob njegovi vpeljavi tiste telesne premične alti nepremične stvari, katerih uporabljanje ali ukoriščanje je potrebno za izvrševanje zarubljene pravice. Oddajanje v zakup. Člen 105. Namesto prisilne uprave sme odrediti sodišče na predlog vnovčitev z oddajo v zakup. Zarubljena pravica se sme oddati v zakup na dražbi najboljšemu ponudniku. Dražbo opravi izvršilni organ. Pri tem ravna smiselno po določbah o dražbi zarubljenih premičnih telesnih stvari (§ 295., odst. 2., ip.). 283 Dražba se opravlja na naroku, praviloma v sodnem poslopju. Če ni sodišče določilo izklicne dražbene cene, ugotovi izvedenec vrednost zakupa za eno leto pred dražbo in se označi ta vrednost kot izklicna dražbena cena. Ponudbe, ki ne dosežejo niti tretjine izklicne draž¬ bene cene, se ne smejo upoštevati; če je določilo sodišče večji najmanjši sprejemljivi ponudek, je ta ponudek odločilen. Če so po sodišču odobreni pogoji, rabijo ti pogoji za osnovo dddajanja v zakup. Peti oddelek. Izvršbe v ostvaritev nedenarnih zahtevkov. Izročitev ali dajatev premičnih telesnih stvari. Člen 106. Če je zavezanec po izvršilnem naslovu dolžan izročiti ali dati določene premične telesne stvari, n. pr. sliko, stroj, ali premične telesne stvari določene vrste, n. pr. 2 hi ljutomerskega vina »Murski biser« 1920., in so te stvari pri njem (člen 52.), mu mora izvršilni organ po nalogu izvršilnega sodišča te stvari odvzeti in jih proti prejemnemu potrdilu izročiti zahtevajočemu upniku (§ 301. ip.). Da bo mogel zahtevajoči upnik stvari takoj prevzeti, naj praviloma zahteva, naj se opravi izvršba vpričo njega, in se pred opravo izvršbe sporazume z izvršilnim orga¬ nom. Če pa zahtevajoči upnik v to privoli, se mu smejo poslati odvzete stvari po špediterju. Če se stvari ne dajo takoj izročiti in tudi ne poslati in zahtevajoči upnik ni ničesar odredil, se uvede hramba po predpisih, ki veljajo za zarubljene stvari (členi 65. do 67.). Izvršilni organ se uveri na primeren način, po po¬ trebi s pomočjo izvedenca, ali je odvzeta stvar zares tista stvar, kj naj se po izvršilnem naslovu izroči. 284 Člen 107. V zapisnik, ki se. spiše o izvršilnem dejanju, je treba zlasti sprejeti: 1. označbo stvari, odvzete zavezancu, če pa je več stvari, natančen spisek odvzetih stvari; če se odvzema neka količina, je treba navesti število, mero ali težo, če . se odvzemajo vrednostni papirji, je treba navesti imen¬ sko vrednost, serijo, črko, število in poslednje kupone; 2. da so bile stvari izročene upniku ali da so mu bile poslane ali iz katerega vzroka mu stvari niso bile takoj izročene in kaj je bilo odrejeno radi začasne hrambe stvari; 3. upnikovo prejemno potrdilo, če so mu bile stvari takoj izročene. Oprava zahtevka, naj se dajo nadomestne stvari. Člen 108. Predpisi členov 106. in 107. tega pravilnika se upo¬ rabljajo tudi tedaj, kadar je zavezanec dolžan dati zahte¬ vajočemu upniku vrednostne papirje ali določeno količino nadomestnih stvari, t. j. kadar je dolžan to priskrbeti zahtevajočemu upniku ne glede na svojo zalogo in ali jih ima. Nadomestne so tiste premične stvari, ki se v prometu običajno določajo po številu, meri ali teži. Predpisi člena 106. tega pravilnika pa se ne morejo uporabljati, če takih zavezančevih stvari ni bilo ne pri zavezancu in ne pri drugi osebi, ki bi jih bila voljna izročiti. Člen 109. Če so stvari, ki naj se izroče (člena 106. in 108.), pri drugi osebi, ki jih je voljna izročiti, se je ravnati tako, kakor da so te stvari pri zavezancu. Če druga oseba te stvari noče izročiti, se to zaznami v zapisniku in se ji stvari ne odvzamejo. 285 Drugo osebo je pozvati, uaj izjavi, iz katerega prav¬ nega razloga so stvari pri njej. Izjava druge osebe se zaznami v zapisniku. Izročitev z znamenji. Člen 110. Pri takih premičnih stvareh, pri katerih se zaradi njih kakovosti ne da opraviti telesna izročitev, kakor n. pr. pri zalogi blaga ali večjem delu take zaloge, knjiž¬ nici, večji količini posekanega lesa v gozdu, zadošča za izročitev izročitev z znamenji s tem, da se izroče pre¬ vzemniku listine, s katerimi se izkazuje lastninska pra¬ vica, ali orodje, s katerim se prevzemniku omogoči, da vzame samo on stvari v posest, ali s tem, da se stvar oznamenuje tako, da lahko vsakdo razločno spozna, da se je stvar prepustila drugemu. Izvršilni organ odvzame zavezancu listine in orodje, ki naj se izroče zahtevajočemu upniku, n. pr. ladijske konosement.e, tovornice voznikov, ključe knjižnice, zaloge blaga, kleti, in se izroče te listine in orodje po predpisih prvega odstavka zahtevajočemu upniku. Na listinah za¬ znami izvršilni organ, da se izročajo v izvršbo zahtevka, ki ga je natančno označiti. Ta zaznamba se glasi: »Odvzeto. v izvršbo zahtevka . ., da se mu izroče (dajo) . ., in zastran izročitve stvari izročeno Datum in podpis izvršilnega organa. Predaja ali izpraznitev nepremičnin, predmetov rudniške lastnine ali ladij. Člen 111. Če naj se na podstavi pravnomočne odpovedi ali naloga, da se predaj rabokupni predmet, ali na podstavi 286 odredbe izvršilnega sodišča, da se vpelji zdražitelj v posest kupljenega zemljišča (člen 47.), ali pravnomočne sodbe, ki obsoja v predajo ali izpraznitev, preda ali iz¬ prazni kaka nepremičnina ali kak njen del ali kak pred¬ met rudniške lastnine ali kaka ladja, odstrani izvršilni organ z njih osebe in premične stvari, kolikor je to potrebno, nato pa preda izvršilni predmet zahtevajočemu upniku (zdražitelju) v posest (§ 308., odst. 1., ip.). Če se pri vpeljavi zdražitelja v posest druge osebe nočejo od¬ straniti z nepremičnine, zaprosi izvršilni organ sodišče za navodila. Če naj se hkrati z nepremičnino preda tudi njena priteklina (n. pr. priteklina nepremičnine, prodane na dražbi), se uporabljajo smiselno določbe členov 106., 107. in 110. tega pravilnika. Vpeljava v posest se opravi lahko samo, če je na¬ vzoč zahtevajoči upnik (zdražitelj) ali njegov zastopnik. Ta je dolžan dati na razpolago delovno moč in prevozna sredstva, potrebna, da se odpro prostori in odstranijo premične stvari (§ 409. sp.). Če se zahtevajoči upnik ne zglasi pri izvršilnem organu v mesecu dni, vrne izvršilni organ nalog sodišču in navede vzrok, zakaj ga vrača. Kako naj ravna izvršilni organ s premičnimi stvarmi, ki jih je treba odstraniti z nepremičnin. Člen 112. Premične stvari, ki jih je treba odstraniti (n. pr. pri prisilni izselitvi pohištvo), ki pa same niso predmet iz¬ vršbe in tudi ne priteklina, ki naj se preda z nepremič¬ nino, preda izvršilni organ zavezancu, če pa zavezanec ni navzoč, njegovemu pooblaščencu ali odrasli osebi, ki spada k njegovi rodbini ali služi pri njem. Če ni nobene izmed oseb, upravičenih za prevzem stvari, in kolikor oblastva, ki so poklicana odrejati ukrepe za osebe brez stanovanja, za zavarovanje lastnine in za 287 odstranjevanje ovir v prometu, ne poskrbe za odstranitev stvari in njih začasno hrambo, preda izvršilni organ stvari ob zavezančevih stroških komu drugemu v hrambo (§ 303., odst. 1., ip. in § 409., odst. 1., sp.). Izvršilni organ zaznami v zapisniku o opravi službe¬ nega dejanja, kje je ostavil odstranjene stvari in komu jih je predal, označi osebe, ki imajo na prisilno odstra¬ njenih stvareh zastavne ali druge pravice, in navede, ali so te osebe o odstranitvi že obveščene ali pa jih je treba šele pismeno obvestiti. V ta namen pregleda izvršilni organ pred opravo izpraznitve rubežni vpisnik (§ 409., odst. 2., sp.). Člen 113. Oblastvom, omenjenim v odstavku 2. člena 112., se opravi vročitev odpravka dovolila izpraznitve v 24 urah pred začetkom službenega dejanja (§ 409., odst. 1., sp.). Izvršilni organ se uveri pred začetkom službenega dejanja, ali je bila vročitev opravljena, zlasti če se je bati, da bi po izpraznitvi kdo ostal brez strehe. Če opazi izvršilni organ v tem pogledu kak nedostatek, javi to sodniku in si izposluje njegovo odločitev. Odstranitev zavczančcvcga odpora zoper dejanje, ki ga mora dopustiti. Člen 114. Če se zavezanec protivi kakšnemu dejanju, ki ga mora po sklepu izvršilnega sodišča dopustiti, pridoda sodišče zahtevajočemu upniku na njegov predlog v pomoč izvršilnega organa, da odstrani odpor in zaščiti delo, ki ga je treba izvršiti (§ 311. ip.). Izvršilni organ se mora iz sklepa izvršilnega sodišča natančno poučiti o tem, katero dejanje mora zavezanec dopustiti. Na to je zavezanca primorati brezpogojno in z uporabo določb členov 11. do 13. lega pravilnika, po potrebi šiloma. 288 Pripiranje kot izvršilno sredstvo. Člen 115. Pripor izvrši izvršilni organ po nalogu izvršilnega sodišča, v katerem mora biti naveden razlog za odvzem prostosti. Ta nalog se vroči zavezancu, ko se mu odvzame prostost (§ 313., odst. 2., ip.). Če se odredi zapor zoper koga, ki je v javni službi, ali zoper nameščenca podjetja, ki služi javnemu prometu (železnica, tramvaj, avtobus, paroplovno podjetje ipd.), se mora to takoj, ko se tej osebi odvzame prostost, na¬ znaniti njegovemu neposrednemu starešini (§ 314., odst. 1., ip.). Če se mora radi vzdrževanja javne varnosti ali varovanja drugih javnih koristi postaviti zavezancu na¬ mestnik, se sme odvzeti zavezancu prostost šele, ko se postavi namestnik. Brž ko je zavezancev starešina obve¬ ščen o odrejenem priporu, mora nemudoma odrediti, če¬ sar je treba (§ 314., odst. 2., ip.). Obvestilo, omenjeno v prednjih odstavkih, se opravi z vročitvijo odpravka sklepa. Izvršilni organ ne sme pripirati vojaške osebe in tudi ne organe javne varnosti ali finančne kontrole. Člen 116. Oprava pripora zavezanca, ki služi pri vojski, vojni mornarici ali orožništvu, in zavezanca, ki je organ javne varnosti, obmejne straže ali finančne kontrole, se ne sme odrediti izvršilnemu organu (§ 315. ip.). Kdaj se sme opraviti pripor mornarja. Člen 117. Zoper mornarja ali drugega nameščenca pomorske ladje se ne sme izvršiti pripor, če je ladja že pripravljena 289 odpluti in ni moči takoj najti sposobnega namestnika osebi, ki jo je treba pripreti (§ 816., odst. 1., ip.). Mobiliziranec se ne sme pripirati. Člen 118. Zoper osebo, ki je mobilizirana, se ne sme izvršiti odrejeni pripor (§ 316., odst. 2., ip.). Oziri na zavezančevo zdravje. Člen 119. Pripor se ne sme izvršiti, dokler bi bilo z njim za¬ vezančevo zdravje izpostavljeno bližnji in znatni nevar¬ nosti (§ 317. ip.). Kako je treba postopati pri pripiranju. Člen 120. Ko izvršilni organ zavezanca pripira, mora kolikor le mogoče varovati zavezančevo osebo in čast'in se pri tem ogibati vsake nepotrebne strogosti. V mestih in večjih krajih se privede zavezanec v pripor z vozom, če to zahteva in plača stroške. Izvršilni organ ne sme zavezanca zvezati. Ce se za¬ vezanec službenemu dejanju upre, naj zahteva izvršilni organ pomoč varnostnega organa (člen 12.). Ce izvršilnemu organu oseba, ki naj jo pripre, ni znana, se mora na primeren način, po potrebi s podporo verodostojnega pojasnilnika, prepričati o istovetnosti osebe, ki naj jo da v pripor. Ce izvršilni organ naloga ne more izvršiti zato, ker zavezanca ne more najti, poroča o tem izvršilnemu so¬ dišču, skrbi pa še nadalje za to, da zve, kje je zavezanec, in ga pripre, brž ko naleti nanj. 19 290 G. Zavarovanje. Prvi oddelek. Izvršba v zavarovanje. Člen 121. Izvršilna dejanja, ki jih odredi sodišče v zavarovanje denarnih terjatev, opravi izvršilni organ enako kakor izvršilna sredstva, dovoljena v izterjavo denarnih terjatev. Gotovino, ki jo da zavezanec prostovoljno, kakor tudi gotovino, kj se mu z rubežem v zavarovanje odvzame, položi izvršilni organ pri sodišču in jo nikakor ne sme predati upniku. Drugi oddelek. Začasne odredbe. Zavarovanje denarnih terjatev. Člen 122. - V zavarovanje denarnih terjatev sme odrediti sodišče poleg drugega tudi hrambo in upravo premičnih telesnih stvari, ki pripadajo predlagateljevemu nasprotniku, ka¬ kor tudi položbo gotovine pri sodišču (§ 331., točka 1., ip.). Odredbe, dovoljene v zavarovanje, se ne smejo opra¬ viti v večjem obsegu, kot je to potrebno, da se predlaga¬ telj zavaruje (§ 348., odst. 1., točka 1., ip.). Oprava se poveri izvršilnemu organu, ki postopa pri tem, upoštevaje predpise o rubežu in hrambi premičnih telesnih stvari in o odvzemu gotovine, ki se smiselno uporabljajo (členi 49. do 69.). Stvari, pripravne za sodno položbo, in gotovino položi izvršilni organ pri sodišču, druge stvari pa preda, rav¬ naje se po predpisih, ki veljajo za hrambo zarubljenih stvari, hranitelju ali upravitelju. 291 Oprava položbe, hrambe in uprave. Člen 123. Ce odredi sodišče v zavarovanje nedenarnih terjatev hrambo premičnih telesnih stvari, ki so pri predlagate¬ ljevem nasprotniku, pozove izvršilni organ predlagate¬ ljevega nasprotnika, naj mu izroči predmete, navedene v sodni odredbi. Če jih predlagateljev nasprotnik noče izročiti, odvzame izvršilni organ te predmete predlagate¬ ljevemu nasprotniku, ravnaje se po predpisih členov 106. in 107., in jih položi po odredbi sodišča pri sodišču ali pa preda hranitelju po predpisih členov 65. do 67. tega pravilnika. Z začasno odredbo dovoljeno upravo je izvesti glede nepremičnin po določbah o prisilni upravi nepremičnin. Premične telesne stvari, ki jih je treba upravljati, od¬ vzame izvršilni organ predlagateljevemu nasprotniku in jih preda upravitelju (§ 334., odst. 1., ip.). Izvršitev zapovedi ali prepovedi. Člen 124. Ce se predlagateljevemu nasprotniku naloži, naj opravi ali opusti določena dejanja ali spremembe, se opravijo te sodne odredbe po predpisih o izvršbi, kako se izposlujejo dejanja ali opustitve (člena 114. in 115.). Pripor kot sredstvo za zavarovanje. Člen 125. O dopustnosti pridrževanja v priporu in o izvrševanju pripora veljajo predpisi členov 115. do 120. tega pravil¬ nika, le da se sme pripor zaradi begosumnosti na prošnjo priprte osebe, kolikor se ne bi s tem obrezuspešdl ali spravil v nevarnost namen začasne odredbe, izvršiti tudi s pridrževanjem priprte osebe v njenem stanovanju ali v drugem nejavnem prostoru (§336., odst. 2., točka 2., ip.). 19 ’ 292 llok za opravo začasne odredbe. Člen 126. Če sodišče naloži, da naj se polože pri njem določene stvari ali opravijo določena dejanja, mora določiti rok, v katerem mora predlagateljev nasprotnik izvršiti to, kar mu je naloženo (§ 340., odst. 1., ip.). Preden ne preteče ta rok, se sodna odredba ne sme začeti izvajati. Izvršitev začasne odredbe, kolikor se ne odloži zato, ker je vložen rekurz, ni dopustna, če je minilo nad mesec dni, odkar je bil sklep o dovolitvi začasne odredbe na naroku razglašen ali predlagatelju vročen (§ 345. ip.). TRETJI DEL. Izvršba v izterjavo stroškov (pristojbin, denarnih kazni in povračil). Člen 127. Izvršilni organ odvzame zavezancu stvari, ki so pri njem in ki se lahko dajo odpraviti in vnovčiti, na katerih pa ni nikakršne zastavne pravice v korist oblastvom, in to toliko, kolikor je treba za kritje zneska, ki naj se izterja, s stroški vred, nakar preda te stvari sodišču (voditelju denarne knjige) ali pa jih, če njih hramba pri sodišču ni možna, preda drugi osebi v hrambo. Odvzeti predmeti, kolikor niso denar ali javne obveznice, se prodajo, če treba po opravljeni službeni cenitvi, toda brez oklica pri naslednji sodni dražbi (javni prodaji), in to, če je nujno, tudi pod cenilno vrednostjo. Iz kupnine se poravna neplačani znesek s stroški postopka za izterjavo vred, ostanek pa se vrne zavezancu. Če se pri zavezancu ne najdejo stvari, ki bi se dale lahko odpraviti in vnovčiti, opravi izvršilni organ rubež premičnih stvari, kamor se štejejo tudi vrednostni papirji in vložne knjižice bank, hranilnic in hranilnih zadrug (§ 214., odst. 1. in 2., sp.). 293 Člen 128. Če bi bila z izterjavo denarne kazni ali povračila stroškov kazenskega postopka ogrožena prehrana zave¬ zanca ali vzdrževanje njegove rodbine ali sorodnikov, ki jih je on dolžan vzdrževati, ali ogrožena spolnitev zave- zančeve dolžnosti, da povrne oškodovancu škodo, počaka izvršilni organ z opravo in poda o tem poročilo. Člen 129. Odvzeti denar in doseženo kupnino preda izvršilni organ voditelju denarne knjige. Prehodne in končne določbe. Člen 130. Dokler ne predpiše minister za pravosodje po od¬ stavku 5, § 39. sodnega poslovnika oblike znaka za izvršilne organe, veljajo v tem pogledu dosedanji pred¬ pisi, če jih je kaj. Člen 131. Ta pravilnik dobi za posamezna območja obvezno moč na dan, ko zadobi za ta območja obvezno moč zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. V Beogradu dne 25. decembra 1937.; št. 114.330. Minister za pravosodje Milan Simonovič s. r. 7. Na podstavi člena 192. zakona o ustroju vojske in mornarice, pooblastitve iz § 315., odst. 1., zakona o izvršbi in zavarovanju in sporazumno z ministrom za pravosodje predpisujem tale pravila, kako je treba postopati ob pripiranju zavezancev, ki služijo pri vojski, mornarici, obmejni četi ali orožništvu.* Točka 1. Če je treba po predpisih zakona o izvršbi in zavaro¬ vanju pripreti zavezanca, ki služi pri vojski, mornarici, obmejni četi ali orožništvu, se mora obrniti izvršilno so¬ dišče radi izvedbe odredbe o priporu z zaprosilom po pristojni komandi mesta do zavezančevega starešine na stopnji polkovnega poveljnika ali više. Točka 2. Ko prejme zavezancev starešina na stopnji polkov¬ nega poveljnika ali više odredbo o priporu in zaprosilo, odredi takoj njuno izvršitev. Če se mora zaradi koristi službe postaviti zavezancu namestnik, še začne izvrševa¬ nje šele, ko se mu postavi namestnik. Točka 8. Pripor se izvršuje tako, da se pridržuje zavezanec v posebnem prostoru, ki ga določi zavezančev starešina. Ta * »Službene novine« z dne 16. aprila 1938., št. 86/XXVIII/213. — »Sl. list« št. 201/33 iz 1. 1938. 296 prostor mora biti ločen od prostorov, ki so določeni za sodno priprte in zaprte osebe. Točka 4. Če je zavezanec redov, kaplar ali podčastnik, mora zahtevajoči upnik, preden se pripor začne izvrševati, po izvršilnem sodišču pri blagajni, pri kateri je zavezanec na prehrani, oziroma pri kateri dobiva prejemke, založiti za stroške izvršitve in prehrane vsak teden vnaprej dvakratni znesek, ki bi zavezancu šel, če bi se vodil na denarni prehrani pri svojem poveljstvu. Če se stroški ne založe, ima to posledice iz § 318., odst. 2., zakona o izvršbi in zavarovanju. Točka 5. Odrejeni pripor se ne zaznami v kazenskem registru ne za sodne ne za disciplinske kazni. Točka 6. 0 začetku izvrševanja tega pripora kakor tudi o nje¬ govem prestanku je dolžan starešina, ki izvršuje pripor, za vsak primer posebej po redni poti obvestiti sodni od¬ delek ministrstva za vojsko in mornarico. Točka 7. Ko se odredba o priporu izvrši, obvesti zavezančev starešina o tem izvršilno sodišče in mu vrne spise. Prav tako je zavezančev starešina tudi dolžan obvestiti izvršil¬ no sodišče o izvršitvi, če sodišče za to zaprosi. Točka 8. Ta pravila stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 8. aprila 1988.; S. št. 6317. Minister za vojsko in mornarico, armijski general Ljub. M. Marič s. r. 8 , Dodatek. Iz finančnega zakona za 1. 1938./39. § 3., t. 3.: Vse državne blagajne in vse vrste skladov, ka¬ terih upravitelji prejemajo in izdajajo na kateri koli osnovi denar, vrednostne papirje in raznovrsten material, spadajo pod kontrolo ministra za finance. Minister za finance vrši to kontrolo po svojih odposlancih in po finančnih direkcijah. Za kontrolo po odposlancu izda mi¬ nister za finance ali organ, ki ga pooblasti, pooblastilo, po kate¬ rem se odposlanec povsem ravna. Za kontrolo- po finančnih direkcijah izda pooblastilo finančni direktor. Odposlanci ministra za finance in finančnih direkcij imajo, ko zahtevajo zavarovanje škode, iste pravice, ki jih imajo ko¬ misarji glavne kontrole po predpisih člena 69. zakona o glavni kontroli. Sodišča, pri katerih zahtevajo odposlanci ministra za fi¬ nance ali finančnih direkcij zavarovanje škode na imovini tistih oseb, ki so državo oškodovale, ali državnih organov, ki so po členu 109. zakona o glavni kontroli odgovorni za povračilo škode državi, morajo smatrati take zahtevke za nujne in jih takoj vzeti v postopek in je zanje obvezno računsko stanje tako, kakor so ga odposlanci ugotovili. Od tega so izvzete samo blagajne ministrstva za vojsko in mornarico, zasebne ustanove (zadužbine) in skladi, ki ne spa¬ dajo pod kontrolo -glavne kontrole. Ministri ostalih resorov vrše pole-g ministra za finance kontrolno službo pri njim podrejenih uradih in napravah glede poslovanja z denarjem, stvarmi in materialom po svojih odpo¬ slancih, katerim izdajo za to potrebna pooblastila. S temi pregledi ugotovljene škode se morajo sodno za¬ varovati. 298 § 33., t. 5.: Če je zahtevajoči upnik pri rubežu bona fide mogel sklepati iz obstoječih okolnosti, zlasti ker so predmeti, ki se rubijo, v posesti zavezanca, da so ti predmeti zavezančeva last, trpi v sporu o lastnini zarubljenih predmetov vsaka stranka svoje pravdne stroške. § 107.: Ministrski svet se pooblašča, da sme na predlog, ministra za finance izdati glede na izkazano potrebo in današnji obseg poslovanja Državne hipotekarne banke, uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi Uprave fondov oziroma Državne hipotekarne banke, s katero se hkrati uredi vprašanje bančnih privilegijev v zvezi z določbami zakona o izvršbi in zavarovanju in zakona o civilnem pravdnem po¬ stopku kakor tudi službeni položaj bančnega osebja neodvisno od zakona o uradnikih iz leta 1931. Stvarno kazalo. Prve številke v vrsti, brez črk, pomenijo paragrafe za¬ kona o izvršbi in zavarovanju, številke s črkami pa člene, in to: c — uredbe o cenitvi nepremičnin, dp — uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona, j — uredbe o izvršbi zoper samoupravna telesa in javne in občekoristne naprave, p — pravilnika o pravicah in dolžnostih izvršilnih organov, u — uvodne uredbe za zakon o izvršbi in zavarovanju, v — pravil o pripiranju vojaških oseb. Črka velja za vse številke, ki so za njo, do konca ali do druge črke. Administrativna izvršba: brezuspešna 46, stek s sodnim rubežem 218, : P 63, uveljavljanje pravic drugih oseb u 3, zaznamba v rubežnem zapis¬ niku 218, p 63. Administrativno izterjevanje, predpisi o — 252, u 3, p 63. Advokat: stvari —, izvzete od izvršbe, 209, p 58, zastopanje v izvršbi 68. Agrarna reforma na veleposest¬ vih, likvidacija u 6/4, (14). Alternativna obveznost 17. Amortizacija hipotekarnih ter¬ jatev 193, u 22. Amortizacijska odplačila, porav¬ navanje: iz donosnega prebitka 101, neposredno med prisilno upravo 98. Anuitete, poravnavanje: iz donosnega prebitka 101, neposredno med prisilno upravo 98. Avtobus, pripor nameščenca — 314, p 115. Avtorska pravica, zaščita u 6/13, (14). Babica, stvari —, izvzete od iz¬ vršbe, 209, p 58. Banka: nedopustnost prodaje terjatev iz vložnih knjižic — 281, prodaja vrednostnih papirjev po — 223, p 74, rubež vložnih knjižic — 256, p 95. Banovine, so samoupravna te¬ lesa, j 1. Beograd, posebni predpisi za območje kasacijskega sodišča v — u 15, 16. 300 Bivola (dva), izvzeta od izvršbe, 209, p 58. Bivolica, izvzeta od izvršbe, 209, p 58. Blagajne za preskrbo v starosti 189. Blagovne zaloge, potrebne za poslovanje lekarn, izvzete od izvršbe, 209, p 58. Bolnice j 3. Borzna razsodišča, izpodbij, raz¬ sodb u 25. Borzne cene, prodaja po — 223, p 72, 74, uradno dokazilo o — p 72. Borzni mešetar, gl.: Posrednik. Brana, izvzeta od izvršbe, 209, p 58. Bratovske skladnice 206, j 2, zahtevki iz zavarovanja pri — u 6/3, (14). Bremena: pojasnila o — 139, preračun — ob predhodni ugo¬ tovitvi bremenskega stanja 130. Brodovi, oprema —, ni ločene izvršbe, 211, p 51. Brzojavna služba, gl.: Telefon¬ ska —. Carina, poravnavanje iz kupnine 237. Cena za prodajo pod roko 223, p 72 do 74. Cene borzne, gl.: Borzne cene. Cenitev: bremen pri prisilni dražbi 113, nepremičnin 113, p 45, davčna, ugotavljanje bre¬ menskega stanja i30, določitev časa in kraja — P 46, dopolnitev — c 42, druga način — c 23, ki ni vpisana v javni knjigi 113, p 44. Cenitev: nepremičnin: okolnosti, ki jih je upošte vati pri — c 40, po dohodkih za odmero davkov c 32, po letnem davku c 32, po prodajni vrednosti c 19, 20, 24, 27, po stavbeni vrednosti zgradb c 22, po vrednosti zemljišča c 22, po zemljiškoknjižnih telesih c 18, popravila c 27, postopek: kdo opravlja —• c 33, na kraju samem 113, obvestitve 113, c 34, 44,45, ogled in obhod c 36, 37, sodelovanje geometra c 34, udeležencev c 34, zaslišanje izvedencev pri sodišču 113, pred ponovno dražbo 148, prejšnja 113, pri prodaji po parcelah 123, priprava izvršilnega organa za — c 35, pritekline 113, c 10, 31, s kapitalizacijo letnega či¬ stega donosa c 19, 21, 25, 27, najemnine c 22, 27, obrestna mera c 26, sklep o odreditvi —, ni re- kurza 200, ugotovitev vrednosti po so¬ dišču 113, c 42, 44, 45, uredba o — 113, p 45, str. 207 knjige, vsebina cenilnega mnenja c 36, 41, zaloge, določitev potrebnih — c 31, zapisnik o — 113, 114, c 40, poprava 114, ni je pri prodaji zarubljene terjatve p 99. 301 Cenitev: premičnin: 229, 232, na dražbi 229, p 82, pred dražbo 224, p 82, sklep o —, ni rekurza 240, službena, v izterjavo stro¬ škov, pristojbin itd. p 127, pri prevzemnem predlogu 233, rudnikov c 18, zaradi predloga za predhodno ugotovitev bremenskega sta¬ nja 128. Cerkve j 3. Cerkvena imovina, odsvajanje, obremenjanje u 6/1, (14), občina j 3. Civilni pravdni postopnik, upo¬ rabljanje v izvršbi 68, c 3, § 5 - 68, § 21 - 68 , § 268 — 132, 343, § 368 — 113, § 369 — 132, 343, §§ 388 in 389 — 2, § 491 — 323, § 596 — 9, § 622 — 9. Čas: dražbe, navedba v dražbenem zapisniku 156, p 86, predaje nepremičnine 115, veljavnosti: izvršbe v zavarovanje 326, začasne odredbe 340, vpisa lastninske pravice zdra- žiteljeve 115, za ogled nepremičnine 137, za opravo izvršilnega naloga p 14, za polaganje računov o pri¬ silni upravi 95. Častne plače, omejitev izvršbe na — 242, 245. Častne pokojnine, omejitev iz¬ vršbe na — 242, 245. Ček: nedopustnost prodaje terjatve iz — 281. Ček: položba p 65, pokazati ga je pred položbo p 65, rubež terjatve iz — 256, p 95. Čekovni postopek 322, 323. Činjenice, sporne 39, 194. Čitalnice, javne j 3. Človekoljubne naprave j 3. Dajatev premičnih telesnih stva¬ ri, izvršba 301, 302. Dajatve, ponavljajoče se:, porav¬ navanje v prisilni upravi 98, 101 . Dan dražbe: nepremičnine 134, 135, premičnin 225. Davčna cenitev nepremičnine 130, c 32. Davčno oblastvo: obvestitev: o dovolitvi prisilne uprave 81, o ustavitvi prisilne uprave 105, v prisilni dražbi nepremič¬ nin 134, 135, poziv ob vročitvi dražbenega oklica 135, predlog za zopetno dražbo 162, vabilo na narok o razdelitvi: kupnine 172, donosnega prebitka 100, vročitev dražbenega oklica 135. Davki: izjava davčnega oblaslva o — pred dražbenim narokom 135, izterjevanje in prednostne pra¬ vice u 3, najmanjšina kmetijskega po¬ sestva u 8, neposredno poravnavanje — v prisilni upravi 98, označitev — upravitelju 89. 302 Davki: poravnavanje: iz donosnega prebitka 101, iz kupnine za premičnine 237, potrdilo o letnem znesku za nepremičnine p 46, priobčitev — pred dražbo 139, vrstni red ob razdelitvi kup¬ nine z,a nepremičnine 177, 180. Davščine javne, izterjevanje in prednostne pravice u 3. Dedna izjava 49, p 31. Defektni otroci, zavodi za — j 3. Dejanja, izvršba v izposlovanje: nadomestnih — 307, nenadomestnih — 308 do 319, p 114. Dekret upravitelju o postavitvi 88 . Delavci, naprave za zaščito — j 3. Delež: nepremičnine, izvršba s pri¬ silno upravo 81, 90, rudnika, izvršba s prisilno . upravo 201. Deli občin, 'so samoupravna te¬ lesa j 1. Delne obveznice 135, p 95, postavitev skrbnika u 21. Delnice na prinosnika, rubež terjatve iz — 256, p 95. Delno plačilo: izvršba se mora opraviti za ostanek dolga p 28, potrdilo 1 — v zapisniku p 18. Deložacija p 112, ob nedostatkih, odloči sodišče P H3, skrb za zavezanca p 112, 113. Denar: nalaganje 63, položba v denarno knjigo p 19, 127, 129, Denar: poslan po pošti 210, zarubljen 214, 236, 239, p 65. Denarne kazni: izvršba v izterjavo — p 127 ■do 129, poravnavanje iz kupnine 237, za izposlovanje: dopustitev ali opustitev 309, nenadomestnih dejanj 308, za upravitelja 95, zaradi objesti 343. Denarna knjiga p 19, 127, 129. Denarne rente, omejitev izvršbe na — 242. Denarne terjatve pod tisoč di¬ narjev 69. Denarni prejemki, izvzeti od iz¬ vršbe, 209, p 58. Denarni zavodi: posebne pravice pri izvršbi u 4, (14), zaščita glede izvršbe zoper — u 6/21, (14), gl. tudi Državna hipotekarna banka, Narodna banka, Pošt¬ na hranilnica, Privilegirana agrarna banka, Zadruge za kmetijski kredit. Diferenčni posel, razsod, ustavi¬ tev izvršbe u 24. Dnevna zavetišča j 3. Dninarji, plače — ob razdelitvi kupnine 177. Dobrovoljci, nedopustnost izvrš¬ be u 6/5, 6/10, (14), 7, odsvojitev zemljišč 6/10, (14), 7. Dogovor med dolžnikom in up¬ nikom, neučinljiv 253. Dogovori nedopustni, pri dražbi v 13. Dohodki iz prisilne uprave: neposredno poravnavanje iz — 98, nezadostni 79, pri prisilni upravi, že zarub¬ ljeni za upnike p 41. 303 Dokaz o prehodu pravic ali ob¬ veznosti 14. Določitev preživnine kot začas¬ na odredba 333. Dolžniki, poziv —, naj oprav¬ ljajo dajatve prisilnemu upra¬ vitelju p 42. Dolžnosti izvršilnega organa, pravilnik o — 33. Dornik: nepremičnin 142 do 151, izpodbijanje odločbe o — 153, na dražbenem naroku 144, novi 161, odločba o — 156, odrek —: razlogi za — 146, 148, 155, sklep o — 145, pravnomočnost — 150, rekurz zoper — 169, zaradi ugovora nedostat- nega kritja 155, zaznamba — 146, oporek zoper — 143, razglasitev 144, razveljavitev zaradi nad- ponudb.e 161, sklep o ugovorih zoper — 145, vročitev sklepa o — 144, zaznamba 144, premičnin 230, p 88. Domovi za bolehne in onemogle j 3. Donosi: javna dražba — 92, jih ni pričakovati 104, nepremičnine: če se domik ovrže 164, prisilne uprave — 85, 89, namesto dražbe 161, podjetja, neposredno poravna¬ vanje iz — 299, razdelitev po ustavitvi druž¬ benega postopanja 127, začasne uprave 125, 176. Donosni prebitek: naložitev 63, poravnavanje iz — 101, prisilne uprave kot začasne odredbe 334, razdelitev 100, začasne uprave 125. Dopolnitev predhodne ugotovitve bremenskega stanja 169. Dopustitve, izvršba v izposlova- nje — 309 do 319. Dopustnost: pripora 313 do 318, 336, začasnih odredb 329. Dopuščeni obrti, izvršba na —, gl.: Koncesionirani obrti. Dostavitev, gl.: Vročitev. Dovolitev: izvršbe 6 do 20, sklep o —• 56, v zavarovanje; 323, prisilne dražbe 107, 111. Dovolilno sodišče, dovolitev iz¬ vršbe na podstavi izvršilnih naslovov: inozemskih 8, tuzemskih 7. Dragocenosti: cenitev 224, p 82, dražba 228, p 81, v denarno knjigo p 19, zarubljene 214, p 55, 65. Dražba: donosov 92, nepremičnin: dan 134, deleža — 107, dovolitev 107, konec 141, kraj 134, nadaljevanje 168, narok 133 do 151, oklic 134, 135, po parcelah 115, 134, pristop k — 112, razdeljevanje 168, vkupne 306. 304 Dražba: nepremičnin: zaznamba 109, 110, zopetna 125, 126, 162, 163, o oddaji zarubljenih pravic v zakup 295, p 105, pravic 290 (220 do 234), 295, p 105, premičnin: cenitev pred — 224, p 82, čas 225, p 78, določitev 225, 9 78, domik 230, p 88, izvršitev 229, p 87, konec 230, p 88, 90, več stvari na dražbi 231, p 90, kraj — 224, 228, p 78, 81, neprodane stvari p 90, oklic o — 225, p 78, opravljanje v javnih prosto¬ rih 228, p 81, ponovna 230, p 89, presledek med rubežem in — 226, p 79, priprava za — p 83, prodaja na javni — 224, p 70, 78, prostori javni, posebni za — 228, p 81, razglasitev 225, p 78, redna objava, ugotovitev pred dražbo 227, p 80, ura — 224, p 86, v skupinah 229, p 85, zapisnik o — 156, 231, p 91, rudniške lastnine 203. Dražbena cena 229, 230, 295, p 87, 105. Dražbeni narok: določitev 133, 226, p 79, dražbeni oklic 134, 135, p 78, konec 141, p 90, opustitev predloga za — 165, podajanje ponudb 140, 141, p 86, ponovni 148, 149. Dražbeni narok: priobčitev — rekurznemu so¬ dišču 131, priobčitve pred — 139, sklep o določitvi —, ni rekur- za 240, ustavitev po izvršilnem orga¬ nu p 92, voditev 138, 229, p 84, za oddajo drugih imovinskih pravic v zakup 295, p 105, za prodajo drugih imovinskih pravic 290, p 103, zapisnik o — 156, 231, p 91, zaznamba 135. Dražbeni oklic glede dražbe: nepremičnin: obseg 134, vročitev 135, pregled — 136, premičnin 225, p 78, rudniške lastnine 203, 205. Dražbeni pogoji: čitanje — pred dražbo 139, drugačne določbe o plačilu kupnine 120, glede kupnine 120, glede nadponudbe 157, načrt — v predlogu za dovoli¬ tev dražbe 107, narok: za spremembo — 148, za ustanovitev — 114, nepravilni podatki v — 151, neupoštevanje — v najboljši ponudbi 146, obseg 115, odobritev — 114, oprostitev od jamščine 116, označba najmanjšega sprejem¬ ljivega ponudka 119, podpis — 156, pojasnila o — 139, predlog za prodajo po parce¬ lah v — 123, sklep o nalogu predložitve —, ni rekurza 200, sprememba — 148. 305 Dražbeni pogoji: ustanovitev 114, vpogled — 134, 137, za ponovno dražbo 148, za zopetno dražbo 162. Dražbeni postopek, nadomesti¬ tev s prisilno upravo 166. Dražbeni zapisnik, gl.: Zapisnik o dražbi. Druge osebe: izjave — glede izvršilnega de¬ janja p 32, izločitvena tožba 36, izvršba za izročitev premičnih telesnih stvari pri — 302, p 109, njih lastnina p 32, 53, rubež pri — 212, 213, 302, p 52, 109, se ne umaknejo pri vpeljavi zdražitelja v posest p 111, uveljavljanje pravic — u 3, zavezancev dolžnik 254, 325, 331, 335. Društvo za podpiranje bolnikov, podpore —, izvzete od izvršbe, 241. Družbenik trgovinske ali ko- manditne družbe, izvršba na imovino — 16. Država: izvršba na terjatev zoper — 255, kot ponudnik 116, ni odgovorna za škodo iz tega, ker se je opustila plodonos- na naložitev, 63, zoper državo u 6/20, (14). Državna hipotekarna banka: finančni zakon za 1.1938./39., § 107., gl.: Dodatek, str. 297, kupnina iz dražbe premičnin p 93, privilegiji Ur. 1. 392/119—1922. (čl. 47. do 62.), veljavno plačevanje po — p 10, 18, 68. Državna razredna loterija, sre¬ čke —, nedopustnost izvršbe u 6/17, (14). Državne terjatve, izterjevanje —, prednostne pravice u 3. Državljanski zakonik 78, 118, 278, 291, 305, 331. Državljansko pravo, kaj obsega u 23. Državni uslužbenci, izvršba na prejemke — 245. Državno pravobranilstvo 46. Duhovnik: izvršba na prejemke — 245, pristojbine — 241, stvari —, izvzete od izvršbe, 209, p 58. Dvorni maršala! 30. Edikt, objava — 62. Eksteritorialne osebe, izvršba zoper — 30. Eksteritorialnost 30. Enotnost: prisilne dražbe nepremičnin 112 , prisilne uprave 85, prodajnega postopka 220. Finančna kontrola: izvršba zoper osebe, ki služijo pri — 30, p 23, pomoč izvršilnemu organu p 12, pripor organa — 315, p 116. Gasilske organizacije j 2. Gotovina: izvzeta od izvršbe 209, p 58, odvzem ob opravi izvršbe p 68, položba v zavarovanje, začas¬ na odredba 331, p 122, predaja: Državni hipotekarni banki P 68, sodišču p 68. 20 306 Gotovina: predaja: zahtevajočemu upniku p 68, nedopustnost — pri iz¬ vršbi v zavarovanje ■ p 124, se rubi predvsem p 56, ugovori glede rubeža p 68, zahtevanje plačila terjatve v - 135, 186, zarubljena 214, 236, 289. Gorivo, gl.: kurivo. Gospodarska poslopja, ogled pri vpeljavi prisilnega upravite¬ lja p 41. Gospodarske knjige in listine, pri prisilni upravi p 41. Hipotekarne terjatve, amortiza¬ cija in izbris u 22. Hiralnice j 3. Hišno gospodarstvo, skupno 209, p 52, 58. Hramba: kot začasna odredba 331, 333, 350, p 122, 123, odpoved hrambi p 65, odstranjenih stvari p 112, opustitev — p 67, poročilo o — p 67, predlog ob opravi rubeža p 67, premičnin, ki jih je treba od¬ straniti 303, p 112, pri upravi 334, skupička 212, p 123, v izvršbo odvzetih premičnih telesnih stvari p 106, v zavezančevem prostoru p 65, 67, zarubljenih stvari 214, p 65 do 67, sklep o —, ni rekurza 240. Hranarina: pobiranje p 20, pri več službenih dejanjih p 20, priznanica p 20. Hranilne zadruge, nedopustnost prodaje terjatev iz vložnih knjižic -r- 281. Hranilnice: nedopustnost prodaje terjatev iz vložnih knjižic — 281, rubež vložnih knjižic — 256, p 95. Hranitelj: določitev 214, p 66, izključen zavezanec, njega za¬ konec, domačin p 65, označba v rubežnem zapisni¬ ku 214, p 66, predaja zarubljenih stvari 214, P 66, predane stvari 287, sklep o postavitvi —, ni re¬ kurza 240, sme biti zahtevajoči upnik p 65. Hranitev: kaj je — p 52, poslovno nesposobnih oseb P 52, preklicanih oseb p 52, vkupna (več oseb) p 52, zavezančeva —, pogoj dopust¬ nosti rubeža p 52, druge osebe 212, 302, p 52, 109. Igra u 24. Ime pooblastilčevo, kasnejša pri- občitev 140. Imenska vrednost terjatve, iz¬ klicna dražbena cena 280, p 99. Imenske javne obligacije, iz¬ vršba na — 255. Imenski vrednostni papirji, pro¬ daja —. 223, p 74. Imetnik stvari, gl.: Hranitev. Imovina: izvršba: na izročitev — 291, na razdelitev — 291, na razdružitev — 305, na zahtevek izročitve — 291. 307 Imovina: naprave, ki služi javnemu prometu 32, nedoletnikova 38. Imovinske pravice, izvršba na druge — 288 do 300, p 102 do 105. Imovinsko-prenosne pristojbine, poravnavanje iz donosnega prebitka 101. Indosament 265, 266, izjava izvršilnega organa, ena¬ ka — 223, p 74,. položha papirjev, ki se prena¬ šajo z —, p 65, se poprej pokažejo p 65, rubež terjatve iz papirja, ki se prenaša z — 256, p 95. Industrijska podjetja, izvršba na — 296 do 299. Industrijski privilegiji, izvršba na - 292, p 102, 104, Inozemstvo 1 , izvršba v — 332. Intervencija pri rubežu 217, p 15. Invalidi: plače in podpore —, izvzete od izvršbe, 241, u 6/12, 14, proteze —, izvzete od izvršbe, 209, p 58, zaščita, naprave za — j 3. Invalidnina, prepoved prenosa, rubeža u 6/12, (14). Italija, železniški promet, nedo- j pustnost izvršbe u 6,9, (14). j Izbira predmetov pri rubežu bodi smotrna p 56, j glede na ugovore p 60. Izbirna obveznost 17, 38. Izbris: bremen 199, rešilnokupne pravice 118, vknjižene terjatve na podstavi i prenosa 270, vkupne hipoteke 185, zastavne pravice v korist za- i htevajočega upnika 278. Izbris: zaznamb: glede dražb enega postopka 149, sklep o —, ni rekurza 240, o prisilni upravi 105, prepoved odsvojitve in obre¬ menitve 150. Izdatki: neposredno poravnavanje — v prisilni upravi 98, 200, prisilne uprave ob času druž¬ benega postopka 177, upraviteljevi v gotovini 101. Izdelki iz zlata, srebra, platine, kontrola čistine, uredba o — — p 80, u 6/18, (14); gl. tudi Zlato, Srebro, Platina. Izdeželne osebe, izvršba zoper — 30. Izdeželnost 30, p 24. Izjave: druge osebe, da dopušča ru¬ bež p 54, izvršilnega organa za prepis vredn. papirja na kupčevo ime 223, p 74, o izbrisu vknjižene terjatve 270, o prenosu 266, p 98, 99, o zahtevanju plačila v goto¬ vini 135, pismene — izostalih strank 52, upnikov, priobčitev — pred dražbo 139, volje, izposlovanje — 319, zavezančeva glede lastnine drugih oseb p 32, da je treba rubež utesniti p 55, zavezančevega dolžnika 261, ni dopustna 262. Izklicatelj: na dražbi: nepremičnin 140. 20 ’ 308 Izklicatelj: na dražbi: premičnin 229, p 70, 86, 91, pri dajanju dohodkov v za¬ kup z javno dražbo p 43, neupošteven razlog za ugovor zoper domik 143. Izklicna dražbena cena: premičnin 229, p 87, rudnika 205, terjatve 280, p 99. Izključitev izvršilnega organa: dolžnost, naznaniti razlog p 3, postopek p 3, razlogi za — p 2. Izločitvena tožba 36. Izpiski: iz javne knjige: priloga k predlogu za dovo¬ litev prisilne dražbe 107, za razdelitev kupnine 175, za razpravo o razdelitvi do¬ nosnega prebitka 100, katastrski 73. Izpodbijanje bremen: ob predhodni ugotovitvi bre¬ menskega stanja 129, računa o prisilni upravi 96. Izpraznitev: 'ladje 303, p 111, nepremičnine 303, p 111, 112, 113, predmeta rudniške lastnine 303, p 111. Izročitev premičnih telesnih stvari: izvršba 301, 302, p 106 do 109, stroški 320, z znamenji (simbolna) p 110. Izterjava: plačil, naloženih upravitelju 97, terjatve po skrbniku 276, 277. Izvedba: razdelitve 198, sklepov 58. Izvedenci: sklep: s pozivom —, ni posebnega rekurza 200, o številu —, ni posebnega rekurza 200, za cenitev nepremičnin: črtanje iz spiska c 5, izbira c 14, 15, če izvedenec ne pride c 17, potreba več — c 17, posebne izobrazbe c 17, izven spiska c 16, nesposobnost c 5, pozivanje —, po številu c 9, samo eden c 16, spisek stalnih —, njegova naprava c 3, 4, sposobnost c 2, več —, c 12, 13, 42, zaprisega c 3, 8, za podstovetbo stvari, ki jih je izročiti p 105, za cenitev premičnin 224, 229, p 82, spisek p 82, zaslišanje o vrednosti nepre¬ mičnine 113, o zakupni vrednosti drugih imovinskih pravic p 105. Izvršba: administrativna 46, 218, 252, u 3, p 63, dovolitev 6 do 20, leteča 24, na denarne terjatve 22, 241 do 282, na druge imovinske pravice 288 do 300, p 102 do 105, na industrijska podjetja 296 do 299, na javne obligacije 255, na ladje 22, na lovske pravice 292, p 104, na mezdo 248, na nepremičnine 22, 23, 69, s prisilno dražbo 107 do 207, s prisilno upravo 79 do 106. 309 Izvršba: na nepremičnine: z osnovo prisilne zastavne pravice 70 do 78, na obročna plačila 244, na obrtna podjetja 296 do 299, na podstavi: naloga za položitev ostanka kupnine 197, sklepa o naložitvi stroškov 307, na predajo listin 267, povratne dajatve, na pod¬ stavi prenosa 271, na predmete rudniške lastni¬ ne 201 do 207, na premično imovino 208 do 240, p 49 do 94, na službene prejemke 245 do 248, na trgovinska podjetja 296 do 299, na vknjižbe lastninske pravi¬ ce 304, na vknjižene terjatve 263, na zahtevke, da bi se izročile ali dale telesne stvari 283 do 287, na nepremičnine 69 do 207, na zrakoplove 22, nasprotna 45, ob nedeljah 29, ob praznikih 29, p 25, obseg oprave 28, p 22, odložitev 41, p 28, opravljanje po sodnih služite- ljih p 7, 8, ponoči 29, radi izročitve ali dajatve pre¬ mičnih telesnih stvari 301, p 106, radi plačila preživnine 251, radi predhodne spolnitve 321, spojitev 25, stroški 65 do 67, izvršba v izterjavo p 127, izvršilni kriti, sklep dražbe 231, p 90. Izvršba: stroški: še ne odmerjeni, se pridrže od odvzete gotovine p 50, od kupnine p 94, stvari, izvzete od — 209, p 58, ustavitev 38, 39, utesnitev 29, j 6, v imovino zamudnega kupca 163, v izterjavo denarnih kazni p 127 do 129, povračil p 127 do 129, pristojbin p 127 do 129, stroškov p 127 do 129, v korist razdelni masi 164, v ustvaritev nedenarnih za¬ htevkov 301 do 321, p 106, v upraviteljevo imovino 97, v zavarovanje 322 do 328, začetek 27, zaradi vrnitve plodov in do¬ nosov nepremičnine 164, zoper javne in občekoristne naprave, gl.: Javne naprave, Občekoristne naprave, zoper javno trgovinsko ali ko- manditno družbo 16, zoper samoupravna telesa, gl.: Samoupravna telesa. Izvršilna sredstva, označba: v predlogu 50, v sklepu o dovolitvi 56. Izvršilni naslov: inozemski 2, odpravek 7, označba v predlogu 50, razveljavitev 151, tuzemski 2, vsebina 12, zoper trgovinske ali koman- ditne družbe 16. Izvršilni oddelek p 6, 15, 46, 65, 78. Izvršilni organ: oeni nepremičnine 113, p 45, 46. 810 Izvršilni organ: določi kraj, dan in uro dražbe 225, p 78, določi varščino za stroške 234, p 92, dolžnosti: pravilnik o — 33 (pod 6. te knjižice), pred dražbo' 225, p 80 do83, izposlovanje prepisa papirja 223, p 74, izprazni nepremičnino 303, p 111, izroči stvari 285, p 101, kdo je — 26, p 1, nima pravice do prisilnih ukrepov 285, p 101, odklonitev — p 4, odvzame: stvari 301, p 106, vrednostne papirje 256, p 95, opravlja dražbo premičnin 229, p 78, začasne odredbe p 122, oškodba po — 61, počaka z opravo izvršilnega dejanja: postopek p 27, razlogi p 27, kaj ni razlog p 27, 28, ugotovitev v zapisniku P 27, službene izvršbe p 128, pravice 31, gl. tudi pravilnik str. 231 te knjige, preda nepremičnino upravite¬ lju 81, p 41, pridodan zahtevajočemu upni¬ ku 331, p 122, pripre zavezanca 313, p 115, pritožba zoper — 61, prodaja pod roko 223, 224, p 70, 72, 74, sodeluje pri prisilni upravi p 41, 42, 128, upravičitev za dejanja 257, p 96. Izvršilni organ: ustavi dražbeni narok 234, p 92, zapisnik 59, p 32. Izvršilni organi, v območju apel. sod. Novi Sad, okrajn. sodišč Čakovec in Prelog u 18. Izvršilni uradnik 26, p 1. Izvršilno dejanje, prvo, 22, 27. Izvršilno sodišče 7, 21, 22, 56. Izvršnost, potrdilo o — 12. Izvzete stvari od izvršbe — 209, p 58. Jamčenje, kreditna hipoteka iz —:. plačilo 187, prijava 174. Jamske mere, nadnevne, ceni¬ tev, dražba u 20. Jamščina: določbe o — v dražbenih po¬ gojih 115, dopolnitev kupnine 120, hipotekarna terjatev 1 kot — 150, 161, kot sestavina razdelne mase 176, nadponudnikova 158, navedbe o —• v zapisniku o dražbenem naroku 156, oporek zaradi — 146, oprostitev od položitve — 116, 117, označba v dražbenem oklicu 184, pri dražbi: zopetni 163, premičnin 229, p 85, višina — 116, vknjižena terjatev kot — 117, vrnitev — 117, po sprejeti nadponudbi 161. Javna skladišča: nedopustnost izvršbe u 6/14, (14). 311 Javna skladišča: oprema, ni ločene izvršbe na¬ njo p 51, u 13, (14), gl. tudi Skladiščni list. Javna varnost, pripor organa — 315, p 116, straža, izvršba zoper — p 12, 13. Javne davščine, gl.: Davki. Javne naprave, izvršba zoper — 20, 38, uredba str. 202, določitev nezarubljene iniovi- ne j 7, 8, 9, odložitev izvršbe, do te do¬ ločitve o tem j; 9, poznejša izvršba j 10, preklic tega značaja j 5. Javni skladi, podpore iz —, iz¬ vzete od izvršbe, 241. Javni prostori za opravljanje dražb 228, p 81. Javni uslužbenci: izvršba na prejemke — 245, pripor, naznaniti neposredne¬ mu starešini 314, p 115, stvari —, izvzete od izvršbe, 209, p 58. Javnost: dražbenega naroka 138, p 84, izključena 51, naroka za opravo razodetne prisege 47. »Južne železnice«, nedopustnost izvršbe u 6/6, (14). Karteli, domenek glede prodaje, ustavitev izvršbe u 25. Katastrski izpisek 73, p 36, 46, operat, pregled po izvršilnem organu p 46, podatki p 36, neskladnost z dejanskim po¬ sestnim stanjem p 37. Kavcija, prodaja vrednostnih pa¬ pirjev, hranjenih kot — 222. Kavcijska hipoteka, gl.: Kredit¬ na hipoteka. Kazenski zakonik 313. Kazni za nerednega upravitelja 97. Ključi p 41, 65, 110. Kmetijska posestva 165, najmanjšina, prosta izvršbe u 8, (14). Kmetijski kredit, nedopustnost izvršbe za nakup iz posojil u 6/8, 7, (14). Kmetijstvo, glavni zavezancev vir 209. Kmetje, izvršba zoper — u 6/22, (14). Knjižica priznanic p 18, 20, 32, 68 . Knjižnice, izročitev z znamenji p 110. Kolavdacija 244. Komanditna družba, izvršilni naslov zoper — 16. Komasacija zemljišč, izvrševanje sodb u 9/8. Konoesionirani obrti, izvršba na — 296 do 299. Končni račun o prisilni upravi 105. Konec: dražbe: nepremičnin 141, razlog za ugovor zoper domik 143, premičnin 230, 231, p 88, 90, začasne uprave 125. Konja (dva), izvzeta od izvršbe, 209, p 58. Konkurzni postopek, ocenitev nepremičnin v — 113. Konosemeot ladijski, za izroči¬ tev z znamenji p 110. Kosa, izvzeta od izvršbe, 209, p 58. Kovinska vrednost 224, 230, p 82, 87. Koze, izvzete od izvršbe, 209, p 58. 312 Kraj dražbe: nepremičnin 134, 135. premičnin 225, 228, p 78, 81. Krajevna sodišča, izvršba po — u 18. Kraljevski doni: član —, stanovanje, vnjem iz¬ vršilni organ ne sme oprav¬ ljati izvršilna dejanja p 24, zgradbe —, velja isto p 24. Krava, izvzeta od izvršbe, 209, p 58. Kreditna hipoteka: plačilo — iz kupnine 187, poziv upnikov 135, prijava na naroku o razdelitvi kupnine 174, priobčitev pred dražbo 139. Kritna glavnica: plačila iz — 182, razdelitev proste — 182, ustanovitev 182, višina 182, za preužitke 189, za prevzeta bremena 188. Krma, izvzeta od izvršbe, 209, P 58, popis pri prisilni upravi p 41. Kupec: nepremičnin: dolžnosti proti preužitkarju 189, nereden 162, obvestitev: o nadponudbi 159, o odločbi o nadponudbi 160, obveznost —, položiti osta¬ nek kupnine 197, odgovornost pri zopetni dražbi 163, označba — v domiku 144, podpis dražbenih pogojev 156, pravice 151, rekurz — zoper domik 147, vabilo na narok o razdelitvi kupnine 172. Kupec: nepremičnin: vrnitev plodov in donosov 164, zamudni, izvršba zoper — 163, zaslišanje 164, premičnin: domik 230, p 88, ime — v dražbenem zapis¬ niku 231, kdo ne more biti 230 (140), p 70, plačilo kupnine 230, p 89, pod roko 223, p 77, prevzem kupljene stvari 230, p 85, zamudni — 230, p 77, 89, terjatve pod roko 282. Kupnina: naložitev — 63, obresti — 120, pri prodaji pod roko 223, p 77, zamuda pri — 230, p 77, 89, odbitki od — 120, položeni obroki — 176, v službeni izvršbi p 129, za nepremičnine: določbe o — 115, jamstvo ob zopetni dražbi 163, narok za razdelitev — 172, neredno plačevanje — 162, obresti položenih obrokov — 167, plačilo — 120, prevzem v zaračun na — 186, sestavina razdelne mase 176, vrnitev obrokov — 161, za odstranjene stvari 303, za pravice, razdelitev — 235 do 238, 285, 290, za premičnine: navedba — v dražbenem za¬ pisniku 231, p 91, obresti 237, položba — 230, p 93. 313 Kupnina: za premičnine: razdelitev 235 do 240, za rudnik 206, za terjatve 235 do 238, 280. Kurivo, izvzeto od izvršbe, 209, P 58, popis, pri prisilni upravi p 41. Ladje: izvršba na —: izvršilno sodišče 22, na predajo ali izpraznitev 303, p 111, oprema 211, p 51, pripor nameščenca — 316, p 117. Lastnina drugih oseb p 32, 53. Lastninska pravica, izvršba za vknjižbo — 304. Lekarne, stvari, potrebne za po¬ slovanje —, izvzete od izvršbe, 209, p 58. Les, zaloge —, izročitev z zna¬ menji p 110, popis pri prisilni upravi p 41. Leteča izvršba 24. Listine: dokaz o razlogih, da se po¬ čakaj z opravo izvršbe p 27, izvršba za predajo — 267, o podeljeni pravici za kopanje rud 203, o preneseni terjatvi 267, p 98, o pridržbi lastnine p 32, o prodani terjatvi, izročitev kupcu 280, p 99, o prostovoljni zastavitvi p 32, o vrednosti nepremičnine 107, 113, o zarubljeni terjatvi 280, p 99, o zavezančevi lastninski pra¬ vici 75, predložitev — na razdelilnem naroku 236, za izročitev z znamenji p 110. Listki, označba rubeža z — p 69. Loterije, državna, gl.: Državna razredna loterija, tuje u 6/17, (14). Loterijske srečke, rubež terjatve iz — 256, p 95. Lovske pravice, izvršba na — 292, p 102, 104. Mandatni postopek 322, 323. Menica: nedopustnost prodaje terjatve iz — 281, položba p 65, se pokaže pred — p 65, rubež terjatve iz — 256, p 95. Menični postopek 322, 323. Mešetar, gl.: Posrednik. Mezda: izvršba na dnevno — 248, neposredno poravnavanje iz donosov 299, osebja, zaposlenega v rudniku, 202 , poplačilo — iz kupnine 206, zaposlenih oseb med prisilno upravo 98. Miloščine, izvzete od izvršbe, 241. Ministrstvo za zunanje posle, po¬ sredovanje pri izvršbi zoper izdeželne osebe 30. Mir in red, vzdrževanje p 13; Mobilizacija, pripor mobilizirane osebe 316, p 118. Model, rubež pravice — 288. Mornar, pripor zoper — 316, p 117. Mornarica, vojna: izvršba: v zgradbah, ki jih je zased¬ la — 30, p 23, zoper osebe, ki služijo pri - 81, plače moštva pri —, izvzete od izvršbe, 241, pripor zavezanca, ki služi pri — 315, 336, p 116, pravila o tem str. 295 te knjige. 314 Motika, izvzeta od izvršbe, 209, p 58. Nabitok na uradni deski, obve¬ ščanje z — 62, 134. - Načrt dražbenih pogojev v pred¬ logu 107. Nadaljevanje: dražbe 141, dražbenega postopka 168. Nadarbine 245. Nadomestna dejanja, izvršba v izposlovanje — 307, 308. Nadomestne stvari p 108. Nadponudba: dopustnost 157, kupec ovrže — 159, nakazilo donosov začasne uprave ob — 125, obvestitev o — 159, odločitev o — 160, označba — v sklepu o domiku 144, pogoji za — 157, sestavina razdelne mase 176, sklep o sprejemu — 161, trajanje začasne uprave 126. Nadziranje upraviteljevega pe¬ stovanja 93. Nagrada upraviteljeva: odbitki od — 95, 97, poravnavanje iz donosnega prebitka 101, zadržba — 97. Najboljši ponudnik: domik — 144, 230, p 88, ovrže ugovor zaradi nedostat- nega kritja 154, vrnitev jamščine 150, vročitev sklepa o ugovorih zo¬ per domik 145. Najdenišnice j 3. Najemne pogodbe 92. Najemne pravice, gl.: Rabokup- ne pravice. Najemniki, poziv —, naj oprav¬ ljajo dajatve prisilnemu upra¬ vitelju p 42. Najemniki: predstavljanje prisilnemu upravitelju p 41. Najemnina, terjatev za najem¬ nino se uveljavlja pri dražbi premičnin p 91, zakonita zastavna pravica dp 3, zastavni popis dp 3. Najmanjši sprejemljivi ponudek: domik 148, 229, p 87, označba: v družbenem oklicu .134,