SVOBODNA SLOVENIJA
ASO XXXVI (30)	TT1C2M AV7 T^JVTT A T TTiDT?	BUENOS AIRES
štev. (No.) 6-7	li/0 I V jjjlN1 LJ\ I J 1 JL> K JU^	10. februarja 1977
Narodni cilji
VEKO VITO BOJNO POLJE
La distension traici on a la libertad
Naš slovenski narod je že dolga desetletja večstransko in glolboko razdvojen. Ni bilo dovolj, da so nam tujci z umetno začrtanimi mejami hoteli o-krniti narodno celotnost, mnogo globlje smo se razdvojili sami — notranje.
iKo je slovenska komunistična stranka postavila cilje svoje revolucije nad narodov obstoj, ko je pričela z bratomorno državljansko vojno sredi najhujše okupacije, ko je z geslom: ,,.. .četudi ostanejo le trije Slovenci...“ morila rodoljube, ki niso sprejemali marksistične ideologije, ko je končno u-kazala. genocid nad slovenskimi možmi in fanti, ki so bili drugačnih svetovnih nazorov, je bilo jasno, da obstaja v narodu skupina, kateri dobrobit lastnega naroda ni najvišja smernica. Nasilni zemjjepisni razcepljenosti se je pridružila notranja —- razdvojenost. Na eni strani so — doma in v zdomstvu — tisti, ki jim slovenstvo predstavlja na zemlji največjo dobrino, na drugi strani tisti, ki vidijo v narodu le sredstvo za dosego osebnih ali skupinskih ugodnosti.
Vsaka od obeh skupin je sicer spet razdeljena, a v tem primeru ne gre več nujno za problem razdvojenosti, marveč navadno le za — različnost.
V čem je razlika ?
Razdvojenost pomeni razcepljenost brez sleherne skupne točke, globoko ločenost brez skupnih ciljev, medtem ko različnost priznava vsaj skupen zadnji cilj in se loči navadno le v sredstvih ali poteh, ki vodijo do njega. Za zdravo rast narodnega telesa je različnost potrebna, razdvojenost pa lahko smrtonosna.
fkupini, ki danes — po sili razmer
—	obvlada večino ključnih položajev v slovenski republiki, dobrobit naroda ni najvišje vodilo. To pomeni, da je narod vladan po ljudeh, ki z njim ne čutijo, po kliki, katera nima z narodnjaki, ki hočejo služiti človeštvu v sklopu in s pomočjo svoje naravne etnične enote — prav nobene stične točke. Gre za dve sociološko različni telesi, ali bolje za tuje telo v narodovem organizmu.
Tako tuje telo, posebno v organih, ki naj bi opravljali vodstvene funkcije
—	telo slabi. Ni namreč mogoče govoriti o resnično narodni politiki, bodisi zunanji, kulturni ali gospodarski, če njim, ki naj bi to politiko izvajali, narod ne pomeni bistvenega in končnega cilja vsega političnega delovanja.
Če kdaj — potrebujemo Slovenci v sedanjem času vse sile, da nas prihajajoči viharji ne izbrišejo s površja zemlje. Silo pa daje enotnost — in ta je posledica skupnega cilja.
'INI mogoče iskati skupnih ciljev za narodovo ohranitev in rast s tistimi, ki jim za narod — v teoriji in praksi — ni mar. Vsi ostali rojaki pa bi morali najti čimprej skupno stično točko v zavesti, da gre za ohranitev vrednote, ki je lastna vsem — da gre za narodov obstoj.
Od tu naprej gre le za različnost in ne več za usodno razdvojenost. Skupni narodov cilj — minimalni skupni program vseh, ki slovensko čutijo in hočejo — pa je neizogibno izhodišče za pot v novo obdobje slovenske zgodovine.
Ne gre za revolucionarne ideje, ki naj bi vnovič pričenjale to, kar so pričele že generacije pred nami. Verjetno je najkrajša pot do splošno sprejemljivega narodnega cilja potrditev vCSje do življenja, ki še je v različnih zgodovinskih okoliščinah izražala v klicu po: združitvi, svobodi in suverenosti.
Združena Slovenija, kakor jo je o-klicalo leto 1848, Svobodna Slovenija, kakor sta jo zahtevali leti 1941 in 1945 ter Suverena Slovenija, kakor jo potrebuje čas, ki ga živimo, so gotovo o-snovna nedeljivemu skupnemu delu, katerega naj spremlja globoko spoštovanje pravice do različnosti v okviru skupnega cilja.
Združitev slovenskih dežel, njili notranja svoboda, in zunanje priznana suverenost so trije deli istega cilja — a vsi trije še neuresničeni.
Vendar le visoki cilji združujejo in
Odkar je po razodetju iz sv. Pisma Bog Oče vrgel iz raja nadangela ‘Baklonosca’ (Lucifer), se je začela in se nadaljuje in bo nadaljevala do poslednjega dne človeškega rodu borba med Bogom in Satanom za prevlado nad človeško družbo in nad posameznim človekom. Odkar je umrl božji Sin na križu v spravo med Bogom in človekom, se je bojno polje premaknilo in se boj vodi med KristrSsom in Njegovim božjim kraljestvom na zemlji ter Satanom in njegovimi institucijami na isti zemlji.
Najbrž bolj kakor kdaj koli v zgodovini je ravno v našem času mogoče razločiti in razčleniti obe armadi, zarisati pozicije obeh front, o katerih je preroško govoril že pred 40 leti ljubljanski nadškof Jeglič, blagega spomina, na velikem mladinskem taboru v Celju (1937) ; je fronta religioznih ljudi, ki verujejo v Boga, dušo in posmrtno življenje, na drugi strani pa fronta antireligioznih ljudi, ki se aktivno boriiti zoper Boga, zanikajo neumrljivost duše in obožujejo materijo kot zadnji smisel in izpolnilo življenja. Vmes je vaja tistih, ki jih meče boj sem in tja.
Na kateri strani bo končna zmaga, ni vprašanja. Kdaj in kako, to pa je veliko vprašanje. Ko Bog vdahne v človeka dušo, ji prižge plamen svoje ljubezni, ki nikoli ne ugasne. Satanova vojska na zemlji, misleč da je ta plamen v sebi pogasila, 'pa ga je le zatemnila in ga skuša spremeniti v sovraštvo, si na vso meč prizadeva, da bi dosegla podobno pri ljudeh vernega prepričanja. Kjer gre, zlepa, se poslužuje vseh vab in sladkosti brezbožnega življenja, pri čemer ji uspešno pomaga današnja seksualna razbrzdanost in boj za enakost med moškim in žensko, ki razdira družino in njeno versko bazo. To je slika boja v onih delih sveta, kjer je človek še svoboden.
Kier na svetu pa ima oblast nad človekom v rokah diktatorska protiverska -plast družbe, vlada v verskih rečeh pretkana prevara pod masko „znanstvenosti“’ kjer pa to ne učinkuje, se uporabi brutalno nasilje. To je slika iz dela sveta, kjer vlada marksi-zem-leninizem. Kako je pridigal „odrešenik“ Marx? „Religija je vzdih stiskanega bitja, srce brezsrčnega sveta, duh brezdušnega mrtvila. Je opij za ljudstvo“. Lenin ga je dopolnil s strahotno definicijo:	„Vsaka religiozna ideja,
vsaka idem o Bogu, celo igračkanje s tako idejo je neizrekljiva grdobija“ (vileness).
Te dni mi je prišla pod roke kratka razprava o stanju vere in cerkvenih organizacij v sovjetski Rusiji. Kar je zgoraj napisano, je sprožila v moji glavi ta razprava. Napisal jo je časnikar David K. Shipler, ki zasleduje in raziskuje ta problem na licu mesta; ni razloga, da bi njegov opis ne bil strogo stvaren in objektiven, saj pri zgledih navaja kraje in imena. Je zelo poučno, kako zgoraj omenjeni plamen božje lju-
bezni na različne načine deluje v ljudeh, ki so v komunističnih vrstah in Boga niti ne poznajo.
16 let stara armenska šolarka v mestu Baku pod Kavkazom stopi iz šole domov večkrat v cerkev, se prekriža, prižge svečo in skloni glavo v kratki molitvi. Oče in mati sta trdna komunista, sama je članica brezbožne mladinske organizacije Komsomol. Obisk cerkve prikriva, na vprašanje pa pri Kom-somolu, ali veruje v Boga, vedno odgovori : Ne, in pristavi, da je to čisto enostavno.
Nedavno je bilo v uradnem ateističnem listu Nauka i Religija objavljeno pismo 33 let stare komunistke, kjer pravi, da o Bogu nič ne ve, vendar vedno nosi križ „kot simbol nepremagljivosti ruškega naroda“, V križu vidi mogočno silo, ki odgania vsako zlo in dobesedno pravi: „V križu je zapopadena zgodovina ruskega naroda“. Čemu je list pismo objavil? Zato, da pokaže na nevarnost, ki preti leninističnemu brezboštvu.
Cerkev (pravoslavno) imenuje pisatelj Lev Kopelev, ki je bil dolgo Solže-nicinov drug v delavskem kampu, „so-bor“ (zbor’ skupnost, kjer čutiš, da tja spadaš. Drug pisatelj opisuje verski položaj z ugotovitvijo, da so pred kakimi 15 leti ljudje pričakovali razcvet novih idealističnih idej iz socializma, pa so doživeli, da ni upanja. „Komunizem je kakor paganstvo“. Toda iskanje ideala, iskanje smisla življenja se nadaljuje. Ideali marksizma-leninizma so se zgubili v sistemu birokracije in prevare, članstvo v partiji ali Komsomolu je zgolj formalnost brez globine za dosego ugodnih položajev in kariere.
Pravoslavni duhovnik Dimitri Dudko, ki je že mnogo komunistov krstil, zatrjuje, da tako krščevanje znači paradoks, ker so krščene! pravi verniki in pravi komunisti. Vendar to razloži, češ da imata krščanstvo in komunizem skupne in združljive humanitarne osnove in zatorej ni treba, da so odnosi med njima antagonistični.
Seveda je to šibek argument, rojen bolj iz oportunizma, ki se ga kdaj posluži tudi rimska Cerkev v svoji „Ost-politiki“, kjer je resničen. Osnova Marxo-vega nauka o preprečitvi izkoriščanja človeka po človeku se ni rodila prvič v Marxovem umu, pač pa v Kristusovi zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe. Kar ima komunizem pozitivnih socialnih postavk v svojem nauku, so vzete iz krščanstva. A na vseh področjih je bojevito sovražen krščanstvu in vsaki religiji. Zato gre boj naprej iz veka v vek. Kar hočem z izvlečki iz Shiplerjeve študije povedati, je to, da luč božje ljubezni gori naprej tudi v dušah ljudi, ki se imenujejo komunisti in ateisti.
In ta luč je poroštvo prihodnje zmage na bojnem polju vekovite borbe med Bogom in Satanom.
L. P.
Neprijetno pisanje
Neprijetno za rdeče režime in za tiste, ki te režime občudujejo, propagirajo, proslavljajo, ubogajo. Navajeni smo bili brati po rdečem tisku le slavospeve vsemu, kar je v zvezi z marksizmom. Pisali so samo o uspehih, novih načrtih, o marksističnih junakih, od Marxa, preko Lenina do Stalina in še dalje, brali smo o neverjetnem napredku v Sovjetski zvezi na vseh poljih, v industriji, poljedelstvu, v oboroževanju, o napredku v atomskih raziskavanjih in o potovanjih v vsemirskih raketah. Kar je pisal rdeči tisk v Moskvi, so z na-
jasni cilji dajejo moč! Potreba je le, da te najvišje narodove cilje vsi rodoljubi sprejmemo v svobodnem razgovoru, da se odločimo zanje prostovoljno — zavestno in pogumno. Tako bodo ne le sedanji, temveč tudi bodoči rodovi našli v njih medsebojno vez in silo za plodovito življenje.
-žar
slado ponavljali časopisi podložnih držav in po deželah, kjer se komunisti šele pripravljajo na prevzem oblasti „na demokratičen način“ in tudi tam, kjer so le neznatna manjšina, ki se rada baha s svojimi mogočnimi pokrovitelji.
Večkrat smo v preteklih letih videli, kako veliko veljavo dajejo komunisti velesili tiska in kako so znali organizirati to silo v svojo korist tako, da so v svobodnem svetu želi občudovanje nad svojimi uspehi, včasih nevoščljivost, neredko pa strah, kaj bo, kadar bodo nastali nevarni zapletljaji na mednarodnem področju. Veliko svojih uspehov v mednarodni politiki so Sovjeti dosegli prav s svojo tiskano propagando, ki je bila neutrudljiva in neizbirčna v sredstvih.
O negativnih stvareh, ki so se tam daleč dogajale, niso nikdar pisali: o preganjanju kmetov in posledici tega preganjanja, lakoti, ki je zahtevala milijone žrtev; o koncentracijskih tabo-
E1 opositor soviètico exiliado Vladimir Bukovski declaró que la politica de distension de Washington con el Kremlin es una “traición” para con aquellos que luchan por la libertad y los derechos humanos en la Union Soviètica.
Bukovski pasó doce de sus 34 anos en la carcel y en el manicomio por su actividad opositora. En diciembre fue intercambiado con el jerarca comunista ehileno Luis Corvalän que estaba detenido en Chile.
Bukovski, en una entrevista a la red televisiva norteamericana “CIBS” re-gistrada en Londres, dijo que los Estados Unidos deberian ser mas enérgicos en sus relaciones con la Union Soviètica.
Declaró ademas que antes de fines de febrero ira a Washington y expresó el deseo de encontrar en la Casa 'Blanca al presidente James Carter a quien de-finió corno “un hombre nuevo” y del cual recordó las tomas de posición electo-rales para con los empenos morales del pis,
Cuaildó se le preguntó euäntos prisioneros politicos cree que hay en la URSS Bukovski respondió: “Hay 250 millones, es decir toda la población del pais,” y agregó que el mismo Corvalän se volvió un prisionero politico en Moscù.
Esimevi češkega „Pisma 77“
in odpor v komunističnih deželah
Pisali smo že o pismu 77, ki ga je pet čeških pisateljev, dramaturgov, znanstvenikov in politikov pisalo češkoslovaški vladi, zahtevajoč izpolnjevanje kulturnih obveznosti helsinške pogodbe. Zdaj so se temu Pismu 77 pridružili tudi ogrski kulturni delavci. Tako je zdaj ozki češki problem postal že tudi problem ogrskih kulturnikov, ki zahtevajo kulturno svobodo. Videti je, da se bo protest razširjal tudi na druge vzhodno evropske dežele, in se lahko tako ustvari nekakšno „mednarodno odporno gibanje“.
„Pismo 77“ na Češkoslovaškem pomeni že nekako gibanje, ki zajema ne samo pet podpisnikov, temveč že širše vrste. Gibanje „Pismo 77“ je zdaj protestiralo proti diskriminaciji pri vstopih otrok v šole. Dovoljenja za šolanje dajejo „po razredno-političnih kriterijih“. 'S poudarjanjem na v ustavi razglašeno splošno pravico šolanja in vstopanja na univerzo, podpisniki protestirajo proti temu, da se ne dovoljuje vstop iz religioznih in političnih vidikov. Tako n. pr. otrokom udeležencev praške pomladi 1968 ne dovoljujejo vstopa na srednje in visoke šole.
Pisatelj Kohout se bori še naprej. Zdaj se javno pritožuje, da so mu zaradi podpisa „Pisma 77“ odvzeli vse osebne dokumente, čeprav jih je šele pred kratkim dobil. Zdaj zahtevajo, da „jih morajo popraviti“. Prav tako poziva Kohout vse inozemske uprave gledališč, radio postaj, založb itd. naj javijo, ali so dobili kakšne honorarje od tam „iz tajnih fondov“, kajti očitajo jim na Češkoslovaškem, da so ti podpisniki Pisma podkupljeni za „subverzivno delo“.
Podpisi pristašev Pisma 77 se mno-
riščih in čistkah med lastnimi pristaši, ki so zahtevale nove množice žrtev; o zavoženi gospodarski politiki, ki se vzdržuje samo na ta način, da krči zaslužke in onemogoča najosnovnejši napredek posameznika.
Tu in tam je le prišla preko rdečih meja kakšna vest, ki je bila resnična, pa ji svobodni svet, prepojen z rdečo propagando ni hotel verjeti. Danes je pa že mnogo prilik, da novice lahko pridejo skrivaj v svobodni svet in da so tisti, ki novice pošiljajo verodostojne o-sebe, ki imajo v svoji domovini ugledne položaje in čijih ime ima veljavnost izven njihove domovine, še več! Svobodni svet je poiskal kandidate za Nobelovo nagrado med ruskimi državljani, ki so upali poleg lepe besede dati svojim delom tudi stvarnosti odgovarjajočo vsebino. Imena Pasternak, Solženi-cin, Amalrik, ;Sinjavski, (Bukovski in cela vrsta intelektualcev v najvišjih stopnjah ruskega zanstvenega sveta, ki si upajo javno povedati, da rdeči režim dela napake, da ne pusti svobode in da ne odobravajo njegovih za narod škodljivih napak.
Vse to je zbudilo pozornost v svobodnem svetu. Rdeči režim ni mogel več molčati. Treba je bilo nekaj reči. Začela se je gonja proti nekaterim „disidentom“, češ da niso normalni in so jih poslali v umobolnice, ali pa so jih proglasili za plačance kapitalističnega sveta in so jih izgnali iz Sovjetske zveze. Komunistično časopisje v Sovjetski zvezi in med njenimi sateliti enotno
že, jih je že čez 300. Toda policija preganja podpisnike ter zahteva preklice podpisa. Prav tako postopajo po póli-.cijskem navodilu tudi vodje podjetij, pri katerih so podpisniki v službi, ter jim v nasprotnem primeru groze z izgubo' službe. Mnogim delajo stanovanjske preiskave, tudi duhovnikom. Kakor je videti, gre rdečim oblastnikom Pismu 17 na živce, dasi Kohout izjavlja, da je imel z njim samo „namen pobuditi pri oblasti debato“ o izpolnjevanju kul-turnip določb pogodbe v Helsinkih, ki obvezuje vse podpisnice.
V Moskvi so aretirali pisatelja A-leksandra Grinzburga tudi pod obtožbo, da pripada neki ilegalni organizaciji, ki se je1 ustanovila, da bo vodila boj proti režimu pod oznako zahtev za izpolnitev Helsinške pogodbe iz 1. T975. Zdi se, da bo ta aretacija začetek novega preganjanja disidentov. Gerent A-soeiated (Press, ameriške agencije, Krim-sky, ki je po rodu Rus, pa ameriški državljan, je bil zato izgnan iz Sovjetske zveze. Kot odgovor pa je ameriška vlada izgnala iz ZDA zastopnika sovjetske časopisne agencije Tass. Prejšnja ameriška vlada bi verjetno samo protestirala, nova Carterjeva je odgovorila z istim o-rožjem.
Znani feljtonist Flora Lewis meni, da ni iskati tesnejših zvez med temi odpori, da pa je ta odpor deloma tudi posledica spremenjene taktike zahodnih komunizmov, na drugi strani pa nobena volja za najmanjšo spremembo v Sovjetski zvezi. Je pa to odpor intelektualcev, ki pa že dobiva stike z delavstvom. Mnogo bo odvisno tudi od tega, kako bo reagirala Sovjetska zveza na protekcijo Združenih držav Andreja Saharova.
piše v tem smislu. S psovkami hočejo odpraviti to zadevo s sveta.
Bolj neprijetna je zadeva za komunistični tisk v državah demokratičnega sveta. Italijanska in francoska stranka ne soglašata z načinom sovjetskega režima, iščejo pa na vse načine, kako bi svojim članom opravičili te sovjetske metode. Ob izgonu Solženicina je leta 1974 italijanska „Unità“ pisala, da gre pri vsem le za administrativne ukrepe, ki kažejo, kako dolekosežna je bila oktobrska revolucija. Francoska „Huma-nité“ pa je pisala, da po skupnem programu francoskih marksistov te vrste „ukrepi“ niso v načrtu. Iz pisanja pa je videti, da jim je ta zadeva neljuba in da je ne odobravajo, čeprav skušajo kljub vsemu le opravičevati Moskvo, zavedajoč se, da je članstvu KP v teh deželah več kot težko dopovedati, da je treba Moskvo ubogati.
Ena stvar je gotova: Imperija absolutne ubogljivosti Moskvi že ni več! S tem gre v drobno tudi rdeča internacionala, ne že jutri, a pot nazaj v slepo enotnost je nemogoča. Nastaja kopica komunističnih strank, ki bodo teoretično priznavale Marx-Leninovo doktrino, v vsakdanjem delovanju pa bodo krojili svoje načine: eni po kitajsko, drugi po albansko, eni po titovsko, prihodnji po laško, francosko, mi po kubansko itd.
Kdo ve, kaj bo tja proti letu 2000 iz vsega tega nastalo. Kaj dobrega ne. Iz strupene korenine bo rasel strupen sad.
. Kk
NEUČINKOVITOST IN KAOS V JUGOSLAVIJI
Glej, dragi prijatelj, ne smemo zamešavati dveh stvari: človek se mora veliko naučiti za življenje, za borbo, ki ga čaka v bodočnosti; vendar to, kar se človek nauči s tem namenom, nima ničesar opraviti s kulturo. Nasprotno, ta se začne v območju, ki stoji nad nujo, nad bojem za obstanek.
;	Friedrich Nietzsche
iz življeuja m dogajanja v Argentini
V britanskem dnevniku „Daily Telegraph“ z dné 20. novepibra 1976 je njegov dopisnik Richard West objavil članek „Socializem — po jugoslovanskem vzorcu“, v katerem med drugim hvali tkim. samoupravljanje in druge jugoslovanske komunistične „ekonomske iznajdbe“ in jih komentira tako, kakor da bi bilo za vedno slabše britanske gospodarske razmere prav, da bi jih vpeljali tudi v Angliji.
Dr. Ljubo Sire je na to pisanje poslal „Daily Telegraphu*1 stvarno poročilo o dejanskih gospodarskih in delavskih razmerah v komunistični Jugoslaviji. „Daily Telegraph“ je njegov članek pod zgornjim naslovom objavil 28. decembra 1976 in ga zaradi važnosti dajemo v prevodu tudi našim bravcem v razmišljanje:
Richarda Westa članek „Socializem — po jugoslovanskem vzorcu“ kliče po komentarju, kajti Britanci morajo imeti pravo sliko jugoslovanskega gospodarstva, sedaj, ko o „industrijski demokraciji“ debatiramo tudi v Angliji.
življenje v Jugoslaviji se je prva leta po 1950 vsekakor precej izboljšalo, ko so po brezupnih letih komunističnega centralističnega planiranja tako podjetja kakor posamezniki znova dobili nekaj avtonomije. Kljub temu pa je država vedno trpela na istih težavah, kakor jih doživlja Anglija sedaj, ker so namreč tam zavladali gospodarsko neodgovorni elementi mnogo prej, kakor v Angliji. Britanskih nadlog se ne bomo rešili, če bomo šli še dlje v sedanji smeri.
Lastniki jugoslovanskih tovarn niso delavci, temveč neka mistična celica, ki ji pravijo družba, tako da se delavci zanje ne zanimajo in se jim hočejo izmuzniti ali pa jih izkoriščati, kolikor le morejo. V prvi polovici 1976 so si tako med seboj razdelili 13% „dobička“ več, kakor pa so tovarne in podjetja sploh imele dohodkov. To je bilo možno napraviti s tkim. bančnimi inflacijskimi posojili — in nove investicije v celoti financirajo samo na ta način.
Zadnja leta je inflacija v Jugoslaviji vedno močno presegla 20% letno. Nasprotno pa so se leta 1971 delavske plače ustavile ter so leta 1972 padle celo za 3%, kljub nominalnim poviši-cam. Po letu 1960 je bilo v Jugoslaviji okrog 200 uradno priznanih stavk na leto.
Direktorji podjetij niso klicani na odgovor zaradi napak, ker so pač partijci in ker vodijo podjetja kot „poverjeniki“ delavcev; delavcem ne očitajo neodgovornost, ker se jim komunisti ne upajo znižati nominalnih plač. Zaradi takšne neodgovornosti lahko podjetja izdelujejo proizvode, ki jih nihče noče —• okrog 10% proizvodnje gre narav-
nost v 'skladišča, kjer ostane tea vedno jn jo enostavno odpišejo.
Dasi so številke jugoslovanske tek-' stilne' proizvodnje visoke, Jugoslovani potujejo v Italijo in Avstrijo kupovat obleke, kajti tamkajšnja kakovost je boljša in jih morejo kupiti s prihranki jugoslovanskih delavcev na Zahodu.
Kljub visokim investicijam je porast državnega dohodka nižji kakor v državah s podobnimi gospodarskimi možnostmi, n. pr. v Grčiji, Španiji in Portugalu. Večino novih investicij namreč skoro nič ne izkoristijo. Na splošno so jugoslovanske tovarne mnogo večje kakor britanske ali zahodnonemške in so grupirane v tkim. „reprodukcijske enote“.
'Majhna zasebna podjetja z lahkoto tekmujejo s „samoupravljalskimi“ podjetji, dasi jih močno zapostavljajo in jim stalno grozijo s „socializacijo“.
„Socialistična“ poljedeljska podjetja dosegajo večje žetve, ker med drugim uporabljajo 10% več gnojil na hektar kakor zasebni kmetje, ker seveda proglašajo za dokaz socialistične superiornosti, zamolčujejo pa, da so socialistični produkcijski stroški prav tako mnogo višji od zasebnih kmetov.
Zasebne delavnice morajo plačevati dodatni davek na surovine, ki jih uporabljajo, česar „socialističnim“ podjetjem ni treba, pa kljub temu proizvajajo ceneje, kakor ta. Zasebna podjetja bi mogla rešiti brezposelnost in potegniti Jugoslavijo iz sedanjega zastoja, kar so predlagali celo nekateri komunisti, toda dogmatično vodstvo o tem noče nič slišati.
Jugoslavija je primer neučinkovitosti in kaosa, ki se pojavita, če se odpravi v precejšnji meiri gospodarska odgovornost in se plačuje ne glede na to, kaj proizvajajo.
Jugoslovanski vodja Kardelj trdi, da bi v takih okoliščinah nekatere skupine delavcev mogle izkoriščati druge skupine delavcev. Jugoslovanski vodje sami uživajo privilegij, da imajo politično moč osredotočeno v svojih rokah in jo uporabljajo tako, da so pred nekaj leti študentje v demonstracijah vpili proti njim: „Rdeča aristokracija!“
Toda velika želja jugoslovanskega ljudstva po blagostanju pogostokrat premaga hude spodrsljaje jugoslovanskega „socializma“.
NAEONIKOM IN BRALCEM
Zaradi dopustov v tiskarni in v u-redniškem odboru našega lista, v četrtek 17. februarja Svobodna Slovenija ne bo mogla iziti. Zato prihaja današnja številka v povečanem obsegu. Naslednja številka bo izšla 24. februarja. Prosimo naročnike in bralce, da to z razumevanjem upoštevajo.
Svobodna Slovenija
SVOBODNA SI O V E N I J A
~ ■ j";-. ........j-i.. m m
MEDNARODNI TEDEN
NESPORAZUM med ZDA, Nemčijo in Brazilom glede osmih jedrnih elektrarn in naprav za pridobivanje plutonija (temeljni element za izdelavo a-tomskih bomb) še vedno traja. Severna Amerika smatra, da bi to odločilno pripomoglo k razširjanju jedrne oborožitve v svetu, zlasti v latinski Ameriki (Brazil ni sopodpisnik pogodbe za o-mejitev atomske oborožitve), medtem ko je v Nemčiji mnenje., deljeno: liberalni krogi hočejo na vsak način domala izpolniti podpisano pogodbo, medtem ko se socialdemokrati nagibajo za vsaj delno reformo pogodbe.
V	ZDA le počasi popušča val mraza, ki je silno prizadel ves vzhodni pas. Ponekod so snežni zameti dosegli višino treh metrov. Sedaj pa se bojijo hitre odjuge, ki bi zaradi nakopičenega snega povzročila silne poplave.
PARAGVAJ je stopil na pot ponovne izvolitve predsednika Stroessnerja. V nedeljo, 6. t. m. so bile ustavodajne volitve; na njih izvoljeni delegati bodo preuredili ustavo, da bo sedanji predsednik lahko znova kandidiral. Zmagala je seveda uradna stranka (85% proti 15% praznim glasovom; opozicija ni predložila kandidatnih list). Stroes-sner je na vladi nepretrgoma zadnjih 25 let, in bo izvoljen leta 1978 za nadaljnjih 5 let.
'SOVJETSKA ZVEZA je poslala v vesolje dva kozmonavta v ladji Sojuz 24. Viktor Grobatko in Juri Glazkov bosta vsemirsko kapsulo spojila z laboratorijem Saljut 5 in izvedla več znanstvenih in tehničnih poizkusov. Medtem so ZDA sprožile in poslale na pot ckoli zemlje nov špijonski satelit, katerega podrobnosti logično niso znane.
ODDELKI komunističnega Laosa so zasedli dva otoka na reki Mekong, ki pripadata Tajski, pa so bili takoj izgnani, ko so na otoka prišle nove tajske čete. Opazovalci menijo, da bi Laos rad oba otoka, ki sta strateško važna za plovbo po omenjeni reki, kjer protikomunistični laoški gverilci stalnö napadajo in nadlegujejo plovbo.
V	INDIJI se nahaja v polnem teku volilna kampanja. Splošne volitve bodo prihodnji mesec. Doslej je na svojih mitingih opozicija zbrala večje množice kot vladna stranka Indire Ghandi.
'BRETONSKI avtonomisti so izvršili mnogo atentatov v Rensu na predvečer obiska predsednika Giscard d’Es-tainga. Bretonska osvobodilna fronta je objavila, da ima namen boriti se do konca, da doseže bretonsko avtonomijo.
Ko je pretekli teden v nekem časnikarskem intervjuvu predsednik države general Videla izjavil, da krogi sedanje vlade študirajo načrt o „izhodu* sedanjega obdobja, so marsikomu takoj stopile pred oči volitve, in prišle v spomin prejšnje vojaške vlade, njih načrti o političnih „izhodih“ in končni rezultat njih dela. Značilnost vojaških vlad v Argentini je bila vedno ta, da je za njimi ostalo lepo število važnih javnih del,’ pa kaj slabe civilne vlade, ki so državo peljale v vedno globljo krizo. Ta pojav traja že kakih štirideset let, doba v kateri je Argentina zdrknila s prvih položajev na mednarodnem nivoju na nivo skoraj nerazvite države, kljub ogromnemu naravnemu bogastvu rud, cvetočemu poljedeljstvu in živinoreji in lepo razviti industrializaciji.
To nenehno nazadovanje, pa naj so bile na oblasti vojaške ali civilne vlade, je v mnogih rodilo pesimistično psihozo, ki ob vsakem državnem udaru vidi rešitev, pa izgubi upanje že po prvem mesecu; prav tako pa se ob vsakem sklicu volitev navdušuje z odhodom vojaštva z oblasti in prihodom civilistov, pa prav tako v kratki dobi obupa in znova kliče na pomoč vojaštvo. Ta psihoza ljudi, ki živijo iz dneva v dan, katerih politični spomin je dvoličen,“kajti nikoli ne pozabijo, da je „bilo včeraj boljše“, kaj hitro pa pozabijo napake preteklosti in jih na vsakih volitvah ponavljajo, ko volijo iste ljudi, ki so se že izkazali za nezmožne, ni dobila večjega izraza te dni ker je predsednikova napoved ostala prikrita spričo drugih, navidez važnejših izjav. Je pa napoved prišla prav političnim analistom, ki so ji dali svojo pravo razlago.
Kmalu bo namreč leto, odkar je nastopila sedanja vojaška vlada spričo popolnega brezvladja, v katerem se je nahajala država ob propasti peroni-
JACQUELIINE KENNEDY bo verjetno ameriška ambasadorka v Angliji, tako se je razvedelo v ameriških vladnih krogih. To bi bil seveda nov dokaz, 3a so tudi današnji voditelji v Washìng-tonu malo skregani s pametjo.
V PRAGI so podpisniki protestnega manifesta „Pismo 77“ objavili nov seznam 208 podpisov znanstvenikov in intelektualcev proti postopanju praške vlade.
stičnega režima. Vojaštvo je tedaj dalo novemu obdobju ime procesa „reorganizacije“ in to je bilo res glavno in najvažnejše delo, v katerega naj bi položili svoje napore. Nered v celotnem življenju države je bil tak, da je bila nevarnost, da država zaide v popolno anarhijo. O teh enajstih mesecih je treba priznati, da je vlada storila mnogo na tem področju. A gotovo se vojaštvo samo zaveda, da je še mnogo dela na vidiku predno bodo (ko bodo in če bodo) izpolnili obljubo reorganizacije. A ena izmed najvažnejših obljub je bila preurediti politično in sindikalno delovanje države.
Prav na to preureditev se nanaša predsednikova napoved, da se proučuje „izhod“ iz sedanjega procesa. S tem nikakor 'ni rečeno, da vlada proučuje sklicanje volitev. To je skoraj tako daleč, kot splošno blagostanje v državi. Prav pametno pa je, da vlada že sedaj proučuje način prehoda iz vojaške v civiTno vlado, kajti če naj bo ta res poceben, res nov, če naj se politično življenje in delovanje političnih strank v Argentini popolnoma spremeni, če naj se ljudi pripravi, da bodo zreli za demokracijo (nekateri sociologi trdijo, da je prava demokracija utopija v latinski Ameriki), tedaj bo prekratek ves čas, s katerim vlada razpolaga, pa naj to traja deset let. Upajmo le, da vlada ve, kaj dela, da bo načrt, ki bo iz sedanjih študijev izšel, res dober in stvaren, in ga bodo izvedli do konca.
Sedaj pa le na hitro omenimo še dvoje problemov: prvič, državna podjetja imajo težave s svojim delavstvom, zaradi podaljšanega urnika in ukinitve raznih drugih ugodnosti. To se najbolj pozna v energetskem podjetju SEGBA, prehaja pa tudi že na področje državnih železnic. Vlada nastopa zelo mirno in taktično, da ne bi kak prehiter korak problema še poslabšal. Resnični problem namreč ni z delavstvom, marveč s starim sindikalnim vodstvom, ki polagoma zgublja vpliv in privilegije, pa se s tem noče sprijazniti. Druga omembe vredna točka pa je napoved, da se bo izboljšal in moderniziral pokojninski sistem. Dosedanji namreč je prava sramota za državo. Novi naj bi stopil v veljavo v teku dveh ali treh let. če ga bodo res izpeljali, bo vlada izvedla novo, važno delo, in krepko pripomogla k blaginji doslej najbolj zapostavljenega sloja argentinske družbe: namreč upokojencev.
Tine Debeljak:	(30)
Med hnjigami in revijami
DRAGA 75
Lani — 1976 — je izšlo v Trstu v izdanju Društva slovenskih izobražencev poročilo o prejšnjeletnem sestanku v Dragi, pod naslovom Draga 75 in s podnaslovom Ob desetletnici. Toda ne več v lepi prikupni žepni obliki tiskanih knjižic, temveč kot „razmnoženina v lastni režiji“ na 80 straneh pisarniškega formata, škoda, ker je to zborovanje bilo eno najpomembnejših v njenem desetletju in zanimivo že po tem, kakšne so bile okoliščine, ki so vplivale na potek in vsebino ter sklep zborovanja.
Odprl je ta sestanek za desetletnico še njen — zdaj pokojni ustanovitelj Jože Peterlin, in povedal, da je program v naglici sestavljen in drugačen, kot je bil zamišljen, kajti za tokrat so bili „vsi predavatelji —■ razen enega — povabljeni iz matične Slovenije, pa so se razgovori z odgovornimi ljudmi v Ljubljani zavlekli, da so v zadnjem trenutku morali spremeniti skoro ves program.“ Zdaj vemo, da so vsi predavatelji na nasvet odgovornih ljudi odpovedali predavanje in tudi sicer je bil nasvetovan bojkot udeležbe. Toda kljub temu je Draga 75 dosegla lep uspeh, kot priča to poročilo o njej, predano sedaj javnosti.
Dr. Drago Legiša je analiziral evropsko konferenco v Helsinkih 1. avgusta 1975, od poglavja do poglavja (5 poglavij), ter podčrtal posebej 10 načel, ki so jih sprejeli v tej mednarodni listini. Predavatelj ima od vsega
vtis, kot da je podpisan nov „avgsbur-ški mir iz 1. 1555“ med reformacijo in protireformacijo, kjer je zmagalo načelo ,cuius regio, eius religio.“ Jugoslavija — Tito — je tedaj podpisal pogodbo, ki zahteva „čim tesnejšo izmenjavo informacij in čimbolj neovirano kroženje idej in ljudi. (Kako se to izvaja, je doživel pokojni Truhlar in tržaški kulturniki, ki so jim prepovedali vhod v Slovenijo; ter tudi prepoved u-važanja slednjega zunaj državnih meja izhajajočega slovenskega tiska!) Poudaril pa je dr. Legiša tudi važnost „nedotakljivosti meja“, oz. možnosti njih spremembe na miroljuben način in s pristankom vseh prizadetih držav. Listina je označena kot politično pomembna tudi za zamejske Slovence.
Drugo politično debato je vodil dr. Zorko Harej o „Pomenku samostojnega javnega nastopanja v zamejstvu“, t. j. ali naj politično nastopajo sami, ali vključeni v druge tuje večinske stranke, predvsem v vsedržavne. Podal je dokazila za prvo kakor drugo tezo, ter dal nato besedo Korošcu dr. Apovniku, da je govoril o koroških skušnjah z enotno slovensko listo. Za njim sta govorila za postopanje goriške Slovenske skupnosti tajnik dr. iDamjan Pavlin, za tržaško pa tajnik dr. R. Dolhar. Ta predavanja so izzvenela — kot je povzel vodja debate dr. Harej — v stavek: Naš ideal je samostojna politična stranka, kjer naj se zberejo po možnosti vsi Slovenci, zakaj samo ta-
ko bomo reševali večje sedanje probleme in bomo dokončno rešili svojo narodnost.
Poseben poudarek pa zaslužijo nadaljnja tri predavanja. Najprej priobčuje dr. R. Klinec samo skice o tem. kako „je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem“ .v času fašističnega nasilja in to na cerkvenem področju. Odpor duhovnikov je pomenil oidpor duha in moralne sile na ohranitev naroda, in to v 1. 1920—1930, davno pred „narodno osvobodilno borbo“, s katero današnji slovenski oblastniki začejijajo slednji protifašistični odpor na PrimorskeSn. Dr. Klinec podaja samo osnovno misel z obljubo, da pripravlja o tem' predmetu „posebno samostojno publikacijo“. V protireferatu je — zdaj tudi pokojni prof. Bednarik, prosto govoril — zato je tu samo povzetek njegovih izvajanj o tem „kako so polagali temelje svobode“ slovenski prosvetni delavci, kot so bili prof. F. Terčelj, ki je organiziral 132 enotnih prosvetnih celic ter je na Belo nedeljo 1926 pripravil, da se je istočasno v njih —• ob 16. uri — predavalo na temo „Kako se hočemo in moremo ohraniti“. Poseben slavospev je dan delu pevskih zborov. Tudi to predavanje je dano samo v kratki „glavni misli“, dasi magnetofonski posnetek obstaja, pa bo gotovo objavljen ob drugi priložnosti. V celoti pa je v tej brošuri objavljeno tretje predavanje dr. Venceslava Tuta: „Tudi ti so polagali temelje svobodi.“ Tu je nakazan ves odpor —• tudi nasilen — naprednjakov na Primorskem, ki so nastopali proti Italijanom od začetka njih prihoda, posebno pa še v fašistični dobi. Podaja podatke o volitvah od 1. 1921, pa 1924 ter 1. 1927, ko Slovenci niso imeli več
svojega zastopnika v parlamentu. Tu omenja odpor slovenskih škofov, pa njih zamenjavo za italijanske. Nato odpor študentov, pa podtalno organizacijo „gornikov“, mladincev, na kar so sledile obtožbe in sodišča, razpusti prosvetnih založb, internacije... itd. itd. Podaja datume in imena, opisuje Gorta-nov proces 1. 19291 in njegovo smrt, odgovor podtalnih organizacij s požigom Svetilnika zmage, z atentatom na II popolo di Trieste itd. Tem terorističnim dejanjem so sledili novi procesi in obsodbe,.. npr. tajne skupine „Borbe“... Smrtna obsodba bazoviških žrtev (1930). V Regina Coeli je bilo istočasno 30 obtožencev. Dr. Tuta piše o slovenskem odporu pred drugo svetovno vojno — o aretaciji Bevka, dr. Kralja, umoru L. Bratuža itd. Malo je odnehal pritisk po Ciano-Stojadinovičevem sporazumu (ne šubašičevem, kot piše brošura!). Tu omenja mimogrede Tuta teroristično organizacijo TIGR (Trst, Gorica, Reka), ki je delovala iz Ljubljane brez večjega uspeha. Govori o posebnih sodiščih v Rimu do 1. 1940, oz. do vojne z Jugoslavijo. Pa tudi odpor v vojnem času ni bil ves partizanski, OF, temveč je bil na Primorskem spontan in že tradicionalen. Drugemu openskemu procesu ki je obsodil Tomašiča in druge (4) na smrt, so sledile druge smrtne obsodbe (12 obsojenih na smrt, ustreljenih pet! 1941). 1942 ustreljenih 9 iz Maslove skupine... Od tedaj naprej jih niso več streljali, le obsojali, večino, ker so pomagali partizanom. Pomagali pa so jim ljudje iz narodne zavednosti, ne zaradi komunizma. „V 1. 1943 ni bilo niti enega procesa proti partizanom v Italiji.“ (str. 74!) Ti so se začeli v Italiji šele po 1. 1943. „Mi smo bili v odporu prvi,“ namreč primorski Slovenci
kot nacionalisti. „Pot odpora se nam je odprla že 1. 1918 in ne šele potem, ko je Nemčija s pomočjo Italije navalila na Jugoslavijo,“ izzveni to dokumentirano predavanje.
Ta tri predavanja, ki so tu objavljena, pričajo dovolj, da se je osvobodilni boj na Primorskem začel že davno prej, kot si ga „žele“ v Ljubljani, ter je zategadelj razumljiv bojkot Ljubljane tega zasedanja Drage 75.
Najbolj važna pa je debata ob teh predavanjih, ki je izzvenela z doslovno izjavo pisatelja Borisa Pahorja, ki je v celoti natisnjena in ki svečano poudarja, da „ne potrebuje od marksistov nikakih lekcij o uporu pri nas. Brez dialektičnega materializma (komunizma!) smo se mogli zoperstavljati tako, da so z nami polnili ječe... Parole o socialnem prevratu niso segale v bistvo našega odpora, kar pa je bilo socialistične tradicije pri nas, je upoštevala narodno podlago. .. Socializem — povojni v Sloveniji — je popolnoma prezrl specifično protifašistično izročilo primorskih ljudi. Naši junaki so dolga leta veljali za racionaliste v slabem pomenu tega izraza. Spominjam tu na Kardeljevo mnenje o Bazoviških žrtvah, da so ‘padle za napačne ideale!’ Protifašistični upor na Primorskem je bil samostojen in izključno naroden, začel se je ob prvi grmadi v Evropi XX. veka. ob gorečem Narodnem domu.“
Po vsem tem je ta „razmnoženina“ tržaške Drage 75 izredno važna publikacija ter nanjo opozarjamo. Res škoda, da ni izšla v obliki prejšnjih knjižic. Upajmo, da se bodo še povrnili na obliko prejšnjih izdaj, saj vemo, da je Draga 76 kljub bojkotiranju Ljubljane, štela več udeležencev kot kdaj koli prej.
Poslednjei pot
Cleveland, 27. januarja. — Pretekli petek, 21. januarja zvečer se je vest, da je za vselej obstalo srce pisatelja Karla Mauserja, hitro razširila po slovenskih domovih Velikega Clevelanda, pa tudi po drugih slovenskih naselbinah Amerike in Kanade. Zajokala je slovenska srenja, žalost je napolnila srca vseh, ki so poznali Karla Mauserja, osebno ali po njegovih spisih, ki so ga spoštovali in radi imeli. Vsi smo začutili nepopisno težko, nenadomestljivo izgubo.
V trumah so prihajali rojaki in rojakinje kropit pokojnika v Grdinov pogrebni zavod na St. Clair Avenue že v soboto popoldne in zvečer ter vso nedeljo. Vse se je hotelo posloviti od ljubljenega rojaka, spoštovanega kulturnega in narodnega delavca, priljubljenega pisatelja in pesnika, vse je hotelo še enkrat izkazati čast možu, ki jim je tolikokrat govoril, jih duhovno bogatil, jih bodril k vztrajanju v dobrem, jih vnemal v spoštovanju in ohranjanju slovenskih izročil.
Od pokojnega Karla Mauserja šo se ob krsti z molitvijo poslovili protikomunistični borci, katerih Zvezi je Jhl dolga leta predsednik, od njega so se s pesmijo poslovili pevci in pevke Korotana, na katerega koncerte in prireditve je pokojnik tolikokrat vabil, od njega se je poslovilo Dramatsko društvo Lilija, pri katerem je Karel Mauser sodeloval in pisal zanj skozi mnoga leta. S pesmijo se je od umrlega poslovil tudi moški zbor „Slovenski fantje“, s skupno molitvijo ob krsti njihovega člana pa članstvo Društva Presvetega Srca Jezusovega št. 172 Ameriško Slovenske Katoliške Jednote, najmogočnejše in najštevilnejše katoliške slovenske organizacije na svetu. V tihi in bridki žalosti so jemali od pokojnika slovo njegovi osebni prijatelji. Prenekatera nezatajena solza je spolzela po 'licih.
Nepretrgoma je bil pogrebni zavod poln spoštovalcev umrlega. Z vso spoštljivostjo so še 'poslavljali od njega in žalostni ugotavljali nenadomestljivost izgube, ki je tako težko zadela ne le nas v ZDA in v Kanadi, ampak vse Slovence v zdomstvu in zamejstvu, zlasti one na Koroškem.
K pogrebu pretekli torek se je zbralo izredno veliko število pogrebcev iz vsega Velikega Clevelanda, iz njegove bližnje in daljne okolice, čeprav je bil delavni dan in pota zasnežena in težavna. Prihiteli so Slovenci iz Toronta, Milwaukeeja, New Yorka, Bridgeporta, iz daljne Minnesote ter iz drugih slo-
Karla Mauser
venskih naselbin po Ameriki in Kanadi.
Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue je krenil pogreb po St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida, kjer je bila ob desetih pogrebna sv. maša. Opravil jo je osebni prijatelj pokojnika č. g. Jože Božnar ob somaševanju štirinajstih duhovnikov, med njimi vseh župnikov clevelandskih slovenskih fara, župnika fare sv. Cirila in Metoda v Lorainu, Ohio, župnika fare sv. Križa v Fairfieldu, Conn., monsignorjev Louis B. Baznika in Ignacija Kunstlja, dušnega pastirja Slovencev v Veliki Britaniji in po posebni odločitvi Sv. sedeža, duhovnega oskrbnika tudi vseh o-stalih zdomskih Slovencev.
Monsignor Kunstelj je v kratkem govoru med sv. mašo omenil, kako Bog daje vsakemu človeku svoje darove in sposobnosti in ga sodi po tem, kako te darove uporablja, da smo pred božjimi očmi vsi enaki, ne oziraje se na to, kakšen položaj zavzema kdo v človeški družbi. Velika, lepa cerkev sv. Vida je bila polna, kot je le ob največjih cerkvenih praznikih in slovesnostih, mogočno, ubrano in občuteno slovensko petje s kora je blažilo žalost zbranega vernega slovenskega ljudstva. Med res izbranimi cerkvenimi pesmimi ni manjkalo priljubljene „Marija, skoz življenje“, katera spremlja slovenski begunski rod že vsa leta po vseh delih sveta, kamor ga je po božji volji zanesla usoda. Ko so člani društva slovenskih protikomunističnih borcev dvignili in odnesli izpred oltarja pokojnikovo krsto, so zbrani zapeli pesem „Je angel Gospodov oznanil Mariji“. In zopet so zajokala slovenska srca. Med petjem te pesmi se je počasi izpraznila cerkev.
V pogrebni sprevod se je vključilo več sto rojakov in rojakinj, ki so želeli ljubljenega slovenskega brata Karla Mauserja spremiti na božjo njivo, na pokopališče Vernih duš v Chardonu, Ohio, kjer je dobil svoje zadnje zemsko biva-lišće. Ustreženo je bilo zadnji želji pokojnika, da ne bi bilo na pokopališču nobenih govorov.
Po lepem starem slovenskem običaju so se po pogrebu pogrebci zbrali v farnem avditoriju pri Sv. Vidu, kjer jim je bilo postreženo s kosilom, katerega je organiziralo Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu. Na po-grebščini so se po mnogih letih zopet srečali prenekateri stari prijatelji in znanci še iz rodne domovine ter se medsebojno tolažili nad veliko narodno izgubo.	A. D.
Ofb 35-letnici Svobodne Slovenije
Ameriška Bodomovina iz Clevelanda. ZDA, je 14. decembra 1976 ponatisnila iz št. 47 Svobodne ’Slovenije u-vodnik ob 35. obletnici, odkar je ta začela izhajati. Urednik Ameriške domovine je našemu uvodniku dodal s podpisom Vili tele misli:
„Svobodna Slovenija“, slovenski tednik, ki izhaja v glavnem mestu republike Argentine Buenos Airesu, je do neke mere ne le osrednje glasilo slovenske politične emigracije v Argentini in Južni Ameriki sploh, ampak tudi glavno glasilo slovenske politične emigracije na splošno, zlasti seveda njenega katoliškega dela, ki je bil nekdaj politično povezan v Slovenski ljudski stranki.
List zvesto spremlja razvoj v SR Sloveniji, mu posveča vso pozornost ter o njem obvešča Slovence v svobodnem svetu. Razpravlja o vseh kočljivih in perečih vprašanjih slovenskega naroda doma (v SR Sloveniji, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem) in na tujem.
V svojih razpravljanjih skuša najti rešitve za stiske naših narodnih manjšin, ki jim nudi vso možno podporo v njihovem naporu za ohranitev, opozarja na razmere doma, na njih spremembe, na politično,, versko in kulturno nasilje, na odsotnost osebne človekove in politične svobodne v Socialistični republiki Sloveniji.
„Svobodna Slovenija“ je glasnica svobode za Slovenijo, objavlja predloge in načrte, ki bi naj pomagali Sloveniji do večje svobode, do svobode, kot jo poznamo na Zahodu, do družbenega in državnega reda, ki bi bil v skladu z voljo večine slovenskega naroda.
Do svobode vodijo različna pota, različne so tudi njene oblike. Tudi v slovenski politični emigraciji so mnenja in načrti, zamisli in predlogi različni. ^Svobodna Slovenija“ predstavlja osrednjo, glavno skupino, ki je ob koncu druge svetovne vojne po zmagi
komunistične revolucije zapustila domačo zemljo. Kljub temu daje na svojih straneh prostor tudi zastopnikom drugih skupin, da povedo svoje mnenje, obrazlože svoja stališča. Morda bo morala v tem pogledu postati še široko-grudnejša, ko glasila posameznih manjših skupin pešajo pod finančnim bremenom in bodo prej ali slej omagala.
Slično kot vsi drugi slovenski listi v zdomstvu in izseljenstvu se tudi Svobodna 'Slovenija ohranja le z velikimi napori in žrtvami svojih sodelavcev. Dokler redno izhaja in prihaja v slovenske domove, se prenekateri zanjo ne menijo. Če bi nenadno prenehala, bi nastala „huda praznina“, kot je zapisal KK v včeraj in danes tu objavljenem članku. Potrebno je torej, da se povežejo vse sile, da priskočijo na pomoč vsi in list ohranijo, dokler je še čas.
Mi „Svobodni Sloveniji'* k njeni 35-letnici, k njenemu uspešnemu deTu v teh letih za slovenski narod čestitamo in ji želimo, da bi še dolgo vzdržala, da bi še dolgo ohranjala in širila misel na svobodno Slovenijo, budila v slovenskem rodu v Argentini in drugod po svetu voljo in duha, ki bosta nadaljevala boj za svobodo v Sloveniji.
.Vili
V MOSKVI so sklenili, da bodo bolj ostro nastopali proti disidentom. Eden prvih konkretnih ukrepov je bila aretacija Aleksandra Guinzburga. Guinz-burg je upravljal poseben fond, iz katerega so prejemale podporo družine zaprtih disidentov. Ta korak torej ne prizadene le ene osebe, marveč številne družine, ki bodo trpele lakoto, ali pa bile prisiljene vdati se pritisku rdečega režima. Proti aretaciji Guinzburga je prvi protestiral Aleksander Sol-ženicin.
Za demokratsko alternativo
DESIMIR TOSIĆ: ALI JE ŠE DRUGAČNA ALTERNATIVA?
Skupina „Demokratska alternativa“ v Angliji je lani objavila brošuro, kjer so štirje pisci razpravljali o prehodni dobi, odnosno o evoluciji iz komunistične diktature v pluralizem. Objavili smo sestavke Ilije Jukiča, Franjo Sekolca in Dušana Popoviča. V naslednjem objavljamo četrto razpravo, ki jo je napisal Desimir Tosič.
V kaosu — ne samo političnem, temveč tudi duhovnem —, v katerega smo zamešani že kakih petintrideset let, neredko naletimo na človeka, ki prihaja iz domovine — pa naj bo to iz kroga režima, še bolj pa iz krogov opozicije —, ki je popolnoma desorientiran; z upi in računi, ki so popolnoma nestvarni, tako z ozirom na domovino, še bolj pa z ozirom na mednarodni položaj. In še to, čeprav so ti upi in računi osnovani na določenih dejavnikih, je še vprašanje, ali so tudi dovoljšni, da bi povzročili kakšno politično dejanje v bodočnosti ?
Tako si režimski človek, ki mnogo ne misli in ki je naučen, da ne misli, ki je zmeden od uspehov režima zunaj meja Jugoslavije, težko predstavlja možnost, da bo partija po smrti voditelja oslabela. Resnica je, da je ves sistem, ne samo partija, temveč tudi država in njen zunanjepolitični uspeh, mednarodni odnosi, disciplina v partiji, njena vojska in policija (varnostna služba UDBA), njeno gospodarstvo in kultura — skratka, da je vse to odvisno od enega človeka, maziljenega vodje. Dokaz je to, da ta sistem ni močan po svoji vsebini, ne svoji avtoriteti, temveč zavisi od spretnosti in predrznosti enega samega človeka. Kdo more verjeti, da bo taka partija jutri po smrti vodje, še taka kot je bila včeraj?
Ljudje iz opozicije, predvsem in v glavnem iz nacionalistične opozicije, nimajo razloga za večji optimizem, kajti nasproti režimu, ki razpolaga z določenimi silami, ima upravni aparat, financijska sredstva, ljudi, opozicija iz teh vrst nima drugih sredstev, kot. sproščene ideje in strasti. Kako Hrvatje mislijo, da se bodo enostavno ločili od jugoslovanske skupnosti? Z o-rožjem v roki ? Ali z glasovanjem ? Im kaj bi na primer ’Sovjetska zveza storila, ko bi videla, da izstopa iz jugoslovanske skupnosti ena republika-, im se vključuje v „zapadni blok“ ?
Ako nekateri računajo z idejami in; strastmi, brez ozira, dali jih priznava večina odgovarjajočega naroda, se drugi vdajajo upanju na „zahodne zaveznike“. Neki emigrantski predstavniki v Združenih državah Amerike so si' polomili hrbtenice, klanjajoč se pred lokalnimi oblastmi, vladami in predsedniki. Kako more kdo pri zdravi pameti, pa tudi če je emigrant, verovati,, da bi kakšna velesila, zlasti zahodna, bila v stanju, da danes pomore ustvarjanju srbske ali hrvaške neodvisne države na. ozemlju sedanje SFR Jugoslavije? Ver lika 'Britanija ? Zahodna Nemčija ? Francija ? Ali Italija ?
Torej: delo v prid evolucijskega razvoja v domovini, delo za demokratsko alternativo ni samo delo nekih idej in upov, temveč je predvsem naša stvarnost, stvarnost jugoslovanskih narodov, vsakega posebej, kakor tudi vseh skupaj, in končno stvarnost mednarodnih odnosov. Lahko je, da nam to ugaja ali ne ugaja, resnica je, da je tako; in stvarnost je neusmiljena. Mi, seveda, lahko odklanjamo „sodelovanje z zgodovino“, odbijemo sprejeti te dejavnike, to je res, toda v tem primeru oni, ki to store, nimajo pravice, da varajo druge — razen sebe. In ako to poskušajo — bodisi zaradi miselnih motenj, ali moralnih pomanjkljivosti pri varanju drugih — morajo Srbi in Hrvati odkloniti take prevare, in to ne s sramežljivim, nesigurnim in nepolnim odporom. Ta odpor je treba krepiti v globino, brezkompromisno, in s prepričanjem, ker dogodki 1. 1941 do 1945 kažejo, da so se napake množile ne samo pri onih, ki so vladali, ali pri onih, ki so nas predstavljali, temveč, da je kaos v glavah in dejanjih zajel tudi široke množice ljudstva že v teh hudih časih.
Kakor bi bilo videti neverjetno, je tako za režim kakor za opozicijo doma odprta le ena sama pot v jutrišnji dan. To je alternativa evolucijskega razvoja, demokratska alternativa.
Vsak poizkus, vzdrževati še naprej ta sistem, kakršen je, — brez človeka, ki je bil začetek in konec tega režima in te politike — bo jutri nemogoč. Veliki nasprotniki tega režima niso gi-
banja, ne zarote, ne emigrantske di-verzijske akcije. Največji nasprotnik režima je podtalno nezadovoljstvo, podtalno že desetletja, ki ga danes često ni videti „z golim“ očesom; to bo nekega dne izbruhnilo z elementarno silo, ki ji ne bo mogoče nuditi uspešen odpor.
Poskusi opozicije na odcepitev in poskusi opozicije lokalizirane ne „male probleme“, ki pa naj izzovejo hitre in totalne spremembe, se ne morejo drugače končati, kakor s kaosom in medsebojnimi spopadi narodov Jugoslavije, dežel med sabo, klikarskih skupin, z divjimi principi posebnih in kolektivnih „razračunavanj“ in maščevanj. Tudi če pozabimo na intervencije velikih sil, predvsem .Sovjetske zveze, prve in najvažnejše, je težko, da bi takšen razvoj vodil v zmago kakšnega med udeleženci — kakor ni vodil niti leta 1945 — ampak bi verjetno zmagala kakšna druga sila, dozdaj še neznana, ki bi zavladala na tem celem prostoru ponovno „z ognjem in mečem.“
Ali nam krvi še ni bilo dovolj ? Ali nam po takem prelivanju krvi še ni bilo dovolj te travme, teh zadnjih tri-štirih desetletij, ki so nam v obojestransko škodo ?
To, česar niso storili vladajoči krogi pred 25. oz. 27. marcem, brez 25. in 27. marca, da bi. namreč zbrali vse temeljne sile javnega mišljenja okrog e-ne politike neodvisnosti in ene politike stvarne in končne evolucije — ali naj bodo v stanju storiti to določene sile v Zvezi komunistov in določene sile v o-poziciji jutri?
To je naše vprašanje, biti ali ne biti, ne samo za neposredno zgodovino danes, temveč tudi jutri?
Za tako taktiko je treba mnogo u-pomosti, pameti in požrtvovanja, podvigov in hrabrosti, toda v naši inteli-ligenci, takoimenovani družbeni „eliti“, v našem novem vladajočem razredu ni dovolj upornosti, pameti in požrtvovanja. Mi to vemo. 'Prav zato se morajo ljudje dobre volje pri vseh narodih v Jugoslaviji upreti vsaki oni politiki v po-Titovski Jugoslaviji, ki bi ne bila politika evolucijskega razvoja., demokratske alternative in politike prehodnega stanja, čeprav vsi ti trije pojmi stvarno predstavljajo eno samo celoto, mislimo, da je potrebno reči o vsakem terminu še besedo posebej.
Mi moramo priti ven iz položaja, v katerem se nahaja zdaj naša domovina. Ko rečemo, da je potrebno priti ven, ne pomeni to, da pretrgamo vse s
Če si ogledamo Evropo z narodnega vidika, lahko ugotovimo, da skoraj ni nobene države brez kakšne manjšine, mnoge pa so sploh večnarodne. Spoznati zgodovino teh malih, nesamostojnih narodov in narodnih manjšin, zlasti pa njihov sedanji položaj in boj za pravice, je za nas .Slovence, ki smo v podobnih razmerah, zelo zanimivo in tudi poučno.
Ena takšnih večnarodnih držav je tudi Španija, v katero se zdaj ozira ves svet, ker se tam bije boj za demokratizacijo po smrti diktatorja Franca. Zakaj si je ne bi ogladali od bliže?
Pirenejski polotok že pred rimsko dobo ni bil plemensko enoten. Na jugu in jugozahodu so prebivali Iberi (iberos), ljudje nizke postave in temne polti, ki so bili prišli iz Afrike. V osrednjem delu in proti severu so bili naseljeni Baski, najznačilnejša skupina potomcev predzgodovinskih ljudstev v tem delu Evrope. Med Baski in Iberci ni bilo dosti stikov. Na vzhodni obali Sredozemskega morja so imeli svoje kolonije Fe-n'čani (semitske rase), znani pomorščaki in trgovci. Za njihovim prihodom je Iberski polotok izgubil staro ime in re začel imenovati Španija.
V 6. stoletju so se priselila razna keltska plemena. Kelti so bili čisto drugačne rase kot prej navedena ljudstva. Naselili so se v glavnem na severozahodnem delu polotoka.
Iberi so se začeli pomikati proti severu (najbrž zaradi pritiska Kartaža-nov), nekateri Kelti pa so šli proti jugu, medtem ko so s? Baski umaknili pod Pireneje. Baski se niso marali mešati s tujci, hoteli so tako obvarovati svojo raso. In res so prestali vse pre-skušnje ter so ohranili svoj jezik ter narodni značaj do danes.
Kelti in Iberi, ki so se srečali sredi Španije, so pregnali ostanke predzgodo-
„predvčerajšnjim dnem“, niti da „se obračunavamo“ z njim. Toda ta evolucijski razvoj ne sme biti samo poskus, kot so bili „triki“ 1. 1945 z „narodno fronto“, 1. 1950 z „delavskimi svéti“, 1. 1963 z „novo ustavo“, 1. 1965 z „novo reformo“, 1. 1966 z likvidacijo šefa politične policije (Rankovića), 1. 1973 z novim „delegatskim sistemom“ itd. Evolucija, to pomeni udeležba v kakršnih koli oblikah družbenih sil, ki niso samo sile marksizma-leninizma, oz. sil Zveze komunistov Jugoslavije.
Da bi prišlo do nekega končnega stanja, moramo še pred njim omeniti predhodno dobo, ki se ne more začeti brez angažiranja določenih sil v vladajoči Zvezi komunistov. Toda to predhodno stanje se ne more razvijati v smislu evolucijskega razvoja, v kolikor današnje opozicijske sile — vsaj one, ki so bolj racionalne in kulturnejše — ne bodo pripravljene, da vsako pozitivno in nujno spremembo sprejmejo ne samo z odobravanjem, temveč tudi s sodelovanjem z onim, kar je že zgrajeno in kar se gradi. Če vzamemo primer Čila in Portugalske — in reverse — bomo videli, da so one sile, ki so hotele spremeniti „takoj“ in „popolnoma“, vzbudile reakcijo prav zato, ker niso pristale na evolucijski razvoj, predhodno stanje; ker niso sprejele demokratskega načela, ne „predhodne dobe“, temveč želele vse v enem dihu: da vstanejo, razpalijo strasti in v vsem same zmagajo!
Za take in te spremembe je potrebno, očividno, več pameti, upornosti, požrtvovanja in fantazije, kot pa jih imajo naše okoliščine vsaj v določenih trenutkih! Sicer — kaj nam drugega ostaja? Medsebojno prelivanje krvi, zasedba od tujcev, nove diktature! Samo stare zgodbe.
Kakor nikdar v zgodovini, je zdaj pred nami nov veliki izpit —< preživeti! Imeli smo poleg vseh nesreč tudi srečo, da doma pripadajo komunističnemu režimu, ki se je — četudi proti svoji volji! —■ ločil od matice leta 1948. Tega trenutka nihče ni izkoristil: niti partija niti opozicija za končno obračuna-nje z našo zaostalostjo in našo odvisnostjo od tujih dejavnikov.
Sedaj se nam ponuja še ena šansa, nova: izginotje diktatorja, ob katerem se je vse menjalo tako, da se ni nič spremenilo, kar se tiče človekovih pravic in naše stvarne varščine, če bomo ta trenutek izkoristili, odvisi ne samo od nas, toda odvisno bo prvenstveno od nas samih, če rečem „nas samih“, mislim na določene sile v Zvezi komunistov in na one v demokratski opoziciji doma, ki nujno žele gibanje naprej in noben način ne nazaj.
ljudstvo imenujejo' Keltiberi (celtibe-
ros).
V Španiji je bilo tudi precej grških kolonij.
Kastilc (castellanos) so v glavnem potomci Keltiberov, Galičani (Galicija-m, Galezi — gallegos) in Portugalci pa Keltov.
Po letu 236 so Kartažhni (Feničani) začeli osvajati Španijo, da bi se lažje borili proti Rimljanom. Borba med njimi se je v drugi punski vojni že prenesla na Pirinejski polotok. V hudih bojih so potem Rimljani zavzeli skoraj vso deželo, a so se jim domačini upirali čez 200 let.
Od leta 19 pred K., ko so prenehali upori, je Španija postala prava provinca rimskega imperija. Prebivalci so se pomirili, sprijaznili z rimsko oblastjo ter polagoma romanizirali (razen Baskov) .1
Po razpadu rimskega imperija so v Španijo vdrla razna germanska plemena (Vandali, Alani itd.), najvažnejši med njimi so bili Vizigoti, ki so počasi obvladali vso deželo. 'Bili so že pod močnim vplivom rimske civilizacije. Španiji so vladali okrog 300 let. Počasi so se popolnoma asimilirali med romansko večino.
Leta 711. so vdrli na polotok (semitski) Arabci in ga v nekih letih vsega o-svojili. V krščanskih rokah so ostale le Baskovska dežala, Asturija in Galicija.
Do prihoda muslimanov so bili Španci že 730 let pod tujo oblastjo (čez 400 let pod rimsko in okrog 300 let pod vi-zigotsko). Dobrih 200 let so se upirali Rimljanom, potem so se pomirili in z rimsko civilizacijo tudi pomehkužili. Zato se niso postavili po robu barbarom in tudi ni bilo pravega odpora proti Arabcem (isto velja za Vizigote). To (Nad na 4. str.)
Španija je vernaredna država
vinskih plemen ter se spojili. To novo
Nekega popoldanskega dne sem se nahajal kot bolnik v bolnišnici v Taškentu pri glavnih vratih in premišljal o tem, kar me je obdajalo. Zunaj so hodili ljudje kot ponavadi: vrteli so se sončniki, svetile svilene obleke in razveseljevali pogled svetli pasovi, vezene srajce in vzhodna pokrivala. Glasovi so se mešali, ljudje so se pogajali o ceni sadja, pili čaj pred točilno mizo, metali kocke, medtem ko je neki majhen in pokvečen človek, naslonjen na ograjo od časa do časa skoraj neslišno mrmral sam vase: „Tovariši! Tovariši!“
Ta raznovrstna in zaposlena množica ga ni poslušala. Stopil sem k njemu: „Kaj pravi, brat?“
Človek je imel nesorazmerno velik trebuh, večji kot noseča ženska, viseč kakor vreča in komaj pokrit z vojaško obleko in umazanimi hlačami. Njegovi čevlji so imeli že preluknjane podplate in so bili polni prahu.
Kljub lepemu vremenu je nosil plašč, debel in odpet z umazanim ovratnikom in razparanimi rokavi. Glavo je imel pokrito s staro luknjasto kučmo, dobro samo še za strašilo ptičem.
Njegove oči so bile napete, a pogled zmeden.
S težavo je vzdignil eno roko, ali bolje rečeno, skrčeno desno dlan, iz katere jè izvil z drugo že zmečkan in z znojem prepoten papir. Bila je to prošnja, pisana s peresom, z velikimi črkami in podpisana od državljana X., ki priporoča nosivca tega pisma za sprejem v bolnišnico. Dve kontrolni črti sta delili pismo v diagonali: ena rdeča, druga modra. Modro je potegnil Oddelek Mestnega zdravstvenega urada, ki je odklonil prošnjo z navedbo razlogov. Rdeča črta pa je dovoljevala sprejem bolnika na kliniko. Modra kontrola je bila od včeraj, rdeča od danes.
„Jasno,“ sem zavpil vanj kot da je mutast. „Obrni se na sprejemnico v paviljonu štev. 1. Pojdi po tej poti, kjer so ti. .. kipi.. . “
Tedaj pa sem opazil, da so ga zapustile moči, in ni bil samo nezmožen iti po tem trdem asfaltu in odgovarjati na vprašanja, ki bi mu stavljali, temveč tudi ni mogel držati v roki niti cule, ki je tehtala poldrugo kilo. Zato sem mu rekel: „Dobro, očka, te bom pospremil malo. Pojdiva! In daj, da ti nosim culo jaz.“
'Slišal je dobro. Olajšan je spustil culo v mojo roko, ki sem mu jo ponudil, in ne da bi privzdignil noge, je s čevlji podrsal po tleh in se začel premikati. Jaz sem ga držal za komolec in ugotovil, da se je tkivo plašča začelo trgati že pri samem dotiku. Delal je vtis, da mu bo prevelik trebuh vsak čas prevagai ravnotežje. Ubogi Človek je dihal globoko in težko.
Tako sva stopala, dva nesrečna človeka, po isti aveniji, ki sem jo v sanjah tolikokrat prehodil z najlepšimi tašken-skimi dekleti pod roko. 'Počasi sva stopala po poti med alabastrovimi poprsji.
Končno sva prišla na ovinek, kjer je bila klop z naslonjalom, in tovariš me je prosil, naj se malo odpočijeva. Tudi jaz sem čutil utrujenost; predol-
ŠPANIJA JE VEČNARODNA DRŽAVA
(Nad. s 3. str.)
dejstvo lahko pomeni, da niso imeli več pravega narodnega ponosa, da so se navadili na tujo oblast. V pokrajinah, ki so bile izven islamske oblasti, so bili ■medsebojni spori in boji na dnevnem redu, bojev z Arabci pa je bilo malo. Včasih so pri njih celo iskali zavezništvo. šele po letu 916 so se od časa do čas vneli večji boji z Arabci, potem se je spet vse pomirilo. Dokončno so obračunali z njimi nič prej kot ob koncu leta 1491. Nato se je začela doba njihovega razmaha. Podoben razvoj vidimo tudi pri Angležih .in Rusih.
Z Arabci (ki so semitske1 rase kakor Judje) so prišli v Španijo tudi nearab-ski Berberi (iz severne Afrike) in še nekatera druga afriška plemena. Ti so bili fanatični muslimani in dosti bolj kruti, manj civilizirani kot Arabci.
V teku stoletij so se na Pirenejskem polotoku izoblikovali današnji narodi. Poleg Portugalcev, ki imajo svojo državo, in pravih Špancev, ki vladajo vso deželo, prebivajo na severovzhodu Katalonci (catalanes), na severu pod Pi-reneji Baski (vascos) na severozahodu pa Galičani (Galicijani, Galezi — ga-llegos). Nekaj Kataloncev in Baskov je tudi onstran Pirinejev pod francosko oblastjo.	,. . j
ALEKSANDER SOLŽENICIN:
D E
go časa sem že stal na nogah. Vsedla sva se blizu vodometa.
Medtem ko sva se vsedala, je stari spregovoril nekaj stavkov, ko pa se je spet oddahnil, je govoril več. Rekel je, da bi moral iti k Uralu, kjer je v občinskem imeniku, in kjer so mu izdali potni list. V tem je bila vsa njegova nesreča. 'Bolezen ga je napadla blizu Tajia-Tashem (kjer so, kakor so mi rekli, začeli graditi kanal). Bil je mesec dni v bolnišnici v Urgenču, kjer so mu izsesali vodo iz trebuha in nog, in preden so ga do konca ozdravili, so ga že odpustili. Spet je izstopil iz vlaka v Harkovu in v Urzatevskaji, toda niso ga poslali v nobeno bolnišnico, rekoč mu, da mora iti k Uralu, kamor je pristojen. Ni imel več sil, da bi vstopil v vlak, pa tudi denarja ne za vozovnico. Tako je prišel v Taškent pred dvema dnevoma z upanjem, da ga bodo prevzeli v oskrbo.
Nisem ga vprašal, kaj je delal na jugu, niti ne, zakaj je prišel sem. Po zdravniških informacijah je bila bolezen skoraj neozdravljiva, in, sodeč že po njegovem videzu, je tisti „skoraj“ odveč. Ker sem videl že mnogo bolnikov, sem opazil takoj, da ga je življenjska volja že zapustila. Ustnice ga niso poslušale, besede so se malo vezale med seboj, in neka čudna meglenost je že temnila njegove oči.
Celo njegova kučma je postala preveč težka zanj. Težko je dvignil eno roko, jo umaknil in jo položil na koleni. Bil je že plešast, vendar je ob sencih še ohranil nekaj šopov kostanjastih las. Ne leta, temveč bolezen je bila vzrok tej prezgodnji ostarelosti. Z vratu, čudno dolgem kakor pri ptiču, so Viseli plehovi nagubane kože, in Adamovo jabolko v njegovem grlu je imelo tri izrastke.
'Kako je le mogel še vzdržati glavo? Kakor hitro je sedel, mu je glava padla na prsi, naslonjen na konec brade.
Tako je obstal, kakor da spi, s kučmo na kolenih in s priprtimi trepalnicami. Zdelo se je, da je pozabil, da gre le za majhen odmorček. potem pa se bo predstavil v sprejemnici.
Zelo blizu pred nama so plesali skoraj neslišno srebrni curki vodometa. Mimo sta šli dve deklici in jaz sem ju spremljal z očmi. Ena je nosila krilo pomarančaste barve, druga pa rdeče. Obe pa sta bili zelo mikavni.
Moj sosed je s težavo vzdihnil, premaknil glavo, ne da bi jo vzdignil, napol odprl sivkasto rumene trepalnice, me pogledal postrani in rekel: „Imaš kaj tobaka, tovariš?“
,(Pozabi na tobak, dedek,“ sem vzkliknil. Tudi brez kajenja sva lahko zadovoljna, da sva ogrela tla z najinimi čevlji. Bilo bi bolje, da se pogledaš v ogledalo. 'Zakaj kaditi ? !“
(Jaz sem prenehal kaditi šele pred mesecem in čutim od časa do časa hrepenenje po tobaku!)
Znova je vzdihnil. Začel me je spet
Vsi ti narodi imajo svoj jezik (gali-čanski je močno podoben portugalske-skemu, katalonski pa occikanskemu ali provansalskemu, medtem ko je baskovski čisto nekaj posebnega, nima prav nič skupnega z nobenim evropskim jezikom), svoj narodni značaj in kulturo. Galičani so zaostali v narodnem razvoju (tam je bolj živa pokrajinska zavest), medtem ko so Baski in Katalonci močno zavedni in borbeni.
Nobena španska vlada ni bila naklonjena tem narodom. V modemi dobi so le Katalonci in Baski imeli nekaj avtonomije. S Francovo zmago pa so zgubili vse narodne pravice. Zgodilo se jim je kakor našim rojakom na Primorskem pod Mussolinijem, šele zadnja leta je teror nekoliko ponehal.
. Žalostno je dejstvo, da tudi mnogi nasprotniki Francovega režima nimajo pravega razumevanja za te narode. Večkrat celo *§bjijo njihov obstoj in njihove jezike istovetijo z narečjem španskega jezika. Tudi v svetu v tem oziru ni dosti bolje. Vedno je bilo dosti nasprotovanja Francovi diktaturi, a o zatiranju Kataloncev, Baskov in Galiča-nov se je bolj malo govorilo. Ali ni čudno, da se stalno potegujejo na primer za razne črnce v Afriki, ki so še na stopnji plemena in sploh niso zreli za samostojno življenje, za evropske narode, ki so brez svoje države in brez avtonomije, pa nimajo razumevanja?
S. R.
SNA DL
opazovati izpod rumenih' trepalnic, od spodaj navzgor, kakor pes.
„Tri rublje pa boš imel še, tovariš?“.
Pomislil sem, ne da bi vedel, kaj naj storim. Koncem koncev sem jaz pravzaprav jetnik, kar bom ostal še dolgo časa, dočim je on svoboden človek.
Vsa ta leta, ko sem jaz delal v tem kraju, nisem dobil nobene plače. Ko pa so me začeli plačevati, so mi začeli odštevati: za varnost, za osvetljevanje mesta, za policijske pse, za šefe, za hrano, za reveže.. .
Povlekel sem iz notranjega žepa svoje smešne srajce majhno denarnico iz nepremočne tkanine in sem pogledal vsebino. Vzdihnil sem, in dal staremu tri kopejke.
„Hvala!“ je zamrmral. Sprejel je de>-nar z okorno roko in spet pustil pasti desno roko čez koleni. Vdrugič je nagnil glavo na prsi.
Oba sva molčala.
Medtem sta šli mimo naju dve lepi dekleti-študentki in ena žena. Vse tri so mi bile všeč.
Včasih minejo cela leta, ne da bi mogel slišati en sam ženski glas, ali vsaj udarec z žensko peto.
„Imel si pravo srečo, da si dobil tole priporočilo, sicer bi čakal cele tedne,, preden bi te sprejeli v zavod. Tako se je zgodilo že mnogim,“ sem rekel.
Spet je vzdignil bradico s prsi in se obrnil k meni.. Nekaj se je blestelo v njegovih očeh, glas mu je vztrepetal in rekel brez zveze: ,)Sin moj. Dobil sem ga, ker sem ga zaslužil. Sem veteran velike revolucije. Sam Sergej Mironič Kirov mi je stisnil roko v Caricinu. Morali bi mi plačevati posebno zaslužno penzijo.“
'Lahek gib lic in ustnic — senca nekdanjega ponosa — je prevzela njegovo neobrito lice.
Vrgel sem pogled na njegovo obleko in ga pozorno pogledal.
„In zakaj ti je niso plačali?“
„Življenje je tako,“ je vzdihnil. „Zdaj več ne priznavajo mojih zaslug. Nekaj arhivov so požgali, druge so izgubili. In kako naj zdaj iščejo priče? Ubili so tudi Kirova samega, Sergeja Mironiča... Jaz sam sem kriv, ker se nisem pobrigal za papirje... za potrdila. Eno samo imam...“
Z desno dlanjo — katere prsti so imeli okrogle poškodbe v členkih in niso ustrezali notranjim premikom gibov — se je dotaknil cule in začel iskati po njej; toda že to majhno iskanje ga je utrudilo, da je znova pustil pasti roko in glavo, ter je obstal kakor negiben.
A N
idiota, ali kaj ? !“
Prestrašila se je, se umaknila s stolom v globino svoje sobe in se začela opravičevati: „INe sprejemamo nikogar do jutri ob devetih, državljan.“ „Vzemi! Beri tale papir!“ sem ji svetoval sladko, toda grozeče.
In je prebrala dokument.
„Dobro; in kaj zato? Hišni red je enak za vse. Morda bo jutri kakšna postelja prazna. Danes je ni.“
To je rekla z zadovoljstvom, kot da sem jaz kriv, da nobene postelje ni na razpolago.
„Toda ta človek ni odtod, razumeš? Nima kam iti ?“
Ko je videla, da se oddaljujem od okna, in ne grozim več, je njen obraz postal znova krut in je rekla: „Nihče teh, ki žive tu, ni od tod. Kam naj jih vržemo? Naj čakajo! Naj si sami poiščejo prenočišče!“
„Toda, počakaj, stopi z menoj in boš sama videla ves položaj!“
„Še tega se manjka! INaj grem jaz pobirat bolnike'? Nisem nosač bolnikov!“ in je užaljena vdihnila skozi nosno masko. Znova mi je ponovila odločitev hišnega reda, da se mi je zdela, kot navita na nevidnem vzmetu.
„Torej, le zakaj ste tu v bolnišnici?“ sem rohnel in udaril s pestjo po oknu, da je odpadlo nekaj beleža s stene. „Če niste za nič, zaprite vrata!“
„To te ne briga nič, nesramnež,“ je odgovorila ona, dvignila se s skokom s stola, stekla krog mize in zavpila- vame: „Kdo pa ste vi, da mi dajete ukaze? Srno-tukaj samo za nujne primere.“
Da ni imela lilijasto pobarvanih ustnic in tudi višnjevo lakiranih nohtov, bi bila kar lepo dekle. Imela je sicer top nos, toda zelo ekspresiven izraz v trepalnicah. 'Zaradi vročine je imela odpeto zgornjo haljo, da se je videla dragocena roža rutica in značka Komsomola.
„Kako ste rekli ? Če ne bi prišel sem po svojih nogah ter bi ga ambu-lanca pobrala na cesti: bi ga sprejeli? Pravi tako vaš hišni red?“
Gledala je nekaj časa prezirljivo moje smešno postavo, jaz pa sem gledal njeno. Popolnoma sem pozabil na svoje nogavice, ki sem jih imel zavihane na čevlje. Ona je to opazila in se nasmehljala, toda se zresnila in odločno izjavila: „Da, nepotrpežljivi tovariš. Hišni red pravi tako!“
Ter je izginila za steno.
Zaslišal sem šum za mano. Obrnil sem se: moj tovariš se je privlekel prav sem na sprejemni oddelek. Slišal je vse in razumel. Naslonjen na steno,
je malo manjkalo, da se ni sesedel nezavesten na vrtno klop, ki so jo postavili sem za obiske. Samo še to je zmogel: stegnil je proti meni svojo poškodovano desno roko, ki je držala zmečkan papir.
„Ta papir...“ je rekel že silno slab, „ji pokaži... morda bo potem...“
Stopil sem k njemu ravno prav, da sem ga še ujel in mu pomagal vsesti se na klop. S svojimi neuporabnimi prsti mi je molil edini dokument, ki ga je imel; toda moči mu niso več služile.
Vzel sem zmečkani papir, ki je bil že zelo zdelan in ga odprl. Bral sem na stroj pisane črke nad modrimi črtami, toda, tako slabo tiskane, da nikakor niso bile paralelne s črto. Tam je stalo:
PROLETARCI VSEH DEŽEL,
ZDRUŽITE SE!
„Prinašavec pričujočega potrdila N.
K.	Bobrov, se je kot član Specialnega revolucionarnega oddelka vlade X, leta 1921 posebno odlikoval v borbi proti kontrarevolucionarjem s tem, da je z udarci sablje uničil mnogo sovražnikov. .
Podpis: Komisar...“ Pečat (v že obledeli violičasti barvi).
'Pokazal sem mu dokument v moji roki, in ga vprašal tiho:
„Kaj pomeni to: Specialni revolucionarni oddelek? Kaj je to bil?“
„Da. da. Bil sèm v njem,“ je odgovoril z napol zaprtimi očmi. „Pokaži ji to. ...“
Oči sem uprl v njegovo desno dlan, te majhne z nabreklimi žilami im zateklimi členki, ki ni mogla držati s prsti ta drobni papir. Pa sem se spomnil napadov kavalerije, ki so sekali pehoti glave z navadnim udarcem sablje. . .
Čudno. Ta dlan, ki se je odlikovala v boju v sekanju glav, vratov in rok, danes ne more držati niti košček papirja. . .
Vnovič sem stopil k oknu in potrkal. Bolničarka ni niti vzdignila glave ter je brala svojo zgodbico kar naprej. Povzpel sem se na prste in videl naslovno stran: heroj visi na prizidku o-kna s pištolo v rokah. ..
Odprl sem okno in položil molče potrdilo nanj. Nasproti sem stopil k vhodnim vratom, srce me je stiskalo da sS mi je vrtelo v glavi.
„Zakaj mi kažete ta papir? Vzemite ga in odnesite kamorkoli!“ je zavpila za mano bolničarka.
Veteran se je onesvestil na klopi. Glava in ramena so se zvila v eno s truplom. Neuporabni prsti so viseli o-dreveneli. Plašč je bil odpet in je pokrival del klopi. Trebuh, okrogel in o-gromen,, je počival, neverjetno kako, na suhih nogah.
Zbornik 1973 - 1975
Sonce je zapadalo za paviljoni in bilo je treba čimprej priti v sprejemnico. 'Samo kakih sto korakov sva imela še do nje. Vedel sem pa, da je vedno pomanjkanje postelj v bolnišnici.
Potrepljal sem starca po hrbtu: „Dedek, zbudi se! Vidiš onale vrata? Vidiš? Grem tja naznanit tvoj prihod. Če moreš, pridi počasi za menoj. Če ne moreš, me počakaj tukaj. Jaz bom nesel tvojo culo.“
Pristal je, kot da bi me razumel.
Sprejemnica je bila majhna bolniška sobica, vsa v neredu, ki sta jo delili dve surovi vmesni steni. (Za njima so bili še: stranišče, prostor za preoblačenje in brivnica.) Čez dan je bila ta soba vedno polna bolnikov, ki so čakali ure in ure za pregled.
Vendar je bila ta hip — na moje presenečenje, prazna. Potrkal sem na pločevinasto okno, ki je bilo zaprto. Odprla ga je mlada, zèlo lepa bolničarka, z nosno krinko in barvanimi ustnicami, toda ne s karminom, temveč z neko-violičasto mažo. Vprašala je: „Kaj želite?“ 'Sedela je za majhno mizico in brala je — kot se mi je zdelo — neko špijonažno zgodbo. Njene majhne oči so streljale kot iz puške.
Pokazal sem ji priporočilo s cenzurami in razložil: „Komaj se premika. Takoj ga pripeljani sem.“
„Nikar se ne drznite pripeljati koga sem,“ je odločno zavrnila, ne da bi pogledala dokument. „Ne poznate hišnega reda? Bolniki se sprejemajo samo ob devetih dopoldne.“
Toda bila je ona, ki ni poznala hišnega reda. Pomolil sem glavo skozi okno, pa tudi roko, da bi preprečil, da bi mi ga zaprla pred nosom. Tedaj sem • se ugriznil v zgornjo ustnico in napravil obraz opice, ter sem rekel z naglasom zarobljenca in s sikojočim jezikom: „Čuj, srčkana stvarca: ali me imaš za
Spet je prišla — že štiriindvajse-tič — mecl nas zajetna knjiga z napisom Zbornik 1973-75. 'Zadnja letnica je trideseta obletnica odkar smo begunci po drugi svetovni vojni s težkim srcem zapustili domovino", ker je tam zavladalo brezbožno nasilje. Sedai po 30 letih ta debela, 463 strani velikega formata obsegajoča knjiga, spet - kakor so pred nio niene prednice — zgovorno in ponosno izpričuje, kakšne sorte ‘izdajalci’ naroda so to, ki so med tem napisali in Vdali 24 debelih knjig, kjer je popisano niihovo delo za isti narod. Kjer razpravljajo na znanstveni višini o politični, socialni in gospodarski bodočnosti tega naroda, ki ga tako uspešno, dostojanstveno in častno zastopajo med narodi v tujem svetu, kamor so se morali razseliti.
Človek, bi skoraj zapisal, da so te knjige prava epopeja dosežkov slovenskega povojnega človeka na tujem —kar pa nočejo biti. Le to hočejo povedati, kaj je ta človek ustvaril recimo na gospodarskem, nacionalnem in zlasti na kulturnem polju. Na tem zadnjem je žetev tako obilna in tako pomembna, da bodoči znanstveni in literarni zgodovinar ne bo mogel nepristransko naslikati razvoja slovenske kulture v tem času ‘meddobja’, ne da bi vključil kot bistveni doprinos splošni-narodni kulturi tudi prispevka zdomstva.
Kje so korenine te bujne rasti? Iz kakšnih tal črpajo te korenine sokove za ustvarjanje umetniških, likovnih, literarnih, znanstvenih ter drugih del, in iz kakšnega nagiba se1 trudijo vsi tisti, ki ta dela zbirajo, o njih pišejo in
o njih knjige izdajajo? Katera je tista sončna luč, ki obseva vse bujno rastje in cvetje, da se razrašča in razcveta širom Slovenije v svetu?
Odgovor je dokaj preprost in enostaven. Ta luč je popolna predanost slovenskih zdomskih in zamejskih kulturnikov, umetnikov, znanstvenikov, politikov, športnikov in gospodarstvenikov ideji in principu dela za narod, ki je doma vklenjen v ozke verige golega in grobega materializma, da ne more in ne sme izreči svobodne besede. Rodi pa to delo čista ljubezen zdomcev do celotne narodne skupnosti, ki ne vpraša za priznanje, kaj šele za plačilo!
Ta resnica je kleno izražena v uvodniku pričujočega Zbornika, kjer uredniški odbor, ki ga sestavljajo Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Pavel Fajdiga, Slavimir Batagelj, Tone Mizerit in Danica Kanale Petriček, dostojanstveno izpove sledeče: „Zborniki Svobodne Slovenije (tedenski časopis političnih emigrantov) so izraz in dokaz idealizma Slovencev v svobodnem svetu. Vsi sodelavci, ki so s svojo požrtvovalnostjo in sposobnostjo dvignili Zbornike na tako visoko raven, niso niti želeli niti prejeli nobene nagrade in le tako omogočili izdajanje Zbornikov. Vse njihovo delo je izhajalo iz predanosti slovenstvu in iz želje, da bi slovenski narod živel in da bi bili vsi Slovenci deležni čimprej svobodnega življenja v Svobodni Sloveniji.“
To so pomembne besede velikih ljudi majhnega naroda. Zahtevajo veliko pozornost ljudi tega malega naroda, ki so z njimi vred stopili na trdo pot v tuji-(Nad. na 5. str)

a» SBewcrSjc
NOVA GORICA ....... V Novi Gorici je
bil 21. januarja odprt dvodnevni posvet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, po pisanju tiska je v tej organizaciji včlanjenih 55.000 ljudi. Zveza se je na sestanku preimenovala v Zvezo kulturnih organizacij.; menda so ugotovili, da so . že „prerasli“ prosvetno delo... V zvezi,-ki jjgv seveda sestavni del „Zveze., delovnih ljudi Slovenije“, deluje 1050; pevskih zborov, ■ 577 gledaliških družin, 67 likovnih ter 35 litè-rarnih.
LJUBLJANA —Moderna galerija je pripravila retrospektivno posmrtno razstavo velikega slikarja Mateja Sternena. Razstavili so okrog 150 raznih del, med temi le dve grafiki. Kritik Janez Mesesnel piše, da je razstava dobra, zanimiva a vendar pomanjkljiva. Sternen je umrl leta 1949, pa doslej še ni bilo njegovo delo primerno in zadovoljivo predstavljeno niti ovrednoteno.
MARIBOR — Mariborska Opera je pripravila dve Puccinijevi enodejanki, „Plašč“ in „Gianni Schicchi“.
BRNIK — Temni oblaki nad brniškim letališčem: Betonske plošče pokajo, in če ne bo v kratkem denarja, bo treba po trinajstih letih letališče aa-preti — tako pravijo strokovnjaki. Kot prvi ukrep bi bilo pristajalno stezo treba prevleči z 20 cm debelo asfaltno prevleko ter narediti vzletno in pristajalno svetlobno signalizacijo. Brniška pristajalna steza nima luči, ki bi označevala sredino steze, ampak je ta zarisana z navadno cestno barvo. V primeru, da ne bo denarja za obnovo, bo slovensko letalstvo v hudih škripcih. Mariborsko ne more prevzeti vsega brniškega prometa in cela vrsta nevšečnosti bi nastala, ker bi podjetje Inex-Adria izgubilo domače letališče in bi moralo iskati drugega.
LJUBLJANA — Trije mariborski slikarji Ida Brišnik-Remčeva, Ludvik Pandu in Marjan Remec, razstavljajo v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstava ima naslov „Atelje 77“ in so jo odprli 20. januarja.
KOPER — Koperska založba „Lipa“ je izdala likovno zbirko Mihe Maleša „Rdeče lučke'“ To delo je prvič izšlo zdavnaj pred drugo svetovno vojno. Ob ponatisu te zbirke so 21. januarja v Galeriji Loža razstavili še izbrane risbe in druga umetnikova dela.
.NOVA GORICA — Četrta premiera Primorskega gledališča je bila krstna predstava igre „Lenega čaka dolgčas", ki jo je napisal Franček Rudolf in obravnava delovni vsakdanjik slovenskega človeka.
LJUBLJANA — Slovenski izvršni svet (vlada) je na svoji seji 18. januarja, ki jo je vodil podpredsednik čačino-
(INad. s 4. str.)
no, si tamkaj s pridnostjo in znanjem ustvarili novo življenje, in jim bije v piših slovensko srce. Nihče med nami ni tako reven, da bi z lahkoto ne pogrešil tistih borih 12 dolarjev za knjigo, ki jo skoraj ni mogoče po vrednosti plačati, posebno če se pomisli, da so ti “ti, ki so pisali sestavke in razprave zanjo, žrtvovali brezplačno dolge ure in še plačali stroške za čistopise.
Vendar to ni glavno. Glavno je, da bo v odlični knjigi vsak med nami dobil nekaj, kar ga bo živo zanimalo, razen tega pa še drago, s čimer si bo razširil obzorje in se seznanil iz prvega vira s stvarmi, ki so nekako del njega samega, ki so del njegovega življenja po odhodu iz domovine, in ki ga na drugi strani povezujejo z usodo njegovih sonarodnjakov v matični domovini in z enimi za mejami te domovine. Saj je knjiga tako pestra po svoji vsebini!
Nimam tu namena pisati kritično oceno Zbornika in na tem mestu ni prostora za takšno pisanje. To delo naj bi opravil kulturni in književni recenzent na drugem mestu. Kar pa bi rad napravil, je kratka navedba in pregled razprav, nekaj več besed bi rad porabil za tiste sestavke, ki so mi osebno blizu, tako da ne morem molče mimo njih s samo kratko omembo.
To bom napravil v prihodnjem sestavku.
L.	P.
vic, razpravljala med drugim tudi o problemu idrijskega rudnika živega srebra. Ugotovili so, da rudnik v sedanjem stanju ne more rentabilno poslovati, da .ga je treba le začasno zapreti, v upanju, da se bodo svetovne cene živega srebra dvignile in omogočile rentabilnost. Kaj pa z delavci ? Za te naj bi našli delo v drugih idrijskih podjetjih... Ukinitev proizvodnje bo tudi zmanjšala dohodke občinskega proračuna. . . in bo potrebno širše solidarnostno reševati nastale probleme.
LJUBLJANA — Med predlaganimi spremembami o obrtnem zakonu je tu novo besedilo za 60. člen, ki se glasi: „V obrtno storitveni zadrugi avtoprevoznikov za prevoz oseb z avtotaksijem, teh prevozov ne morejo opravljati delavci, ki opravljajo dopolnilno delo v zadrugi." Po domače povedano, ta zapleteni stavek pravi, da zasebni avtoprevoznik lahko opravlja svoje delo le sam in ne more imeti tako ali drugače zaposlenega še enega ali več voznikov, ki bi z njegovim vozilom opravljali avtotaksi prevoze...
LJUBLJANA — Vino se leta 1977 v Sloveniji ne bo podražilo, razen cvičku in refošku. Tako so sklenili na seji odbora za promet z vinom pri poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo.
LJUBLJANA — Ljubljanska plinarna je 26. novembra slavila 115-let-nico. Ob tej priliki so odprli nov plino-hramski prostor ob Vodovodni cesti, ki je trikrat večji od sedanjega.
MARIBOR — Na mariborski univerzi —- visoki ekonomski šoli — so 29. decembra podelili prvi doktorat. Doktorand Miran Mejak je uspešno zagovarjal svojo disertacijo „Model mednarodnega trženja v odnosih z deželami v razvoju.
MARIBOR — 30. decembra je začel poskusno obratovati nov 380 'kilovatni odsek električnega omrežja med Mariborom, Šoštanjem in Ljubljano.
ŠTORE — Konec januarja so prišli na trg prvi traktorji proizvodnje Železarne Štore-Fiat. Železarna izdeluje v kooperaciji s Fiatom srednje težke traktorje 402 in 404. Prvi tip ima pogon na dve kolesi, drugi pa na štiri, moč dieslovega motorja je 42 KS. Letos bodo izdelali 4000 traktorjev. Po programu bi tovarna morala steči že lani, pa se je zataknilo zaradi raznih uvoznih omejitev pri nakupu opreme.
Umrli so od 13. do 20. januarja 1977:
LJUBLJANA: Karel Škafar, up.; Avgust Dacar, up.; Jože Adlešič, čevlj. mojster; Alojz Ladiha, 77; Franc Rozman, up. postrešček; Aleksa Zupan, 81 ; Jože Zakrajšek, inž. rudarstva, samostojni raziskovalec; Jože Grad, up.; Miha Erbežnik; Ludvik Wohlmut, up.; I-van Rebolj, up.; Dragica Gams, up. uč„ 91; Klemen Volaj, up., 81; Franc Mlakar, up. PTT, koroški borec, 81; Hinko Slemenšek, up.; Franc Marinko, up. PTT, 86; Danica Vrezec r. Goleš; Marija Sušnik r. Kralje, up.; Teodor T. Drenig, 87; Jela Likar r. Matkovič; Mihaela iStupica r. Frelošek; Margareta Illicher^Basin, 85; Pavel Pogačar, up.; Ana Zorko r. Jereb.
RAZNI KRAJI: Marija Jaklič r. Luzar. Novo mesto; Helena Mlakar r. Benčina, 87, Babna polica; Angela Loboda r. Stanjko, Bizovik; Albina Žiberna r. Vinrar, Novo mesto; Pavel šosterm, 85, Mali Brbrovnik; Valentin Ogrin, up., Medno; Frančiška Verbič r. Knific, 85, Suhadole; Marija Leben r. Prezelj, Gro-slnova mama, Selce nad Škofjo Loko; Helena Gumilar r. Buderla, 82, Doljni Slaveči; Franc Volč, up., Poljane; Marija Božič r. Kapus, 85, Krmelj; Helena Kuhar r. Vidic, Naklo; Ivan Morela, rostilnUar Na mostu, 82, Beričevo; Marija Salberger r. Strniša, 88, Tržič; Stanislava Jagodič r. Zemljak, Smlednik; Tvana Molk r. Jerina, 81, D. Logatec;
A na 'Tared, 86, Koblerji pri Kočevju; Nežka Petek, 71, Prerad pri Ptuju; Franc Golc. up. kolarski mojster, Bled; Kristina šenica r. Mirt, Vavta vas: Matija Mušič, 83, Dragovanja vas; Terezija išemrov r. Smole, Zalog; Fani GorT lane r. Čuk, 57, Lovatec; dr. Janko Benedik, zdravnik, Bled; Rudolf Ga-šparič, 77, up.. Maribor; Marija Kopše, 77, up., Maribor; Viktorija Lukman, 72, Maribor.
NOVO CEPIVO PROTI STEKLINI — Na lyonskem institutu „Merieux“ so pridobili novo cepivo proti steklini, ki je pri poskusih pokazalo popolno zanesljivost. Glasilo ameriškega zdravniškega društva je novo cepivo ocenilo kot velik uspeh medicine. Ima veliko dragih prednosti — zadošča samo šest injekcij v nadlaket, prejšnje cepivo je treba pacientu vbrizgati do enaindvajsetkrat, in nima nobenih stranskih učin-
SLOVENCI
AR G EN TI N
Osebne novice:
Poroka. V cerkvi Marije pomočnice v Ramos Mejia sta se v soboto 6. februarja poročila Milan Marinič in Ivanka Makovec. Za priči so bili njuni starši g. Jože in ga. Anica Marinič ter g. Ivan in ga. Marica Makovec. Med poročno mašo, pri kateri je pel „Gallus", ju je poročil g. Jože Škrbec. Čestitamo!
Rejstvo. V družini Jožeta Horvata in ge. Andreje roj. Dolinar se je rodil prvorojenec Ivan. čestitamo!
PROF. DR. SREČKO BARAGA - umrl
1.	februarja je umrl v Bs. Airesu znani šolnik, zgodovinski pisatelj, politični in kulturni organizator profesor doktor Brečko Baraga v 76. letu starosti. Rojen je bil 19. marca leta 1901 v Šmarati pri Starem trgu pri Ložu iz kmečke družine. Po osnovni šoli v Fu-dobu in Iga vasi je odšel za trgovskega vajenca iže z dvanajstim letom starosti (1912) ter je vso prvo svetovno vojno preživel kot trgovski pomočnik na Reki, v Crikvenici in v Markovcu. Po nasvetu kaplana A. Gornika se je odločil za srednjo šolo ter je vstopil 1. 1920 z devetnajstimi leti na realno gimnazijo v Kočevju; pozneje jo nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je maturiral 1. 1927 s 26. leti. Tako je že v mladosti pokazal svojo energijo in voljo, ki jo je nato potrjeval vse življenje. V srednješolskih letih je bil znan organizator katoliškega dijaštva kot predsednik Razora v Ljubljani, organizacije Kovačev in predsednik Dijaškega Orla. Kot visokošolec v Ljubljani in Belgradu pa je bil član akademskega društva Borba in bil prvi predsednik medorganizacijske Zveze slušateljev ljubljanske univerze. V Belgradu je bil njen zastopnik v skupni jugoslovanski organizaciji Pobratimstvo ter celo njen poslovodeči podpredsednik kot edini Slovenec v Jugoslaviji. Vojaški rok je končal in dosegel pozneje mesto rezervnega poročnika. Končal je slavistične študije v Belgradu 1. 1932 ter napravil doktorat iz monografije o Janezu Trdini 1. 1943 v Ljubljani. Služboval je kot suplent na gimnazijah v Varaždinu, Novem mestu in Mariboru; kot profesor (izpit 1. 1937) pa v Ptuju in na meščanski šoli na Jesenicah. Med vojno pa na realni gimnaziji v Ljubljani. Tedaj je organiziral podtalno ilegalno delovanje profesorjev, ustanovil učiteljski tečaj v Idriji in maja meseca 1945 bil vodja propagandne časopisne agencije Triglav pri Narodnem odboru za Slovenijo. Kot ilegalec je odšel nato v emigracijo.
Toda pravo delo dr. Barage se je začelo šele v emigraciji. Takoj v Mo-nigu pri Trevisu je organiziral slovensko begunsko gimnazijo. Ko je Zavezniška vojaška uprava v Trstu avgusta 1945 začela organizirati slovensko šolstvo, je prevzela slovensko gimnazijo in imenovala ravnatelja dr. Barago za svojega svetovavca. Zavezniški vodja prosvete John iSimoni je dobil v dr. Baragi najboljšega organizatorja slovenskega in hrvaškega šolstva na svojem področju: v Istri, Trstu, Primorskem in Goriškem. Na Baragov predlog je bilo tedaj ustanovljeno 6 slovenskih srednjih šol, 4 nižje strokovne šole, vse ljudske šole in poseben učiteljski tečaj v Gorici in slovensko polno učiteljišče v Trstu. Poleg tega je v nuljskem področju ustanovil hrvaško šolstvo.
Zaradi te delavnosti za slovensko šolstvo na Primorskem pod upravo za-
hodnih zaveznikov je bil dr. Baraga 7. februarja 1946 — pred 31. leti! — obsojen na smrt kot izdajavec slovenske stvari. Danes je to njegovo dejanje vsesplošno — in na Primorskem posebej! — poudarjeno kot njegovo heroično dejanje, kajti odslej niso Slovenci na tem področju dobili ničesar več, o-stalo pa je vse, kar jim je preskrbel on. Pa bi jim še več, da je imel tedaj takšno oporo v Primorcih, kot ima danes pri njih hvaležno priznanje. S tem delom je prof. dr. Srečko Baraga stopil v slovensko kulturno zgodovino kot ustanovitelj slovenskega šolstva v zamejskem delu Primorske.
Po prihodu v Argentino z družino, se je lotil najprej stavbarstva, pozneje pa se preživljal z organiziranjem prodaje domače tekstilne obrti.
Prvo desetletje se ni kulturno in organizatorsko udejstvoval. Pozneje pa z veliko mladostno energijo. Udejstvoval se je vodilno pri protikomunistični organizaciji borcev Tabor, ter bil več let tajnik odbora Zavetišča škofa Rožmana. Kulturno pa se je uveljavljal predvsem v glasilih Slovenske kulturne akcije, katere redni član je, z zgodovinskimi članki iz naše polpretekle kulturno politične zgodovine: odnosi Slovencev do Jugoslavije, o padlem domobranskem pesniku Balantiču, ki je zgorel v hiši njegovega brata, o Lavriču. . . Bil je do zadnjega časa odbornik SKA in vodja zgodovinskega odseka, v katerega okviru je imel več predavanj (o delu jugoslovanskega odbora v Buenos Airesu za časa druge svetovne vojne, itd.). Prav v zadnjem času je razvil veliko aktivnost v Siju slovenske svobode (članki o Mihajloviču in pričakovanju zavezniškega izkrcavanja, itd.). Več je pisal o Hrvatskem narodnem vijeću. Pri zadnjem obisku pok. predsednika dr. Vujiče ga je prosil, naj zastopa v svetu tudi Slovence. . .
Prav do zadnjega je bil aktiven in poln energij, kakor vse Življenje. Velika škoda je, da ni v celoti objavil svojih dokumentov o ustanavljanju šolstva v Trstu, ki jih je obljubljal in pisal ves čas bivanja v eksilu. Težko jih bo iz njegovega obilnega gradiva poživiti tako, kot bi jih on.
Pokopali smo ga v sredo 2. februarja na Chaeariti ob spremljavi sorodnikov, krajanov in njegovih sodelavcev. V i-menu vseh se je poslovil od njega prof. A. Geržinič, urednik Sija slovenske svobode, v imenu SKA pa predsednik dr. Tine Debeljak.
SAN MARTIN
Žalna seja za raj. Karla Mauserja
Dne 4. februarja 1977 je imel odbor Slovenskega doma v San Martinu v svoji polni zasedbi žalno sejo, na kateri je počastil spomin svojega rajnega častnega člana pisatelja Karla Mauserja. Sejo je začel predsednik doma Franc Zorec, ki se je v toplih besedah spomnil rajnega častnega člana in prijate-ji polni zasedbi žalno sejo, na kateri je in njegove globoke govore, namenjene starejšim članom in zlasti še mladini. Bil je v stalnih pismenih stikih z odborom doma. Na pozdrave z zadnjega občnega zbora in na božična in novoletna voščila se je prisrčno zahvalil s pismom, ki je pritrjeno na domovi o-glasni deski. Predsednik je zaključil svoje spominske besede s pozivom, da naj sledimo besedam tega velikega iSlo-venca. — Nato so navzoči izmolili Očenaš za pokoj njegove duše in sklenili, da bo v nedeljo, 2'9. maja, zanj sv. maša zadušnica v sanmartinski stolnici.
OD VSEPOVSOD
ALGE ČISTIJO VOIBO — Po petnajstih letih raziskav so v Haifi pridobili alge, ki čistijo vodo iz kanalizacij. Z vodo, ki jo očistijo alge, je’ možno namakati polja, alge pa posušene služijo kot dobra živinska krma.
MENDOZA
POČASTITEV SREBRNOMAŠNIKA JOŽETA HORNA
Praznovanje srebrnomašniškega jubileja našega dušnega pastirja Jožeta Horna je bilo očiten dokaz, da nas naše lastno občestveno versko in bogoslužno življenje povezuje v domačnostno družinsko skupnost. To je priznal g. Horn sam na prireditvi v Domu, ko je v zahvalnih besedah pritrdil tisti osebi, ki mu je pred dnevi dejala: „Saj se imamo radi!"
Jože Horn je dopolnil petindvajset let duhovništva. Od teh jih doslej že dvaindvajset let uspešno posveča dušnemu pastirstvu med nami v Mendozi. Zato je bilo povsem razumljivo, da se je pomembnosti dogodka zavedla vsa skupnost in smo se zbrali rojaki od blizu in daleč; pa še več: pritegnili s;no k prisrčnemu domačemu prazniku tudi lepo število tukajšnjih domačinov, znancev in prijateljev slavljenca.
Praznovanje smo pričeli v nedeljo, 30. januarja ob 19 s slovesno sv. mašo pri sestrah mercedarkah.
V Mendozo je za to priložnost prišel narodni delegat za slovensko dušno pastirstvo msgr. Anton Orehar. Iz Lulunte pri Lujanu je prihitel tudi župnik Ivan Tomažič, ki se mudi tamkaj na bolezenskem dopustu.
Zaradi službene zadržanosti sta se nam s pismenimi poslanicami pridružila slavljenčeva sobrata, ki sta bila istočasno z njim posvečena: Milan Povše in Tone Škulj, ki tudi živita v Argentini.
(Bogoslužni slovesnosti — koncele-brirani maši — pa je v zastopstvu mpn-
doškega nadškofa msgr. Maresma prisostvoval generalni vikar msgr. Rey.
Ob oltarju so se uvrstile tri trojice naših mladih s papeško, argentinsko in slovensko zastavo.
Med slovesnim vhodom je zbor zapel našo tradicionalno: Srebrnomašnik, bod’ pozdravljen. Za vstopni spev pa je sledila hvalnica preroka Izaija: „Duh vsemogočnega Gospoda je nad menoj, ker me je Gospod pomazilil. .
Po končanem evangeliju je imel slavnostni govor msgr. Orehar, ki je o-črtal poslanstvo duhovnika med verniki in v ta okvir postavil osebnost našega dušnega pastirja Jožeta. Njemu se je v iskrenih besedah priznanja slavljencu in naši slovenski verski skupini pridružil generalni vikar msgr. Rey in izročil pozdrave ter blagoslov nadškofa msgr. Maresma.
Oba govornika sta navzoče pozivala k prošnjam na Vsemogočnega, da bi tudi iz našega občestva B'og izbral maziljence za službo Njemu med nami.
Liturgične stalne speve je zbor prepeval iz Slovenske maše Ubalda Vrabca. Po končani daritvi so vsi navzoči zapeli zahvalno pesem. In po srebrno-mašnikovemu slovesnemu blagoslovu smo v slovo vsi skupaj zapeli še Marija skoz življenje.
Mogočno je med obhajanjem odmevalo v nabito polni kapeli: Pojte hribi in doline.
Po opravilu v cerkvi smo se podvizali v naš Dom. .Sredi sprednjega dro-
TAJNIK NSKS F. WARASCH ARETIRAN
Tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch, diplomiran jurist, ki je obenem tudi predsednik organizacije slovénskih občinskih odbornikov, je bil 21. januarja ponoči aretiran. Okrog sto policistov je z velikim hrupom blokiralo tisti del mesta, kjer stanuje Warasch, da bi vzbudil čim-več pozornosti, dasi so imeli natančen naslov in so vedeli, da je doma. Aretirali so ga na podlagi obtožbe, da je pripravljal atentat z bombo na neki e-lektrični objekt v noči pred novembrskim glasovanjem. Tako priča ena sama priča, neki Giittler, ki ima ženo Slovenko, in se je delal zaupnega prijatelja Warascha, ima pa sloves diskreditiranega človeka. Sumijo, da je zadaj Heimatdienst, ki hoče obremeniti slovenskega politika prav na dan 21. januarja, ko so vse tri stranke sklepale na Dunaju o oktroiranju zakona o narodnostni}^ manjšinah. Vse slovenske organizacije so protestirale in zahtevale takojšnjo izpustitev in ukinitev procesa. 27. januarja je bil F. Warasch izpuščen. Toda proces sam še ni zaključen.
ZADUŠNICA ZA POK. KARLOM
MAUSERJEM V CORDOBI
Prva sv. maša zadušnica za pokojnim pisateljem Karlom Mauserjem je bila v kordobskih hribih, na slovenskem letovišču pri dr. R. Hanželiču v San Esteban že na dan pisateljevega pogreba 25. januarja. Zjutraj je bila sv. maša, ki jo je daroval č. g. dr. R. Han-želič, govor o pisatelju pa je imel v cerkvi — na posebno prošnjo mašniKo-vo — pred oltarjem pisatelj .in Mau-serjev prijatelj dr. Jože Krivec. Udeležila se je zadušnice vsa slovenska letoviška družina — starši in učenci naših šol, ki so se mudili tam —, kakih 60 po številu. S prošnjami za pokoj duše velikega katoliškega pisatelja so spremljali ginljivo sv. daritev.
ROŽMANOV ZAVOD
prosi vse nove gojence, ki hočejo tu nadaljevati šesti ali sedmi razred ljudske šole, naj prinesejo s seboj: rojstni list, osebno izkaznico, lansko šolsko spričevalo in potrdila o cepljenju.
Bogoslovec Igor Grohar, bivši gojenec, takole sodi o pomenu Rozmanovega zavoda:
„Mislim, da ima zavod velik pomen za slovensko skupnost, ker izobražuje slovenske fante v krščanskem in slovenskem duhu. Pomembno se mi zdi dejstvo, da slovenski fantje iz vseh o-krajev Velikega (Buenos Airesa študirajo, molijo in igrajo skupaj v Rožmano-vem zavodu. Ti fantje, ki se v bratskem medsebojnem razpoloženju pripravljajo na življenje, bodo bodoči voditelji slovenske skupnosti, ko bodo združeni vodili slovensko skupnost proti narodnemu in večnemu cilju.“ (Tako v knjigi Rožmanov zavod -— Rožmanov spomenik.)
PRISPEVAJTE
V TISKOVNI SKLAD!
rišča se je dvignil mlaj z vencem — kot nekoč...
Pričakali smo srebrnomašnika. Iz navdušenih pevskih grl se je oglasila Zadoni nam, zadoni. Lesketajoče oči vseh so bile uprte v slavljenca: „Pozdravljen tisočkrat."
Približal se mu je Raholinov Karli in mu v imenu najmlajših korajžno povedal pozdravno pesmico, Bajdova Gabrijela pa mu je izročila šopek nageljnov.
Napolnili smo dvorano. G. Horn je v spremstvu msgr. Oreharja in župnika Tomažiča zasedel častno mesto.
Zbor je za uvod zapel Ocvirkovo Bog in Slovenija na besede dr. Ivana Preglja.
Sledili so pozdravi in čestitke. Prvi je v imenu mendoških fantov spregovoril Peter Hirschegger; za dekleta mu je čestitala Angelca šmon; z lastnimi prigodniškimi verzi mu je izrekel čestitke Jože Bajda; za vso slovensko skupnost v Mendozi je govoril društveni predsednik Stane Grebenc; pozdravil ga je nato msgr. Orehar in končno župnik Tomažič. V imenu mendoških nevcev mu je čestital zborovodja Božidar Bajuk.
Sklepno besedo je nato spregovoril še, sam g. Horn.
Zbor je za sklep zapel še dve Pre-mrlovi Marija Pomagaj in Prešernovo Zdravico. Vsi navzoči so nato posedli za nogrnjene mize, ki jih je bilo v dvorani le za nekako polovico gostov; o-stali so posedli na dvorišču za dvorano. Ob skupni večerji se je razvila zares iskreno vesela druščina. Manjkalo seveda ni naše pesmi in razigrane dov-tipnosti.
Bb
SLOVENCI
TORONTO
Iz župnije Marije Pomagaj
Silvestrovanja v dvorani Marije Pomagaj lani ni bilo; tehtni razlogi so cerkvenemu odboru narekovali tako odločitev. Pač pa smo tisti večer — bil je petek — imeli večerno mašo, združeno z devetdnevnico. Tega božjega silvestrovanja se je udeležilo precej duš.
Župnijske matične knjige so ob zaključku leta 1976 projicirale takole statistiko: krstov 19, porok 7, pogrebov 10, birmancev 55 in prvoobhajancev 37. Številke imajo sicer mrzlo govorico, a kadar govorijo o ljudeh, imajo rentgensko prodornost.
Za soboto 8. januarja zvečer je br. Ciril Hribar pripravil v naši dvorani banket, čigar dohodke smo namenili v pomoč slovenskim bogoslovcem Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega. Udeležilo se ga je nad 280 oseb, med njimi slovenska jezuitska bogoslovca, ki študirata v Torontu, Jože Grošelj in Janez Mojdri ca.
Skavtska mladina je pod nadzorstvom Jožka Mihevca in Ludvika Jakopina vse te zimske nedelje dopoldne nudila v dvorani toplo kavo in prigrizek. Župljani, posebno mladina, so po zajtrku radi obs'eđeli pri mizah in kramljali do poldneva. Družabnost in medsebojno spoznavanje sta nedvomno upoštevanja vreden faktor župnijske družine.
Nedeljo 23. januarja smo posvetili božjemu služabniku Frideriku Baragu.
Iz življenja župnije Brezmadežne
Življenje v župniji Brezmadežne v Novem Torontu je bilo okrog božiča zelo razgibano tako v cerkvi kakor v dvorani.
Eožično duhovno obnovo je vodil jezuit g. Jože Roblek, ki je sedaj na redovniški probaciji v mestu Quebec. Začeli smo jo s celodnevnim češčenjem p j.l izpostavljenim Najsvetejšim. P.
oblék je vodil duhovno obnovo pod ge-óiom: Jezus je prišel med nas na zemlju, da bi mi imeli življenje in ga imeli v izobilju. .'Lepo je prikazal, kako je Jezus z nami v našem življenju, pri nail de!;: in trpljenju in kako greh za-\ ezusovo odrešeniško delo v način 1 išah. En večer je posvetil medse-bok-r spravi. Obisk med tednom je bil bolj skromen z ozirom na veliko število žuuljanov; a za polnočnico in za sveti d" : ospodovega rojstva so Slovenci popolnoma napolnili cerkev. Pol ure pred polnočnico je pel cerkveni zbor na koru božične pesmi ob že zasedenih klopeh v cerkvi; med polnočnico jih je spet nekaj ostalo zunaj, ker se niso hoteli drenjati v cerkvi, oziroma so kot oni e-
I	Sreča vas čaka, nlkarte je zamuditi!
PO SVETU
vangeljski cestninar preveč občutili svojo grešnost, da bi pršli bolj pred oltar, zadaj v cerkvi je bilo pa že vse nabasano.
Za praznikom Gospodovega rojstva je bil praznik Svete (Družine in za Slovence izseljenska nedelja. Zelo slovesno smo jo praznovali; saj je prišel k zadnji slovesni maši kot glavni celebrant in pridigar še jezuit g. Stanko Rozman; z njim sta somaševala p. Jože Roblek in župnik J. Kopač. P. Rozman je imel prav sodobno pridigo o družini; obenem se je poslovil od župljanov, ker je naslednji dan šel na redovniško proba-cijo v Washington.
Popoldne ob 4 je bila v dvorani spevoigra Božična skrivnost v 4 slikah. INa oder jo je postavil prosvetni odsek župnije Sv. Gregorija v Hamiltonu. Za u-vod je spregovoril župnik J. Dobršek. Mladina in odrasli so kar dobro igrali in nam priklicali v spomin dogodke v zvezi z Jezusovim rojstvom: popisovanje v Betlehemu na ukaz rimskega cesarja Avgusta, betlehemski pastirji in prikazen angelov, Jezusovo rojstvo in prihod pastirjev k novorojenemu Odrešeniku. Obisk je bil sicer zadovoljiv, vendar bi upravičeno smeli pričakovati boljšega.
ZA DOBRO VOLJO
„Ali poznate ta nož?“, je vprašal sodnik obtoženca.
„Seveda ga poznam.“
„Kako pa, da ste še pred nekaj dnevi trd Ji, da ga ne poznate?“
„Saj ga res nisem. A sedaj mi ga že tri dni kažete.“
IZZA ŽELEZNE ZAVESE
Za železno zaveso se ni bati rasističnih konfliktov. Tam ni ne belih, ne črnih; so samo rdeči.
V sovjetski tovarni so aretirali tri delavce. Prvega zaradi špionaže: na delo je prišel 10 minut prezgodaj; drugega zaradi sabotaže: zamudil je deset minut, tretji je prišel točno, a to je dokaz, da ima uro zapadne znamke.
„Veš, da vodka poidioti?“
„Pozor, tovariš, z namigovanjem na naše politično vodstvo!“
„Zakaj je opažati za Železno zaveso več humorizma kakor na Zapadu?“
„Ker so ga tam bolj potrebni.“
OBVESTILA
NEDELJA, 13. februarja:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10 sestanek naraščajnic SDO. Vabljene deklice od 11. do 15. leta.
SOBOTA, 19. februarja:
V Slomškovem domu pustna veselica s sodelovanjem orkestra „Triglav“.
NEDELJA, 27. februarja:
Na Pristavi v Castelarju IX. tombola. Začetek ob 16. uri.
NEDELJA, 6. marca:
V	Slovenskem domu v Carapacha-yu tombola.
SKAD vabi na taborjenje. Prijave do 14. februarja na T. E. 624-0127.
SLOGA OPOZARJA
Posmrtninska podpora ob smrti člana Sloge znaša $ 60. 000.— (pesos m/n 6.000.000.—), če je imel član vsaj 6 mesecev pred smrtjo vloženih v Slogi:
?	5.000.— do 30. leta starosti,
•? 10.000.— od 31. do 50. leta starosti,
$ 15.000.— od 51. leta starosti naprej.
Naložba je vedno na razpolago, prinaša lepe obresti, v primeru smrti pa je skupaj s posmrtninsko podporo takoj izplačljiva pokojnikovim svojcem. Podrobnejše informacije v naši pisarni:
Bartolomé Mitre 97, Ramos Mejia — med uradnimi urami ponedeljek, sreda in petek od 15. do 19. ure ali po telefonu 658-6574
Poravnajte naročnino SvoMbs Slovenije!
RUTA 205 FTE. E STAGI O N	«
TEL. 295-1197	_ ILZEIiüA
AVDA. 25 de MAYO 136	C. SPEGAZZINI
ALMAFUERTE 3230	S, A T%T TWTÄTTtfÄ
a 1 cuadra Municipalidad	«JUaiU
AVDA. PAVON/H. YKIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 213-2291/3058 (Entre Boedo y Sàenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo.
V NEDELJO 27. FEBRUARJA 19*7 OB 16. URI POPOLDNE
9. TO M BO LA
NA SLOVENSKI PRISTAVI V CASTELARJU
PRVI, GLAVNI DOBITEK: MODERNA SPALNICA, IZDELEK MIZARSKEGA PODJETJA BIVEGRO.
DRUGI DOBITEK: LEPA, VELIKA PREPROGA IZ USTROJENE KOŽE.
POLEG TEGA ŠE 50 BOGATIH TOMBOL IN NAD 400 DRUGIH DOBITKOV (ČINKVINOV IN KVATERN).
NE ZAMUDITE TOREJ IZREDNE PRILIKE, DA SI ZA MALO DENARJA OLEPŠATE TER OBOGATITE SVOJE STANOVANJE!
TOMBOLSKE TABLICE, PO 8.000 STARIH PESOV, SO ŽE V PRODAJI. NE ODLAŠAJTE Z NAKUPOM, KER JE PRISTAVSKA TOMBOLA SOLIDNA IN RESNIČNO BOGATA. O TEM STE SE V PRETEKLIH TOMBOLAH LAHKO PREPRIČALI.
MED TOMBOLO IN PO TOMBOLI BO NA RAZPOLAGO DOBRA JEDAČA IN PIJAČA. ZAČETEK KLICANJA ŠTEVILK TOČNO OB 16. URI.
NA SREČNO IN VESELO SVIDENJE NA TOMBOLI! S TEM BOSTE POMAGALI, DA BOMO LETOS DOGRADILI DOM NA PRISTAVI.
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
Ludvik Puš	(93)
NA DOLGO POT
Sicer so na parniku prevladovali Poljaki, med njimi precej takih judovskega pokolenja. Niso bili prijetni sopotniki. Lastili so si na ladji v vsakem pogledu prvo besedo, kar je odbijalo. V občevanju so bili rezervirani, skoraj o-holi in domišljavi, v nastopih arogantni. Ali je vse to posledica posebnega narodnega karakterja, ali pa je bila na ladji posledica njihove prepotentnosti? Bili so na vožnji gotovo skupina, ki je krojila značaj in vsebino medsebojnega sožitja (Nemec bi dejal: tonangebend), a njih „ton“ ni bil prijeten, še manj prikupi j iv. S te strani torej vožnja ni mogla biti prijetna.
Prav številno so bili med potniki zastopani begunci iz treh baltskih držav, Litve, Latvije in Estonije. Dočim se je po obnašanju zdelo, da Poljaki ko-munizacije svoje domovine niso jemali dovolj resno, da so skoraj z gotovostjo pričakovali padca šibkega komunističnega režima in možnosti eventuelnega povratka, če bi se jim v Ameriki ne dopadlo, je bil izraz na obrazih haitijskih emigrantov žalosten, zaskrbljen. Njihove dotlej svobodne države je ZS SR enostavno priključila, in kadar tak mogočen sosed stegne svojo roko po tuji zemlji in si jo prisvoji, ni v srcu be-
gunca prostora niti za najmanjše upanje. Slutili in čutili so podzavestno, da s te poti zanje ni povratka, bili so redkobesedni a prijetni popotni tovariši. Na drugi strani mora njihova resnoba v pogledu na življenje odsevati karakteristiko njihove rase.
Tudi Madžarov je bilo na ladji precej. Kjer koli in kadar koli se je razvila bolj gluma debata in je kdo nekaj javno kritiziral ali se pritoževal nad tem ali onim, si bil lahko kar brez skrbi, da je Madžar. Ti ljudje so še izhajali iz generacije, ki je pod nekdanjo Av-stro-ogrsko monarhijo še uživala privilegije vladajočega naroda, kar pa je bilo mlajših, so se napili oblastnosti in brezobzirne gospodovalnosti z maternim mlekom. Komaj pretekla zgodovina dovolj zgovorno pripoveduje, kakšno moč in odločilen vpliv so imeli v bivši dvoglavi monarhiji madžarski grofje in baroni. Tudi na vožnji med ostalimi so-begunci so Madžari hoteli imeti prednost in privilegije, magari na račun drugih. Če se jim ni ustreglo, so zabavljali na debelo. K sreči, in drugim potnikom v zadoščenje, se ladijsko vodstvo ni veliko brigalo za njihovo kritiko in pritoževanje.
Tudi nekaj Čehov in Slovakov je bi-
lo med nami. Trdo peto komunističnega škornja so bili začutili še kasneje od Madžarov.
Na ladji so bili prijetni sopotniki s svojim optimističnim gledanjem na razvoj mednarodno-političnega položaja na splošno, in posebej na začasnost komunistične vlade v njihovi domovini. Občevanje z vedrim človekom te ojunači, razsvetli mrko gledanje na položaj in te ogreje, kakor če izza temnega oblaka posije topel sončni žarek. V mraku naše poti so bili taki žarki blagodejni, osvežilni.
Kar tiče ladijsko posadko in njeno razmerje do potnikov, bi bila na mestu le pohvala. Parnik je bil vojaška ladja, torej so posadko sestavljali sami vojaki, ki se jim mora priznati vseskozi taktno, korektno obnašanje, še več, bili so prijazni in uslužni do brezdomcev, ki so jih na svojih barkah pre-važali. Kadar so le utegnili, so radi pomagali iz zadrege temu ali onemu, a večidel za take opravke niso imeli časa. Bili so trdo pri svojem točno odrejenem poslu od rane zore do poznega večera. Posadka je bila majhna, da je bilo na ladji več prostora za razseljene osebe, ti pa so radi tega morali pomogati pri vsakodnevnih rednih opravkih. Ženske osebe so bile omejene le na lažja, njim primerna opravila, dočim so moške bolj trdo privili z delom.
Ni mi znano — nikoli nisem pozneje vprašal — ali so tudi na drugih prevoznih ladjah moške uporabljali za
pleskanje vnanjih delov barke z belo oljnato barvo. Kdor se zamisli, koliko je na tako velikem ladijskem trupu odprte površine, si bo na jasnem, da je bilo tako pleskanje ogromno delo. Če so tudi na drugih barkah uporabljali moške potnike za pleskarje, kakor so jih na ‘Stewartu’, kar je zelo verjetno, potem so ‘displaced persons’ Amerikancem prepleskali njihovo transportno ladjevje, deloma v zameno za vozne stroške — tako vsaj bi človek sklepal. Kajti za prevoz čez morje nismo nikoli plačali nikake voznine v denarju. Pa smo se vendar kolikor toliko udobno vozili, uživali smo dobro postrežbo v hrani in vsem drugem in na koncu vožnje še dobili nekaj na roke za strošek po kopnem. Ali je za vse to dal kako odškodnino IRÒ, ali je vse stroške nosila Amerika, je pravzaprav brez pomena ugibati, ker je itak poslovanje IRO skoraj stoodstotno financirala Amerika. Ta dežela je širokogrudna, kadar gre za pomoč v stiski; morda je bila v tem primeru še posebno naklonjena nesrečnim ljudem, ki so izgubili domovino in premoženje, ker se je to zgodilo v veliki meri po krivdi ameriške medvojne politike, pa tudi strategije. Mi Slovenci bi verjetno ne bili na tem parniku in na nobenem drugem, če bi bil obveljal Churchillov načrt vojaškega vdora zapadnih zaveznikov prek Slovenije v donavski bazen, preden so ga zasedli boljševiki. Amerika je bila proti, vojaški bistroumno zasnovani plan je propadel, komunizmu
Editor responsable: Miloš Star»-
Redacción y Administration : Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. K. 69-9503
Uredniški odbor;
Miloš Stare, Pavel Ka i diga, dr. Tine Debeljak, Slavtmlr Batagelj in Tone Mizerit
c pa’ g SS O bo-g J? ®	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 6TH»
	TARIFA REDUCID/ Concesión NV.38i-.
Registro Nacional de la Propiedaa Intelectual N* 1.311.428	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: ? 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol. Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
Sobota, 19. februarja
zvečer
v SLOMŠKOVEM DOMU domača pustna
ZABAV A
Za dobro voljo in pustne
dobrote bo poskrbljeno.
Sodeluje znani orkester „TRIGLAV« Lepa vabljeni!
OPOZARJAMO NA VELIKO TOMBOLO V SLOMŠKOVEM DOMU: V NEDELJO, 20. MARCA POPOLDNE
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RA Ul. CASCANTE
/jBcrihano Publico Cangallo 1642 Buenos An^, Pta. baja, one. c
T. E. 35-8827
Prof. dr. JUAN JESUS RLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja Capital Federal Tel. 41-1413
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji je bila s tem odprta pot do oblasti in vsega, kar je sledilo. Amerika nosi odgovornost za popolno Stalinovo zmago v tem oziru, za rusko zasedbo osrčja evropskega kontinenta, in za tragično usodo beguncev s tega prostora.
Tale pleskarija je šla mnogim prav pešteno na živce. Podvrženi so ji bili vsi moški mend ado 60. leta, z izjemo duhovnikov in zdravnikov; podoficir, ki je to delo vodil in nadzoroval, je imel točne spiske in je zahteval, da so nekaki preddelavci določeni za posamezne predele na ladji, natanko gledali na to, da se ni nihče odtegnil brez opravičljivega razloga. Vsako jutro, razen na nedeljo, so ti preddelavci zbrali vsak svoj trop, vsak je dobil pisano delavsko vrhnje oblačilo iz enega kosa, ki mu Amerikanci rečejo „overall“ in se hlače drže jopiča, kanglico barve in čopič, nakar so se lotili dela.
Mene njihova usoda ni zadela. Oficir namreč, ki sta mu bila na skrbi red in čistoča na barki, me je bil izbral za reditelja z nalogo, da vsak dan nadzorujem določeno število spalnih prostorov in pritiklin, da bodo postelje in vse drugo prav urejeno in čisto. Služba ni bila težka, vendar mi ni bilo do nje, ker sem imel kdaj opraviti z lenuhi, ki se niso brigali za predpise in regulacije, a brez tega je znosno skupno življenje na ladji izključeno. Prav mi je prišla zato, ker sem bil oproščen pleskanja.	(Bo še)