LETO VII, ŠT. 1, 3. APRIL 1990
CENA: 5 DINARJEV
NE PORUŠIMO MOSTU PO KATEREM STOPAJO INICIATIVNI LJUDJE
TOKRAT BODO VOLITVE DRUGAČNE, saj ne bomo več volili delegacij, ki so delegirale delegate v skupščine, temveč bomo volili enega delegata, ki bo naš predstavnik, zastopnik poslanec, odbornik v skupščini, občinski, mestni ali republiški za štiri leta.
Neposredno bomo volili predsednika republike in člane predsedstva republike. Seveda pa ob vsem. kar nam prinašajo drugačne, demokratične volitve. pluralistični interesi posameznikov. skupin ljudi, različnih organizacij in združenj, ne zavrzimo dobrih pobud posameznikov samo zato. ker niso v enako misleči stranki.
Politične nerazsodnosti ne smejo porušili mostu po katerem stopajo iniciativni ljudje, čeprav udarjajo enkrat po vročem železu in desetkrat po nakovalu. Vsaka pobuda lahko naredi več različnih rešitev, toda če se opeke ne bodo opirale druga na drugo, celotna zgradba ne bo trdna.
Pa dovolj o volitvah, saj bo veliko tega v notranjosti naših in vaših DOMAČIH NOVIC!
Še nekaj besed o delu uredniškega odbora. Organizirali se bomo tako. v taki organizacijski obliki, da bomo lahko sprejemali in posredovali večino informacij, ki so pomembne tako za celotno občino Lenart, kot posamezne KS. OZD. podjetja, različne organizacije, stranke, skupine ljudi in ne nazadnje tudi za posameznike v naši občini. Pomembno bo. da bodo i' glasilu stranke zastopane enakopravno, bralci pa se odločite, komu zaupati in verjeti.
Veseli bomo vaših pobud in iniciativ, saj bomo tudi na podlagi le-teh pripravili takšne DOMAČE NOVICE, ki bodo NAŠE IN VAŠE!
Janez KARO
NA PRAGU VOLILNE POMLADI
Na zasedanju Skupščine občine Lenart v mesecu marcu, smo sprejeli nekaj odločilnih sklepov za hitrejši razvoj demokracije tudi v naši občini: financiranje predvolilnega boja vsem strankam v občini, strankarsko sestavljeno občinsko volilno komisijo in prevzeli smo pod »svojo streho« tudi glasilo »Domače novice«. To smo storili z namenom, da bo v njih dovolj prostora za vse, tudi drugače misleče ljudi.
Naj se v ciljih zrcalijo uspehi in delo — ne glede na to, kdo jih dosega. Najbolj pomembno je to, da ne spremo ljudi med seboj, da po različnih poteh prihajamo k podobnim ciljem — naredimo vse, da nam bo boljše in lepše.
Z marcem prihaja pomlad. Prišla je. Marcev bo še veliko — torej tudi pomladi. Vendar — kakšnih pomladi?
Kdo izmed nas zna na to odgovoriti danes?
In za to gre: gre za bistvo, za
vsebino: za bogastvo idej, ustvarjalnosti, ponos pripadnosti in svobodo idej in misli.
Ali ni to poseben dar, ki ga je porodil neki čas?
Ali ni to posebna pomlad in njeno bogastvo?!
Gre za vse nas, na katerih pa je, da izberemo dobro in boljše. Ljudje od nekdaj veda, kaj je dobro in kaj slabo. Le s konkurenco idej in dela bomo uspeli ustvariti boljše življenje zase in naše zanamce.
In tu nekje želimo biti tudi mi. naš prostor in naši ljudje. V teh prelepih Slovenskih goricah, kjer pri pridnih ljudeh nikoli ne zmanjka ne idej, ne ustvarjalnosti, ne zagnanosti, ne želja po na-daljnem razvoju. Zgodi se, da vsemu, preprosto, ne moremo slediti. Vsa leta smo se v republiški skupščini zavzemali za enakomernejši razvoj vseh krajev v Sloveniji in za sistemsko pomoč najmanj razvitemu delu Slovenije. Smo soustvarjalci sprememb
posameznih zakonov na tem področju in se zavzemamo predvsem za posebna sredstva za hitrejšo izgradnjo infrastrukture (ceste, vodovodi, PTT in drugo), za nova delovna mesta in hitrejši, predvsem pa kvalitetnejši razvoj zasebnega kmetijstva in obrti. Niti za milimeter ne odstopamo od enakih nacionalnih programov na področju družbenih dejavnosti za vso republiko.
To vizijo razvoja smo prenesli tudi v našo občino in si prizadevali, da ob mestu Lenartu čimbolj enakomerno razvijamo vse krajevne centre.
In spoštovani občani: naj se ob izteku mandata Skupščine občine Lenart toplo zahvalim vsem, ki ste in nam še zaupate, zahvalim vam in vsem delegatom za neprecenljivo pomoč pri razvoju in življenju naše občine. Bilo mi je v veliko čast predstavljati občino in delati s tako prizadevnimi in poštenimi ljudmi.
In kaj naj rečem za popotnico novi, strankarsko sestavljeni skupščini. Ponovila bom misli, ki so me vodile vsa štiri leta: Sposobni moramo biti, da iz naših navideznih pomanjkljivosti naredimo prednosti.To je izziv, ki zahteva znanje. To je izziv, ki zahteva zaupanje vase in v enako misleče, to je izziv, ki zahteva ob vsem tem tudi iskreno ljubezen do ilovnatih, pa vendar lepih, mehkih, razvijajočih se Slovenskih goric. Naj bo to slednje: ljubezen in spoštovanje do rojstnega kraja, spoštovanje do krajev in ljudi, kjer živimo, tista popotnica, ki vam jo polagam na srce.
Predsednica Skupščine občine Lenart
Vida ŠAVL1
VOLITE TUDI ZA NAS
PROGRAM ZKS - STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE
V	dosedanjem razvoju občine smo si v ZKS — stranki demokratične prenove prizadevali čim hitreje priti iz zaostalosti, ki so jo simbolizirali težko dostopni domovi, slabše cestne povezave, pomanjkljiva vo-dooskrba in elektrika, brez telefonskih povezav, slabo šolstvo, nizka raven zdravstvene in socialne zaščite, majhno število delovnih mest in še bi lahko naštevali.
Naše ambicije po spreminjanju so slonele na resničnih potrebah občanov. Zato smo si zastavili cilje pospešenega razvoja kmetijstva, industrije, obrti, cest, družbenih dejavnosti, skratka ustvarjanje boljših življenjskih pogojev ljudi.
V	OBČINI SMO ZGRADILI primerne šolske prostore, vrtec, asfaltne povezave, gramozirali ceste, večini zagotovili zdravo pitno vodo, ugodnejše telefonske povezave, osnovno zdravstveno zaščito, preskrbo in skoraj 2000 novih delovnih mest.
KAR SMO OBLJUBILI. SMO TUDI NAREDILI, bili smo pobudniki in nosilci novih idej, ki smo jih uspeli realizirati zato, ker so postale last in vodilo za akcijo vsem, ki so želeli hitrejši in skladen razvoj občine. Zato pričakujemo, da boste volilci na volitvah glasovali za kandidate ZKS — stranke demokratične prenove.
RAZVOJ IN NOVA DELOVNA MESTA vam ponujamo tudi z našim programom za naslednjo obdobje. Ustvarjeni so vsi osnovni pogoji za nadaljni pospešen razvoj vseh dejavnosti.
ZAGOTOVILI BOMO uveljavitev novih pobud in podjetništva, ustanavljanje novih podjetij, obrtnih delavnic, in preoblikovanje sedanjih podjetij, da bodo mladi strokovnjaki videli vizijo lastnega in skupnega razvoja v občini. Ustvarili bomo pogoje za vračanje naših strokovnjakov, ki so odšli iz občine. S tem bomo pridobili vlagatelje kapitala in znanja za razširitev obstoječih in nove programe.
V	KMETIJSTVU S SVOJO BLAGOVNO ZNAMKO - zagotovili bomo. da bo kmetijstvo Slovenskih goric dobilo tisto mesto, ki ga je v Sloveniji in tujini s svojimi pridelki že imelo — znana slovenskogoriška jabolka.
Zato bomo zagotovili pogoje za pridelavo kvalitetnega sadja v zasebnem in družbenem sektorju s skupno blagovno znamko »SADJE IZ SLOVENSKIH GORIC« ter predelavo vseh vrst sadja pod istim naslovom.
SLOVENSKE GORICE BODO Z NAMI PONOVNO POSTALE SADNI VRT EVROPE, zato se bomo zavzemali, da bodo pod ugodnimi pogoji dobili neobdelano zemljo tisti, ki jo bodo obdelovali. Bogato gostinsko ponudbo, obogateno z novim hotelom, bomo popestrili z izvirno ponudbo kmečke kulinari-ke, izdelki domače obrti, zdravim in prijaznim okoljem.
ENAKOMEREN RAZVOJ VSEH KS prepričani smo, da je enakomeren razvoj občine pogoj za zadovoljnega občana. Zato bomo v prihodnje usmerili poglavitno pozornost k še hitrejšemu in celovitejšemu razvoju.
Jože Šuman
ZUNANJIH KRAJEVNIH CENTROV IN NASELIJ z vsemi njihovimi funkcijami. Zavzemali se bomo tudi za ohranjanje naravnih in kulturnih izročil, šeg in običajev ter krajevnih imen.
SMO ZA ZMANJŠANJE DRUŽBENE REŽIJE. Zmanjšali bomo število zaposlenih v javnih službah. Uvedli bomo takšno delo upravnih organov, da bo občan na enem mestu uredil svoje zadeve. Delovni čas javnih služb bomo prilagodili potrebam občanov. Zmanjšali. bomo število funkcionarjev. Smo za neprofesionalno opravljanje funkcije predsednika občinske skupščine.
TA PROGRAM BODO URESNIČILI NAŠI KANDIDATI to so ljudje, ki so se že doslej izkazali s poštenim in dobrim delom vsak na svojem delovnem področju. Strpno in odgovorno bomo sodelovali z vsemi tistimi, ki jim je skupen cilj razvoj občine v skladu z našim programom. Naše delovanje bo ustvarjalno, odgovorno ter vstrajno za doseganje ciljev.
HITREJE DO SLOVENIJE IN Z NJO K EVROPI. ZAUPAJTE NAM - IZVEDEMO KAR OBLJUBIMO
NOSILEC LISTE ZKS - SDP, Jože ŠUMAN, seje rodil 25/2-1941 v stari kmečki družini pri Lenartu. Leta 1964 je končal šolanje in postal ing. agronomije, sedaj je direktor Agro Lenart.
Po končani šoli se je zaposlil v Agrokombinatu Lenart, nato pa odšel v Maribor, kjer se je uveljavil s svojim delom.
Kot takšnega smo ga pritegnili k našim snovanjem hitrejšega razvoja občine.
Vrnil se je v Agro Lenart, kjer je uveljavil razvojno vizijo kmetijstva, ki temelji na prirodnih danostih Slovenskih goric.
V času vodenja Agro Lenart je pokazal svoje podjetniške sposobnosti pri izgradnji farm, hladilnice, nasadov, kar nam danes daje osnov za še hitrejši razvoj zasebnega in družbenega kmetijstva. Ima še veliko načrtov, ki jih bo uresničil (predelava sadja, silosi, sušilnica, mlin in mešalnica krmil).
Zaradi svoje vsestranske aktivnosti in uspehov pri delu je bil izvoljen za predsednika ZKS — stranke demokratične prenove.
PROGRAM ZSMS -LIBERALNE STRANKE
Jurša Jože, rojen 13/2-1960 v Voličini, stanuje v Nikovi 14 pri Lenartu. Je diplomirani obramboslovec in slušatelj podiplomskega študija manager-stva na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Pasivno obvlada nemški in francoski jezik. V osnovni in srednji šoli se je odlikoval po svojem znanju iz naravoslovnih ved, vendar ga je vseskozi zelo zanimalo tudi družboslovje. Na študiju v Ljubljani je med drugim osvojil znanje iz novejše zgodovine, filozofije, politične ekonomije, sociologije in socialne psihologije. Vseskozi se ukvarja s kmetijstvom, bil je tudi aktiven športnik in kandidat za učitelja padalstva. Ena od njegovih osnovnih zahtev je, da naj vse pomembnejše naloge v družbi opravljajo strokovno usposobljeni ljudje in da omogočimo, da se v Slovenske gorice vrnejo izobraženi, v ta namen je hotel razviti aktiv lenarških študentov v Ljubljani, za kar pa DPV ni imel posluha.
PROGRAM LIBERALNE STRANKE JE AMBICIOZEN IN URESNIČLJIV - PO VAŠI ODLOČITVI, ČAS BO POKAZAL. DA IMAMO PRAV
Vzrok vseh vzrokov za sedanji, na videz brezizhodni položaj je neznanje, ki ga je nadomeščala strahovlada politikar-skih karieristov, ki jim pri njihovem komolčarstvu ni bila pomembna usoda vsega območja, kaj šele posameznih ljudi. Da bomo uničili ta položaj, se bomo borili skupaj z vami — zaupajte nam. Liberalna stranka je pri svojem spremenjenem načinu delovanja pokazala, kaj zna in zmore. Ce bo dobila še vašo podporo, bodo spremembe še korenitejše in hitrejše. Liberalna stranka ima moč, znanje, ideje — in voljo, da se zadano uresniči. V njej se je združilo že precej mladih in izobraženih ljudi; sedaj, v tem trenutku vas vabimo, da se nam pridružite, kot člani stranke ali volilci, ki nam dajete podporo. Ne bojte se svojih idej, pravilne so — skupaj jih bomo uresničili. Dobrodošel je vsak, ki hoče delati in misliti.
Program liberalne stranke temelji na analizi sedanjega stanja v naši družbi ter zlasti na prognozi sprememb, ki se bodo v naslednjih desetletjih dogajale v Evropi in v svetu, ki postaja velika vas. V tej vasi je dobrodošel samo tisti, ki bo kaj prispeval k lepšemu življenju v njej. Naša vizija je jasna in pravilna. Trenutni položaj v Slovenskih goricah je sicer precej
Jože Jurša
drugačen, toda spremenili ga bomo. Boljše je, da ga čimprej.
Liberalna stranka zato misli, da je glavna perspektiva Slovenskih goric kmetijstvo in vse dejavnosti v zvezi z njim. Drug pomemben izdelek, ki ga bo Evropa kupovala v naslednjih obdobjih je turizem in vse posebnosti Slovenskih goric (stare obrti, krajina, čisto okolje, posvetni in verski običaji, spomeniki, specifični način življenja itd.). Vse to je potrebno šele ponovno najti in razviti z znanjem. Način, po katerem bomo prišli do tega, pa je podjetništvo: enakopravnost vseh oblik lastnine in zaščita družbene lastnine pred krajo: dovoljevanje in pospeševanje vseh dejavnosti razen tistih, ki so v škodo človeku in naravi ter popolno tržno gospodarstvo. Liberalna stranka misli, da naloga oblasti ni odrejati, kaj in kako bo kdo delal, ampak mora oblast zagotoviti, da bo lahko vsak delal tisto, kar hoče. Seveda pa bo vsak posameznik tvegal sam, zato pa se bo izobraževal in dal vse od sebe, da bo uspešen. In če bo uspešen, kot posameznik, bodo uspešne tudi Slovenske gorice. Srčika programa liberalne stranke je torej povezava kmetijstva in vseh dejavnosti, ki so jih Slovenske gorice kdajkoli poznale s podjetništvom in znanjem. S tem, ko bomo uspeli povezati omenjeno, bo zagotovljeno tudi socialno in zdravstveno varstvo, kultura in izobraževanje, družabno življenje in varovanje okolja.
Druge izbire ni. Politika ni središče življenja. Središče življenja je vsak izmed nas s svojim sedanjim imetjem, znanjem. idejami in voljo, da uresniči vse, karkoli se nam ponuja.
Vzemite si!
PROGRAM SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Slovenska kmečka zveza si prizadeva :
za razvoj družinske kmetije
kot najučinkovitejše in najracionalnejše oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki (hkrati) edina zagotavlja naseljenost in varovanje krajine,
za učinkovito varstvo obdelovalne zemlje,
za razvoj zadružništva — tako kmetijskega kot potrošniškega,
za pravično davčno politiko, za vrnitev krivično odvzete lastnine,
za pravno varnost lastnine, za oskrbo prebivalstva s kakovostnimi in zdravimi živalmi po ugodnih cenah ter stabiliziranje trga kmetijskih pridelkov, za preprečevanje monopolov (gozdarskega, lovskega, trgovskega . ..), z ustrezno zakonodajo,
za tržno gospodarstvo z ekološkimi in socialnimi korekturami,
za spoštovanje vsakega dela. tako fizičnega kot intelektualnega,
za skladen regionalni razvoj Slovenije,
za temeljito reorganizacijo sistema socialnega zavarovanja,
tako da bo vsem državljanom zagotovljena socialna varnost, za zagotovitev enakih pravic pri zdravstvenem varstvu za vse državljane,
za pomoč mladim družinam, za pospeševanje solidarnosti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci,
za ohranitev narodne kulture in poživitev kulturnoprosvetne-ga dela, predvsem na podeže-
Uu,
za ideološko neobremenjeno šolstvo in za razvoj kmetijskega šolstva,
za dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih državljanskih svoboščin,
za sodelovanje s Slovenci izven meja republike Slovenije,
za racionalizacijo in reorganizacijo državne in lokalne uprave in samouprave,
za služenje vojaškega roka v Sloveniji, skrajšanje vojaškega roka, štetje vojaškega roka v delovno dobo ter skrčenje stroškov za obrambo.
Z uresničitvijo teh ciljev bomo gradili moderno socialno in pravno državo, ki bo svojim državljanom zagotavljala svobodno, duhovno ter gmotno bogatejše življenje.
NOSILEC LISTE SKZ, JANEZ KRAMBERGER, dipl. veterinar, rojen 1. 11. 1961 v

Janez Kramberger
Mariboru, je kmečki sin iz Sp. Partinja. Življenje mu je vse od rojstva teklo na kmetiji v sozvočju z naravo. Po končani osnovni šoli pri Lenartu se je vpisal na srednjo živinorejo veterinarsko šolo v Ljubljani in nadaljeval s študijem veterinarske medicine.
Po diplomi se je zaposlil pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju, kjer dela kot veterinar v reprodukciji domačih živali na bo-močju občin Lenart in Ptuj.
Ze od rane mladosti je spoznaval tegobe slovenskogori-škega kmeta, vendar je to življenje vzljubil in danes nadaljuje s tradicijo svojih staršev.
Poročil se je na kmetijo in pravi, da bo, če bo potrebno, zapustil službo in kmetoval.
S svojim znanjem želi pripomoči k demokratičnim spremembam slovenske in jugoslovanske družbe. Predvsem pa želi, da bi sadovi njegovega dela in znanja spremenili pogoje življenja v domači občini.
Slovenskogoriški kmet mora najti dovolj kruha na svoji zemlji, da bo lahko preživel sebe in svojo družino. Ne le preživel — delo in zemlja mu morata dati dovolj sredstev, da bo zaživel kvalitetno in končno postal enakopraven član naše družbe.
Izhod iz krize vidi predvsem v tem, da postavimo prave ljudi na pravo mesto in končno prenehamo biti vsi mojstri za vse.
Vsekakor bo delo težko, vendar lažje ob utemeljeni kritiki konkurence, kajti navaditi se moramo, da ni nenadomestljivih ljudi.
PROGRAM SOCIALISTIČNE ZVEZE
Odmerjeni prostor v Domačih novicah, katerih ustanovitelj je bila naša organizacija pred petimi leti, nam žal ne dopušča, da bi podrobneje predstavili naš program. Sicer pa nikoli nismo bili pristaši brezplodnega pisanja in praznega govorjenja. Vsi, ki poznate Socialistično zvezo ali nekdanjo SZDL, dobro veste, da je to bila vrsto let organizacija, ki je bila najbolj prisotna med ljudmi v krajevnih skupnostih. Osrednja skrb nam je bil človek, njegovo delo, boljše, bogatejše in srečenjše življenje. V naše delo smo vključili vsakogar, ne glede na narodnost, versko ali kako drugo pripadnost. Probleme, ki smo jih zaznali, smo nesebično reševali v dobro soseda, prijatelja ali pa človeka, ki ga sicer ne poznamo. Takšni smo bili in takšni nameravamo ostati!
Naš bodoči program, ki ga bomo malo obširneje predstavili ob drugi priložnosti, ima socialno in humano vsebino, ne pušča človeka samega v stiski, ko ga doleti nesreča in pride starost, ko mora kje prebivati, ko potrebuje zdravje, razvedrilo, kulturo, čisto okolje, varno otroštvo, izobrazbo, kruh. Omogoča vrniti kmetijstvu njegovo veljavo, turizmu privlačnost, kulturi družbeno moč, dediščini pravo mesto. Zagotavlja boljšo informiranost, odpravljanje krivic preteklosti, vračanje odločanja občanov, boljšo davčno politiko in smelejše zaposlovanje. Ne nazadnje — pomaga Sloveniji stopiti v Evropo!
Reagirati želimo na življenje povsod, kjer se pojavljamo, kjer živimo; želimo pomagati prijatelju, sosedu, neznancu. Pa ne zaradi napisanega programa, zaradi organizacije, ampak preprosto zato, ker je to bilo v biti SZDL že doslej. Ne podiramo vsega, kar je že včeraj bilo edina resnica in ne začenjamo vsega čisto znova.
NAŠ CILJ JE DOSEČI URAVNOTEŽENJE ODNOSA MED DELOM IN ZNANJEM TER KAPITALOM, MED NARAVO IN ČLOVEKOM: ŽELIMO DRUŽBO ENAKIH MOŽNOSTI ZA VSE.
Vida Savli
VIDA SAVLI - kandidatka socialistične zveze Lenart za zbor občin republike Slovenije in nosilec za družbeno-politi-čni zbor Skupščine občine Lenart.
Predlagana kandidatka je kot nekdanja prosvetna delavka, ravnateljica in v tem mandatu predsednica Skupščine občine Lenart, človek odkritih in poštenih besed ter dejanj.
Ocenjujemo, da je njeno delo v dosedanjem mandatu »županje« občine bilo uspešno predvsem v naslednjem:
dosledno in odločno zagovarja interese občine v regiji in republiki.
ima zaostren in pravičen čut za enakomeren razvoj kmetijstva, gospodarstva in družbenih dejavnosti v naši občini.
Odločno zagovarja enakovreden razvoj vseh krajevnih skupnosti. Rezultati teh prizadevanj so vidni v zadnjih letih v pospešenem pridobivanju ustreznih zemljišč za individualno in družbeno gradnjo ter urejanju cest in druge infrastrukture v krajevnih skupnostih,
veliko skrbi in pozornosti posveča ustrezni organizaciji komunale in njenemu razreševanju in urejenemu bivalnemu okolju. Tov. Savli vedno najde čas in prisluhne težavam posameznika ali skupine ljudi, ne glede na njihov idejni, verski ali socialni položaj, kot osebnost se zavzema za strpen dialog in moč argumentov ter spoštovanje človeka.
PROGRAM SOCIALDEMOKRATSKE ZVEZE SLOVENIJE
Brez zadržkov lahko rečemo, da smo evropsko usmerjena stranka, saj so socialdemokratske vrednote večinsko podprli kar v sedmih evropskih državah, poleg tega pa so socialdemokrati prebivalcem mnogih držav zagotovili visok življenjski standard (n. pr. Avstrija, Švedska, Nemčija).
Kaj sploh razumemo pod pojmom socialdemokracija? Na prvem mestu je visoka raven socialne zaščite — zdravstveno varstvo, zaščita in stabilnost delovnega mesta, ugodne pokojnine, visok življenjski standard, urejeno otroško varstvo in omejevanje obdavčenja.
Socialdemokratsko misleči smo se pri Lenartu združili, ker menimo, da je dovolj dolgo vladala samo ena stranka, da so se pri Lenartu in drugod v organih oblasti predolgo menjavali vedno isti ljudje z istimi idejami. Čas je že, da politično prepričanje oz. pripadnost ne bo več »vstopnica« za vodilna mesta v gospodarstvu, družbenih dejavnosti in politiki. Ta mesta naj zasedejo ljudje z znanjem, novimi idejami ne glede na spol, versko prepričanje ali strankarsko pripadnost.
Volilcem ne obljubljamo »Evrope zdaj«, ker vemo, da je večdesetletna vladavina ene partije pustila sledove na vseh področjih življenja in delovanja.
Najprej si bomo prizadevali za vzpostavitev politične kulture in javnost sprejemanja političnih odločitev.
Mnogi so še vedno pod določenim psihičnim pritiskom in ne upajo na glas izražati svojih, običajno kritičnih misli, ker se bojijo posledic. S svojim delovanjem si bomo prizadevali za demokratizacijo medsebojnih odnosov in vsakdanjega življenja v lenarški občini.
Pripomogli bomo k temu, da se bodo ljudje znebili občutka strahu in bodo lahko svobodno izražali svoja prepričanja, izbirali način življenja in sprostili ustvarjalne potenciale.
Veliko Slovenjegoričanov išče zaposlitev v tujini in prosi za tuje državljanstvo.' SLOVENCI TVORIMO LE 8% PREBIVALSTVA JUGOSLAVIJE, V DRŽAVNI PRORAČUN PA PRISPEVAMO 22%. Ob tem zgovornem podatku se socialdemokrati zavzemamo za hitrejši in skladnejši razvoj Slovenskih goric, odpiranje novih delovnih mest, razbremenjevanje gospodarstva, višji življenjski standard, mirnejše in stabilnejše življenje.
Naj Lenart ne bo več simbol za nerazvitost in brezperspektivnosti. Postane naj gospodarsko in kulturno živahno mesto, da bodo ljudje ostajali in se vračali, ne pa odhajali.
/
Avgust Zavrnik
Smo proti brezglavemu odpuščanju delavcev, zlasti mladih. Delavce naj ščiti neodvisen sindikat. Brezposelnost se naj rešuje z razvojem zasebnega podjetništva. Podjetja naj v sodelovanju s skupnostmi za zaposlovanje izdelajo programe za prekvalifikacijo brezposelnih. Industrija se naj usmeri v tehnološko zahtevnejše panoge, da se bodo strokovnjaki lahko zaposlili v domači občini. Brezposelnim se naj zagotovi ustrezna denarna pomoč.
Naj se v svetu, kjer vladajo moške vrednote, uveljavijo tudi ženske, zato smo za večje vključevanje žensk v vse oblike in nivoje odločanja.
Smo za deidelogizacijo in demilitarizacijo šole, kar pomeni, da otroke vzgajamo za mir in prepovemo vključevanje v politično obarvane organizacije vsem. ki so mlajši od IS let.
Več skrbi naj bo namenjene otrokom (znižanje cen za varstvo otrok v VVO) in vključevanju invalidov v družbo.
Pokojnine naj bodo tako visoke, da bodo omogočale normalno življenje.
Slovenske gorice naj ostanejo zelene. kar pomeni, da smo za ekološko čisto industrijo, na onesnaževalce je treba vplivati s kaznovalno politiko.
Na mejah ne potrebujemo vojske.
To so cilji nas, lenarških socialdemokratov. Mladi smo, menimo pa. da imamo dovolj znanja za reševanje problemov, ki so pred nami. Mogoče bodo dvomi v nas? Nismo avanturisti. niti revolucionarji. Skupaj z vami želimo postopoma korak za korakom, najti pot iz brezperspektivne sedanjosti. Volil-ci, komu bolj verjamete, nam ali spreobrnjenim prenoviteljem, ki so vladali 45 let!'.' NIMAMO ».BLEŠČEČE« PRETEKLOSTI, USTVARIMO PA LAHKO PRIHODNOST! Zaupajte nam in nas volite!
Socialdemokrati smo združeni v DEMOS, za volitve v družbenopolitični zbor občine in republike pa nastopamo s samostojno, socialdemokratsko listo.
Nosilec liste za DPZ občine je Avgust Zavernik, dipl. ing.. 29 let iz Močne. Njegovi aduti so znanje, poštenost, skromnost, neobremenjenost in svobodomiselnost.
VOLITVE 1990
Priprave na volitve so se v Republiki Sloveniji pričele že v lanskem letu. Tako so bili sprejeti številni zakoni in drugi dokumenti, ki opredeljujejo volitve, pa tudi ustanavljanje političnih strank. To so naslednji dokumenti: Zakon o volitvah v skupščine, Zakon o volitvah in odpoklicu predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije. Zakon o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v Skupščine SR Slovenije in Zvezni zbor SFR Jugoslavije in Odlok o razpisu splošnih volitev in volitev predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije.
Na podlagi prej navedenih zakonov, zlasti še Zakona o volitvah v skupščine je bil na zborih Skupščine občine Lenart v mesecu decembru ter začetku meseca januarja 1990 sprejet odlok, ki opredeljuje volitve v naši občini, ki bodo neposredne in tajne. Zaradi obstoječe ustavne ureditve neposrednih volitev funkcionarjev še na teh volitvah ne bo. Seveda pa primerjava med volitvami predsednikov skupščin občin in predsednikom Predsedstva SR Slovenije zaradi različnosti položajev ni sprejemljiva. Pričakovati pa je, da bodo naslednje volitve za funkcionarje že neposredne.
Kot je z odlokom predsednika Skupščine SR Slovenije opredeljeno, bodo volitve izvedene v predvidenih rokih: v nedeljo, 8. aprila 1990, v četrtek, 12. aprila in nedeljo, 22. aprila 1990. Tako bodo volilci volili v krajevnih skupnostih delegate za Zbor občin in Družbenopolitični zbor Skupščine republike Slovenije in predsednika ter člane Predsedstva republike Slovenije. Na isti dan, torej v nedeljo, 8. aprila 1990 bodo volili tudi kmetje v Zbor združenega dela Skupščine občine Lenart in Skupščine republike Slovenije.
V četrtek, 12. aprila 1990 bodo volili delavci v podjetjih, organizacijah in skupnostih delegate za
Zbor združenega delajSO Lenart in Skupščine republike Slovenije. Na ta dan volijo vsi delavci, ki delajo stalno na območju občine Lenart, ne glede na njihovo bivališče. Izjema pri tem so kmetje, kjer je po tolmačenju zakonodajalca njihovo delovno mesto kmetija in s tem v zvezi lahko volijo le tisti, ki prebivajo na območju občine Lenart.
V nedeljo, 22. aprila 1990 bodo volili v krajevnih skupnostih delegate za Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart ter drugi krog volitev na Zbor občin republike Slovenije in drugi krog volitev za predsednika Predsedstva republike Slovenije, vkoli-kor ne bodo izvoljeni v prvem krogu, (da ne bodo dobili dovolj glasov). Z odlokom o volitvah v zbore Skupščine občine Lenart je določeno, da štejejo Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor vsak po 16 delegatov in sicer tako da, na enako število delavcev oz. občanov pride enako število delegatov ob še nekaterih drugih specifičnih kriterijih. Tako volimo po enega delegata za Zbor združenega dela Skupščine občine Lenart v 14 volilnih enotah, z izjemo volilne enote Kle-mosa in zasebnega kmetijstva, kjer volimo dva delegata. Za Zbor krajevnih skupnosti volimo po dva delegata v vsaki krajevni skupnosti, ki istočasno predstavlja tudi volilno enoto, z izjemo Krajevne skupnosti Lenart, kjer volimo 3 delegate in Krajevne skupnosti Lokavec, kjer volimo I delegata. Za Družbenopolitični zbor predstavlja občina kot celota eno voililno enoto, kjer volimo 16 delegatov.
Kandidati, ki bodo vpisani na glasovnicah, so bili določeni na zborih volilcev, na kandidacijskih konferencah oz. konvencijah političnih strank in s podpisovanjem.
Spremembe zakona o volitvah v skupščine pa so omogočile
VOLITVE 1990
VOLITVE 1990
Občani ugotavljajo, da so te volitve komplicirane in drage, vendar zakonodajalci trdijo, da so naše volitve med vsemi volitvami, ki jih izvajajo v demokratično razvitem svetu, še najbolj enostavne. Vsekakor pa korelaci-ja med večjo demokracijo in boli kompliciranimi volitvami obstaja v vseh sistemih. Torej ni mogoče imeti velike demokracije ob zelo enostavnih volitvah.
Nemalokrat se poraja vprašanje, kako in kje se v predvolilnih postopkih pojavljajo kandidati za posamezne funkcije v občini.
Pri tem je potrebno povedati, da funkcionarje — tako predsednika kot podpredsednika skupščine in predsednike ter podpredsednike zborov volijo delegati na zborih občinske skupščine. Torej je potrebno najprej izvoliti delegate, šele nato pa na predlog sedmih oz. treh delegatov predlagati kandidate za te funkcije in jih nato tudi izvoliti z večino glasov vseh delegatov. Kandidati za posamezne funkcije se pojavljajo le na konvencijah posameznih političnih strank, na nekaterih prej, na drugih pozneje. To je pač taktika političnih organizacij, ki bodo na prvi seji zborov preko svojih delegatov predlagale kandidate za funkcionarje. Za predsednika izvršnega sveta in člane izvršnega sveta ni potrebno, da so le-ti delegati, čeprav je po mnenju zakonodajalca funkcija delegata in članstva izvršnega organa v bodočem mandatu združljiva, zato se običajno ti ne pojavljajo kot kandidati za delegate. Tako bo mandatarja za predsednika izvršnega sveta predlagalo najmanj 7 delegatov, za mandatarja pa bo določen le. če mu bo večina delegatov vseh zborov s tajnim glasovanjem dala podporo.
Mandatar za predsednika si bo nato izbral sestav članov izvršnega sveta in jih na naslednji skupščini predlagal zborom skupščine v izvolitev.
Zaradi kompliciranih volitev seje občinska volilna komisija v mesecu januarju 1990 odločila reorganizirati volišča v krajevnih skupnostih občine Lenart in si-
cer tako, da se je število volišč iz prvotnih 74 zmanjšalo na 24 volišč. Volišča so v glavne skoncen-trirana v krajevnih centrih z izjemo Lenarta, Voličine, Gradišča in Zg. Ščavnica, ki imajo volišča še tudi izven krajevnih centrov.
Za volitve v združenem delu je določeno s sklepom občinske volilne komisije 25 volišč in sicer tako, da ima vsaka volilna enota najmanj eno volišče.
Za delo v volilnih organih — volilnih odborih je določenih 390 občanov in delovnih ljudi.
Ob tem pa je še veliko število drugih, ki bodo operativno izvajali naloge na področju volitev.
Čeprav je v obdelavo podatkov za izvedbo pa tudi pripravo volitev vključen računalnik, pa bo le potrebno po končanih volitvah vse glasove prešteti ročno, kar počno tudi v demokratično razvitem svetu, z izjemo Združenih držav, kjer je štetje glasov elektronsko. Za predstavo o obsegu volitev je potrebno povedati. da podatkovna baza za računalniško obdelavo obsega cca 50 spisov, izmed katerih se bodo nekateri po končanih volitvah nadaljevali še v drugo in tretjo ma-po.
Do sedaj so bili opravljeni vsi volilni postopki pravočasno ob številnih vzpostavljenih komunikacijah. tako s posameznimi kandidati kot tudi političnimi strankami. Tako je bilo izvedeno žrebanje vrstnega reda list kandidatov na zbirno listo za DPSZ SO Lenart, kjer so liste razvrščene po naslednjem vrstnem redu:
Socialdemokratska lista, lista ZSMS — liberalna stranka, lista Socialistične zveze Lenart, lista Slovenske kmečke zveze — podružnice Lenart, Obrtniško podjetniška lista, lista ZKS — stranka demokratične prenove.
Občinska volilna komisija je na podlagi predhodnih postopkov ugotovila zakonitost kandidatur. za kar je tudi izdala odločbe ter te kandidature tudi objavlja.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
■	■ . - fltSill
VOLITE TUDI ZA NAS
predlaganje kandidatov tudi na zborih volilcev, kar olajšuje postopke za določanje kandidatov.
Tako je bilo v občini Lenart pravočasno vloženih 1186 kandidatur, od katerih sta dva odstopila. Prav tako sta bila dva izločena, ker nista imela pasivne in tudi ne aktivne volilne pravice. Na zborih volilcev je bilo skupno 2663 volilcev, ki so določili skupno 99 kandidatov za zbore skupščine občine Lenart.
Določanje kandidatov za delegate s podpisovanjem ni bil pogost pojav, saj so raje podjetja, skupnosti, krajevne skupnosti, politične organizacije predlagali oz. določali kandidate preko zborov volilcev, ki daje tudi večjo legitimnost predlaganih kandidatov. Zbor združenega dela SO je le en kandidat bil določen s podpisovanjem. Določanje kandidatov, vendar le za DPZ, je potekalo v organizacijah delov-
nih ljudi in občanov — političnih strankah, na njihovih kandidacijskih konferencah oz. konvencijah, ki morajo imeti postopke opredeljene s svojimi akti. Politične stranke so v glavnem predlagale celotne liste s po 16 delegati. V naši občini je bilo predloženih 6 list, od katerih je le lista obrtniško podjetniške stranke imela 4 kandidate.
Potrebno je povedati, da bodo, tako kot volitve v zbore SO Lenart, potekale volitve v republiške zbore po volilnih enotah. Občina Lenart je bolj ali manj vezana na 20 volilnih enot, katerih sedež je na območju celotne republike Slovenije. Sedež za področje zasebnega dela v kmetijstvu pa je celo v občini Lenart. Za te volilne enote opravljajo občinske volilne komisije tudi funkcijo volilne komisije v volilnih enotah.
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE LENART NA VOLITVAH 12. aprila 1990
a) Za področje gospodarstva 1. volilna enota
za MLM — proizvodnja ogrevalnih elementov Lenart, kjer volimo 1 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Franc BOMBEK, 1950, gradbeni tehnik, MLM PE LENART, SZ Lenart
2.	Leopold POLANEC, 1953. predmetni učitelj, MLM PE LENART. SZ Lenart.
3.	Mirko ZORJAN, 1949, strojni delovodja, MLM PE Lenart, MLM PE Lenart.
2. volilna enota
, za UNIOR - TOZD Orodje Lenart, Elektro Maribor okolica, De Lenart, Gradnje in Montaže DE Lenart, kjer volimo 1 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Miroslav FANEDL. 1953, el. instalater, UNIOR Zreče, obrat Lenart. OOS in ZS Lenart.
2.	Damir JELENKO, 1966, strojni tehnik, Unior Zreče, obrat Lenart, OOZKS Unior
3.	volilna enota
za 1MI Klemos, Lenart, kjer volimo 2 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Franc MEKE. 1948, strojni tehnik. IMI Klemos, Lenart, IM1 Klemos Lenart.
2.	Ivan VUHL, 1955, inženir strojništva, IMI Klemos, SDZ Lenart.
3.	Hilda GJERKEŠ, 1944. ekonomistka. IMI Klemos, Lenart, 00 ZK IMI Klemos Lenart.
4.	Vinko ŠALAMUN, 1953, strojni tehnik, IMI Klemos Lenart, Socialistična zveza Lenart in ZSMS Lenart.
5.	Milan HAUPTMAN. 1960. strojni tehnik, IMI Klemos Lenart, IMI Klemos Lenart.
6.	Stanko KRANVOGEL, 1949, ing. org. dela. IMI Klemos Lenart. IMI Klemos Lenart.
4.	volilna enota
za TVT Boris Kidrič — proizvodnja bojlerjev Lenart in PMS Kristal
—	proizvodnja izolacijskega stekla Lenart, kjer volimo 1 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Katica LEOPOLD, 1951. administratorka, PMS Kristal PE Lenart. SZ Lenart in PMSP Kristal PE Lenart.
2.	Jožef GRIVEC, 1945, strojni tehnik, TVT proizvodnja bojlerjev, SZ Lenart.
3.	Srečko VERBANlC, 1954. strojni delovodja, TVT Boris Kidrič obrat Lenart, ZSMS Lenart.
5.	volilna enota
za CAPRIC Lenart, kjer volimo I delegata in kjer sta predlagana naslednja kandidata:
1.	Otmar KLINC, 1944, strojnik, CAPRICE KONFEKCIJA Lenart, SZ Lenart
2.	Elizabeta ORNIK, 1946. predmetna učiteljica, CAPRICE KONFEKCIJA LENART. SZ Lenart, CAPRICE KONFEKCIJA LENART in ZSMS Lenart.
6.	volilna enota
za PEKO delovna enota Benedikt. PTT Maribor — vse pošte na območju občine. Cestno podjetje Maribor — delovodstvo Lenart, Kreditna banka Maribor ekspozitura Lenart, ABanka — agencija Lenart, kjer volimo 1 delegata in kjer sta predlagana naslednja kandidata:
1.	Vladimir DO K L, 1955, strojni ključavničar, PEKO DE Benedikt, SZ Lenart in ZSMS Lenart.
2.	Štefka ŠKAMLEC, 1965, prodajalka, PEKO DE Benedikt, Peko DE Benedikt.
7.	volilna enota
za AGRO Lenart, kjer volimo 1 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Andrej ŠUMAN, 1946. dipl. inžiner agronomije, AGRO Lenart, AGRO Lenart
2.	Jože ŠTRAVS, 1950, KV strojnik, AGRO LENART, AGRO Lenart.
3.	Marjan RUČIGAJ, 1951, strojni delovodja, AGRO Lenart, SZ Lenart.
4.	Miroslav Bauman. 1945, dipl. inž. agronomije. AGRO Lenart, SZ Lenart.
8.	volilna enota
za PGI CENTROVOD Lenart in MONTAŽA Lenart, kjer volimo I delegata in kjer sta predlagana naslednja kandidata:
1.	Boris GRAJFONER, 1947, inž. strojništva, CENTROVOD GP1 Lenart, SZ Lenart, CENTROVOD GPI Lenart in ZSMS Lenart.
2.	Jože PLOJ, 1957, strojnik, CEMONT Lenart, SZ Lenart in CEMONT Lenart.
9.	volilna enota
za Mercator-Potrošnik Lenart, INTES — PEKARNA Lenart, INA
—	bencinska črpalka Lenart, ABC Pomurka — mesnica Lenart,
TOBAK Ljubljana, Kmetijski kombinat Gornja Radgona — Lenart in Tovarna obutve Planika — trgovina Lenart, kjer volimo 1 delegata in kjer sta predlagana naslednja kandidata:
1.	Vinko ROP, 1953, komercialni referent, Mercator-Potrošnik Lenart, Mercator-Potrošnik Lenart.
2.	Stanko GOLUBlC, 1953, računovodja, Mercator-Potrošnik Lenart, Mercator-Potrošnik Lenart in SZ Lenart.
b)	za področje družbenih dejavnosti
10.	volilna enota
za vse osnovne šole na območju občine Lenart, Vzgojno varstveno organizacijo Lenart, Delavsku univerzo Lenart in enoto srednje glasbene šole Lenart, kjer volimo I delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Inge MARKOLI, 1942, predmetna učiteljica, OŠ Lenart, SZ Lenart in OŠ Lenart.
2.	Janez KARO, 1954. predmetni učitelj, DU Lenart, DU Lenart, SZ Lenart in ZSMS Lenart.
3.	Majda KOKOT. 1949, predmetna učiteljica, OŠ Zg. Ščavnica, OŠ Zg. Ščavnica.
11.	volilna enota
za zdravstveni dom Lenart, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec—Trate. Center za socialno delo Lenart in Mariborske lekarne — lekarna Lenart, kjer volimo I delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Aleksander ŠOSTERIČ, 1958, zdravnik splošne prakse. Zdravstveno varstvo Lenart, Zdravstveno varstvo Lenart.
2.	Srečko PAVLIC, 1953, socialni delavec, ZDŽB Hrastovec—Trate. ZDŽB Hrastovec—Trate.
3.	Štefan ŠKODA, 1945, socialni delavec, ZDŽB Hrastovec—Trate, SZ Lenart.
12.	volilna enota
za DELOVNO SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV, Temeljno sodišče Maribor — enoto Lenart, Delovno skupnost krajevnih skupnosti, občinskega sodnika za prekrške. Zavod za zaposlovanje Maribor, SDK Maribor — ekspozitura Lenart, delovno skupnost DPO Lenart, Postajo milice Lenart in Štab teritorialne obrambe Lenart, kjer volimo I delegata in kjer sta predlagana naslednja kandidata:
1.	Alojz BREZNIK, 1956, pravnik. Postaja milice Lenart, SZ Lenart.
2.	Rozika KARNER. 1954, ekonomistka. SO Lenart. SZ Lenart.
c)	za področje samostojnega osebnega dela v kmetijstvu in gozdarstvu
13.	volilna enota
za Kmetijsko zadrugo Lenart, Gozdno gospodarstvo Maribor — obe enoti v Lenartu, kmetijske proizvajalce. Veterinarski zavod Maribor — veterinarska postaja Lenart, Ribiško družino Pesnica — Lenart, Zvezo ribiških družin Maribor in OŽZ Ptuj — osemenjevalnica Lenart, kjer volimo 2 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Hermina LONČAR. 1938, kmetovalka, na kmetiji. Kmetijska zadruga Lenart.
2.	Marijan ČUČEK, 1955, inžiner agronomije. Kmetijska zadruga Lenart, SKZ Lenart in Kmetijska zadruga Lenart.
3.	Janez VERBOŠT, 1957, trgovec. Kmetijska zadruga Lenart, Kmetijska zadruga Lenart.
4.	Peter ŽUGMAN, 1942, kmet, na kmetiji. Kmetijska zadruga Lenart.
5.	Friderik DOLAJŠ, 1943, kmet, na kmetiji, SZ Lenart.
d)	za področje samostojnega osebnega dela v obrti
14.	volilna enota
za Obrtno zadrugo Lipa Lenart, Obrtno združenje Lenart, Odvetnike, obrtnike ter pri njih zaposlene delavce, kjer volimo 1 delegata in kjer sta predlagana naslednja kandidata:
1.	Alojz DIMNIK, 1954, keramičar, samostojni obrtnik. Obrtna zadruga Lipa Lenart.
2.	Friderik LEŠNIK, 1942, ključavničar, samostojni obrtnik. Obrtno združenje Lenart in ZSMS Lenart.
VOLITE TUDI ZA NAS
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE LENART NA VOLITVAH 22. aprila 1990
I. volilna enota
za krajevne skupnosti: Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Lenart, Lokavec, Jurovski dol, Voličina in Zg. Ščavnica, kjer volimo 16 delegatov NAZIV LISTE
1.	LISTA SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE - LENART
1.	Avgust ZAVERNIK, 1961, Močna, dipl. inž. varstva dela
2.	Franc KRIVEC. 1951, Lenart, lesni tehnik
3.	Ivan VOGR1N, 1960, Voličina, kmetijska mehanizacija
4.	Daniel ZEMLJIČ, 1964, Lenart, inž. strojništva
5.	Darja ORNIK, 1963, Voličina, prevajalka
6.	Milan LESKOVAR, 1947, Lenart, pleskar
7.	Marjan FRAS, 1958, Sp. Gasteraj, strojni tehnik
8.	Beno ŠTEFANEC, 1965, Gradišče, strojni tehnik
9.	Drago KOROŠEC, 1961. Zg. Partinje, strojni tehnik
10.	Franc KEPNIK, 1951, Lenart. KV ključavničar
11.	Jože LETNIK, 1960, Lenart, strojni tehnik
12.	Jože GREIFONER, 1959, Sr. Gasteraj, dipl. ing. strojništva
13.	Brigita FEKONJA, 1963, Lenart, konf. tehnik
14.	Tone DRUŽOVEC, 1947. Lenart, živilski tehnik
15.	Kari VALH, 1956, Benedikt, strojni tehnik
16.	Betka KURBUS. 1962, Štajngrova, dipl. pravnik
2.	LISTA ZSMS - LIBERALNA STRANKA
1.	Jože JURŠA, 1960, Lenart, dipl. obramboslovec
2.	Breda SLAVI NEC, 1962, Lenart, gim. maturant
3.	Sonja FILIPIČ, 1961. Lenart, predmetna učiteljica
4.	Bronja LEŠNIK. 1952, Lenart, upravno admin. tehnik
5.	Bojan MIHALIC, 1970, Lenart, študent
6.	Matjaž MAJCENOVIČ, 1969, Lenart, študent
7.	Vinko BRAČIČ. 1962, Šetarova, strojni tehnik
8.	Alojzija ZEMLJIČ. 1944. Lenart, specialni pedagog
9.	Danica ZEMLJIČ, 1967. Žice, pravnica
10.	Darko REBERNIK. 1953, Lenart, predmetni učitelj
11.	Livija OLETIČ, 1962, Lenart, pravnica
12.	Ana FEKONJA. 1968. Zavrh. študentka
13.	Zinka ZEMLJIČ, 1951, Lenart, vzgojiteljica
14.	Mirko ŽMAVC. 1963, Cerkvenjak, predmetni učitelj
15.	Daniel KOVAČIČ, 1961, Cerkvenjak, oficir JLA
16.	Saša LOVRENČIČ, 1966. Benedikt, turistični animator
3.	LISTA SOCIALISTIČNE ZVEZE LENART
1.	Vida ŠAVLI, 1947. Lenart, predmetna učiteljica
2.	Rudi LEŠNIK. 1945. Gradišče, predmetni učitelj
3.	Jože BARTA, 1945, Sp. Voličina, predmetni učitelj
4.	Jože ČEH, 1920, Selce, inž. agronomije
5.	Janez FERK, 1949, Lenart, pravnik
6.	Milan GUMZAR, 1953, Benedikt, livar
7.	Alojz GUZEJ, 1936, Benedikt, učitelj
8.	Leopold HAMERŠAK, 1938, Lenart, inž. kmetijstva
9.	Franc MENCIGAR. 1936, Lenart, inž. kmetijstva
10.	Jakob MATJAŠIČ, 1943, Cerkvenjak, učitelj'
11.	Ida HAFNER, 1950, Krivi Vrh, kmetovalka
12.	Ruža LEŠ, 1945, Lenart, dipl. org. dela
13.	Radovan MEJOVŠEK, 1921, Lenart, učitelj
14.	Marija DVORŠAK, 1946. Sp. Žerjavci, učiteljica
15.	Marjan TOŠ, 1957, Lenart, predmetni učitelj
16.	Stanko VINDIŠ, 1941, Lenart, pleskar
4.	LISTA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE - PODRUŽNICA LENART
1.	Janez KRAMBERGER, 1961, Sp. Porčič, dipl. veterinar
2.	Bojan KNUPLEŽ, 1958, Lenart, strojni tehnik
3.	Jože ŠKRLEC, 1940, Partinje. kmet
4.	Franc KURI, 1948, Cogetinci, kmet
5.	Franc SUŽNIK, 1928. Selce, kmet
6.	Friderik BREZNIK. 1935, Zg. Ščavnica, kmet
7.	Franc FEKONJA 1960, Ihova, inž. agronomije
8.	Mirjana ŠKOF, 1954, Sv. Ana, inž. agronomije
9.	Danica ŠENEKAR. 1964, Sr. Gasteraj, ekonomist
10.	Marija TURK, 1957, Lenart, ekonomski tehnik
11.	Ernest PALUC, 1942, Brengova, kmet
12.	Štefan URBANIČ. 1952, Zg. Ščavnica, kmet
13.	Janez ROJS, 1929, Drvanja. kmet
14.	Ivan RAJŠP. 1956. Drvanja, kmet
15.	Marjan STERGAR, 1952, Zg. Voličina. kmet
16.	Helmut VOGRIN, 1941, Rožengrunt, kmet
5.	LISTA OBRTNO-PODJETNIŠKE STRANKE
1.	Jože PETROVIČ, 1945, Lenart, inštalater
2.	Miroslav KRAJNC. 1961, Hrastovec, strojni tehnik
3.	Mirko ŠIJANEC, 1940. Benedikt, strojni tehnik
4.	Miran FIŠER. 1953, Zg. Voličina, inž. strojništva
6.	LISTA ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE
1.	Jože ŠUMAN. 1941, Lenart, agronom
2.	Dušan MARKOLI. 1941. Lenart, dr. stomatologije
3.	Ivan VELA. 1943, Lenart, strojni tehnik
4.	Drago ZORGF.R. 1951. Lenart, gimnazijski maturant
5.	Drago ŠTRAVS, 1943, Lenart, dipl. org.' dela
6.	Irena HORVAT. 1942. Lenart, predmetna učiteljica
7.	Darinka ČOBEC, 1953, Sp. Voličina, gimnazijski maturant
8.	Venčeslav ČUČEK. 1947, Lenart, dipl. politične šole
9.	Marika FEKONJA, 1939, Lenart, vzgojiteljica 10 Janez KOCBEK. 1959. Lenart, lesarski tehnik
11.	Branko KOS. 1936, Lenart, org. dela
12.	Viktor TRBOVŠEK. 1943, Sv. Ana, učitelj
13.	Mira DRUMLIČ. 1962. Gradišče, strojni tehnik
14.	Terezija FANEDL, 1936. Jurovski dol. učiteljica
15.	Drago LIPIČ. 1955. Senarska, konstrukcijski ključavničar
16.	Jože ŠTEFANEC, 1941. Gradišče. VKV mizar '
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE LENART NA VOLITVAH 22. aprila 1990
JAZ IN T! (PA TUDI ON)
1. volilna enota
za KS Benedikt, kjer volimo 2 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Janez MERČNIK, 1964, Benedikt, kmet, SKZ Lenart.
2.	Leopold ZIMlC, 1939. Benedikt, matičar, KS Benedikt.
3.	Jože MAURlC, 1948. Benedikt, livar, SZ Benedikt.
4.	Ivanka ŽIŽEK. 1952, Sv. Trije kralji, kmetovalka. SKZ Lenart.
5.	Janez ŠIJANEC. 1941. Benedikt, gimn. maturant, SZ Benedikt.
6.	Janez ZORKO, 1950, Štajngrova, receptor, KS Benedikt.
2.	volilna enota
Za KS Cerkvenjak, kjer volimo 2 delegata in kjer je predlagan naslednji kandidat:
1. Franc KOVAČEC, 1948, Čagona, kmet. SKZ Lenart.
3.	volilna enota
za KS Gradišče, kjer volimo 2 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Marija KLOBASA, 1940, Gradišče, kmetovalka, SKZ Lenart.
2.	Janez VOGLAR, 1955, Gradišče, gradbeni tehnik. KS Gradišče.
3.	Jožica FRAS. 1950. Zg. Porčič, kmetovalka. SKZ Lenart.
4.	Alojz PREBEVŠEK. 1935, Zg. Verjane, kmet, SKZ Lenart.
4.	volilna enota
za KS Lenart, kjer volimo 3 kandidate in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.Edi	GOLOB. 1943, VKV ELEKTRIČAR. KS Lenart.
2.Jožefa	MLAKAR, 1942, Zamarkova, kmetovalka, SKZ Lenart.
3.Janez	ERJAVEC, 1949, gradbeni tehnik, SZ Lenart.
4.Evgen	UDILJAK, 1942, inž. agronomije, SZ Lenart.
5.Kari	VOGRINČIČ, 1949. Močna, varnostni inžiner, KS Lenart in SZ Lenart.
6.Jože	ŠUMAN, Zg. Žerjavci. kmet. SKZ Lenart.
7.Viktor	ŠKOF. 1954, Lormanje, kmet, SKZ Lenart. S.Janez VOGRIN. 1936, Zamarkova, strojni ključavničar, SZ
Lenart.
9.Stanko KRAMBERGER. 1966, Sp. Partinje. kmetijski tehnik, KS Lenart.
10.Božidar KOLAR. 1955. Radehova, inž. strojništva, KS Lenart.
5.	volilna enota
za KS Lokavec, kjer voli 1 delegata in kjer sta predlagana naslednja kandidata:
1.	Franc JEREBIC. 1960, Lokavec, kmet, SKZ Lenart.
2.	Darinka KRAJNC, 1953, Lokavec, predmetna učiteljica, SZ Lokavec.
6.	volilna enota
za KS Jurovski dol, kjer voli 2 delegata in kjer sta predlagana naslednja kandidata:
1.	Karf KOROŠEC, 1929, Zg Partinje, kmet, SKZ Lenart.
2.	Ivan ROP, 1963, Jurovski dol, kmetijski tehnik, SKZ Lenart.
7.	volilna enota
za KS Voličina, kjer voli 2 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Feliks KOCBEK, 19r2 Zg. Voličina, kmet, SKZ Lenart.
2.	Slavko POLIC, I96C, Cermljenšak, kmet, SKZ Lenart.
3.	Slavko JANČlC, 1949, Voličina, rezkar, SZ Voličina.
4.	Jože CEH, 1952, Selce, strojnik kmetijske mehanizacije, SZ Selce.
8.	volilna enota
za KS Zg. Ščavnica, kjer voli 2 delegata in kjer so predlagani naslednji kandidati:
1.	Alojz ORNIK, 1948, Ledinek, kmet, SKZ Lenart.
2.	Ivan NEUDAUER, 1951, Žice, kmet, SKZ Lenart.
3.	Viktor KAPL, 1956, Dražen vrh, električar, KS Zg. Ščavnica.
Opomba: V volilni enoti številka 2 — KS Cerkvenjak in v volilni enoti številka 6 —- Jurovski dol je občinska volilna komisija Lenart 21/3-1990 razpisala zaradi premajhnega števila kandidatov novi rok za ponovitev kandidacijskega postopka. Dodatno določeni kandidati bodo objavljeni pravočasno.
Ml-V VOLILNI GL0SI
Ko se pogovarjava ti in jaz, sva oba prisotna, o tretjem pa že lahko rečeva, kar hočeva, lahko ga tudi določiva, da bo član kakšne stranke, lahko ga »posiliva« s kakšno »častno« funkcijo tako, da njegovo ime dava na seznam kakšne volilne komisije v imenu svoje stranke, nato pa še zahtevava kakšno odgovornost. Saj zdaj so pravi trenutki, da v predvolilnih bojih pohodimo človeka (še posebej, če je komunist); Naše bogastvo je tako veliko, da ni časa za delo. ampak je treba agitirati počez in po dolgem po Slovenskih goricah. saj moramo vendar zmagati! Treba je ljudi prepričati! Če pa se ne bo dalo tako. pa bomo malce zagrozili, da bo cena živine nižja, da ne bo kredita ali kaj podobnega — udarnega, se bodo že volilci omehčali.
Kakorkoli že je, različni aktivisti različnih strank pač uporabljajo pestre metode, kako bi pritegnili ljudi — volilce. Če je med njihovim besedičenjem kaj zlaganega. podlega in nizkega, če je sploh kaj v skladu z lepimi besedami v njihovih programih o demokraciji in pravičnosti, ki jo bodo (??) dosegli, samo če bodo izvoljeni?! Če je povedanega kaj preveč ali premalo, vse to si bo pač moral žal razložiti ČLOVEK sam in vzeti zares tisto, v kar se bo sam prepriča! in verjel Te pravice nam pa res ne more nihče vzeti!!
Izbire ima, hvala bogu, naenkrat kar preveč, kar zadeva obljube in besede v programih seveda, torej ne bo težko, saj se vsi borimo za ČLOVEKA IN NJEGOVO KVALITETNO ŽIVUEN JE!
(Po prašek pa sok in ribe bomo šli pa v Avstrijo!)
Napakožer
VOLITE TUDI ZA NAS
ŽE VEČJA STORILNOST
EVROPSKI DELOVNI ČAS V LENARŠKEM UNIORJU
Ideja o prehodu na evropski delovni čas je stara, zadnje čase je že slišati posamezne lastovke, ki oznanjajo dejanske premike v tej smeri. Svetla izjema pri Lenartu je zaenkrat Delovna organizacija Unior.
Direktor zreške »podružnice« Anton Jelenko nam je pojasnil, kako je do realizacije prišlo. »Prej smo delali od šestih do dveh. kakšnih deset odstotkov od zaposlenih sto delavcev pa je delalo še v popoldanski izmeni. Seveda so bile tu še delovne sobote.«
Sprva so odločili, da bodo delali od osme ure zjutraj do četrte popoldan, en dan tudi so, a so bili delavci zelo nezadovoljni. »Sklenili smo nekak kompromis, zdaj delamo v eni izmeni od sedme do petnajste ure in pol. kar je osem ur in pol dnevno, a brez sobot. Novi režim smo uvedli s prvim februarjem in moram reči, da so se zaposleni že kar navadili, kar pa je najbolj razveseljivo, storilnost se je v mesecu dni povečala, zmanjšali pa so se obratovali stroški.« Normo so tako presegli za 20 do 30 odstotkov, veliko manj porabijo za kurjavo (popoldanske izmene ni več), prav tako pa so ponovno sedli za stroje nekateri izmeno-vodje, ker v novem sistemu niso bili več potrebni.
Proizvajalci ročnega orodja (klešče, škarje, embalaža za orodje) v lenarškem Uni-orju so pri prehodu na evropski delovni čas naleteli na več težav. Delavci Uniorja so večinoma na pol tudi kmetje, delo na kmetiji seveda zaradi tega malo trpi, se pa delavec lahko naspi, v službi je spočit in delovno učinkovitejši.
»Širša družbena skupnost pa bi nam morala priskočiti na pomoč s tem, da bi delovni čas uradnih ustanov vsaj malo prilagodila našemu, vrtci bi morali biti odprti malo dlje, urediti pa bi se morale avtobusne zveze Lenarta in okolice, kar povzroča največje težave,« je zaključil Anton Jelenko.
Senka Ilec
AVTOBUSNA POSTAJA SLUŽI NAMENU
SAMO ŠE SANITARIJE
Konec lanskega leta je bila nova lenarška avtobusna postaja končno svečano predana namenu, lokali v sklopu postaje so pričeli delati s polno paro.
Začelo se je že leta 1986, ko je tedanji sis za komunalno dejavnost postavil temelje objektov, hkrati pa pričel iskati investitorje za lokale na postaji. K razgovoru je povabil Agro iz Lenarta, In-tes Maribor, Tobak Ljubljana in Certus iz Maribora. »Okrog 55 odstotkov vrednosti objektov smo prevzeli v Agro Lenart, nato pa še inve-stitorstvo za vse ostale lokale,« je povedal direktor Agro Lenart Jože Šuman. Gradnja se je pričela spomladi 1988, izvajalec del je komunalno gradbeno podjetje Ptuj. »Za-
pleti so se pričeli takoj po pričetku gradnje. Načrti, ki jih je izdelal Projektivni biro iz Maribora, so bili zelo nenatančni, zato je imel izvajalec pri realizaciji velike težave in so dela zaključili z enoletno zamudo in seveda veliko višjimi stroški od prvotno načrtovanih.« Med samo gradnjo je od sodelovanja odstopil Intes (na postaji naj bi bila slaščičarna), v teh prostorih je zdaj delovna enota Zavarovalnice Triglav Maribor. Certus ima lepo urejeno čakalnico in prometno pisarno, Agro Lenart mesnico, fast-food obrat (hitra prehrana) in turistično agencijo Klopotec, ljubljanski Tobak je uredil trafiko. Zataknilo se je pri sanitarijah. Agro Lenart je bil kot glavni investitor dolžan urediti primerne
sanitarne prostore. »Uredili smo jih in jih predali odboru za komunalo, da najde delavca za njihovo vzdrževanje in pobiranje uporabnine, česar pa do danes še niso storili in so zato sanitarni prostori še zmeraj zaklenjeni. Začasno je ob postaji postavljen kontejner, ki pa seveda ni pravo nadomestilo in ljudje zaradi tega upravičeno nergajo,« je povedal Jože Šuman.
Brez dvoma pa je nova avtobusna postaja velika pridobitev za mlado slovensko mesto Lenart, saj je v ponos Le-narčanom, hkrati pa prvi popotnikov stik s krajem. Veliko vlogo igra prav prvi vtis, ki si ga o nekem kraju ustvarimo.
Senka Ilec
NEKATERI SO ŽE SPET NA DELU
UGIBANJA, DA MORDA ODPUŠČAJO NAJPREJ DELAVCE IZ DRUGIH OBČIN, SO NEUTE
MELJENA
Občina Lenart je še vedno med manj razvitimi, zato veliko Lenarčanov hodi na delo v Maribor. V zadnjem času, ko so nekatera mariborska podjetja že doživela stečaje, številna pa se podobne usode bojijo, se nekateri sprašujejo, ali morda niso na spiskih odpuščenih delavcev v prvi vrsti tisti, iz drugih občin. Povprašali smo kar predsednico skupščine občine Lenart Vido Savli. Takole je povedala:
»Ne mislimo, da so najprej odpuščali naše delavce. Sicer pa kar poglejmo številke. Sama namreč poimensko spremljam te ljudi in možnosti za njihovo ponovno zaposlitev. Iz Lileta imamo
na spisku štiri delavce, dva izmed njih smo že zaposlili za določen čas v podjetju Caprice, iz Line v Apačah so odpustili tri, iz Atmosa enega in iz Marlesa 14 delavcev. Tudi eden iz Marlesa že dela za določen čas v podjetju Caprice, dva pa razmišljata, da se bosta začela ukvarjati s kmetijstvom.
Vsem, ki imajo možnost in želijo isto, smo sklenili pomagati. Obstaja pa še večja možnost, da bi delavce zaposlili obrtniki. Zaradi tega bomo poskrbeli za posebne olajšave, da bo to mogoče.«
Zlatka Rashid
OPTIKA- ZDENKA MILOŠIČ
PORTRET IZ NAŠIH KRAJEV
POTREBUJETE OČALA? NE ODLAŠAJTE, ODSLEJ V NOVIH PROSTORIH, V SREDIŠČU LENARTA
—	izdelava vseh vrst očal po receptu ali brez njega;
—	kratki dobavni roki so za vse vrste specialnih stekel iz uvoza (BIFOKAL, FOTO STEKLA. MULTIFOKAL . . .):
—	sončna očala, etuiji in ostali dodatki;
—	popravila vseh vrst očal;
—	organizirani okulistični pregledi v Zdravstvenem domu Lenart (vsako drugo soboto v mesecu)
Odprto: vsak dan od 9.00 do 12.00 ure ob sobotah od 9.00 do 12.00 ure
Lenart, Maistrova 18. tel.: 721-222
LEON DEČKO - ČE SMO ZDRAVI, PREMALO MISLIMO NA JUTRI
Ne vem, če je kje kdo, ki bi se resnično zavedal, kaj pomeni zdravje, dokler ne spozna bolezni. Ali pa, dokler se mu zaradi morebitne nesreče v življenje ne prikrade bolezen. Še posebej hudo je, če moramo čez noč začeti razmišljati o tem, da bo treba spremeniti ves način nekdanjega življenja. In se še bati. kako nas bodo po daljši odsotnosti in spremenjene sprejeli na delovnem mestu sodelavci.
Leon Dečko, doma iz Gradišča v Slovenskih goricah, ki je zaposlen pri Mariborskem sejmu, se je po več kot dveh letih bolniških dopustov prav s takim strahom vrnil na delo. Danes pravi, da je imel srečo, ker je zaposlen v manjšem kolektivu, kjer se vsi med seboj poznajo. Tako se ni izgubil v množici kot številka. Pomagali so mu, razumeli so spremembo in mu omogočili primerno delo.
Razmišlja pa o tem, posebej še, ko sreča katerega izmed tistih, ki so bili z njim v bolnišnici, pa mu zaupajo svoje težave, da je imel pravzaprav srečo. Srečo zato. ker vsi skupaj premalo mislimo na to, da življenje ni ravna črta, marveč hudo
Leon Dečko
ovinkasta pot. in na tej poti čakajo prepreke vsakega izmed nas. Vseh seveda ne poznamo, nekatere pa. In prav zato, da bi poznane omilili, lahko veliko storimo. Če le hočemo. Naj bodo časi še tako hudi, na človeka ne smemo nikoli pozabiti. Že zato, ker se nam prav lahko zgodi, da bomo danes pozabili mi, jutri pa drugi na nas.
Zlatka Rashid Posnetek: Igor Napast
ŠPORTNO, ELEGANTNO, MODNO -
BOUTip »DACA«
oblačila iz programa moda za mlade
pletenine razni modni dodatki največji izbor jeansa odprto: vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure,
v soboto od 9. do 12. ure. Lenart, Ptujska cesta 3, tel.: 062 724-172
Zadružna HKS Lenart zbira od svoje ustanovitve leta 1981 dalje, prosta denarna sredstva kmečke populacije na področju občine Lenart. Pri poslovanju v letu 1989 ni bilo nekih bistvenih sprememb, niti v smislu organiziranosti niti v smislu poslovne politike. Varčevalci pri ZHKS Lenart so torej vsi kmetje, ki sodelujejo s KZ Lenart in delavci. Izdanih je 6.900 hranilnih knjižic, preko njih manifestiramo promet za oddane tržne viške in izplačila osebnih dohodkov zaposlenih.
Za leto 1990 so organi upravljanja, v katerih je zagotovljeno večinsko odločanje kmetov, program dela že sprejeli. Osnovni cilj ostaja tudi v bodoče zbiranje prostih denarnih sredstev iz vseh razpoložljivih virov z namenom, da zagotovimo skladnejši razvoj kmetijstva v občini. Bistvene novosti nam bo prinesel novi zakon o hra-
NADAUNI RAZVOJ ZADRUZNE HRANILNO KREDITNE
SLUŽBE LENART
nilno kreditnih službah (sprejet naj bi bil po hitrem postopku v republiški skupščini že v mesecu marcu 1990). Ta nam bo omogočil razširitev predmeta poslovanja, tako da bomo lahko za svoje varčevalce vodili tudi tekoče račune in žiro račune ter opravljali zanje plačilni promet. Preprosteje povedano, kmetom ne bo potrebno svojih prihrankov dvigovati v ZHKS in denarja odnašati v banko ali na PTT, ampak bomo vse to v njegovem imenu in na njegov račun opravili v ZHKS Lenart. Pri vseh teh novostih se bomo srečevali z različnimi začetniškimi problemi (od izobraževanja kadrov do premajhne računalniške opremljenosti), vendar računamo v prvi fazi na pomoč in razumevanje naših zvestih varčevalcev.
Pri politiki obrestnih mer za prihranke ostajamo zvesti načelu, da moramo biti konkurenčni poslovnim bankam. Od 1/1 — 1990 dalje veljajo naslednje obrestne mere:
1.	OBRESTI ZA AVISTA HRANILNE VLOGE
10 % letno
(prihranki na hranilnih knjižicah)
2.	OBRESTI ZA NENAMENSKO VEZANE DEPOZITE:
a)	vezava nad 1 mesec	11 % letno
b)	vezava nad 3 mesece	14 % letno
c)	vezava nad 6 mesecev	15 % letno
č) vezava nad 12 mesecev	16 % letno
d)	vezava nad 24 mesecev	17 % letno
e)	vezava nad 36 mesecev	19 % letno
3.	OBRESTI NENAMENSKO VEZANIH SREDSTEV
NA ODPOKLIC
OZ. PO SPORAZUMU
(društva, odbori, KD, KS, LD ...)	8 % letno
Vse navedene obrestne mere veljajo s klavzulo o prilagajanju. Obračun v skladu z zakonom, še vedno vršimo po komformiranem načinu.
Obresti na kreditni strani se gibljejo glede na namen kreditiranja od 18 % letno (izključno za prioritetne namene) pa do 30 %, oz. v skladu z usmeritvijo, do dnevne tržne cene kapitala.
Silva JELIČ
Ime Klopotec slišimo skoraj vsak dan in to ob različnih priložnostih.
Klopotec sredi goric kot najimenitnejše in najglasnejše znamenje vinorodnosti ali pa kot turistična agencija Klopotec, ki v našem mladem mestu deluje že dve leti.
Dejavnost same agencije se je pred kratkim obogatila še z majhno prodajalnico: YU BOUTIQUE. To je pa tudi razlog za otvoritev novih prosto-
rov agencije na avtobusni postaji.
Dan otvoritve smo zaznamovali s paletoo modnih oblačil na odrskih deskah kulturnega doma Lenart.
Kaj vam v Klopotcu nudimo? Bližajo se prvomajski
prazniki in vi nameravate ostati doma?
Ne boste preveč izpraznili svojih žepov, če se odločite za potovanje z nami: Španija, Grčija ali pa zdravišče, toplice.
Za vse. ki iščejo srečo, je tu loterija Slovenije z novo zanimivo igro »Pomladni 3 x 3«.
Za varčne ljudi pa skrbi TIMA KLUB, ki povečuje naše prihranke z bogatimi obrestmi. V času volilne bitke si malo od-počijte in si oglejte kak dober film iz naše videoteke.
Vabilo, stopite v majhno prodajalnico, ki jo je uredil AGRO Lenart v YU BOU-TIQG. Prostor bivše agencije smo preuredili in k Lenartu prinesli nekaj novega.
Kaj je to novo?
Če imate v hiši slavljenca in mu želite pokloniti nekaj lepega v spomin, je to zagotovo zlata ogrlica, uhani, prstan. Ni vam potrebno potovati več v Mariboru, ustavite se pri nas na Trgu osvoboditve 4, kjer vam poleg zlatnine nudimo še svet mode in lepih oblačil.
Pričakujemo vas v YU BOU-TIQUE in Klopotcu vsak dan od 8.30—16. in vsako soboto od 8. —12. ure.
ŠjKIČNA v;r..'Jh
jfiJjC^ll Č^l II
NEKDO JE ZAPISAL
Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za redno. Nihče ni tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo, kadar se ga podarja.
EKOLOGIJA IN SEDANJOST
S 1. APRILOM PA ZARES!
V torek, 20. marca, so v prostorih lenarške občinske skupščine podjetnik Anton Letnik od Lenarta, Hans Roth, podjetnik iz Avstrije in predsednica lenarške občinske skupščine Vida Savli podpisali pogodbo o sodelovanju. S 1. aprilom bo začel po Lenartu voziti tovornjak, okrašen s cvetlicami, ki bo po hišah iz posebnih posod pobiral sortirane odpadke. Lenart je prevzel v svoje roke kot prvo mesto v Jugoslaviji, »ekološko« skrb za odpadke. Vsi, ki so se kar lep čas trudili, da je akcija stekla, si bodo ta predpomladni torek najbrž za vedno zapomnili. Se posebej, če bo začeto delo rodilo pričakovane rezultate.
Lenarčani! Pokažimo svojo voljo in željo do čistega in urejenega mesta ter sodelujmo v akciji!
LENART,
KAKO
ŽIVIŠ?
Hiter razvoj tehnologije, prometa in vseh ostalih prvin civilizacije je neizprosno pljusknil tudi čez naravne meje Slovenskih goric.
Še ne dolgo tega smo ob imenu Lenart pomislili na »eno od najbolj zaostalih občin v Sloveniji«; pokrajino, prekrito z zelenimi travniki in rjavo progastimi polji, z življenjskim ritmom, ki nas vodi v stare predstave o kmečkem življenju.
Danes se na tej majhni površini srečujejo pomembne prometne poti, živahna in smela industrija, intenzivna živinska proizvodnja, velike poljedelske površine in seveda naraščajoče število prebivalcev, večinoma zbranih v mestu Lenart in zaselkih.
Tudi na tem področju se ljudje, včasih zavestno, včasih pa po sili razmer ali dogodkov v obliki bolečih spoznanj, srečamo s pojmom onesnaževanje okolja: onesnaževanje okolja, ki je na naši civilizacijski stopnji posledica pretiranega obremenjevanja okolja z odpadnimi in strupenimi snovmi.
Vodooskrba ni zadovoljiva; zanemarjeni zasebni viri, velika odvisnost od večjih vodnih sistemov (Maribor, Ptuj), slabo vzdrževani krajevni vodovodi. To je slika, ki je večinoma zrcalo tudi komunalnih razmer, saj so odplake iz različnih virov največkrat vzrok za lokalna onesnaževanja vode; to sliko neizprosno potrjuje tudi slaba kvaliteta površinskih mirujočih in tekočih vod.
Suha zima in gola jesen nam razkrivata številna črna odlagališča različnih odpadkov, od
komunalnih do kosovnih in tudi drugih strupenih. Ne samo. da kvarimo izgled naše okolice, naših travnikov, gozdov; na teh odlagališčih se množično razmnožujejo različni glodalci; prav tako pa so izcedne vode pogosto vzrok za onesnaževanje podtalnice oz. naših virov pitne vode.
Zemlja ali tla so življenjski prostor za rastline in živali; hkrati s pojmom »rodovitnost zemlje« opišemo bogastvo tal s hranljivimi snovmi. Tudi na področju lenarške občine se rodovitne površine z urbanizacijo, industrializacijo, melioracijskimi posegi, z vetrno in vodno erozijo zmanjšujejo, in pomen teh dogajanj za lenarško področje je ogromen, saj daje zemlja kruh mnogim ljudem.
Človek občuti vse negativne spremembe v okolju; neposredno in včasih šele čez vrsto let.
In zato je prav, da ljudje na področju lenarške očine spoznamo vse slabe strani, ki jih prinaša onesnaženo okolje in iščemo poti, da naše dejavnosti uskladimo z zakoni, po katerih deluje okolje. Temu je namenjen tudi ta članek in je uvod k srečanjem z ljudmi s tega področja, kjer bomo na poljuden način spoznali osnovne zakonitosti delovanja zdravega in onesnaženega okolja, zlasti probleme, ki jih srečujemo na tem področju.
Odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine pri Skupščini občine Lenart Slavko Lapajne
Ustanovitelj glasila DOMAČE NOVICE: Skupščina občine LENART Izdajatelj: Delavska univerza Lenart
Uredniški odbor: Janez Karo (glavni urednik), Zinka Zemljič (odgovorni urednik), Zlatka Rashid, Janez Kurbus, Marjan Toš, Darja Ornik, Ljubica Omerzu, Mirko Žmavc, Karla Majcenovič, Marjan Hanl (tehnični urednik) in Marija Šauperl (lektorica).
Tiskano 4000 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje 421-1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
STEKLO V ZELENE POSODE.
W,UM,Wim!,. 1
BELO STEKLO
BARVNO STEKLO
KAJ SPADA V ZELENE * ' POSODE? Samo prazni in čisti kozarci za vlaganj®, kozaro od kompotov. zelenjave, stekiesfce :: (n. pr. od vina, sokov inžgsrih pijaSji kozarci o<' prehrane za čojer'Sf-4	tasa
olja, kakof tuši mini kozatc« (n sftfsisRtde V posodo ne mečema stenskega stekto in
jbims t*rsr*