Še enkraf laščita hme.ov Kaj je z obveznicami? Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je napravila marsikatero zmedo. Težave imajo kmetje, težave zadruge. Nastalo pa je tudi mnogo povpraševanj, kaj je z boni, kaj je z obveznicami, ki jih dobe Henarni zavodi od Privilegirane agrarne banke, odnosno države za izročene kmetfeke dolgove. V naslednjem hočemo pojasniti ponovno ta vprašanja in zlasti razložiti, kaj je z državnimi obveznicami. Kar izroče denarne ustanove kmetskih flolgov Privilegirani agrarni banki, dobe fcato približno polovico povrnjenega od Privilegirane agrarne banke in sicer v 14 letih. Vsako leto dobe eno štirinajstino s 3% obrestmi. Kaj pa je z drugo polovico? Od druge polovice plača polovico država, polovico pa mord trpeti denarna ustanova sama. Če pa bi kaka denarna ustanova ne imela toliko rezervnega sklada, da bi to mogla sama utrpeti, pa doda še toliko država, da tista denarna tistanova ni prisiljena izkazati zgube. Plačala pa bo to država denarnim zavodom v državnih vrednostnih papirjih, imenovanih državne obveznice ali obligacije. Če je kaka zadruga na pr. izročila Privilegirani agrarni banki 800.000 din kmetskih dolgov, potem bo imela pri Privilegirani agrarni banki v dobro vpi-sar.ega 400.000 din, država pa ji mora dati obveznic !00.000 din, 200.000 din pa mora utrpeti zadruga sama. Če jih nima, potem doda država še nekaj. Kaj je torej z državnimi obveznicami? Državne obveznice, ki jih dobe denarni zavodi za kmetske dolgove, so dolg države proti denarnim ustanovam. Ta dolg mora biti plačan v 20 letih. P.ačala bo država vsako leto eno dvajsetino. Za obrssti tega dolga pa bo plačevala vsako leto 3%. Vsakega prvega marca bo država plačala 3 din od 100 din dolga. Od priloge, ki je pri obveznici, odreže zadruga poseben odrezek, imenovan kupon, in ga odda Privilegirani agrarni banki, ta pa zanj izplača 3 din, če je obveznica za 100 din. Če je obveznica 10.000 din, je tudi odrezek za 300 din. Te obveznice morejo od tistih zavodov, ki so pod zaščito, zahtevati vlagatelji tudi kot plačilo za svoje vloge. O tem je izšla posebna kratka nredba, ki pravi, da morejo to vlagatelji zahtevati do konca februarja 1938. Kar bo do takrat recimo zadruga dobila od države takih obveznic, jih po 28. februarju razdeli priglašenim vlagateljem kot delno izplačilo njihove vloge. Razdelilo se bo po sorazmerju vioženega denarja. Tisti, ki imajo večje vloge, dobe več, oni, ki imajo manjše, manj. Kaj naj počne vlagatelj z obveznico? Ali ima obveznica za vlagatelja kaj pomena? Odgovoriti morafrio, da pomenijo te obveznice za vlagatelja malo. Dobile jih bodo do konca februarja zadruge še malo, ker ne bodo še izdelani obračuni pri PAB. Dobili jih torej tudi vlagatelji ne bodo mnogo. In če jih dobe, kaj naj počno z njimi? Dolgov pri Privilegirani agrarni banki kmet s temi obveznicami ne more plačati. Nekateri so to mislili, pa so čisto v zmoti. Zamenjavali so te obveznice države z boni, ki jih bo : .orda izdala Privilegirana agrarna banka denarnim zavodom, če jih bodo ti zahtevali. Ti boni, če bodo izšli, bodo predstavljali del tistega dobroimetja, ki ga imajo sedaj zadruge pri Privilegirani agrarni banki. Državnih obveznic tedaj ne smemo zamenjavati s temi boni. To sta dve različni stvari. Le z boni bo mogoče plačati dolg pri PAB, ne pa z obveznicami. Povdarimo še enkrat, da teh bonov še ni, ker tudi končnih obračunov pri PAB še ni. Davkov se s temi obveznicami tudi ne bo dalo plačati. Pri nas ni nobenih takih davčnih zaostankov, da bi prišle obveznice v poštev. Kaj tedaj? Ostane samo dvoje: Ali obveznico držati doma in vsako leto 1. marca odrezati tako imenovani kupon in ga nesti v Privilegirano agrarno banko ter zanj dobiti 3% obresti, ali pa obveznico prodati. Kdo bo kupil take obveznice? Kupili jih bodo borzni špekulantje. Vrednost bo kakih 40 do 45%. Kdor bo prodal, bo prodal tedaj z veliko izgubo. Povdarjamo, da so se prodajale knjižice denarnih zavodov zadnji čas po 60 do 65%, te obveznice pa bodo veliko nižje. Iz povedanega si vsakdo lahko izračuna ali se mu izplača dvigniti obveznico pri denarnem zavodu ali ne. Kdor bo dvigal te obveznice, bo sam sebi škodoval. Naj ob tej priliki omenimo, kako so pred leti špekulantje pokupili tako imenovane državne obveznice vojne škode. Glasile so se te obveznice vojne škode na 1.000 din. Ker je kmet potreboval denar in ne papirja, so špekulantje pokupili od kmetov obveznice po 150 din, potem pa so čakali ugodnega trenutka, ko se je uredilo izplačevanje teh obveznic in zaslužili ogromne milijone. Kmet je prodal te obveznice, da je prišel sploh do denarja, po okroglo 150 din, danes pa se prodajajo po 420 din. Na račun kmeta, ki je prehitro prodal, so profitirali špekulantje. Kaj pa naj počno s temi obveznicami denarne ustanove? Zastavile jih bodo Poštni hranilnici in prišle do gotovine. Tako se bo znatno zboljšal denarni trg in pomanjkanje gotovine v denarnih zavodih ne bo več tako občutno. Napisali smo gornje, da ne bi ljudje zgubili, ko slišijo o državnih obveznicah, ki pridejo v posojilnice, prave razsodnosti in da ne bi nastala za naše kmete spet nova škoda. Zboljšanje piide gotovo. Naj na tem mestu zelo povdarimo, da se stanje naših denarnih zavcdov zelo zboljšuje. Gotova stvar je, da se bo po naših zadrugah spet začel obtok denarja. Začelo se bo že v par mescih. Tisti, ki bodo res potrebni, bodo mogli kmalu dvigniti, kar potrebujejo. Potem pa se bo postopoma odpiralo, da bo vsaj v enem letu vsak dvig popolnoma svoboden. Velik del bo izplačljiv torej kmalu, drugo pa postopoma. Pisali bomo o tej stvari še več in dali potrebna pojasnila. Dolgo je bilo treba, da smo mogli reči z gotovostjo, da se začne spet resno zboljšanje naših podeželskih posojilnic. Sedaj to moremo z veseljem napovedati. Bilo je mnogo trpljenja in treba je bilo mnogo potrpljenja. Najbolje je bilo za tistega, ki je ostal miren, in ki je zaupal. Tisti, ki so brez velike potrebe prodajali hranilne knjižice, se bodo sedaj bridko kesali. Drugače je seveda bilo, če je kdo knjižico res moral prodati v skrajni potrebi. Kdor bi tedaj silil za obveznicami, o katerih smo zgoraj pisali, bi mogel biti prav tako oškodovan, kot so bili oškodovani prodajalci knjižic. Opozarjamo tedaj tudi ob tej priliki, naj naši bravci ohranijo mirno kri in zaupajo našim pojasailom.