3. St.
V Gorici, dn6 15, januarija 1892.
Teaj IV.
OTA
Y~
-s
•K-
»Nova Soža“
izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „ Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1'10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročuikom naročnino znižamo, ako ge o glas č pri upravništvu.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
UredtiiStvo in upravniitvo je v Mar-cinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
A
r
soc
1
L
Oznanila
in „poslaniceu plača se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiska lkrat,
7	9
*	n	n	n	n	*	n
’	n	n	rt	n	°	n
Večkrat — po pogodbi. Za veče črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici (j. Likarja in v tobakarni v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina iu reklamacije pa upravništvu „Nove Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
J
Kdo hujska?
Ako 130.000 koroških Slovencev zahteva za svoje slovenske otroke in za s v o-j e novce tudi slovenske ljudske šole, namesto sedanjih nemških, v katerih se slovenska mladiua ponemčuje; ako zahtevajo slovensko uradovanje pri sodiščih, političnih in deželnih uradih, onda začno »liberalni" Nemci kričati na vso sapo, da je v nevarnosti dosedanji »ljubi mir“ v vojvodini Koroški pred slovenskimi »hujskači", ki »ščuvajo" doslej z vsem zadovoljno slovensko prebivalstvo k uporu proti dosedanjim »uzor-nim* odnašajem v deželi. — Blizu enako se godi nad 400.000 Slovencev na Štajerskem, popolnoma enako pa 50.000 Slovencev v Trstu in okolici ter nad 200.000 Slovencev in Hrvatov v dvigajoči se Istri. Vsi ti Slovenci in Hrvatje morali bi lepč ponižno molčati in morebiti celč spoštljivo roke po-ljubovati različni gospodi, ki za naše novce ustanavlja take učne zavode, v katerih se naša mladina potujčuje, ali pa, ki nam dopisuje v tujih jezikih, prezirajo in morebiti cel6 zaničevaje nas in naše narodne svetinje. Taki ponižni hlapci bi morali biti, ako bi hoteli veljati v očeh naših nasprotnikov kot mirni in zvesti državljani! Ako pa tožimo o krivicah, ki se nam gode, ako kličemo po pravici in enakopravnosti, onda smo v njih očeh uporniki in denuncijanti — vsklik-nil je nekako takč naš državni poslanec dr. A. Gregorčič v državni zbornici dunajski.
Tudi pri nas na Goriškem vladajo podobne razmere. Tu živi 145.000 Slovencev in le 75.000 takozvanih Italijanov. Ako denemo, da so popisovalci požrli na papir-j u le 5000 Slovencev, dobimo, da nas je dvakrat več v deželi nego Furlanov in Italijanov. In kako se nam godi?
Italijanščina, katere ne govori 20.000 prebivalcev, gospoduje pri naših sodiščih celo kot notranji uradni jezik, nas Slovence pa vabijo, sodijo in obsojujejo v tujem — italijanskem jeziku.
Politični uradi skrbč s hvalevredno pozornostjo, da dobi vsak Italijan in Furlan vse dopise v laščini, dočim dobivamo Slovenci od njih skoro brez izjeme le nemške iu tudi laške dopise.
V	deželni hiši je italijanščina skoro izključna gospodovalka, sloveuščina pa se tamkaj trpi le kot jako neljuba pasterka. In vendar je v deželnem zboru 10 slovenskih poslancev proti 10 italijanskim— kar je sicer gorostasno nerazmerje z ozirom na 150.000 proti 70.000 prebivalstva. V deželnem zboru se govori skoro vse italijanski, tako da on-du niti slovenskega liitropisca (stenografa) ni treba. Vsakemu slovenskemu poslušalcu težko dč pri srcu, ko vidi in sliši, kako malo prostora in časti uživa naša lepa slovenščina v deželni hiši. — V deželnem odboru sta dva slovenska in dva italijanska odbor-nika, a vkljub temu je vse notranje poslovanje njegovo le italijansko. Deželni odborniki od obeh stranij poročajo deželnemu zboru večinoma le italijanski!
Kupčijgka in obrtnijska zbornica v Gorici je doslej še vedno edino v laških rokah. Dasi ima skrbeti za razvitek in korist obrtnije in kupčije v celi deželi, torej med
70.000	takozvanimi Italijani in 150.000 Slovenci, vendar nima v njej dvetretjinska večina, ki tudi plačuje doklade za to zbornico, niti enega zastopnika, da bi zagovarjal koristi slovenskih obrtnikov in trgovcev. Zato se je n. pr. ta zbornica izrekla ta škodljivo kupčijsko pogodbo z Italijo, ki 8e nam hoče vsiliti za celih 12 let, zato se D,^}° ali nič ne briga za ono kupčijo in obrtnyo, ki je v korist slovenskemu prebivalstvu dežele naše. O kaki enakopravnosti slovenščine z italijanščino v tej zbornici ni niti govora. Gospodje se obnašajo tamkaj tako, kakor da bi poslovali v Toskani, ki je italijanska dežela, ne pa na Goriškem, ki je v dveh tretjinah slovenska grofovina. Uradni in poslovni jezik je ie italijanščina.
V	tem jeziku se pišejo tudi dopisi v slovenske kraje do slovenskih trgovcev in o-brtnikov. — Glasilo te zbornice je gori-ški „ Corriere ', ki za dobro plačilo prinaša vse njene razglase, sejne zapisnike in druge uradne spise. Gospodje ne čutijo potrebe, da bi vse te reči razglašali tudi v slovenikem jeziku. Ako hote sloven-
ski davkoplačevalci kaj izvedeti o delovanju te kupčijske in obrtnijske zbornice, za katero plačujejo posebuo doklado, čitajo naj židovski »Corriere", ako ga razumejo !
Kar se tiče ljudske šole. nimamo na Goriškem enakih pritožb, kakor n. pr. na Koroškem — razun v Gorici. Tukaj živi okoli 7000 Slovencev, ki smo tu domd, saj so naši slovenski očetje, postavili prve koče „o gorici“ okoli goriškega gradu in potem pod njim, da je polagoma nastala Gorica, v furlanskih ustih Gurizza, ne pa Montici-la, vendar moramo za svoje slovenske otroke še vedno vzdrževati zasebne šole iz svojih žepov, ako jih hočemo ohraniti naši ljubi materi Slayiji, dasi plačujemo šolske doklade v mestne denarnice. — O kaki enakopravnosti slovenskega jezika pri mestnih uradih z italijanskim pa ni niti sledu. Le toliko je gospoda proti nam še »milostljiva", da brez ugovora sprejema slovenske vloge. Za kaj drugega pa nas ne poznajo — razun ko treba tirjati visoke mestne doklade: to je edino polje v delavnosti slavne naše mestne uprave, na katerem smo Slovenci enakopravni z ostalimi meščani.
Vsakemu našemu čitatelju je iz vsega tega povsem jasno, da se našim laškim sosedom v nikakem oziru ne godi krivica: oni so v bogati meri deležni vseh dobrot, ki tičejo po načelu narodne enakopravnosti njih narodnosti in jeziku — in še nekaj več nego jim tiče, kar se pa godi v očitno škodo in krivico narodnosti slovenski.
Slovenski narod na Goriškem se je pa začel čedalje bolj zavedati one naloge, veljave in časti, ki mu po vseh pravicah tiče v tej deželi. Zato se je začel vedno odločneje upirati dosedanjim odnošajem, v katerih se narodnost in jezik deželne dvetret-jinske večine dosledno in po nekakem načrtu potiska v sramotni kot; začel je resno zahtevati, da se bo njegova narodnost in njegov jezik pri vseli uradih, cesarskih in deželnih, ako ne bolj pa vsaj toliko cenil in spoštoval, kolikor umetno podtaknjena materinščina furlanske tretjine.
Pri tej zahtevi narod naš ostane, naj pride čez nas kar hoče, in prej ali slej se mu bodo morale izpolniti njegove opravičene in pravične težnje!
Nasprotniki naši kaj radi razupivajo take zahteve slovenskega naroda kot izzivanje, kot hujskanje ali ščuvanje proti našim laškim sosedom. S kako pravico tako delajo, videli bomo prihodnjič.
Politična uprava na
Slovenskem.
(Govor poslanca dr. Gregorca v 90. seji državnega zbora dne 16. de t nbra 1891.)
(Dalje)
Govoriti mi je sedaj o dogodbah, katere so se vršile v Celju za cesarjeve navzočnosti o priliki vojaških vaj, katere dogodbe so nas Slovence globoko užalile. Mesto vsprejelo je cesarja slovesno. Žal, da je porabil nemški mestni zastop to dinastično slavnost za neprimerno, obžalovanja vredno nemško-narodno demostracijo.
Slovenskim društvom se je udeležba pri slavnostih zabrauila in slovensko društvo, katerega sedež je glasom pravil v Celju, moralo je iz mesta ven in še le po dolgih ponižnih prošnjah posrečilo se mu je dobiti privoljenje, daje smelo presvetlemu cesarju zunaj mesta v slovenski občini »Celjska okolica" prirediti primerno ovacijo. — Ta ovacija uspela je izborno, vzlic temu, da so iz bližnjega mestnega parka nekateri nem-škutarski Celjani hoteli na nedostojen način motiti petje, kar je Njega Veličanstvo cesar zapazil z vidnim nezadovoljstvom.
Za to netaktnost odgovorna je avtonomna mestna oblast celjska in zato se nečem dalje s tem baviti. Vse drugače pa je z ondotnim okrajnim glavarjem. Nemški ta gospod imel je tedaj najlepšo priliko pokazati, kako se je obnašati avstrijskemu uradniku v upravnem okrožju, kjer je več narod-nostij, kako je treba nasproti vsem narodom ravnati dobrohotno, nepristransko in pravično. Tega pa ta guspod ni pogodil. Obratno, pridružil se je odkrito za nas žaljivim demonstracijam mestnega zastopa celjskega, podpiral ga je iu varoval s svojo uradniško avtoriteto,
Evo nekoliko dokazov za to: Prvo je to, da ni pustil, da bi se v avdijenciji poklonili presvetlemu cesarju župani slovenskih kmečkih občin in trgov. To nezasluženo ponižanje moralo je te poštene iu za javni blagor požrtovaluo delujoče može toliko bolj razžaliti, ker je kmalu potem pri vojaških vajah v Sch\varzenau-u presvetli cesar milostno vsprejel ondotne župane.
Hrvatje in Slovenci imajo starodavno navado, da pozdravljajo svoje vladarje z »Živio" klici. — Slovenski klici pa so gospodu okrajnemu glavarju celjskemu zoperni in zato jih je na kratko prepovedal. Vozeč se pred cesarjevim vozom z županom mesta Celja, kričal je, ne zmeneč se za svoje dostojanstvo, mej mnogobrojno zbrano slovensko občinstvo: »Živio ne smete klicati."
Uprašan od presvetlega vladarja o narodnostnih razmerah, odgovoril je neresnično : »Kmečke občine so slovenske, mesto Celje in vsi trgi razen Braslovč pa so nemški. To, gospoda moja, pa ni resnično, kar se da statistično dokazati.
Oprostite, da navajam številke. V območju okrajnega glavarstva celjskega prebiva 138.097 Slovencev in 7867 Nemcev. V mestu Celju je 4655 Nemcev in 1557 Slovencev, v vseh štirinajstih trgih tega okraja prebiva poleg 1227 Nemcev 6757 Slovencev. Malenkostne manjšine so v trgih
Gornji grad poleg 779 Slovencev 8 Nemcev. Šmarije	»	370	»	7	„
Št. Jurij	„	419	„	6	»
Braslovče	»311	»	2	„
Vransko	„	631	„	2	„
v Mozirju, Ljubnem, Lučah in v Rečici pa so sami Slovenci in nijeden Nemec.
Politični naši nasprotniki vedo povedati o Slovencih marsikaj slabega in nam le neradi pripoznavajo kake kreposti; jedno pa nam morajo pripoznati, našo neumevno, neizčrpno potrpežljivost. Nemške uradnike imamo iu se jih še ne branimo, uradnike, kateri ne znajo našega jezika pravilno govoriti in vendar se nam še smilijo — sam sem bil svedok temu — ako so nam pokazali le malo naklonjenosti. Toda vsake potrpežljivosti je kdaj konec in tako tudi tukaj.
Gospoda moja! Ako zlorablja c. kr. uradnik svojo oblast, da pokaže osebno mržnjo proti dotičnemu narodu, kakor je to storil okrajni glavar v Celju, tako je to čez mero; ako predstojnik politične uprave naše župane, zato ker so Slovenci, ne zmatra vredne, da bi stopili pred svojega cesarja, in če nam prepoveduje pozdravljati ljubljenega vladarja v narodnem jeziku in po starodavni navadi, tako je s tem užalil najsvetejša narodna in dinastična čustva: ako se pa končno predrzne, usiljevati se mej nas in našega cesarja in ga prevaliti in misti-fikovati z neresničnimi trditvami, tako je to predrznost, za katero ne najdem parlamentarne besede.
Usojam se apelovati na slavno vlado: Ako slavna vlada ume in spoštuje naše 600letno neprestano dinastično zvestobo, našo požrtovalnost, katero smo vselej in pri vsaki priliki izkazovali, potem naj nas reši takih uradnikov.
* * *
Gospoda moja! To, kar sem povedal, je dokaz, da je nemško-liberalna stranka preganjala grofa Taaffeja mnogo let prav po krivici. Saj je vendar vzdržal ves biro-kratični stroj, kakor so si ga ustvarili Nemci, in dal jim ga je vedno na razpolaganje, kadar je bilo treba. Sicer pa je storil še veliko več. — Tej stranki na ljubo se ubija s češko-nemško »spravo", njej na ljubo uraduje minister Gauč liberalno, proti-konservativuo in protislovansko.
Skratka, tudi za grofa Taaffeja imela je nemško-liberalna stranka popolno svobodo, priliko in sredstva, delovati za svoj glavni smoter, namreč za nemško, centralistično, jednotno državo Cislitavijo, in vzlic temu je še daleč od svojega cilja, dalje nego kdaj poprej. Jeden najodličnejših poslancev levičarskih, gospod grof Wurmbrand, je v predzadnjem svojem govoru v tej visoki zbornici rekel nenavadno besedo. Rekel je, da je od svojih predgovornikov »le bore malo slišal o potrebi, da se kot jednotua
država razvijemo nasproti Ogerski." To je popolnoma prav. Slovanska večina take jed-notne države ne mara, saj je že teorija o individuvalni jednakopravnosti za nas Slovane pravo strašilo. Taka individuvalna jednakapravnost se namy ne vidi primerna iu zato jo odklanjamo. Čudne so opomnje gosp. grofa Wurmbranda o češkej spravi. Iz začetka je bil proti njej; ko je pa do-znal, da bode ta sprava veljala samo za nemške manjšine na Češkem, ne pa za slovenske manjšine na Štajerskem in na Koroškem, bil je ves ginjen in častitalje ekscelenci grofu Taaffeju. To je bil gotovo ginjiv prizor in nehote se spominjam sebične najivnosti tistega kmeta, ki je molil »Sveti Florijan, varuj mojo hišo, pa prižgi druge."
Plemeniti grof Wurmbrand je deželni glavar na Štajerskem, torej v deželi, v kateri biva glasom zadnje ljudske štetve nad 400.000 Slovencev. To ga ni motilo, obratno, morda celo vspodbudilo, da nas je v tej zbornici imenoval nevarne sanjače in fantaste — in zakaj? Zato ker smo slovenski in hrvatski poslanci imeli dnč 2. oktobra 1890. v Ljubljani shod in ukrenili potegovati se za sloveusko-hrvaško upravno skupino, kar je po sodbi gospoda grofa nevarno podjetje, celo v ttni slučaju, ako Slovenci in Hrvati o tem le sanjajo. No jaz sem bil sam pri tem shodu in reči moram, da je izmej vseh treh navedenih točk le jedna resnična, ta namreč, da se je shod vršil. Neresnično pa je, da se je tedaj sklenilo, potezati se za slovensko upravno skupino, neresnično pa je tudi, da bi bila taka slovenska upravna skupina državi nevarna. Sicer bi bil pa želel, da je plemeniti grof izpraševal politično svojo vest in premišljal o uzrokih, kako to, da je Slovencem na Štajerskem in na Koroškem že neznosno sedanje stanje, da se jim vidi kot rešilno sredstvo le še upravna ločitev; videl bi bil, da zadene glavna krivda baš njega in njegovega tovariša na Koroškem in njiju nemško liberalne somišljenike oziroma njiju ošabno gospodovanje in oviranje ter trdni sklep: uničiti slovansko manjšino. Seveda on trdi, da nečeje germanizovati, ali oni to delajo in dokazi so uničujoči. Mi Slovenci bili bi prvi voljni hvaležno priznati, ako bi nas ne namerjali germanizovati.
V dokaz tega ozrem se le na kratko na razdelitev kulturnih sredstev. Po zadnji ljudski štetvi je na Štajerskem in Koroškem
1,040.000	prebivalcev z nemškim in 500.329 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom; teh dežel torej dve tretjini sta nemški, jedna tretjina pa slovenska. V zmislu razdelivne pravičnosti bilo bi torej kulturna in izobraževalna sredstva razdeliti po ključu 2:1. — V istini pa ni tako, razmerje je uprav sramotno.
V obeh deželah je jedna univerza, jedna tehnična visoka šola, 15 srednjih šol,
7 meščanskih šol, 2 možki učiteljski pripravnici in jedua ženska, dve kmetijski šoli, jedna vinarska šola in na stotine ljudskih šol. In kaj imajo tega Slovenci? Skoraj nič! Zakaj vsi ti mnogobrojni in dragi izobraževalni zavodi so skoraj izključno nemški. Slovenci imamo samo tri slovenske paralelke, v nekaterih srednjih šolah je obligateu učni predmet, na Štajerskem imamo nekoliko ljudskih šol, katere smo potom rekurzov na naučno ministerstvo oteli ger-manizujočemu utrakvizmu. Koroški Slovenci, katerih je nad 100.000, pa imajo, kakor se je prad kratkim dokazalo, samo jedno slovensko ljudsko šolo. Še potovalnega učitelja slovenskega nam ne dadč in ekscelenca gospod poljedelski minister je že naprošen, da ga pošlje s Kranjskega na Koroško.
Najhuje pa je to, da so vsi ti mnogi in dragi izobraževalni zavodi izkjučno upravljani od naših političnih nasprotnikov. Mi Slovani nimamo niti v deželnem odboru niti v deželnem šolskem svetu za Štajersko in za Koroško svojega zastopnika; nijeden naših ne sedi ondu.
(Konec pride.)
SOf lil
Z Beneškega, 10. jauuvarija. (Skrajne reči se dotikajo). Gospodu dopisniku z Beneškega v 51. številki lanske »Nove Soče“, kar se mene tiče, ta - le odgovor :
Kot šolski nadzornik v St. Petru Slovenskem in v Dreki delal sem na to, da bi gg. učitelji in učiteljice s pomočjo slovenščine učili naše otročiče laški jezik. Pa reklo se mi je: To je izdajan je narodnosti (namreč italijanske), pedagogična zmota tajitev domovinskih prav.
Pri Trinkotih se je bila lani zapazila nedolžna belo - modro - rudeča zastava na maju. Na to so začeli časopisi v Čedadu, v Vidnu in cel6 v Rimu od strahu trepetati, češ, panslavizem je na pragu, jaz pa da delam propagando zanj. Preberite, gospod dopisnik, one časopise, ki so se s tem pečali. (Tudi naša Židinja pri „Corrieru“ tu v Gorici je bila vsa razburjena zaradi te zastave, ki je ,,onesnažila11 sveto zemljo italijansko. — U r e d n i š t v o).
Druga skrajnost.
V	Koledarju družbe sv. Mohorja zdi
se, da letos Dreka ni zastopana. Torej?!......
Delivec častitih naslovov „vrli tu in vrli tam" se ni potrudil pregledati, ali letos Dreka zares ali pa le navidezno manjka, marveč toži: (la je kurat dreski vsemu temu kriv, da torej ni narodnjak, pa tudi dober katoličan neu.
Gospod dopisnik, le bodite brez skibi, kar se tega tiče. Dreški kurat je prekoristno družbo sv. Mohorja prav gorko priporočal in to z resno in mirno besedo ter javno spred oltarja. Pa vse to ničjne pomaga, vse eno je po dopisnikovi misli zagrizen talija-naš, ker se pogreša v Koledarju njegovo ime. (Gospodu kuratu se je zgodila krivica. Zdaj, ko poznamo njegovo ime, nam je žal, da žaljivega stavka nismo prečrtali. Pa tudi dopisnik ni imel slabega namena in je bil le v zmoti. Uredništvo).
Ali niso te sodbe čudne, prva o panslavistu, druga pa o talijanašu?! Skrajne so, pa vendar se dotikajo! Malo me brigajo, na srcu pa mi je stvar, resnica torej na dan!
Dreka je tudi letos zastopana pri družbi sv. Mohorja. Od lanskih udov so umrli trije, drugi so pa vpisani in se nahajajo nekateri na 29. strani pod vasjo Ruti na desni zgoraj: Krajnik Ant., Trušnik Jož., Trinko Jož., Trinko Ivan, Krajnik Anton in Faletič Marijana, — drugi na strani 135. in sicer: Rutar J., Gerbič Ant., Bernik Ant., Znodar Ant. in moj g. kapelan Manzini Ivan. — Razsodni čitatelj naj sam sodi. Ako bi pa vedel še nekaj drugega, česar ne morem poslati v javnost, sodil bi še bolje.
Jožef (iožnjak,
kurat v Dreki.
Srednje, 11. jan. — Nadepolni učitelj za Srednje-Kambreško g. Peter Stanič ni več med živimi. Letos je dokončal šole v Kopru. Prvo njegovo mesto bilo je Srednje. Z veseljem se je mladenič poprijel svoje težavne službe. Marljiv v vseh rečeh, iz-gleden v svojem obnašanju, natančen v spolnovanju svojih dolžnostij zapustil je svet. Ako pomislimo, da je njegov poklic bil trudapoln in da ga je pričakovalo več grenkega nego sladkega, ne bodemo omilovali njegovega zgodnjega spanja, ker tam prejme plačilo od Boga.Umrl je kakor dober kristijan, previden s svetimi sakramenti; torej je stopil pripravljen pred sodnika. Bolezen njegova je bila kratka, pa huda. Imel je unetje čev; deset dni je trajala bolezen. G. dr. Lisjak iz Gorice je prišel prepozno, bolezen je že preveč napredovala; v groznih bolečinah je bolnik izdihnil svojo dušo. Naj gleda tam obličje Božje!
Od Sv. Lntfje, dnč 11. januarja. — Se predno so v naši občini volitve razpisane, že se menda razvija živahna agitacija. Ker ne bi hotel, da bi se duhovi po nepotrebnem vznemirjali, in ker se bojim, da bi znale nastati tudi pri nas, kakor v nekaterih drugih županijah našega okraja, vsled strankarskih bojev neznosne domače razmere; ker iz vsega srcš, želim, da bi se volitve v našej občini vršile v biatovski slogi in da bi se občina v gospodarskem oziru lepo razvijala, izjavljam tem potom, da prepustim pvav rad komu drugemu mastni in prijetni županski stol, zlasti ker sem sedel na njem čez 20 let in ker in am dovolj opravila s svojimi gospodarskimi zadevami.
Ignacij Kovačič, župan.
Livek, 4. jan. — Dne 31. decembra odrinil je gosp. France Pavliček, c. in kr. okrajni žendarm. stražmojster iz Tolmina, kjer je več let služboval, na novo mu nakazano mesto v Volosko. Gosp, Pavliček si je v teku svojega službovanja na Tolminskem pridobil mnogo zaslug in je bil kot povsem vesten in značajen mož v velikih čislih povsod, kjer so ga poznali. Zat6 se hudo zdi, da po 16 letih prestavijo takega možaka iz našega okraja, občinstvu in njegovim podložnim, katerim je bil vedno v izgled, bodisi v službi ali v zasebnem življenju.
Gosp. stražm. Fr. Pavliček služboval je tudi več let v Kobaridu in še od onega Časa poznamo njegovo velikodušnost in vestnost v službi.
Podpisano županstvo si torej usoja v čast omeniti naslednja dva slučaja, kjer se je izkazal kot pravega moža in vsled česar tudi bogvedi kako veliko nesrečo preprečil.	Bil je	namreč	v	službi v	naši
občini iu	prišel	torej tudi	na Ravne.	Kar
zasliši spred neke hiše upitjein na pomoč klicanje; hitro leti tja in glej prizor: Neki mož se je bil, kakor zbesnel, pričel pričkati s svojo ženo. Sosed pride v hišo in začne moža	karati,	oni se pa	zdaj raztogoti
nad njim	ter ga zabode	z	nožem v	prsi;
prav tako seje spustil na nekega drugega moža, katerega je zadel pa le od zadaj. Vse se je moža balo in bežalo pred njim, a v tem hipu prihiti gosp. Pavliček ter je z velikim trudom in odločnim postopanjem komaj ukrotil na pol zdivjanega moža. Kaj bi se bilo znalo še zgoditi, je grozno misliti, ker noben človek se ni upal več približati besnečemu možu. Zgodilo se je to leta 1878.
Drugi slučaj pripetil se je eno leto pozneje, ko je bil gosp. Pavliček zopet v naši občini v službi in ko je tako prišel v pozni noči pod vas Jevšček. Vse je bilo mirno, ker v tisti uri se je bilo podalo že vse k počitku. Čuden duh in nekak kad pod vasjo opozori ga, da mora nekaj biti; in glej, ne daleč okoli vasi Jevšček zapazi, da je suh drn in gozd v ognju. Mislimo si prebivalce, v kakšnem strahu so morali ti biti, ko so na klicanje gosp. Pavlička zaslišali, da vse okoli vasi gori. Le malo časa bi bilo trebalo še zamuditi in bilo bi morebiti nemogoče postalo, ogenj zadušiti. Ali še do časa je bil sklical ljudi in po velikem naporu in trudu posrečilo se je požrešen ogenj zadušiti, kateri bi bil do drugega jutra gotovo vse upepelil. — Zato pa nam je in bo gosp. Pavliček vedno v spominu kot mož, katerega mora ceniti vsak, kdor ga pozna; in zato se le s težkim srcem ločimo od njega. Želimo 11111 pa tudi iz srca, da bi na novem mestu zdrav in srečen služboval občni blaginji v korist.
Županija Liček.
Z BolSkega, 3 j an. (Vzroki in nasledki.)
—	Na Žagi in v Čez-Soči imajo torej vendar le šolo; le v Logu je še čakajo. Mali uzroki — veliki nasledki.
Kakor je znano, odstopil je bil onde od učiteljevanja pomožni učitelj, č. g. vikar, ker ni hotel biti zmerjan s puntarjem (revolucionarjem). In zdaj: učitelja ni, vika-riju ne puste učiti zastonj, (ko se mu je zdelo potrebno, da se je zahvalil za oni „trinkgeld“); otroci rast.6 kot trnjev grm. ,In ljudstvo moli in plačuje davke'/ — Svetinja Stritarju za ta izrek
Z Bolškega, 2. jan. — Ker nekateri žele izvedeti, kako je glede na podporo ali milostinjo za naše poplavljence, naj omenim nekaj o tem, če tudi je že pozno. Po vsem Goriškem nabrala se je vsota 416 fl. 31 kr., katero je slavno c. k. okraj, glavarstvo ukazalo razdeliti mej 12 poškodovanih Ložanov, Od prečast. ravnateljstva goriške hranilnice in zastavljavnice pa je došla tja znatna podpora 500 gld. (Mrtva roka!) Poslednji znesek razdelil se je, če sem prav slišal, med 32 najbolj potrebnih lastnikov. Se ve, nekdo rad preceni svojo škodo, drugi bi rad, da bi se mu kar vsa škoda izplačala; in tako dobili so delilci zamer cel koš; pravijo, da še od takih, kjer bi ne bilo tega pričakovati. Nu, dobro, da še gobe rasto. Presrčna zahvala vsem bla-godušnim darovalcem. Bog povrni! Tu se vidi, da v jedinosti in vzajemnosti je moč.
Nu, ob jednem je tu i dokaz, da bi ue bila odveč podpora od Nj. Veličanstva, če bi jo bili namreč Ložani dosegli, kar se pa ni zgodilo. Iz. gotovega vira smo čuli, da ravnateljstvo zasobnih zakladov Njegove Cesarosti, če le možno, rado pomaga. Toda, če nimaš spodnjih klinov ali stopnic, ne prideš do vrha. V Tolminu in v Trstu se jim ni povšečilo, da bi bili segli ljudem pod rame; in nevspeh je bil gotov. „Bog visoko a car daleko!“ — pravi prislovica.
Za silo so zdaj popravili v Logu mostove, cesto itd. V Spodnjem Logu so naredili bran, a ne baš srečno. Vsled tega je še bolj trgalo zemljišče nekega posestnika, iu dali so mu že odškodnino za to. Vsekako bo treba še enega branu onde niže.
Zadnja nesreča pa bo imela nekda še na drugo stran važne nasledke. Gospoda je spoznala, da so vsega tega krive koze; in zdaj jih love orožniki, niti v lastnem zemljišču jih kmetje ne smejo pasti, tudi streljajo jih baje že. Našim ljudem gre za življenje. Gorje ti ubogi kmet gorje! In naposled, če bi tudi bilo vse to res; vsekako naj slav. vlada skrbi, da se da kmetu kak drug način preživetja, Tudi bi bilo pričakovati, da določi kak obrok, do kedaj naj se koze odpravijo.
Politični razgled
Hotranje dežele.
Državni tabor. — Danes teden je lila prva seja poslanske ibornice po praznikih; otvoril jo je še vedno čili dr. Smotka, ki ne mara še umakniti se zavidnemu dr. Chlumec-kemn. Novi minister K u e n h h r g je (Ubil svoj sedež med ministroma Baquehenom in Zales-)'cim. — Na početku seje se je prečitalo kratko
naznanilo grofa Taaffeja o ustopu novega ministra v kabinet. Potem so se čitale razne peticije in interpelacije. Posebno pozornost je vzbudila peticija ženskega društva „ Minerva11 v Pragi, da bi smele tudi ženske obiskovati modroslovne in zdravoslovne fakultate na vseučiliščih. — Volitev dr. Forregerja v Celju se je potrdila. Proti je govoril slovenski poslanec dr. Gregorec. — Mladočehi so podali več interpelacij zaradi zaplemb „ Narodnich Listnvu, v katerih so bile priobčene izjave za Gregrov govor v državnem zboru.
Naslednja seja se je vršila v torek. Na dnevni red so prišle znane trgovinske pogodbe z \ Nemčijo, Italijo in Švico. — Prvi je govo- j voril poročevalec večine dr. Hallvich za pogodbe,| poročevalec manjšine dr. Klaič pa proti njim. Zadnji je izvrstno pojasnil uzroke, ki In uničili vinarstvo v Dalmaciji in v vseh južnih krajih, ako se sprejme pogodba z Italijo, vsled katere se zniža colnina na vino od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. Prav obširno je govoril proti pogodbam češki posl. dr. K r a m a r, ki je naglušal tudi slovansko stališče, češ, da so pogodbe naperjene v prvi vrsti proti. Slovanom. Za pogodbe je govoril posl. Peez in za njim slovenski poslanec prof. S n k I j e. Kako je mogel slovenski poslanec govoriti tak6, kar je to storil prof. Šuklje, nam. ni tako lahko umeti. On je za te pogodbe tudi iz tega razloga, ker
okrepijo trozvezo................S	tem govorom
je gospod profesor zopet en korak bliže sek-cijskemu načdništvu. = V sredo je izvrstno govoril proti pogodbi z Italijo Tirolec baron Dipauli, za nje pa grof Franc Coronini; vendar je zadnji navedel mnogotere nedostat-nosti in nasvetoval dve resoluciji.
Trgovinske pogodbe so močno razburile prebivalstvo v južnih avstrijskih pokrajinah. Dalmatinci, Primorci in južni "Tirolci so poslali državnemu zboru že mnogo peticij proti pogodbi z Italijo, ker se boje vinske konkurence. Dni 11. t. m. je bila v tem oziru pri cesarju deputacija južnotirolskih gospodarskih društev, proti kateri je cesar sicer priznal nevarnost, ki preti našemu vinarstvu, a ni ji dal nikalcega upanja, pač pa zatrdilo, da te pogodbe morajo biti sprejete. — Iz Jcluba konservativcev“ bodo Tirolci, Primorci in Dalmatinci glasovali proti pogodbi z Italijo] poslanci tega kluba imajo prosto roko, da bodo lahko glasovali po svojem prepričanju. Da bodo te pogodbe sprejete, ni dvoma.
Proti pogodbi z Italijo poslale so tudi nekatere naše občine državnemu zboru peticije, katere je predložil poslanec dr. Gregorčič, To so storile občine\ Riliemberg, Komen, Škrbina, Vojščica, Perje, Selo, St. Polaj, Stijak, Štanjel, Kobiljaglava, Kopriva, Plis kovica, Ve-Likidot, Gabrovica, Gorjansko. Brestovica, Slivno in Nabrežina. Mnogo enakih peticij sta predložila tudi poslanca gg. Nabergoj iu Spinčič.
„Iilub konservativcev‘ zahteva prav resno zagotovil, da ne bo le peto kolo v vladini večini, marveč, da bi med njim in vlado nastale neposredne zveze, kakor med levico in vlado po ministru Kuenburgu. Grof Hbhen-wart se je dogovarjal o tem s Taaffejem. Želja konservativcev se ima izpolniti s tem, da poljedelski minister pristopi klubu in da se bo udeleževal njegovih sej. Govorilo se je v enakem zmislu tudi o ministru Schonbornu. V koliko se imajo uresničiti te vesti, nam ni še znano, ko pišemo te vrstice.
Poljski klub je imel v nedeljo sejo, h kateri je prišel tudi novi predsednik glavnega ravnateljstva državnih železnic B i l in s k i. Predsednik kluba ga je srčno pozdravil, na kar je on zatrdil, da nikoli ne pozabi, da je iz poljskega kluba prišel k tak6 imenitni službi. —
V	istej seji proglasil je dr. Smolka, da podpredsednik poslanske zbornice dr. Cldumeckg ni bil zapleten v zahrbtno rovarstvo proti njemu kot zborničnemu predsedniku. — Dalje se je klub razgovarjal o političnem položaju in je priznal, da je Uvida postala sicer vladna stranka, a za Poljake je ostal položaj nespremenjen ; brez njih niti proti njim ni mogoča nika-ka prememba v notranji politiki.
Deželni zbori se vendarle snidejo meseca februarja in sicer 5. 'Takd je sklenil ministerski svet 10. t. m. Trajali bodo štiri tedne, potem pa se zopet snide državni zbor. Vlada je nameravala sklicati jih še le v aprilu, pa namestnika v Pragi iu Levova ter deželni glavar štajerski so po želji deželnih odborov uplivali na njo, da se je odločila za najnovejši sklep. — Deželni zbor dolnjeav-strijski zboroval je še ta teden.
Volitve na Ogerskem. — Letošnji pust bo nenavadno živahen in viharen po celej Ogerski, ker ta čas se bodo vršile nove volitve za državni zbor. Vlada sc silno prizadeva, da bi dobila po teh volitvah stalno večino. Sami ministri se vozarijo med svoje vo-lilce, katere si skušajo ohraniti tudi letos. — Proti vladni stranki pa silno deluje opozicija, katere) je na čelu grof Apponij, ki je nekak večni kandidat na predsedniški stol vlade oger-ske. Izdal je oklic do volilcev, ki dosedanji vladi očita vse možne qrehe. V tem oklicu o b-
l	j u b uj e I ep š e č as e tud i nema d ja r-s k i m n a r o dno st i m na O g er s k e m, ako mu bodo pomaga le pomesti sedanjo vlado. — Da, čas bi že bil,\da bi nastopili ti „lepši časi" ! Toda dvomimo zel6, da bi Slovanom na Ogerskem pomagali Košut o v ci do boljših dnij, ako si sami ne bodo. Zato bi bilo pač želeti, ako bi se Slovani in Humani postavili na svoje noge ter volili može svoje misli in krvi. Saj je pa bilo doslej tudi res čudno, da so bili voljeni v čisto slovanskih okrajih sami vročekrvni Madjarji \
Zananje dežele
JJgipt. — Hripa je začela hudo gospodariti celo v toplem Egiptu, za njo pa prav obilo prihaja unetje pljuč in — smrt. Med enakimi žrtvami, je tudi egiptski podkralj M e-h e m e d T e v f i k paš a, ki je vladal od l. 1879., ko se je Ismail paša moral vladarstvu odpovedati na pritisek Sultana samega. Smrt podkralja utegne imeti usodepolne nasledke za Egipt, kajti kraljevič bo imel za- 6 mesecev 18 let in bo torej polnoleten. Toda upraŠanje je, ali bo mladi- kralj kos svoji nalogi, kajti razmere zahtevajo izkušenega vladarja. Kraljevič in njegov mlajši brat se šolata na dunajskem Teresianu. Pokojnik je zapustil tudi dve hčeri, princesi lladžat in Niinet. — Kraljevič je bil brzojavno poklican z Dunaja. Turški generalni konzul v Trstu peljal se je princu Abbasu do Nabrežine nasproti, kjer mu je naznanil, da je imenovan za egiptovskega podkralja ali ke-diva. Kot takega ga je vsprejel trdi že cesarski namestnik v Trstu.
Balkanske države. — Princ Ferdinand namerava baje prestopiti k pravoslavju, da bi si tak6 pridobil zaupanje naroda in duhovstva ter naklonjenost Rusije. Ruski list „Svjetu pa pravi, da se Rusija bržkone ne zmeni za njegovo koristolovno spreobrnenje.
— Kr a Ij sr b s k i je odlikoval francoskega konzula v Belgradu z redom belega orla, urednika lista „ Nuovelle Revne* pa z redom sv. Save.
:— V Belgradu je v nedeljo med predstavo neke hrvaške drame nastala v gledišča viharna demonstracija proti —r Hrvatom. Med predstavo so začeli Srbi žvižgati in kričati „Doli s Hrvati! “ Tako daleč je že dospelo sovraštvo med sinovi enega naroda, ki se razlikujejo edino po veri. žalostna nam majka!
J£ tisi ja. — Čast n i k i poljske narodnosti v vojaškem okraju Vilna premeščeni so v notranje Riiske gubernije, ker jim ruska vlada nič prav ne zaupa.
—- Židom se v Rusiji čedalje huje godi ; zatd se pridno izseljujejo. Iz vilenske gubernije se jih je izselilo v zadnjih mesecih nič manj nego 24.000.
— Nemški list „Kohlische Ztg.“ je raztrosil že zopet vest o poskitianem atentatu na carja Aleksandra. Policija je baj e zaprla dve osebi, ki bi bile pri povratku carja s Krima položile dinamita na železniški nasip. Ta vest je izmišljena.
— N il Aleksa n dr o vi Č P o p o-
v	i č slavni ruski učenjak in velik prijatelj nas južnih Slovanov, umrl le 3. t. m. v Moskvi. Na začetka šestdesetih let je bil tudi v Zagrebu, Ljubljani, v Belgradu in v drugih mestih na slovanskem jugu.
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Gosp. Ivan -Basal, no-
vi	c. kr. poštni višji preglednik v Trstu, odšel je v po.nedeljek zjutraj na svoje mesto.
V	nedeljo zvečer priredili so mu poštni uradniki za odhodnico slavnosten obed v hotelu „treh kron". Naj bi se vrli ta naš rojak in uradnik dobro počutil na svojem novem mestu. Mi pa si voščimo njemu vrednega naslednika!
— V Gorici je umrl podpolkovnik g. Bertold H e i s e, ki je kakih 15 let bil poveljnik „Platzkommanda“ v Gorici. Bil je protestant.
— V Solkanu umrla je v soboto 10 t. m. v Rupnikovi vili gosp& Alojzija udova Rupnikova, rojena grofica de Puppi, v 86. letu svoje starosti. K pogrebu je došlo tudi iz Gorice mnogo gospode. Bila je dobra gospa ta prijaznaystarka!
— Pri Sv. Štoblenku v bližnji Benečiji je nevarno zbolel tamošnji kapelan č. g. Ivan Manzini; bil je v smrtni nevarnosti, ker hripi se je pridružilo tudi unutje pljuč. K sreči je pa ta nevarna bolezen ponehala in upanje je, da vrli gospod kmalu ozdravi. Bog ga ohrani v svoji službi med zapuščenimi našimi rojaki še mnogo let!
V	Lokvi pri Divači je umrl 20. decembra gosp. Ivan Tosti, učitelj v pokoju, ki je tamkaj služboval 45 let. Skoro ves sedanji rod je hodil k njemu v šolo. Njegov oče je bil priseljen Rimljan, on pa je bil slovenskega duha in srca. Rojen je bil 5. junija 1. 1803.; imel je torej 89 let. Pogreb je bil jako lep.
— Pravosodno miuisterstvo je premestilo gosp. Mihaela Gabrijelčiča, c. kr. okrajnega sodnika v Podgradu, v Ajdovščino, na njegovo mesto pa je imenovalo gosp. Matija Rutarja, c. kr. sodmjskega pristava v Gorici. Obema rojakoma našima presrčne častitke! Prepričaui smo, da bodo Slovenci ajdovskega okraja veseli svojeg* novega gospoda sodnika, Podgrajci pa njegovega naslednika gospoda sodnika Rutarja.
Brobne novice v mestu. — n04®'-
no dicura“ (Cur-Verein) je nekako meda-
narodno društvo Vv Gorici, ki ima isto nalo-logo, kakor naša Čitalnica, to je: pouk in zabava. Društvena jezika sta nemščina. Sploh pa so v njem zastopane različne narodnosti brez nikake narodne nestrpnosti med seboj. Zato društvo dobro uspeva. Dne
10	t m bo v njegovih prostorih sviral umetnik na glasovirju g. Emilj Sauer iz
Hamburga.	.	.	.
—	Gospodarji konj v Gorici
morajo od 20.. do 31. t, m, naananiti pri
magistratu, koliko konj redijo. Naznanila se dajejo z listki, ki so v ta namen tiskani in ki' se dobijo pri magistratu brezplačno. Tisti gospodarji, ki brez opravičenega uzroka tega ne naznanijo, bodo lahko kaznovani do 100 gl d. globe.
— Mestna knjižnica bo za par mesecev pristopna širšemu občinstvu, ki si bo lahko izposojalo knjige na dom. — V d e ž e 1-n e m muzeju pa bo baje pristopen tudi zgodovinski arhiv vsem onim, ki se pečajo z enakimi nauki.
— „'Sloginau pravila so potrjena. Vsak društvenik jih dobi do Velike noči tiskana v posebni knjižici in s potrjilom, da je ud „Sloge*. Toliko na znanje posebno tistim gg. novim u d o m, ki niso dobili potrdil-nega lista. Letniua le polagoma dohaja! Potrebe so velike!
Radodarni doneski. — Ta naslov je postal prav navaden v našem listu in vemo, da naši čitatelji s posebnim veseljem in zanimanjem čitajo imena in zneske rodoljubnih prijateljev naše šol.-ske mladine v Gorici. Saj si je pa tudi vsak slovenski čitatelj našega lista živo v svesti o veliki važnosti „Sloginih“ učnih zavodov za naš živelj v goriškem mestu, zato se srčno veseli in s hvaležnostjo imenuje vse tiste rodoljube, ki pomagajo vzdrževati imenovane zavode. Tudi mi vselej s posebno slastjo pišemo poročila o radodarnih doneskih, za naše šolske potrebe v Gorici, ker vidimo, kako skrbno in požrtovalno gredo slovenski rodoljubi na roko našemu političnemu društvu, da more biti brez skrbi za preblage in pre-važne svoje učne in vzgojevalne zavode ter celo misliti na ustanovitev novih zavodov v drugih delih mesta, kjer po večini prebivajo Slovenci,ki pošiljajo pa svoje otročiče v bližnje laške šole in tako odtujujejo nježni sad od materinega drevesa. Naj bi preblagi dobrotniki ostali tudi v prihodnje enako zvesti in požrtovalni prijatelji naše premile slovenske mladine in naj bi njih vzgled ogrel tudi druge rodoljubne rojake naše, ki se doslej še niso pridružili podpornikom „Šloginih“ učnih zavodov, da bi pa v prihodnje po svoji moči pripomogli k izvrševanju .te prevažne naloge, katero si je naše politično društvo postavilo v goriš-kem mestu.
Zadnji izkaz radodarnih doneskov je bil prav obširen in bogat. V zadnjih 8 dneh pa so došli za »Slogine* zavode naslednji darovi: Gospa Marija Kodermac v Sovod-njem 1 gld. 47 kr.; dobrotnik K. v tolm. hribih 3 gld. 60 kr.; č. g. Ant. Berlot, vikar na Srednjem, 6 gld.; 6. g. Andrej Urbančič, vikar na Pečinah, 5 gld. 30 kr.; preč. g. Lud. Kumar, župnik na Lokvah,
2	gld.
Za žensko podružnico sv. C. in M. so darovali : č. g., Josip Ferfoglja 1 gld., Katarina Nanut v St. Andrežu 1 gld., Ana Danijelič v Št. Andrežu 1 gld., gospa Benko v Sovodnjah 1 gld., g. Karolina Furlani nabrala v Kamnjah 2 gld. 30 kr. in je darovala sama 1 gld. Učeraj in danes smo prejeli še mnogo darov, katere priobčimo prihodnjič.
Slovensko bralno in podporno društvo
V	Gorlel* bo imelo v nedeljo 17. t. m. ob 5. popoldne v spodnji dvorani Marzinijeve gostilne svoj redni letni občni zbor. Med navadnim dnevnim z*edom piide na vi sto se jako važna točka „p r e m e m b a pravil", da bi se namreč društvo spremenilo v bolniško b 1 a g a j n i c o, da udje našega društva ne bodo primorani plačevati tudi bolniški blagajnici pri magistratu. Sicer je že lanski občui zbor premenil pravila v tem zmislu, pa jih vlada ni hotela potrditi, ker zahteva še par sprememb, kateie naj bi sprejel pa občni zbor 17. t. m.
Vsi udje že komaj čakajo, da se dru-štvd preosnuje, ker ved6, koliko dobička imajo pri njem. Zato smemo pričakovati, da pride k občnemu zboru prav veliko udov, kar je neobhoduo potrebno, da bo veljaven in da se torej pravila bodo mogla spremeniti. Vsak ud naj skrbi, da pride k občnemu zboru in da še druge soiule nanj spomni, ako bi kdo nanj pozabil.
DrnSlvo „ Sokol* naznanja, da napravi
o	predpustu 1. 1892. sledeče veselice :
1. 24. januarja ples z orkestrom, za ude iu povabljene goste brez ustopnine.
2. 2. februarja občni zbor, po občnem zboru domača zabava s plesom z godbo ua glasovir brez ustopnine.
3. Na pustni torek ples z orhestrom, h kojemu se plača ustopnina.
Kedor se udeleži teh veselic, se bode moral izkazati z ustopnico, koja se glasi na ime udeleženca. Ustopnice se izdajajo v štacuuah: Likar, Urbančič, Drašček, Po-veraj in Kopač.
K obilni udeležitvi uljudno vabi odbor.
Monle di Pietik. — O tem goriškem zavodu objavila je včerajšnja „Edinost* naslednje poročilo;
Pred kratkim časom je dal tukajšnji „Monte di Piet^Kvv~~ je ustanovljen v dobrodelne in krščanske svrhe! — svoj računski sklep za 1. 1890. Pa kakd smo se začudili, videči iz tega računa, da ima ta zavod „ con to corrente* z go riškim ž i d o m, ki je 1. 1890. dobil od njega
141.000	gld. na posodo proti nižji garanciji nego se od kristijanov zahteva; od kristiianov se zahteva namreč 33 ®/o garan? cije na vrednostnih papirjih, od žida pa baje je 20% Od kristijanov se zahteva, v zmi-
slu 13. točke statuta, po 8 %, od žida pa veliko manj. — Kristijani si iz-posujejo denar za s v o j e s i 1 n e potre-b e, a židu daje ta zavod ogromne svote na razpolaganje, da kupčuje ž njimi dalje ! Mi seveda nočemo niti od daleč sumiti, da bi ta žid uporabljal denar tega eminentno katoliškega zavoda za obiranje kristijanov v mestu in deželi. In ta denar, kateri dobiva žid v roke, prihaja iz rok najrevnejšega ljudstva!
Drobne novice. — Iz Škrbine smo prejeli obširen dopis, ki govori o hvalevrednem sklepu tamošnjega društva „N ar od ni D o 111* za podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov. Dopis hvali naš oglas ,,Slav-nemu občinstvu*. Priobčimo ga prihodnjič.
— V Mirnu se je vendarle osnovalo bralno društvo. Popolen naslov nam ni znan. Omislilo si je baje že oder za predstave. Živeli Mi renči-! Le naprej !
— Skladatelj gosp. J. Laharnar oglaša na drugem mestu našega lista svoje skladbe pod naslovom „G o r s k e cvetlice.* Cena je nizka in skladbe so dobre. Zat6 bi jim bilo želeti toliko kupovalcev, da skladatelj vsaj gmotne izgube ne bo imel.
— Zandarmerijska postaja v Dutovljah premeščena je od 4 t. m. Koprivo okraja sežanskega.
— Mlekarska društva se pridno snujejo v Soški dolini. V Kobaridu ga tudi snujejo. Na S v i n e m poleg Kobarida so w pripravili les in napravljajo počasi tud drugo gradivo za zidanje mlekarnice. I ,vrstno ! Blagostanje v Soški dolini treb.-i bo gledati večinoma le v dobro razvitem mle carstvu. Le tako naprej !
— Njegovo Veličanstvo podarilo je iz svoje zasebne denarnice 300 gld. za prebivalce v Štanjelu, ki so bili močno oškodovani po toči.
—	F Ločniku pri Gorici je umrla v nedeljo neka dvoletna deklica za opeklinami, katere je dobila kakih 8 dnij poprej. V ponedeljek je truplo preiskala sodnijsko-zdrav-niška komisija iz Gorice.
— Naši gg dopisniki nam ne smejo zameriti, ako včasih podamo njih dopise le s kratkimi besedami med domačimi novicami. Mi smo s prostorom vedno v zadregi, zato moramo nekatere dopise porabljati le kot novice. To se zgodi s takimi dopisi, ki nam zadnji pridejo v roke, katerih v celoti ne moremo priobčiti, a se nam jih škoda zdi, da bi čakali do prihodnje številke.
Okrajno sodišče v Cerknem je baje v nevarnosti, da bo Oeridjanom odvzeto, ker tamošnja županija ne mara vstreči željam visokega erarja, da bi zgradila primerno poslopje. Sodišču v Kobaridu so merodajni krogi baje že precej naklonjeni.
— V gorah je začelo v ponedeljek po noči snežiti in je precej dobro zamedlo.'Čez Predel je promet zaprt. Doslej je vladalo zimsko vreme le bolj na jugu, po Italiji, kjer je padlo že v decembru mnogo snega; cel6 v Siciliji so imeli neznansko hude mraze.
Častiti duhovščini.—Bliža se Svečnica in častita duhovščina že ta mesec naročuje sveče za celo letno rabo v cerkvah. Pri tej priliki ne moremo si kaj, da bi zopet prav toplo ne priporočili narodnega našega svečarja gosp. Jerneja Kopača v Golici (na Solkanski cesti št. 9.) Mož je izurjen mojster v svoji stroki, kar smo o svojem času obširneje povedaii, ter v vsakem oziru tak6 vesten in zaupanja vreden, da se ne bojimo javno priporočiti ga častiti naši duhovščini. Na goriški razstavi je bil odlikovan s svetinjo druge vrste, kar je za začetnika jako častno priznanje. Kot marljiv odbornik ^Goriškega Sokola" ter »Slovenskega bralnega in podpornega dru-
1	štva* zasluži toliko več, da bi ga rodoljubna duhovščina zadostno podpiiala v njegovi obrti. Mnogo gg. duhovnikov naroča zunaj dežele sveče za naše cerkve — in taki pač najlože podprejo z naročili obrt slovenskega rojaka v Gorici. — Kdor čita naš list, prepričan je, s kako lahonsko zagrizeno svojatjo se moramo Slovenci boriti v Gorici; treba je torej, da se v kupčiji in obrtniji postavimo na lastne noge, da podpiramo slovenske naše rojake, le v tem je naša zmaga za priliodnjost! — Ker vemo, da za začetnika v dragocenem svečar-stvu je velike važnosti, koliko blaga ene ali druge vrste mu je treba — da lahko postreže vsem naročnikčm, prosimo v imenu slovenske naše obrti, da bi vsak č. gospod duhovnik takoj naročil potrebno množino sveč, da bi g. Kopač do Svečnice svojo lepo zalogo še dopolnil, ako se pokaže potreba. — To priporočilo smo napisali povsem iz svoje inicijative, ker nam je rrnogo na tem, da mladi ii) nade-polni obrtniki, rojaki naši, ne obupajo na pričetem podjetju.
Iz Pevnie.—Na praznik Sv. Treh Kraljev umrl je naš priljubljeni gospod baron Artur Teuffenbach za rakom v želodcu. Veličasten pogreb se je vršil pretekli petek. Iz Gorice in okolice je prišlo mnogo plemičev, druge gospode in ljudstva. Sv- obred so vršili domači č. g. vikar in dva čč.
oo,	frančiškana s Kostanjevice. — Pokojnik je čez en mesec prav hudo bolehal, da se je vedelo že naprej, da zanj ni več pomoči. Bil je jako priljubljen mož ter usmiljen do revežev; zato je bil tudi podžupan naže podgorske županije. Pri volitvah se je mnogo trudil za našo pošteno stvar, zlasti k
srečnemu izidu v veleposestvu je mnogo pripomogel. Mir njegovej duši! Med nami pa : Trajen mu spomin !
Iz bližnjih hribov došlo je v torek v Gorico kakih 400 delavcev, ki so bili najeti za ogromna dela pri Stari Oršovi, to je za uravnavo takozvanih »železnih vrat* na Donavi. Ker pa agent, ki je delavce najel, ni naznanil železniškemu vodstvu o pravem času tolike množice ljudstva, da bi se pripravil zanj poseben vlak, morali so delavci ostati v Gorici eden cel dan, da je došlo v Gorico potrebno število vozov. — Zaradi tega je nastala med delaci velika razdraženost proti agentu, ki o pravem času ni vsega oskrbel, kar treba. Mnogi so se vrni-
li	celo domov, zlasti nekateri starejši možje, ki so se bili sicer že po poti skesali, da so se v sredi zime podali od doma. — Nekateri treznejši možje pa so šli agenta tožit in so na tak način dosegli, da je moral dati vsakemu delavcu 1 gld. odškodnine za stroške, ki so jim nastali z enodnevno zamudo v Gorici.
Iz Ločniku. — Za revne učence slov. ljudske šole so dalje darovali: preč. g. Fr. Marinič, župnik, 2 gld.; preč. g. Alojzij Fabjan, župnik, 2 gld.; č. g. Ant. Batagelj vikar, 2 gld.; č. g. Jakob Pirih, vik. 2 gld.; č. g. Fr. Pavletič, vik. 1 gld.; č. g. Ferd. Tomažič, vik. 1 gld.; g. Jos. Kožlin, župan 2 gld.; g. Fr. Skolaris v Vipolžah 2 gld.; č. g. Fr. Smrekar 2 gld.; č. g. J. Pavletič v Fojani 3 gld, — G.čna M. U. v P. ter gospa M. Skr. v L. več knjig za šolsko knjižnico”; zadnja gosp& se je posebno mnogo trudila s šivanjem oblek Pre-srčna hvala njej in vsem preblagim dobrotnikom. Ne pozabite na našo mladino v tej slovenski ljudski šoli!
Z dozdaj izkazanimi darovi se je razdelilo: 12 deških in 7 dekliških oblek, 7 srajc, 4 jopice, 6 žepnih rut, 8 večjih in 4 manjše (darovane) rute, za 3 deške obleke blaga in 8 predpasnikov. — Bog povrni!
Iz Tolmina prejeli smo učeraj obširnejši dopis o Silvestrovi veselici tamošnjega „Ro-kodelskega bralnega društva". Ker smo bili z dopisi za to številko že založeni, omenimo naj iž njega le na kratko naslednje: Obisk je bil prav številen. Petje se je vršilo izredno lepd, dasi so nastopile večinoma le mlade moči. Posebna hvala za to tiče g.čnam pevkam, ki so zveste ostale društvu vkljub rovarstvom od one strani, katero je omenjal zadnji dopisnik. — Posebno je ugajala igra »Svoji k svojim“, ki je bila tudi izborno predstavljana. Igralci g. Čargo, g.čna Roz. Tomaževa, g.čna Ivanka Troj kova in drugi so jako lepo pogodili svoje uloge. — G.čna Malica Sovdatova je žela obilo pohvale za deklamacijo „Goslar*. Dopisnik konečno jako laskavo omenja mladega pevodjo, ki je s svojim pevskim zborom dosegel v kratkem času tako lepe uspehe. Predsednik g. Avg. Berlot je podaril g.čnam pevkam vsaki lepa novoletna darilca (zlate zapestnice, katere so kupili nekateri gospodje) za spomin na to veselico. Naj bi kmalu sledila druga!
Iz Rakovca smo prejeli dopis, ki govori za poštno zvezo v Podmelcu ne pa na Slapu, ker je prvi bliži. O strmi poti z Rakovca v Podtnelec pa da ni govora, kar vč prav dobro tamošnji občinski obhodnik, ki jo premeri po trikrat na teden. Tudi zaradi zametov ni bila ona pot v zadnjih dveh letih še nobenkrat zaprta, ona na Slap pa že večkrat. Zato je že lani vložilo 140 Poni-kovcev prošnjo za poštno zvezo v Podmelcu.
—	Toliko ob kratkem, ker za cel dopis ni prostora.
Na Ljnbušnjeni pri Kobaridu niso imeli šole od novembra 1. 1890. V tamošnji občini sta bile namreč dve stranki: ena je hotela, da se ona šola razdeli v potovalni šoli na Vršnem in v Smasteh, druga pa, naj ostane šola za celo županijo na Ljubšnjem. Okrajni šolski svet je bil ugodil želji prve stranke, da so Vrsenčani in Smaščani na ukaz iz Tolmina priredili že šolski sobi, Smaščani pa so oskrbeli cel6 stanovanje učitelju. Tako so bili v županjii trije šolski prostori, pa niti enega učitelja. — Proti sklepu okrajnega šolskega sveta je pa druga stranka podala ugovor na višje mesto, ki je po dolgem času določilo, naj pri ljubušenjski šoli ostane vse pri starem. Ljubušenjci so dobili tudi že novega učitelja v osebi g.
. Franca Uršiča iz Kobarida. Šola je začela v ponedeljek teden.
Iz Loga pod Predelom smo dobili jako čudno novico. Tamošnji poštni urad zahteva namreč še po 1 kr. za finančni kolek od vsake številke časopisov, ki izhajajo v naš i državni polovici. Od tamkaj se nam je poslala na ogled številka »Edinosti*, na katero je poštni urad prilepil še en finančni kolek, kateri je moral prejemnik plačati, dasi je že upravništvo plačalo —• kakor se vselej zgodi! — finančne koleke v Trstu, in dasi je tržaški finančni kolek popolnoma viden. Tamošnji poštni urad ne razume torej niti tega, od kakih časopisov morajo prejemniki plačevati finančne koleke, kar je dokazal še s posebnim dopisom na pritožbo nekega tamošnjega gospoda. — Ta dopis in odrezek „Edinosti“, ki pokaže bistroumnost poštnega urada v Logu, poslali smo poštnemu ravnateljstvu v Trst, ki gotovo pouči poštnega opravitelja v Logu o teh prešentanih časnikarskih kolekih!
Pripravne Šolske lepopisnlce za prehodne vaje s štirih na eno črto izumei je učitelj v Podmelcu g. Ivan Krajnik. Pohvalila jih
je učiteljska konferenca v Tolminu. Začetek vrstam je 16 širokosti čveteročrt in je .enaka Grubbauerjevi L — 17. Prodaja jih G. Likar v Gorici. Zuak jim je L — 67a.
Corriere. — Ta list se je spravil na beneške Slovence, ker se mu še vse prepočasi polaščuje, da bi toliko prej prišli na vrsto Slovenci na Goriškem. Posvetimo mu prihodnjič. — Veste pa gospoda pri „Corrieru,“ da ona dopisa „iz Vidma“ (!) v „Tagespost“ in „s Trbiža" (!!) v „Neue fr. Presse" sta bila pisana v Gorici edino z namenom, da jih objavi tudi „Corr.“ in da bo ropotal proti beneškim Slovencem. Tolike nesramnosti, kolikor v tem „Corrie-rovein" boju, že dolgo nismo doživeli! Več prihodnjič!
Trst in Istra. — Generalni vikar škofije tržaško-koperske postal je preč. prošt dr. Ivan Šust; veleč. gosp. dr. J. Ivanič pa je postal kancelar škofijskega ordinarij ata. — Pevsko društvo „Hajd-ri h* napravi v nedeljo 24. t. m. veselico s petjem, tamburanjem, igro in plesom. — Med Trstom in Dunajem dobijo telefonsko črto, to je tak brzojav, po katerem ljudje govorijo in se drug drugega slišijo, sporazumejo in po glasu tudi spoznajo, ako so stari znanci, če tudi so eni v Trstu in drugi na Dunaju. Ta telefonska črta se bo delala spomladi in bo stala okoli
200.000	gld. — Čitainicav Pulju se je preselila v nove prostore, v katerih prav lepo napreduje in deluje, da si je pridobila častno im6 tudi v neslovanskih krogih. Le lahonom je boleč trn v peti t V kratkem času so namreč vrgli med plesnimi vajami v Čitalnici že tretji kamen skozi zaprto okno. — L. 1892. je slabo začelo za hrvatske liste, kajti že 1. št. „Naše Sloge* je b;la zaplenjena, „Diritto Croato" je pa bil zaplenjen v prvi in drugi izdaji; naročniki so dobili še le tretjo izdajo srečno y roke.
— Uredništvo „Slovanskega Sveta* nas je naprosilo, da objavimo naslednje: „Slov-Sveta* 1. št. je bila dvakrat zasežena. Prvič zaradi spisa »Slovansko bogoslužje v Istri", drugič pa zaradi uvodnega članka „Zaresnost sedanje dobe.* Ker ni bilo dovoljeno 3. izdanje, izide 2, št, z veliko prilogo namesto 25. že 20. t. m.
Kranjsko. — V K r a n j u prevzel je po očetu Petru Majdiču znani valjični mlin njegov sin Vinko ki bo vodil na svoje ime dosedanjo|obrt iu kupčijo z moko.
- • Kranjski duhovnik nam je poslal obširen dopis o vrednosti zaupnic dr. M. s Kranjskega. V tej oceni nahaja se marsikaj, kar kaže v čudnem svitu razmere, v katerih se zaupnice rodijo. Žal nam je, da iz znanega razloga ne moremo ustreči željam č. g. dopisnika. — Jako zanimivo pa bo za naše čitatelje poročilo istega gospoda, da tamošnji duhovški krogi nameravajo priskočiti č. g. dr. M. na pomoč s tem, da hote izreči nanatema* čez „Novo Sočo* ter prepovedati jo prebivalcem ljubljanske škofije. — No, Kranjci se doslej najmanj med vsemi Slovenci brigajo za nas Slovence na Goriškem. Morebiti bi se potem začeli malo bolj zanimati. — Tudi v goriški škofiji bi nekateri gospodje radi videli, da bi bila „N. S.“ kar prepovedana. O tej zadevi smo dobili jako zanimiv dopis. Morebiti pridemo v prihodnji številki i njim na dan.
Koroško. — Mir je izletel v prav lepi novi obliki. Koroški Slovenci so ga lahko v resnici veseli! List izhaja po trikrat na mesec in stane 2 gld. na leto. — Pri občinskih volitvah so v mnogoterih občinah letos prvič zmagali Slovenci, drugod pa so dosegii častne manjšine. Koroški Slovenci se gibljejo ! Le naprej! —C e 1 o v-š ki m a g i s t r a t je ostal pri y svoji stari zagrizenosti proti Slovencem. Če tudi je ministerstvo ukazalo, da mora sprejemati slovenske vloge, vendar je že zopet odklonil neko slovensko vlogo političnega društva za koroške Slovence. Taki so ti liberalni Nemci! Pravda z magistratom začne torej od začetka ! —
Ganz seidene Fonlards von 85 kr. bis fl.
4.05 p. Met. (ca. 450 versch. Dessins, gestreift, karrirt, bedruckt e ti'.. — vevs. roben- nnd stttuk-weise porto- nnd zollfrei in’s Hans die Seiden-Fabrik G. Henneb»rg (K. u. K. Hoflief.), ZQ-rich. Muster uuigehend.Briefe kosten 10 kr. Perto.
Javna zahvala
Podpisanim je že v nježnih letih pobrala neizprosljiva smrt svoje drage stariše, po katerih so podedovali precej lepoga nepremakljivega premoženja in gotovine.
Gospod Valentin Kofol iz Kanala bil uam je postavljen varuhom ter nam je bil v resnici pravi namestnik očetov, kajti skibel je ne le za naš dušni in telesni blagor, ampak tudi skozi 16 let vestno in pošteno opravljal naše imetje.
Kot samosvoji in že vsi dobro preskrbljeni čutimo dolžnost, da našega bivšega gs. oskrbnika javno za to pohvalimo, ter mu hvaležnim srcem kličemo: Bog Vam plačaj in stotero povrni!
Amalija Goljevšček rojena Rogač in njene sestre, V Gorici 8. 12. 1892. — Valentin Rogač Postenftthrer Bukvjce 15. 12. 1891. — Adele Strel rojena Rogač, Kamnik 5. 1. 1892. —
Svojo najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo izrekamo tem potom vsem onim, ki so spremili našega nepozabnega nam sina, oziroma brata
PETRA STANIČA potovalnega učitelja za Srednje-Kambreško, k zadnjemu počitku. Posebej pa iz dnd svojih potrtih src zahvaljujemo častito duhovščino, kanalsko učiteljsko osebje in č. g. kaplana iz Ročinja, ki so sočutno poskrbeli za to, da se je pogreba udeležila kanalska šolska mladina in ona iz pokoniko-ve šole v Srednje - Kambreškem, kakor ludi g. g. učiteljem iz kanalskega okraja ter gg. pevcem, ki so našemu prelj ubij enemu pokojniku izkazali zadnjo čast.
Žalujoči ostali.
išče v vseh krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalnim pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, Andraosy strasse 56.
kot milijonar, rekel je pogosto, on se
ima zahvaliti za vse svoje bogastvo
le izvirnemu priporčeevanju v časnikih
njegovo geslo
Sargovo zdravniški preiskano
zobno Čistilo
morala bi si človeška družba vzeti k
srcu in posebno mi v Avstriji morali
bi s pridnim priporočevanjem po časni-kih skrbeti za razprodajo naših obrtnih izdelkov in drugega blaga
Oznauanila za „Novo Sočo“ in za vse druge časnike ter koledarje na svetu oskrbuje v tu- in inozemstvi! vrlo znana posredovalnica
Naprodaj pri lekarjihidišavnicarjih
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče
domače sredstvo.
Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta	T>v
20 kr. več.
N« v«eh delili x»vojulne je
moja tu dodana, zakonito j	j
varstvena I
Zaloge skoro v vseh	*&/
lekarnah Avstro-Ogerske.
Tam se tudi dobi:
Glavni zastopnik najznamenitnej-ših kursnih knjig po Evropi, kakor
Razstava v PARIZU
Zlata svetinja
Uspeh
zagotovljen
Poskusite, da se prepričate
Conducteur-ja, Pleusehers Telegraf,
Livret Chaiz. Čekov in klearingov ra-čuu št. 807.074 c. kr. poštne hranilnice,
sv. Antona Padovanskega
#To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiši želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omeujenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekaruicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. Ji- Rovi*, v Ljubljani v lekarni U. pl. '1’rukdczg G. Ptccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj11; v Postojni v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
SV* I steklenica velja 30 kr. 'BI NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
mori miši podgane in krte
brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne foslora.
Uporaba lahka	Uspeh	gotov.
Cetin : 50. kr. zavitek.
t,	Zaloga za celo deželo
JV	Goriško - Gradiščansko
v drogeriji pri Ru-
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrujenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V	škatljicah po po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6
Na vseh delili zavoj it I up je moja tu dodan* zakonito varstveini anamk*.
Častna diploma \	f
v Zagrebu AoiVA
Zlata svetinja ♦ v Temeivaru
GLAVNA ZALOGA
B. FEAGEEE, Prap,
St, 203-201, Mali strani, lekarna „pri črnem orln“.
Poštna razpošiljatev vsak dan. "•G
pralna vodazaJconje^jG^
Že 80 let se rabi v dvornih in večjih konjar na h vojaških in civilnih za okrepčeva-nje pred, a k pokrepčenju po težkih delih, pri izpahnjenjih, omrtvenju žil itd. usposobi konje k izvrstnim službam v upregi.
Fotogratlčni zavod
H. POAER-ja
GledišČne ulice štev. 11 v Gorici
priporoča se za izvrševanje vsakovrstnih fotografij. Ima najnovejše stroje in more delati tudi po noči. Zaradi tega more posneti slike tudi v stanovanju častitih delodavcev. Tudi slabo vreme nima upliva na lepoto slik. Zato se toplo priporoča sl. občinstvu, da bi se ga spominjalo pri večernih zabavah za izdelovanje fotografij. — Fotografi-čen zavod je odprt vsak čas po dnevi in po noči.
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrecno:
KAVIZDOV EESTITUČNI FLUID.
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Glavna zaloga
Franz Joli. Kwizda
k. u. k. dsterr. u. kdn. rumiin. Hoflieferant, Kreisapotheker Korneuburg b. Wien.
Slovenski napevi za čvetero in petero mešanih glasov, zložil Janez Laharnar, delo 4., dobč se pri Gasparju Likarju v Gorici in pri skladatelju na B t. V iš-k i gori, p. sv. Lucija za 50 kr. kos.
v Raštelju št. 7 v Gorici prodajalniea drobega in nftrnberškega
blaga
na drobno in na debelo.
LEKARNA
NA DUNAJU
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Najveoja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Pocbnost-. Semena za zelenjavo in trave. Prosita dobro paziti aa naslov:
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrepčevalno esenco za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.60 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
8UF" Raznn teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
N	6195
♦	1891
AVVISO D’ ASTA.
Sono da vendersi ti.tte le realitš finora di ragione della defunta Elisabetta Ved. Frinta nata Barago di Gorizia.
Queste realitš. sono site parte nei distretto di Cormons e parte nel circoud&rio di Gorizia.
Quelle nel distretto di Cormons si trovano nelle comnni catastrali di Moraro, Cormons e Capriva, e quelle nel circondario di Gorizia si trovano nelle comuni catastrali di Vogheraca, Boccavizza, S. Pietro e Locca.
Le realitš nel distretto di Cormons formano una colonia con la casa in Moraro e 13 appezza-menti di fondo aveuti assieme la superficie di Jugeri 20 Clafter 1299, pari a cauipi 32 */« 58 Clafter os-sia Ettari 11.97 57.
Queste realitš, come descritte in dettaglio nell’ operato peritale di constatazioue 30 Luglio e seguenti 1889, di cui 1’ originale č ispezionabile nel-1’ ufficio municipale di Gorizia e la copia nell’ ulfl-cio podestarile di Moraro, Hono valutate assieme florini 8736-78.
Le realitš nel circondario di Gorizia formano einque colonie con le rispettive case eoloniche in Voghersca, con casa dominicale pure in Voghersca, essendo i fondi divisi in 16 appezzamenti, comprčso un fondo prativo in Locca (Liacli), aveDti assieme 1’estensione di Jugeri 46 Clafter 1338 pari a campi 78 */« 82 Člafter, ossia Ettari 26.96.08.
Queste realitš, come descritte in dettaglio nel sudetto operato peritale, di cui 1’ originale e ispezionabile nell’ ufficio municipale di Gorizia e la eopia nell’ ufficio della Podestaria di Voghersca, sono valutate assieme fioriui 12082-23.
Per 1’ acquisto di tutte queste realitš si ac-cettano offerte, iu aumento della stima, in iscritto od a protocollo al Muuicipio di Gorizia, per singoli o piš enti, munite del vadio del 10 % sul prezzo di stima, entro tutto Maržo 1892, coli’ impeguativa di un mese oltre questo termine per parte deli’ of-ferente.
L’offerente, la di cui offerta verrš accettata, sarš in obbligo di versare in contanti alla firma del contratto notarile da atipularsi a tutte sue spese, eutro il succestivo mese di Luglio la metš del prezzo d’ aoquisto, cautando 1’ altra metš con rela-tivi interessi del 5% e spese d’ incasso sulla realitš stessa contemporaneamenle alla trascrizione, colPobblige del pagamento di questa seconda metš di prezzo entro cinque auni successivi, verso pun-tuale corrisponsione deli’ iuteresse del 5 % e sotto comminatoria deli’ immediata esecuzione od affranca-zione.
Col giorno 11 Novembre 1892 otterrš 1’ acqui-rente il possesso di fatto deli’ en te aequistato, col peso delle pubbliche iuiposte da questo giorno iinpoi e verso rifusione del 4 •/« sul pagamento da lui an-tecipato fino a quest’ epoca.
Dal Muuicipio di Gorizia, per le fondazioni istituite datla defunta E lisa Ved. Frinta nata Barago, li 30 Dieembre 1891.
IL PODESTA’ D.R MAUROVICH.
Razpis dražbe.
Razprodajo se vsa posestva pokojne Eliz* udove Frinte, rojene Barago iz Gorice.
Ta posestva se nahajajo deloma v korminskem okraju deloma v goriški okolici.
Ona posestva v korminskem okraju se nahajajo v katastralnih občinah Moraro, Kormin in Kopriva, ona v okolici goriški pa v katastralnih občinah Vogersko, Buko-viea, Št. Peter in Loka.
Posestva v korminskem okraju obsegajo jedno kolonijo s hišo v Moraru in 13 kosov zemljišča v skupnem obsegu 20 oralov 1299 sežnjev, ali 32 */* njiy sežnjev ali 11.97.67 hektarjev.
Ta posestva, ki so nadrobno popisana v zemljemerskem izdelku z dnč 30. julija
1.	1889. in dalje, kateri je v originalu na razgled pri magistratu v Gorici, v prepisu pa v županskem uradu v Moraru, so cenjena v skupnem znesku gld. 8736’78.
Posestva v goriški okolici obsegajo pet kolonij s kolonskimi hišami na Voger-skem, z gosposko hišo tudi na Vogerskem, in so razdeljena v 16 kosov, vštevši livado v Loki (Lijaku), obsegajoči 46 oralov 1338 sežnjev ali 73 */* njiv 82 sežnjev ali 26.96.08 hektarjev.
Ta posestva, ki so nadrobno popisana v rečenem zemljemerskem izdelku, kateri je v originalu na razgled pri magistratu v Gorici, v prepisu pa v županskem uradu na Vogerskem, cenjena so v skupnem znesku 12.082 gld. 23 kr.
V	nakup vseh teh posestev sprejemajo se ponudbe, v povišek cenitve, pismeno ali pa na zapisnik pri magistratu v Gorici, za posamične ali več kosov, z varščino 10 % cenjene cene, do konca marca 1892., z obvezo od strani ponudnika en mesec po tem roku.
Ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, zavezan bo plačati notarijsko pogodbo, katera se napravi na njegov račun, ob njenem podpisu, v teku meseca julija polovico cene kupljenega posestva, druga polovica pa se z o-brestimi po 5 % in stroški za iztirjavanje vknjiži ob prepisu na prodano posestvo, z zavezo, da se ostala polovica plača v petih naslednjih letih proti natančnemu plačevanju obrestij po 6 % ter 55 grožnjo neposrednega rubeža in izplačila.
Z dnem 11. novembra 1892 sprejme odjemnik kupljeni delež v last, sprejme ob enem dolžnost plačevati davke od onega dneva naprej ter proti povračilu 4 % Poplačanih davkov do one dobe.
Municipij v Gorici, za ustanove pokojne Elit* udovt Fnnt« rojene Barago, dne 30.
decembra 1891,
__________ ŽuiMii	i	». Maurovloh.___________