3B konoplan induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše I ETO XXIV ŠT. 2 — februar 1975 CENA 0,20 DIN Sejem mode 1975 Dobili smo najvišje priznanje — Ljubljanskega zmaja Ing. Avgust Orehek je takole ocenil letošnji sejem mode: Od tega sejma vsako leto veliko pričakujemo, zlasti zato, ker je v najbolj ustreznem času in ker kupci iz vse Jugoslavije radi pridejo na sejem. Bilo je 270 razstavljalcev, vendar bi jih bilo še precej več, če bi bil razstavni prostor večji. Interes proizvajalcev za udeležbo na sejmu je namreč zelo velik. Po drugi strani pa imam občutek, da nekateri razstavljale! prikazujejo artikle, ki ne sodijo v domeno mode. Tudi mi sami imamo malo prostora. Lahko bi še bolj poudarili učinkovitost in funkcionalnost naših artiklov ter naših uspehov v preteklem oziroma prihodnjem letu. Razstavili smo zavese in garniture, ki gredo v korak z evropsko modo. Naši izdelki so moderni in učinkoviti, posebno zaradi enostavne nege. To je videla tudi komisija, ki je med številnimi razstavljale! dekorativnih tkanin in zaves izbra- Za ureditev našega razstavnega prostora je dobil Ivo Sešek posebno priznanje Zdenka Hiti si ogleduje zavese Marija Gorup razlaga Silvi Hrast prednost naših zaves la prav naše podjetje za podelitev Ljubljanskega zmaja, ki smo ga prejeli že drugič (prvič leta 1971). Na sejmu nas je obiskala večina naših velikih stalnih kupcev, s katerimi smo sklepali konkretne pogodbe. Pomembno je to, da kupci radi prihajajo v podjetje in se odločajo za artikle, ki so že izdelani, ker želijo čim krajše dobavne roke. Problemi so, ker želijo kupci večinoma takojšnjo dobavo, ne pa v roku 3 ali več mesecev, kot bi mi želeli. Po normativih imamo namreč samo 14-dnevne zaloge gotovih izdelkov. Prisluhnili smo tudi, kaj menijo o naših izdelkih obiskovalci sejma. Takole nam je povedala Silva Kmet, Ljubljančanka: — V radiu sem slišala reklamo za vaše rustikalne zavese, pa sem jih takoj prišla pogledat. Res so mi všeč. V dnevni sohi imam namreč dokaj dolgo steno, ki učinkuje dolgočasno, pa hi zavese, ki jih že imam, rada poživila oh strani z rustikalnimi zavesami. Pa tudi vaši prti mi ugajajo. Zdenka Hiti, prav tako iz Ljubljane, pa nam je povedala tole: — Če poznam vaše izdelke? Se- veda jih, saj jih imam doma na vsakem koraku. Povsod imam vaše zavese, prevleke za kavč sem naredila iz vašega hlaga, imam pa tu- di vaše prte. Ja, tudi letos imate mnogo lepega, posebno rustikalne zavese so mi zelo všeč. Tulij Budau Ljubljanski zmaj za naše rustikalne in pletene zavese (artikli 7000, 7001, 7002 in 3253). Cvetje nam je poklonilo podjetje Centrotekstil, Beograd, ko nam je čestitalo za »zmaja« S sestanka OOZK »Induplati« Jarše Člani osnovne organizacije ZK smo v torek, 28. I. 1975 sprejeli v svoje vrste tri nove člane. Vsi no-vosprejeti so iz neposredne proizvodnje. Sprejeli smo tudi poslovnik OOZK Induplati Jarše, ki določa način delovanja OOZK, sklicevanja in vodenja sestankov itd. Na tem sestanku smo tudi pregledali naše delo v preteklem letu. Postavljene naloge smo le delno izpolnili, več skrbi in dela moramo v bodoče posvečati idej no-političnemu izobraževanju, seznaniti člane aktiva z dolžnostmi in pravicami delavca v združenem delu — samoupravljal-ca ter tako prispevati k večji delovni samodisciplini. Seznanili smo se s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Gradivo so vsi člani prejeli pred sestankom, zato je tov. Paš tolmačil samo važnejša poglavja. Sporazum je bil sprejet v predloženi obliki ter dan v razpravo in sprejetje zboru delovnih ljudi. Na kraju smo še sprejeli sklep, da mora biti do 15. februarja 1975 pripravljen stabilizacijski program podjetja, ki ga naj pripravijo strokovne službe in predložijo političnemu aktivu. Karolina Puhan Z zasedanja DS V petek, 10. januarja je bilo v sejni sobi podjetja skupno zasedanje delavskega sveta delovne organizacije INDUPLATI, delavskega sveta TOZD — Proizvodnja in Sveta delovne skupnosti Skupne službe. DS ugotavlja, da je bil na zborih delovnih ljudi s predpisano večino glasov sprejet statut delovne organizacije. Prav tako sta bila sprejeta tudi Samoupravni sporazum o pravicah, obveznostih in odgovornostih IPO, vodilnih delavcev in drugih delavcev, ki se sprejemajo po razpisu ter Samoupravni sporazum o oblikovanju konference delegacij za SIS. DS potrdi razpis za gradnjo, do-gradnjo in nakup stanovanjskih hiš oz. stanovanj v skupnem znesku 168 starih milijonov, kar je daleč najvišji do sedaj razpisani znesek za posojila. Maksimalna višina posameznega posojila še nadalje ostane v višini 10 starih milijonov. Nespremenjeni ostanejo tudi vsi drugi predpisi o dodeljevanju kreditov. DS — TOZD Proizvodnja potrjuje delitev ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1974. Ostanek dohodka se razporedi v rezervni sklad, v sklad skupnih rezerv, za posojilo za nerazvita področja v skladu z veljavnimi predpisi, v sklad skupne porabe v znesku, ki je naveden v posebni prilogi plana za leto 1975, ostanek dohodka pa gre v poslovni sklad za obratna sredstva. Pristojna delavska sveta in zbora delavcev glasujeta za objavo razpisa prostih vodilnih delovnih mest, ki se zasedajo po razpisu, in sicer: IPO DO (direktor), vse vodje TOZD, šefi sektorjev in obrato-vodje. DS soglaša s sprejemom trgovskega podjetja »Veletekstil« v Poslovno združenje tekstilne industrije SRS, ker je vsekakor koristno, da se v to poslovno združenje vključujejo tudi trgovska podjetja in se s tem uresničuje tendenca po združevanju in usklajevanju interesov proizvodnje in trgovine. DS DO imenuje za svojega predstavnika v družbeni organ upravljanja »Konoplana« ing. Sreča Berganta. Namesto ing. Vide Kodela, ki je izstopila iz naše delovne organizacije, se v razpisno komisijo DS DO imenuje Breda Kurzvveil. DS DO potrjuje pogodbo o dolgoročnem sodelovanju pri uporabi sistemov IBM S/3. Pogodba zagotavlja vzajemno pomoč podjetij podpisnikov, ki uporabljajo isti računalniški sistem. Ta pomoč vključuje izmenjavo izkušenj, delovnih programov in možnost, da se podjetje, ki ima svoj elektronski računalnik trenutno v okvari, začasno posluži računalnikov drugih podjetij — podpisnikov pogodbe. Namesto Mitje Potokarja, ki je odšel iz delovne organizacije, imenuje DS DO za namestnika tajnika arbitražne komisije Maksa šor-na. DS DO sklene, da gre prečiščeno besedilo Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov (sindikalna lista) v obravnavo in sprejem. Prečiščeno besedilo se od prvotnega predloga razlikuje le v nekaj manjših podrobnostih. V komisijo za novatorstvo in racionalizacije pri gospodarski zbornici SRS imenuje DS DO ing. Antona Dečka. Za delegata v grupacijo proizvajalcev dekorativnih tkanin in zaves pri gospodarski zbornici Jugo- 1. OOS tvorijo delavci predilnice, konfekcije, konfekcije — Peče, kovinskih konstrukcij in tehničnega sektorja. Na občnem zboru dne 1. februarja so delegati izvolili izvršni odbor, in sicer: Zdenko Simončič, predsednik, Ciril Porenta, namestnik, Kati Unger, članica, Matko Baloh, član, Stana Hiršman, članica. 2. OOS tvorijo delavci pripravljalnice, tkalnice in oplemenitilnice. Svoj izvršni odbor so prav tako izvolili na ločenih volitvah na občnem zboru sindikata, in sicer: Janez Kotnik, predsednik, Stana Golob, članica, Zofija Orehek, članica, Elza Hribar, članica, Marija Kisilak, članica, Frančiška Dajčar, članica, Ivanka Šarc, članica. V 3. in 4. OOS je bil IO formiran že prej, in sicer: 3. OOS: Marija Jereb, predsednica, člani IO so vsi člani OOS TOZD Pavlič Tone, tajnik Vršnik Marija, blagajnik. slavij e imenuje DS DO našega trgovskega potnika za področje SR Srbije Reljo Maljkoviča. Za našega predstavnika v SIS za organizacijo in uporabo razstavnih prostorov za posamezne sejme na Gospodarskem razstavišču imenuje DS DO šefa komercialnega sektorja ing. Avgusta Orehka. DS — TOZD Proizvodnja sklene, da gre predlog Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v redni postopek sprejemanja. V zvezi s prošnjo Ekonomske fakultete v Ljubljani za sredstva za gradnjo DS DO sklene, da omogoči fakulteti nakup naših zaves s 50 % popustom. DS DO odobrava najetje kratkoročnega kredita za obratna sredstva pri Ljubljanski banki v znesku 1 stare milijarde za dobo 6 let in z najugodnejšo obrestno mero. Tulij Budau 4. OOS: Majda Vrhovnik, predsednica, Ivanka Bergant, blagajničarka, člani IO so vsi člani OOS Industrijska prodajalna Jarše. 5. OOS tvorijo delavci vzdrževanja in skupnih služb. Na občnem zboru sindikata so delegati izvolili naslednji IO: Breda Kurzvveil, Viki Pogačar, Martin Prašnikar, Janez Grčar, Marinka Pavli. Ker nobeden od kandidatov ni dobil zahtevanega kvoruma, je bil predsednik IO izvoljen naknadno. To je Viki Pogačar. Člani konference delegacij osnovnih organizacij sindikata Induplati so vsi izvoljeni predsedniki osnovnih organizacij ter po en član sekretariata OO ZK in član predsedstva ZSM Induplati, in sicer: 1. OOS — Zdenka Simončič, 2. OOS — Janez Kotnik, 3. OOS — Marija Jereb, 4. OOS — Majda Vrhovnik, 5. OOS — Viki Pogačar, član OO ZK — Jože Drolc, član ZSM — Vinko Kepec. SINDIKAT — SINDIKAT — SINDIKAT — SINDIKAT — SIN Formiranih je pet osnovnih organizacij sindikata DELEGACIJE V SIS — DELEGACIJE V SIS — DELEGACIJE V SIS — DELEGACIJE V S 2. seja konference delegacij V ponedeljek, 27. januarja se je v sejni sobi podjetja sestala konferenca delegacij naše DO na svoji drugi seji. Delegati so poročali o svojem delu. Objavljamo izvlečke iz njihovih poročil, oceno aktivnosti SIS ter naloge in vprašanja, ki so se pojavila. Konstituirane so bile naslednje samoupravne interesne skupnosti: 1. za vzgojo in izobraževanje 2. za kulturno dejavnost 3. za telesnokulturno dejavnost 4. za zdravstveno varstvo 5. za otroško varstvo 6. za pokojninsko in invalidsko varstvo 7. za socialno varstvo 8. za zaposlovanje V starem sestavu deluje: 9. za stanovanjsko dejavnost V ustanavljanju pa je: 10. za raziskovalno dejavnost Organi SIS: Prvih zasedanj skupščine so se udeležili delegati DO, ki jih je delegirala konferenca delegacij, in to: 1. za vzojo in izobraževanje: Zučko Mira in Prenar Jože 2. za kulturo: Ručigaj Iva in Kepec Vinko 3. za telesno kulturo: Majdič Franc in Šimic Miro 4. za zdravstvo: Slapšak Marjan in Klemenčič Tončka 5. za otroško varstvo: Jerman Marica in Dimc Pavla 6. za pokojninsko in invalidsko varstvo: Podboj Daliborka in Korošec Ema 7. za socialno varstvo: Cedilnik Fanika in Burja Pepca 8. za zaposlovanje: Gorjup Marija in Dolinšek Marinka Izmed delegatov naše DO so bili v organe SIS izvoljeni: 1. v SIS za otroško varstvo: Jerman Marica za predsednika izvršnega odbora 2. v SIS za zdravstvo: Slapšak Marjan za člana izvršnega odbora Knep Jože za člana izvršnega odbora kot delegat KS Jarše 3. v SIS za zaposlovanje: Jerman Stane je bil izvoljen v delegacijo za ustanovitev republiške SIS kot delegat KS Radomlje Ocena aktivnosti SIS Aktivnejše so SIS, ki so bile ustanovljene sredi leta 1974 in prej. Manjša aktivnost pa je v primerih SIS, ki so se ustanovile zadnje dni decembra 1974. Skupščine SIS so na zadnjih zasedanjih sprejele: — program dela za leto 1975 Marjan Sapšak: V kakšni meri je delegat omejen s pooblastili? — samoupravne sporazume o ustanovitvi istih — statute SIS — poročila o gospodarjenju SIS v letu 1974. Majda Škrinjar nas je zastopala na zasedanju SIS za stanovanjsko dejavnost Tekoče naloge SIS in delegacij: 1. izvolitev delegatov za 2. zasedanje skupščin SIS 2. obravnava predlogov samoupravnih sporazumov o ustanovitvah regionalnih in republiških samoupravnih interesnih skupnosti 3. obravnava prispevnih stopenj za posamezne SIS in finančnih načrtov za leto 1975 4. pokrivanje eventualnih manj-kov v SIS iz leta 1974 oziroma razporejanje presežkov iz leta 1974. Odprta vprašanja: 1. sklep zborov o omejitvi pooblastil delegatom DO glede zviševanja prispevnih stopenj za leto 1975 glede na višino iz leta 1974. 2. delovanje konference delegacij: — poslovnik — formiranje skupin delegatov za posamezne SIS — položaj vodij delegacij in predsednika konference delegacij — poročanje delegatov in objava v KONOPLANU. Maks Šorn Medsebojna razmerja Razporeditev na delo Pri razporejanju delavcev velja še naprej načelo, iz katerega je izhajal že TZDR, da je namreč možno razporejanje na tako drugo delovno mesto, ki ustreza delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim. Takšna razporeditev delavca je po sporazumu možna: — če se s tem uresničujejo programi kadrovske politike — kadar to zahtevajo potrebe proizvodnje in poslovanja — kadar se s tem zasede oz. izpopolni prosto delovno mesto — kadar je treba glede na potrebe delovnega procesa nadomestiti odsotnega delavca — kadar se ugotovi, da delavec ne izpolnjuje zahtev svojega dosedanjega delovnega mesta — kadar je delavcu takšna razporeditev izrečena kot ukrep zaradi kršitve njegovih obveznosti — kadar narekujejo takšno razporeditev delavca njegove psihofizične sposobnosti, zdravstveno stanje oz. invalidnost — kadar preneha potreba po delavčevem delu na njegovem dosedanjem delovnem mestu oz. se to delovno mesto ukine ali na njem zmanjša obseg dela — drugih zakonitih primerih oz. primerih, določenih z drugimi sporazumi. Skladno z načelom, da je delavec praviloma lahko razporejen le na ustrezno delovno mesto je po novi zakonski ureditvi tudi možna razporeditev delavca na neustrezno delovno mesto praviloma le, če delavec s tem soglaša; se pravi, da bo takšna razporeditev delavca na neustrezno delovno mesto možna le, če bo delavec z njo soglašal. Izjemoma pa mora delati delavec na takšnem neustreznem delovnem mestu v primeru višje sile in drugih izjemnih okoliščinah, da se zagotovi nemoteno opravljanje dela. Takšni primeri so po sporazumu podani ob nastopu istih okoliščin, ob katerih je mogoče delavcu odrediti nadurno delo. Jasno je, da je takšna (izredna) razporeditev delavca le začasna, se pravi le za toliko časa, dokler trajajo take izredne okoliščine. Kar takoj povejmo, da ima delavec v času takšne svoje izredne začasne razporeditve po izrecnem zakonskem določilu pravico do osebnega dohodka, ki bi ga dosegel, če bi bil delal na svojem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje. Posebna zakonska ureditev velja v primeru, kadar zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav preneha potreba po delavčevem delu v TOZD. V takem primeru mora TOZD oz. delovne organi- zacija zagotoviti delavcu ustrezno delovno mesto bodisi v okviru iste TOZD bodisi druge TOZD ali delovne skupnosti skupnih služb v sestavi delovne organizacije bodisi v drugi organizaciji oz. organu izven sestava delovne organizacije. S to določbo je torej delavec zaščiten, da zaradi tehnološkega napredka oz. razvoja v organizaciji deia v nobenem primeru ne more izgubiti zaposlitve, pri čemer pa ima pravico do zaposlitve na ustreznem delovnem mestu. Nadurno delo Primere in pogoje uvedbe nadurnega dela določa zakon, če je nadurno delo uvedeno v primerih, ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila precejšnja materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov oz. v primerih, da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala, odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela ipd., sme nadurno delo trajati samo toliko, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice. Cas, ki ga je delavec prebil prek polnega delovnega časa razen v primeru, če je nadurno delo uvedeno zaradi naravnih katastrof in drugih nesreč, je poseben delovni pogoj, ki se upošteva po merilih, po katerih se odmerjajo pravice odvisne od dolžine delovnega časa (osebni dohodek, dopust). Ta ureditev je v bistvu tedaj ostala enaka kot doslej tako glede primerov in pogojev uvedbe tega dela, kot glede vprašanja, kdaj se to delo upošteva kot poseben delovni pogoj. Odgovornost delavca Sporazum določa splošne obveznosti delavcev, pri tem pa posebej tiste kršitve teh obveznosti, ki se štejejo za hujše. Omenimo naj le, da velja po sporazumu za hujšo kršitev obveznosti, če je delavec storil: — 3 ali več različnih lažjih kršitev obveznosti ali ponovil istovrstno lažjo kršitev obveznosti v obdobju treh mesecev; — če med postopkom zaradi ugotavljanja kršitev obveznosti ali v razdobju treh mesecev, ko je postala odločitev, s katero mu je bil izrečen ukrep, dokončna, stori novo (kakršnokoli) kršitev obveznosti; — če v razdobju 6 mesecev, ko je postala odločitev, s katero mu je bil izrečen ukrep, dokončna, ponovi istovrstno kršitev. Zaradi kršitve obveznosti se smejo delavcu izreči naslednji ukrepi: 1. Opomin 2. Javni opomin 3. Začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določenega poklica oz. smeri ali stroke, največ za dobo enega leta 4. Odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta 5. Prenehanje lastnosti delavca v združenem delu zaradi takšne kršitve obveznosti, s katero huje krši skupne interese drugih delavcev ali TOZD. Ukrep iz 5. točke se lahko izreče tudi pogojno za dobo največ do enega leta. Ukrepi iz 3.—5. točke se lahko izrečejo samo za hujšo kršitev obveznosti. Uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve obveznosti zastarata v roku enega leta od dneva, ko je bila storjena kršitev; izvršitev izrečenega ukrepa pa zastara v roku 60 dni od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen. Ce ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev obveznosti, za posledico tudi kazensko odgovornost, zastarata uvedba in vodenje postopka v 12 mesecih od dneva, ko je pristojni organ obvestil TOZD o kršitvi in storilcu; vendar pa postopek za kršitev obveznosti ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon. Pristojni organ (obvezno) prekliče pogojni izrek ukrepa prenehanja lastnosti delavca, če delavec stori v času, za katerega je bila izvršitev tega ukrepa odložena, hujšo kršitev obveznosti. V s sporazumom določenih primerih je dopustna tudi obnova postopka, ki je bil končan z dokončno odločitvijo. Obnovo lahko zahteva tako delavec kot upravičeni predlagatelj. Vendar obnova postopka v škodo delavca ni dovoljena, če je pretekel več kot 1 mesec, odkar je upravičeni predlagatelj izvedel za nova dejstva ali nove dokaze, v nobenem primeru pa ne po preteku roka, v katerem zastarata uvedba in vodenje postopka. Obnova v korist delavca se sme zahtevati tudi potem, ko je bil ukrep že izvršen, in ne glede na zastaranje. Delavec je lahko začasno odstranjen z delovnega mesta in začasno razporejen na drugo ustrezno delovno mesto ali pa začasno odstranjen iz TOZD (suspendiran). Delavec se lahko odstrani z delovnega mesta ali iz TOZD: — če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi dejanja, ki (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) ga je storil na delu ali v zvezi z delom; — če je zoper njega uveden postopek zaradi hujše kršitve obveznosti; — če je zaloten pri storitvi hujše kršitve obveznosti. Pri tem mora biti podan še dodaten pogoj, da obstoji utemeljen sum, da bi delavec na dosedanjem delovnem mestu uničil, poškodoval ali ponaredil sledove kršitve obveznosti, ali da je delavec zlorabil delovno mesto, da okoliščine kažejo, da bi bilo nevarno, če bi delavec še naprej delal na tem delovnem mestu, ker bi za TOZD utegnile nastati škodljive posledice oz. bi bil oviran nemoten potek dela, ali da delavec ne izpolnjuje za delo na tem delovnem mestu več pogojev glede zahtevanih moralno političnih kvalitet. Takšen ukrep se izreče vselej, kadar storjena kršitev obveznosti pomeni obenem kaznivo dejanje, za katerega je predpisano, da ima obsodba zanj oz. na določeno kazen zanj takšno pravno posledico oz. za katerega se lahko izreče takšen varnostni ukrep. V navedenih primerih in ob teh pogojih se lahko delavec odstrani iz TOZD: — če v TOZD ni ustreznega drugega delovnega mesta; — če obstoji utemeljen sum, da razporeditev delavca na ustrezno drugo delovno mesto ne bi dosegla namena njegove odstranitve. Odstranitev lahko traja le toli ko časa, dokler so zanjo podani pogoji. Delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči TOZD na delu oz. v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škodo povrniti. Delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti ne izpolnjuje svojih obveznosti in povzroči s tem zmanjšanje dohodka, mora povzročeno škodo povrniti. Pristojni organ lahko odloči, da delavec plača odškodnino v mesečnih obrokih, pri čemer mora določiti višino teh obrokov in dan, s katerim dospe v plačilo prvi obrok. Višina mesečnih obrokov praviloma ne more znašati manj od 1/5 delavčevega čistega osebnega dohodka, pričetka njihovega odplačevanja pa praviloma ni mogoče odložiti dalj od 6 mesecev od dneva, ko postane odločba o povrnitvi škode dokončna. Delavec mora v roku 15 dni od dneva, ko postane odločba o povrnitvi škode dokončna, podpisati izjavo, da priznava obveznost, kot izhaja iz odločbe, in se zavezati, da bo škodo popravil oz. povrnil v skladu s to odločbo, če delavec ne ravna tako, se šteje, da se z odločbo ne strinja oz. da noče povrniti ugotovljene škode. V tem primeru uveljavi TOZD odškodninski zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču. Proizvodnja in kvaliteta v decembru 1974 Mesec december je bil v znamenju prilično visokih izostankov. Vzrok temu je bilo večje koriščenje rednega letnega dopusta in delno višji bolniški izostanki. To je imelo negativni odraz na količinsko proizvodnjo in to predvsem v oplemenitilnici in konfekciji. Predilnica je izpolnila mesečni plan s 73,3 %. Letni plan je bil dosežen s 86,9 %• V primerjavi z letom 1973 pa je bilo izdelane za 15,3 % več preje. Nizkemu izpolnjevanju plana v predilnici je bil vzrok v pomanjkanju cevk za predilne stroje in pomanjkanju predprcje. Poleg tega pa je bil uveden nov način zajemanja proizvodnje, glede na barvanje preje in je zato ostalo več preje v nedovršeni proizvodnji. V mesecu decembru je bila montirana karda OCTIR in tudi dana v obratovanje. Sukalnica je izpolnila mesečni plan proizvodnje s 136,9%. Za leto 1974 je izpolnila plan s 148,3 %. V primerjavi z letom 1973 pa je izdelala za 1,4 % več raznih sukancev. Obrat tkalnice je izpolnil mesečn plan v t. m. — 98,2 %, m2 — 94,7 % in v 000 votkih 118,8 %. Letni plan v t. m. in m2 ni bil izpolnjen zaradi spremembe asortimana. V 000 votkih pa je bil plan za leto 1974 dosežen s 109,6 %0. V primerjavi z letom 1973 je tkalnica izdelala za 2,1 % več. tkanin v t. m. in zatkala za 11 % več votkov. Razmeroma ugoden rezultat v decembru je tkalnica dosegla zaradi dela v treh izmenah in to na štirih sistemih in z dodatnim sobotnim delom. V decembru so bili dani v pogon tudi vsi trije stroji za izdelavo novega tipa zaves. V obratu tkalnice je vedno bolj čutiti pomanjkanje določenih barv in to predvsem za izdelavo markiz, zaves in garnitur. Vzrok je v premajhni produkciji barvarne, katera pa nastaja predvsem zaradi tega, ker obrat predilnice ne pripravi dovolj materiala na XC za barvanje. Ta problem bo verjetno rešen šele z dobavo novega sukalnega stroja, kateri bo istočasno sukal in navijal za barvanje. Predvsem pa bo morala predilnica dobavljati Nm 34/2 na WC in ne na XC, kar bo omogočilo navijanje večjih količin preje za barvanje. Oplemenitilnica v decembru ni izpolnila planirane naloge. Plan je dosegla z 81,1 %• Letni plan oplemenitenih tkanin je bil dosežen s 94,7 %. V primerjavi z letom 1973 pa je bilo oplemenitenih za 1,3 % manj tkanin. Vzrok slabemu rezultatu oplemenitilnice v decembru mesecu iščemo lahko v izredno visokem izostanku delavcev in sicer predvsem zaradi koriščenja rednega letnega dopusta (17,02%), ali skupni procent izostankov 27,39 %. Logično je, da je ob tako visokih izostankih nemogoče normalno delati. To nam po tem povzroča večanje nedovršene proizvodnje surovih tkanin in zmanjšanje prodaje. Konfekcija je izpolnila mesečni plan proizvodnje s 135,1%. Letni plan konfekcije je bil dosežen s 111,8%. V primerjavi z letom 1973 pa je obrat konfekcije izdelal za 20/2 % več izdelkov merjeno v Nh. Iz navedenih rezultatov lahko ugotovimo, da so praktično vsi proizvodni obrati dosegli boljše količinske rezultate kakor v letu 1973. Mnenja pa sem, da bi s smotrnejšo organizacijo lahko dosegli še boljše rezultate. Naloge v letu 1975 res niso lahke in če bomo hoteli doseči zadovoljive rezultate bomo morali poiskati in izkoristiti vse naše notranje rezerve. Te pa so od boljše organizacije dela, izkoriščanja strojev in surovin in ne nazadnje tudi izkoriščanja razpoložljivega delovnega časa (delovna disciplina). Zavedati se moramo, da so naši rezultati odvisni od nas samih in od nobenega drugega. Kvaliteta surovih in gotovih adjustiranih tkanin je bila delno boljša kakor v novembru mesecu. Vendar pa še vedno pod nivojem kakršnega smo dosegli prej. Problem v kvaliteti se poraja zaradi barvane preje (progaste tkanine) in to predvsem pri 100 % barvanih tkaninah. Tako je bilo zaradi materiala izločenih v decembru v klaso ca. 9.500 t. m. raznih tkanin. Do-ložene napake bi se dale odpraviti s tkanjem čolnične menjave. Naloga nas vseh pa je, da pri predelavi barvanih materialov bolj pazimo in ukrepamo, da ne prihaja zaradi tega do slabe kvalitete. Pregled za leto 1974 nam pove, da smo v kvaliteti naredili le korak naprej. Saj je bilo izdelanih procentualno več tkanin I. kvalitete kakor v letu 1973. Tako je bilo v surovih tkaninah 91,46 % I. kvalitete, 3,92 % — II. kvalitete, 1,66 % — III. kvalitete in 2,96 % tkanin v IV. kvaliteti. Pri gotovih adjustiranih tkaninah pa je bilo doseženo 91,16 % — I. kvalitete, 4,09 % — II. kvalitete, 1,69 % — III. kvalitete in 3,06 % — IV. kvalitete. Naša naloga v letu 1975 je tudi ta, da z vestnim delom na vseh delovnih mestih dosežemo v kvaliteti boljše rezultate, kakor pa smo jih dosegli v letu 1974. Franc Jeraj Članstvo v ZSM Za 9. kongres ZSMS smo govorili, da bo pomenil preokretnico v organiziranju mladih. Že v predkongresnih pripravah smo govorili, da mora nova organizacija postati bolj resna, njeni člani delavni, ne pa pasivna masa, ki je noben problem ne more vzbuditi. Bistvo nove organizacije je, da sprejme le tiste, ki se zavestno odločajo, da bodo pomagali pri razvijanju lastne organizacije in pri izgradnji naše družbe. Bojazen, da bo treba, potem ko sprejmeš članstvo, sedeti na dolgoveznih in brezplodnih sestankih, nepoznavanje bistva in funkcije nove organizacije ZSMS, so najbolj pogosti pomisleki proti vstopu v ZSMS. Član ZSMS pa mora po mojem najprej izpolnjevati svoje delovne dolžnosti. Mladi delavec, ki postavlja v ospredje svoje delo, je pravzaprav Uk dobrega mladinca. Nekatere moti politika. Ne vem, zakaj tolikšen strah. Najbrž zato, ker ne vedo, da ni politika nič drugega kot razreševanje problemov, ki nastajajo v družbi, v okolju, kjer delaš in živiš. Menim, da mladi še premalo vedo, kaj je njihova organizacija in kaj bi vse lahko bila. Smo pa tudi sami aktivisti krivi, če se ne znamo približati mladim. S pridobivanjem članov bi morali začeti na način, ki mlade zanima. Težko je namreč mlade pritegniti v organizacijo samo s sestanki in predavanji. Vse to je koristno za že oblikovanega aktivista, povprečnemu pa ne pomeni mnogo. Vodstvo reorganizirane organizacije se bo moralo potruditi, da bodo tisti, ki niso v ZSMS, spoznali, da nismo suhoparna druščina. Justi Avomatizacija sistema kontrole časov izdelave in zastojev v tkalnicah Strojni park v obratih z razvojem znanosti in tehnike hitro zastara. Za njegovo popolnejše izkoriščanje je potrebno poiskati rezerve v proizvodnih časih oziroma zmanjšati zastojne čase zaradi raznih učinkov (vzdrževanje, slab material). To lahko dosežemo z ugotavljanjem oziroma analiziranjem vrst in časov zastojev ter glede na dobljene podatke napravimo ekonomsko analizo obstoječega stanja in končno projektiramo nov sistem z optimalnimi časi proizvodnje. Tako sistematsko zasledovanje časov izdelave in zastojev pri procesu proizvodnje nam omogočajo potrebne avtomatike za registriranje POCONSKpC ELEKTRICARA osnove !AK NEOCSTATAK POTKE Sir* navedenih časov. Teh registracijskih naprav je na tržišču veliko vrst, sistematiziramo pa jih lahko v naslednje skupine: 1. Avtomatika za registriranje časov izdelave oziroma zastojev. Tovrstno avtomatiko vgradimo na statve ter ob nastopajočih zastojih s pritiskom na ustrezni gumb naprava sama beleži merjeni čas na trak ali disk. Naprava ima lahko tudi dodatni števec, ki v vsakem trenutku kaže celotni proizvodni čas za določeni časovni interval. 2. Avtomatika za registriranje proizvodnih časov in zastojev glede na posamezne vzorce. Na statve montiramo napravo s tolikim številom tipk, kolikor različnih vzorcev želimo kontrolirati. Ponavadi se registrira 10 vrst osnov. 3. Avtomatika za registriranje časov izdelave in zastojev ter proizvedeno količino tkanine. Poleg števca za registriranje časov ima naprava tudi števec za zaznamovanje količine stkane tkanine. Dodatno ima tudi lahko števec za odčitanje števila votkov v vsakem časovnem intervalu. 4. Avtomatika za registriranje časov proizvodnje in zastojev zara-da posameznih del oziroma različnih vzrokov ter količine stkane tkanine Tako napravo vidimo na sliki in je proizvod firme Kienzel. S pritiskom na ustrezni gumb se registrira čas določenega zastoja, čas se zapiše na krožnem papirju, ki je premazan s posebnim premazom, tako da pisalo s safirno iglo točno in ostro beleži znake. Naprava ima števec za registriranje proizvedene količine tkanine. 5. Avtomatika za istočasno avtomatsko registriranje časov izdelave in zastojev na posameznih statvah ali celotnemu sistemu enake širine oziroma istih modelov. Naprava je v prvem primeru direktno vezana na posamične statve, v drugem primeru pa na celotno grupo statev. 6. Oprema za vizualno odčitanje avtomatsko registriranih podatkov, luknjanih trakov ali kartic in ob-luknjenih trakov ali kartic in obdelavo podatkov. Po avtomatskem registriranju časov je potrebno, da imamo ustrezne pripomočke (posebna plošča) za odčitavanje ter lečo za osvetlitev. Z diagrama se odčitajo le memorirani podatki. 7. Oprema za avtomatsko odčitavanje avtomatsko registriranih podatkov in avtomatsko obdelavo rezultatov. Odčitavanje je elektronsko. Takoj po odčitavanju vhodnih podatkov obenem dobimo poročilo o ugotovljenih podatkih. Istočasno pase lahko luknjajo tudi kartice ali trakovi, ki nam potem služijo pri nadaljnjih analizah. D. P. (Tekstil, št. 12/1974) Seja sveta za medsebojna razmerja Mnenje pravne službe SMR je imenoval komisijo za ugotavljanje upravičencev za stanovanjske kredite. Krediti se bodo dodeljevali za gradnjo ali do-gradnjo ter nakup stanovanj. V komisiji so: Majdič Franc, predsednik, Budau Tulij, tajnik, Ručigaj Anton, predstavnik sindikata, ter člani: Giovanelli Lovro, Veider Franc, Hočevar Jelka in Cedilnik Fanika. Delavcem podjetja, ki obiskujejo poklicne, srednje, višje in visoke šole kot izredni dijaki ali študentje, je SMR na njihove prošnje odobril izredni plačani dopust v trajanju 18 oziroma 30 dni za polaganje izpitov v tem letu. Za tak dopust je prosilo 15 delavcev. Obenem je SMR odobril še enemu delavcu povrnitev stroškov za šolnino na visoki ekonomsko-komercial-ni šoli v Mariboru. SMR je odobril izredni plačani dopust v trajanju 1 dneva smučarski reprezentanci podjetja, ki nas bo zastopala na XVII. tekstiliadi v smučanju na Golteh (če bo sneg!) Za podelitev štipendije sta zaprosili Brauhar Zvonka, II. letnik ekonomske srednje šole in Reščič Vanda, III. letnik filozofske fakultete. Obema je SMR štipendije odobril. Ženi pokojnega sodelavca Arona Zornade je bila izplačana posmrtnina v višini povprečnega OD v preteklem letu, ki je znašal 2.467 din. SMR je to potrdil. Tov. Veider Franc je prosil SMR za pojasnilo, zakaj je delovno mesto, ki ga zaseda, sedaj naenkrat nižje ovrednoteno. Pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da so bila vsa delovna mesta »skladiščnik« res enako ocenjena. Napaka je nastala verjetno v lanskem ali celo predlanskem letu pri enem od večkratnih popravkov. SMR je sprejel sklep, da se napaka popravi v sporazumu o OD, tov. Veidru in Habjanovi pa izplača razlika v višini 30 točk na mesec za celo leto 1974. Pri odobravanju izrednih plačanih dopustov delavcem — dijakom in študentom je bilo veliko govora o tem, da so deležni samo pravic, obveznosti pa ne. Zaradi tega je SMR sprejel sklep, da se delavcu prizna za posamezni izpit 1 oziroma 3 dni samo v primeru, če izpit uspešno opravi, sicer pa naj za »nedelo« delavec te pravice nima. Ta sklep pa je povzročil precej polemike, zato smo naprosili pravno službo, da sklep komentira oziroma pravno utemelji. V zvezi z zaprosilom, da komentiramo oz. pravno utemeljimo sklep SMR, po katerem se delavcu prizna za posamezni izpit ustrezna odstotnost z dela samo v primeru, če izpit tudi uspešno opravi, dajemo naslednje mnenje: Skladno z zakonom ima delavec pravico biti odsoten z dela in mu gre pri tem nadomestilo osebnega dohodka v primerih in ob pogojih, ki so skladno z zakonom določeni v TOZD. Te primere in pogoje ureja v TOZD samoupravni sporazum o odmorih, počitkih, letnih dopustih in drugih odsotnostih z dela. Po določilih tega sporazuma ima delavec pravico biti odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka, kadar polaga posamezne izpite med svojim strokovnim izobraževanjem. Cit. sklep SMR, ki pogojuje pravico do te odsotnosti s tem, da delavec uspešno opravi izpit, prehaja določba cit. sporazuma, prav tako pa po našem mnenju takšno pogojevanje pravice do cit. odsotnosti z dela ni v skladu z zakonom, še posebej, če upoštevamo, da enkrat že odobrene odsotnosti ni mogoče naknadno odrekati oz. prekvalificirati v redni letni dopust. Pri tem je še pripomniti, da bi takšne prekvalifikacije te odsotnosti v redni letni dopust bile tudi v nasprotju z določili zakona in sporazuma o načinu izrabe letnega dopusta. Zaradi tega sodimo, da ta sklep SMR v takšnem pomenu ne more vzdržati pravne veljave. Menimo pa, da bi bil v skladu z zakonom in določili cit. sporazuma sklep, po katerem ima delavec pravico do te odsotnosti z dela le za prvo opravljanje posameznega izpita, ne pa tudi za njegovo ponovno opravljanje, kolikor ga prvič ni bil uspešno opravil. Po določilih sporazuma je namreč mogoče navedeno odsotnost odobriti le za posamezen strokovni izpit. Že enkrat odobrena odsotnost za posamezen strokovni izpit, je delavcu omogočila, da ta izpit opravi, zaradi česar ne more imeti pravice, da ta uveljavlja to odsotnost kasneje ponovno za opravljanje tega istega strokovnega izpita. Vodja pravne službe: dipl. iur. Ingo Paš Kmalu v nove prostore V poslopju uprave bodo v kratkem nared novi pisarniški prostori. Na sliki: montaža lesenega stropa s pnevmatično pištolo Konfekcijske metode predelovanja plastificirane in gumirane trevira-hochfest tkanine Način izdelovanja konfekcijskih izdelkov je podoben kot pri ostalih tkaninah. Za krojenje uporabljamo šablono, po katerih krojimo oz. režemo blago. Pri krojenju lahko dele sestavljamo s šivanjem, lepljenjem ali varjenjem. Sestavljanje s šivanjem. Za šivanje teh artiklov uporabljajo robustne šivalne stroje, ki jih poganjajo močni elektromotorji. Ti stroji morajo imeti večjo delovno mizo, dolgo ploščo in odčrtino za dovajanje blaga. Transport mora biti kombiniran: zgornji, spodnji in igelni transport. Zaželeni so tudi odvajalni valjčki na mizi za lažje vodenje blaga skozi stroj. Novejše konstrukcije šivalnih strojev za šivanje velikih kosov kot so npr.: zračne hale, temeljijo na tem, da se giblje šivalni stroj pri šivanju vzdolž tkanine. Za te proizvode je treba uporabljati močnejši šiv, zato se taki deli sestavljajo na dvo-igelnih šivalnih strojih. Pri tem je treba uporabljati za vsako iglo posebej sukanec z različnim vitjem S ali Z ali pa event. igle z levim ali desnim žlebičkom pri uporabi sukanca z enakim vitjem. Z uporabo sukanca z enakim vitjem na obeh navadnih iglah pride pri šivanju do trganja sukanca. Treba je poudariti, da moč šiva je odvisna od vrste šiva, jakosti igle, števila ubo-dov na cm, vrste blaga, ki ga šivamo (konstrukcija tkanine, vrsta oplemenitenja), ipd. Plastificirano trevira tkanino je treba šivati z iglo, ki ima okroglo konico ali z iglo, ki ima ostre robove in jo uporabljajo v usnjarski industriji. Pri tem uporabljajo sukance od Nm 9/3 do Nm 18/3. Navadno uporabljajo črn sukanec, pri katerem ščitijo dodane saje pred delovanjem atmosferilij. Glede na moč sukanca uporabljajo naslednje igle: sukanec: igle: Nm 11/4 Nm 200 Nm 11/3 Nm 180 Nm 15/3 Nm 160 Nm 18/3 Nm 140 Nm 25/3 Nm 200 Nm 30/3 Nm 100 Lepljenje površin. Lepljenje pride v poštev pri gumirani treviri tkanini, kjer je poznan izdelek gumijasti čoln. Za artikle, izdelane iz PVC plastificirane tkanine, je lepljenje manjšega pomena in ga le redko uporabljamo. Varjenje s pomočjo topil. Površine, ki jih želimo sestaviti, premažemo s topilom npr. tetrahidrofu-ranom. Ta topi del PVC plasti, ki jo potem pod pritiskom zavarijo. Topilo tetrahidrofuran je močno hlapljivo in v večjih koncentracijah strupeno. Dovoljena koncentracija pri 20“ C je 590 mg/ras. Zaradi škodljivega vpliva na zdravje ga manj uporabljajo. Varjenje. Pri varjenju nastopa močna vez med površinama PVC oblog. Seveda mora med tkanino in PVC oblogo že obstajati trdna vez, da se z varjenjem lahko trdno povežeta dve tkanini. Trdnost vezave med tkanino in PVC oblogo znaša 2kp/cm. PVC sloj nima definirane točke taljenja; ta je nekje med 150 in 200° C ter se tako brez težav vari. Zavarjeno mesto je absolutno vodonepropustno in daje pod normalnimi pogoji dobro trdnost šiva. Obstajajo trije načini varjenja: z vročim klinom, z visoko frekvenco in z vročim zrakom. Z vročim klinom se površine kontinuirano sestavljajo tako, da omehča vroči klin površino, ki jo potem s pomočjo pritiska dveh valjev sestavimo oz. zavarimo. Oba valja služita obenem za transport blaga. Pri normalnih pogojih je delovna hitrost tudi do 5 m/min. Danes lahko z modernimi stroji zavarimo s pomočjo vročega klina tudi var širine 30 mm. Visokofrekvenčno varjenje je danes najbolj razširjen način varjenja izdelkov iz plastificirane tre-vire. Prednosti tega načina sta lahka strežba in večja kvaliteta šiva. VF varjenje sloni na dipolnem karakterju molekul. Pri visoki frekvenci 27,12 MHz pričnejo dipolne molekule oscilirati, pri tem se ob trenju sprošča toplota, ki ustvarja na površini tkanine potrebno temperaturo za varjenje. Na tak način je temperatura na vezni točki največja medtem, ko je na elektrodi najnižja (enaka sobni temperaturi). Tkanina se zavari s pomočjo pali-časte elektrode, ki jo naprava pnevmatsko spusti na tkanino, ta pa je postavljena na mizo, ki služi obe- piše: Daliborka Podboj nem kot druga elektroda. Delo poteka diskuntinuirano. Pri enem taktu se lahko premakne blago ali naprava za varjenje; delovna hitrost je 3 m/min. V novejšem času uporabljajo vedno pogosteje varjenje z vročim zrakom. Skozi 4 cm šobo prihaja vroč zrak na površino tkanine. Na tem mestu se omehča PVC obloga in srednje močan pritisk na omehčano mesto povzroči, da se površini spojita. Ta način varjenja je cenejši od prej navedenih. Tako stane VF aparat v Nemčiji 12.000 DM, aparat za varjenje z vročim zrakom pa le 2.000 DM. Kateri način vezave je boljši in, ali lahko varjenje po trdnosti vezave v celoti zajema nitni šiv? Specialne raziskave so pokazale, da je pri izdelkih, ki so izpostavljeni zunanjim vplivom, primernejša uporaba nitnega šiva. Ta je močnejši in odpornejši proti toplotnim vplivom. Tabela v nadaljevanju nam kaže razlike med varjenim in nit-nim šivom, ki so nastopile po delovanju določenih vplivov. Faktorji zmanjševanja Oslabitev šiva pri sobni temperaturi — kratek čas delovanja Oslabitev po daljši dobi (155 h) pri sobni temperaturi Oslabitev po daljši dobi za 10“ h in temperaturi 70“ C 1,35 1,07 3,34 2,97 4,31 7,61 Iz tabele je razvidno, da je po daljšem času in pri višji temperaturi varjeni šiv oslabel za dvakratno vrednost nitnega šiva. Optimalno trdnost vezave dosežemo s kombinacijo obeh načinov vezanja. Tako lahko po sešitju dveh površin, s privarjenim trakom iz istega blaga, prekrijemo nitni šiv. Tak spoj je nedvomno zelo trden in obstojen vendar gre v tem primeru za dvojni čas izdelave. Racionalno zaznamovanje napak Tovarna Menschner, Viersen, ZRN, je razvila nov tip stroja za zaznamovanje napak — model FME. Namesto, da stroj ob napaki potegne nitko skozi krajec tkanine in nitko še zavozla, zaznamuje novi stroj napake tako, da nalepi na krajec ob napaki etiketo, ki ima že na eni strani nanos lepila. Če pritisnemo ob napaki na gumb, se premakne transportni trak z etiketo sunkovito naprej za širino ene etikete. Poseben kovinski jezik sname etiketo s transportnega traku, nakar jo valjček pritisne na krajec tkanine. Ta način markiranja je izvedljiv brez ustavljanja stroja. Mar-kirni stroj dela torej ves čas neprekinjeno. Naprava za zaznamovanje napak je vzdolžno prestavljivo vležajena. Posebna foto celica obti-pa krajec tkanine in električno krmili vreteno, na katerem je naprava za zaznamovanje napak; le-ta je vzdolžno prestavljivo vležajena. ZAHVALA ovor Tudi to pot smo za sobesednika izbrali eno naših zvestih sodelavk, in sicer Mileno Hribar, ki dela v Induplati že celih 28 let. Od tega je že skoraj dvajset let v pripravljalnici. Takole je potekal pogovor: — Kje ste začeli delati, ko ste prišli v podjetje? — V mokri predilnici. Tam sem delala 9 let. Delovni pogoji so danes mnogo boljši, predvsem zato, ker so stroji modernejši. — Kaj pa delate na svojem sedanjem delovnem mestu? — Previjalka sem, sicer pa sem v rezervi. Zdi se mi, da nas je malo preveč ali pa je premalo strojev, škoda je, da smo velikokrat nekatere brez dela. — Kaj mislite, da v podjetju še ni dobro urejeno, kaj bi lahko bilo boljše? — Glede na to, da malica stane delavce oziroma podjetje kar 7 din, bi lahko bile malice res kvalitetnejše, tako pa stalno krompir, mesa skoraj ni oziroma ga je premalo, pa še nobene prave izbire ni. Z menoj se bo strinjala vsaka gospodinja, ki ve, kaj se da napraviti s 7 dinarji. — Morda še kaj prav v zvezi z vašim delom? — Delavkam, ki zaradi narave dela pretežno stojijo, bi morala tovarna vsaj dvakrat na leto dati ortopedske čevlje, tistim, ki hodijo po dvorišču, pa škornje. Mislim, da ni prav, da morajo čevlje delavke kupovati same, saj ni redek primer, da jih uničijo že v treh mesecih. Plače pa so že tako majhne in je ta dodaten strošek res odveč. Ob koncu razgovora me je Milena še prosila, naj objavimo, da se zahvaljuje sindikatu, vodstvu podjetja, patronažni sestri in vsem drugim, ki so kakorkoli priskočili na pomoč, ko jo je prizadel požar. Tulij Budau Ob boleči izgubi moje ljube mame Marije Podlipnik se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oplemenitilnice ter skladišča gotovega blaga, ki ste jo pokropili, prinesli venec cvetja in tolažbe, izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča hčerka: Marija Vrhovnik ZAHVALA Ob smrti svoje mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije za denarno pomoč ter izraze sožalja. Posebej hvala tudi tistim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Marija Mrkužič ZAHVALA Zahvaljujem se sodelavkam v težki konfekciji za iskreno sožalje in denarno pomoč, ki sem je bila deležna ob smrti drage mame. Zor Kristina OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE VSTOPI: I. Bistan Štefka, delavka v konfekciji, vstopila 6. 1. 1975 2 Kavka Franc, pleskar, vstopil 6. 1. 1975 3. dipl. ing. Žakelj Marjeta, tehnolog, vstopila 6. 1. 1975 4. Klakočer Silva, tkalka, vstopila 8. 1. 1975 5. Šoštarič Bernarda, tkalka, vstopila 14. 1. 1975 6. Sabljakovič Muhamed, bar var, vstopil 15. 1. 1975 7. Lavrič Štefka, šivilja, vstopila 21 .1. 1975 8 Slipčevid Luka, del. v oplemenitilnici, vstopil 21. 1. 1975 9. Smrkolj Franc, del. v prejemam!, vstopil 22. 1. 1975 10. Nemec štefica, tkalka, vstopila 27. 1. 1975 II. Luteršek Alojz, barvar, vstopil 28. 1. 1975 IZSTOPI: 1. Zomada Aron, obratov, predilnice, umrl 6. 1. 1975 2. Podboršek Matilda, šivilja, izstopila 17. 1. 1975 3. Kveder Milena, šivilja, izstopila 27. 1. 1975 Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija INDUPLATI Jarše n. sol. suh. o. Odgovorni urednik Tulij BUDAU. člani uredniškega odbora: Slavi GERBEC, Marica JERMAN, ing. Jože KLESNIK, Cilka MRD2ENOVIČ, dipl. ing. Branko NOVAK, dipl. ing. Avgust OREHEK, dipl. iur. Ingo PAS, dipl. ing. Janez PEZDIR, dipl. ing. Boža POGAČNIK, Ivo SEŠEK, Majda ŠKRINJAR, ing. Janko UKMAR in ing. Lado ZABUKOVEC. — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974). Osebni dohodki decembra 1974 Izračun vrednosti točke je ostal neizpremenjen za vse TOZD kakor tudi Skupne službe. Odstotek za izračun menjajočega dela osebnih dohodkov: TOZD proizvodnja in Skupne službe R-D 7, R-D-Z 3,5 %, TOZD Restavracija in počitniški domovi je R2 = 12 %, TOZD Trgovina je R2 = 15 °/0. Povprečno izplačani osebni dohodek za TOZD proizvodnjo in DS skupne službe je znašal v decembru 2.543,69 din, za Restavracijo in počitniške domove 3.110,00 din, za Trgovino pa 3.165,00 din. Razred TOZD proizvodnja •žL S« TOZD Restav. TOZD Trgov. pred. Prip. tkal. opleni o d > o vi ,d S 1300—1500 3 1500—1700 1 2 3 1700—1900 10 10 5 1 16 2 1900—2100 11 17 24 14 38 8 2100—2500 37 61 101 23 122 5 3 49 4 2500—3000 11 22 44 18 37 10 5 71 5 3 3000—3500 3 3 16 7 3 4 1 23 8 3500- 4000 1 2 1 1 17 1 1 4000—4500 1 3 1 1 4 11 1 4500—5000 9 1 5000—5500 1 6 1 5500 in več 1 7 72 114 195 66 224 21 16 203 20 5 najnižji OD 1179 1803 1687 1687 1385 2103 2335 1892 2104 2622 najvišji OD 3276 4495 4459 4406 3765 4304 6075 7052 5157 4029 povprečni OD 2274 2332 2444 2421 2277 2848 3466 3082 3110 3165 Vera Habjan Kegljanje Kegljači »Partizan«, Jarše so se tudi v tekmovalni sezoni 1974/75 prijavili na razpis Kegljaške pod-zveze, Ljubljana za tekmovanje v Mali ligi (6x100 lučajev) in v borbenih igrah (10x6x3 lučajev). V Mali ligi nastopa 36 ekip, ki so razdeljene v 6 grup. Kegljači »Partizan« Jarše so v četrti grupi skupaj s klubi: Donit, Medvode, Litostroj Ljubljana, Domžale I iz Domžal, Slovenija avto Ljubljana in Ilirija Ljubljana. V borbenih igrah nastopa »Partizan« Jarše v II grupi skupaj s klubi: Brest Cerknica, Sora Med- vode, Lokomotiva, Ljubljana, Tivoli Ljubljana, Kolinska Ljubljana, Javna skladišča, Ljubljana. V jesenskem delu tekmovanja v Mali ligi so bile odigrane naslednje tekme, ki so se končale z naslednji-, mi rezultati: Na kegljišču »Sora« v Sori pri Medvodah Donit Medvode : Partizan Jarše 2316:2257. Na kegljišču »Ilirije« v Ljubljani: Litostroj Ljubljana : Partizan Jarše 2368:2324. Na domačem kegljišču v Jaršah: Partizan Jarše : Domžale I Domžale 2370:2324. Na kegljišču Rižana v Ljubljani: Slovenija avto Ljubljana : Partizan Jarše 2431:2469. V Mali ligi čaka Partizan, Jarše še eno srečanje in to na domačem kegljišču z ekipo Ilirije iz Ljubljane. V prvem delu tekmovanja borbenih iger so dosedaj odigrane naslednje tekme: Na kegljišču Brest v Cerknici: Brest Cerknica : Partizan Jarše 424:350. Na domačem kegljišču v Jaršah: Partizan Jarše : Sora Medvode 368:398 Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani: Lokomotiva Ljubljana : Partizan Jarše 473:392. Neodigrane so še tri tekme, in sicer: z Tivoli Ljubljana, Kolinska Ljubljana in Javna skladišča Ljubljana. Kegljači Partizan Jarše so se udeležili tudi ekipnega prvenstva Ljubljanske podzveze (8x200 lučajev), kjer so nastopili: Nussberger Oskar, Banko Slavko, Bizjak Janez, Zabukovec Lado, Jenko Zdravko, Vrhovnik Franc in Andromako Daniel. Skupno je bilo podrtih 6328 kegljev. Najboljša sta bila Andromako z 841 podrtimi keglji in Vr-novnik z 821 podrtimi keglji. - JŽa p&l ute tazuecLtiLa ~ Rešitev križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: MORFINIST, US MRTITEV, RO, OAZA, I, KVIT ELAS, G, MARTI, KILT, PAPRIKA A, RO, JO, ORION, MEŽAKLJA, A SNOB, MAKETA, ENEJ, TIN, DA ANA, ALIDA, OTILIJA, KADI, MS PURAN, SEJALEC, O, ER, VAR TAN, PLATNO, KASARNA, TEA ODA.