Leto 1.
V GORKI, DNE 10. SEPTEMBRA 1921
Štev. 22
Glasilo Socifalistične zveze v Juligskš Beneiiši
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Posamezna številka stane 20 stotink.
Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L., za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma In reklamacije za uredništvo in upravništvo naj se naslovljajo: „Proletarec1* Poštni predal štev. 43 ------------- GORICA --------
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. —
Kratenje ljudskih pravic.
V zadnji številki našega lista smo obelodanili, na kakšen način hoče vlada izvesti novo upravno ureditev naše dežele. Po novi uredbi bi se občinska in deželna uprava izvedla na ta le način : Občinski zastopi bi se izvolili na podlagi italijanskega volilnega reda (splo-.šna enaka volilna pravica) s proporcionalnim sistemom večine in manjšine. Tista stranka, katera dobi večino glasov, dobi štiri petinke zastopnikov, manjšini pa ostane ena petinka. Zgodi pa se lahko, da pridobi ena stranka večino in manjšino. Ako vzamemo v poštev zadnje državno-zborske volitve v Italiji na podlagi volilnih list za državno-zborske volitve — tedaj bi bili novi občinski zastopi sestavljeni približno tako-le:	na slo-
venski strani dežele, razun kake občine, ki bi prešla v komunistične roke, bi zmagala združena narodna stranka ; ne tako v Furlaniji, kjer so razmere popolnoma drugačne.. Pri zadnjih političnih volitvah so dobili večino glasov: socijalisti, v 12. občinah, komunisti v 24. občinah in italijanski blok pa le v eni sami občini. Ker pa so se razmere od zadnjih volitev pa do občinskih volitev bistveno le malo spremenile, bi tisti kliki, ki drži danes v svojih rokah vso deželno upravo, za zmiraj odklenkalo.
Omenili smo že, da vživa-jo občine le relativno avtonomijo ; ker pa je ta avtonomija podvržena deželnemu nadzorstvu, zato se ti gospodje ne zmenijo mnogo za občine; brigajo pa jih tisti zastopi, v katerih vladajo kot absolutni gospodarji.
Po italijanskem volilnem sistemu se voli skupno z občinskimi volitvami tudi deželne poslance. Tu pa moramo omeniti, da italijanski deželni zbori minajo tistih funkcij, kot jih imajo oni v anektiranih deželah, zato pa nimajo tako važnega pomena.
Namesto dosedanjega deželnega zbora, bo imenovana nekaka posvetovalna komisija, ki pa bo imenovana od vlade in bo poslovala pod načelstvom generalnega civilnega komisarja; namesto deželnih odborov bo tudi poslovala ena od vlade imenovana komisija, katero bo vodil načelnik urada za nove pokrajine.
Centralni urad ostane nadalje v Rimu in njegov delokrog se bo še bolj razširil, katerega načelnik Salata bo nekak diktator teh pokrajin, ki bodo imele vso priliko spoznati Salati-jev bič.
Moremo mi kot socijalisti pripoznati to nezaslišano kršitev tiste že tako omejene avtonomije, ki so jo vživale dosedaj naše občine in naš
Preteklo nedeljo se je vršila v Trstu deželna konferenca socija-listične zveze v Julijski Benečiji.
Zastopanih je bilo 28 sekcij z 32 delegati. Vodstvo stranke je bilo zastopano po svojem tajniku sodrugu Bacci, Passigii in Štolfa.
Predsedoval je sodrug Bacci.
Sodrug Malatesta, tajnik zve-je podal obširno poročilo o delovanju zveze od livornskega kongresa do danes, iz katerega je razviden napredek stranke v naših pokrajinah, vzlic najhujši reakciji od strani fašizma in protiagitaciji od strani nekaterih komunistov. Ta napredek se opaža čim bolj občutljiv po zadnjih državno-zborskih volitvah, ki so dokazale, da je so-' cijalistična stranka v Jtaliji, namesto da bi nazadovala, kakor so si to želeli razni novodobni reševalci delavskega stanu, izšla'iz boja še bolj močna in utrjena kot preje.
Poročevalec je podal obenem finančno poročilo zveze.
Poročilo tajnika o zveznem delovanju in finančnem stanju se je enoglasno odobrilo.
O tisku je poročal sodrug Sca-rel, ki je podal natančno poročilo o gmotnem stanju lista „II Lavo-ratore Socialista," katerega obstoj je zagotovljen. V ta namen se je vstanovil konsorcij Ifsta, katerega člani morajo biti vsi strankini pristaši z vsaj enim deležem po 100 lir, ki se lahko izplača tudi . na obroke.
O tretji točki dnevnega reda': Organizacija stranke, je poročal šo-
deželni zbor? Ne! In ta „ne!: moramo glasno zakričati, da ga bodo slišali, ne samo tisti kršitelji ljudskih pravic, ki žive med nami in ki direktno izkoriščajo naš proletarijat, ampak tudi oni, ki sedijo in nam diktirajo tam doli v Rimu.
Kdor le količkaj svobodno misli, ta mora povzdigniti svoj protestni glas proti novim odredbam, s katerimi se hoče popolnoma zasužnjiti ndše občine in oroprati itak že omejeno deželno avtonomijo.
Proč z burokracijo!
Proč z rokami od naše avtonomije !
Zahtevamo, da se vpelje tudi v anektiranem ozemlju enaka, splošna in tajna volilno pravica za občinske za-stope in deželne zbore, kot velja za celo Italijo!
drug Callini, kateri je omenil potrebo, da se sedanja oblika zveze spremeni in da se spet obnovijo deželne organizacije s čim večjo avtonomijo. Na ta način bi bilo meddeželnemu tajniku olajšano delo, ker vse podrobno delo agitacije bi prišlo posameznim organizacijam. Meddeželnemu odboru pa bi ostala le kontrola nad deželnimi organizacijami in pa uprava lista, ki bo skupna politična last omenjenih organizacij. Predlaga tozadevno resolucijo.
Razvila se je obširna debata, v katero so posegli delegati iz vseh pokrajin. Delegati iz Furlanije so se izrekli za poročevalcev predlog, dočim so se istrski delegati v debati opirali tej premembi. Končno pa je konferenca sprejela poročevalčev predlog, proti dvem glasovom.
Zelo važna in burna razprava se je vnela pri 4. točki dnevnega reda : občinske in deželne volitve. Poročal je sodrug prof. Imvinkl. — Pred nekaj dnevi — pravi poročevalec — nam je meščansko časopisje prineslo vest, da ima vlada že v podpisu dekret, kateri določa, da se bodo vršile občinske volitve v Julijski Benečiji' v teku štirih mesecev, torej še tekom. tega leta, in sicer na podlagi italijanskega občinskega reda. Do tukaj smo popolnoma edini. Ampak poslanec Suvich je to vest potrdil z opazko, da se bodo volitve v resnici vršile s kako omejitvijo ! Omenjeni dekret še ni objavljen, zato pa tudi ne vemo v
čim obstoje te omejitve — dostavlja poročevalec.
Omenjena vest — nadaljuje sodrug Imvinkl — govori tudi o novi upravni ureditvi ted pokrajin. Način, kako se hoče vpeljati novo upravo v te pokrajine, je pravi atentat nad deželno in občinsko avtonomijo; je pravi upravni nestvor, ki so ga nam vsilili gospodje Ara, Mayer, Salata, Pettarin et comp., da si obdrže nadoblast nad vso avtonovno upravo v naši deželi, proti kateremu moramo nastopiti z vsemi silami. Predlaga konferenci resolucijo, v kateri se najodločneje protestira proti osnovani'upravni ureditvi na Primorskem ter pozivlija vodstvo stranke in parlamentarno skupino, da zastavijo vso svojo moč proti temu nezaslišanemu udarcu, ki se ga hoče zadati naši deželi; poživlja vlado, da se skliče čim preje občinske volitve na podlagi splošne enake in tajne volilne pravice, kot velja za celo italijansko državo.
V debato je posegel državni poslanec sodrug Cosattini, kateri dvomi, da bi se kaj tacega vsililo novim deželam. Vsekakor pa moramo biti oprezni, ker od gotove strani sem zvedel, da se hoče, posebno goriška dežela popolnoma preurediti. — Hoče se združiti go-riško z videmsko deželo, ker le na ta način bi italijanski element nadvladal nad sedanjo slovensko večino, ki jo tvorijo Slovenci na Goriškem. V tem oziru sem že govoril z zastopniki iz Goriškega, da zaslišim njih mnenje.
Sodrug Štolfa omenja, da kar sodrug Imvinkl smatra še za negotovo in o katerem sodrug Cosattini dvomi, je danes že gotovo, toliko je res, da v Gorici se že izbirajo osebe,, ki naj bi bile imenovane v te, v dekretu predvidene komisije. — Pravi, da sta deželni zbor in deželni odbor prevažnoga pomena, da bi se moglo že na današnji konferenci natančno o tem razpravljati. Je mnenja, naj se to vprašanje odda v nadaljno pre-učbo zveznemu odboru. Vsekakor pa sprejema prvi del poročevalčeve resolucije, dočim predlaga glede zadnjega dela iste premembo v tem smislu, naj se stranka v znak protesta ne vdeleži ne sodelovanja v komisijah, ne občinskih volitev.
Po daljši debati se je odobrila sledeča resolucija:
„Deželni kongres stranke, združen v Trstu, dne 4. septembra,
„videč" poročilo položaja krajevnih uprav,
„protestira" proti neopravičeni zamudi sklicanja volilnih shodov, tičočih se v prvi vrsti deželnozbor-skih uprav, pri katerih seje z očitno reakcijonarnim poskusom odpravila postavna sestava pod najtežjim predsodkom življenskih interesov dežele;
„ugotavlja", da vlada ni zajamčila postavnega in ustavnega poroštva, marveč hoče uvesti novo upravno uredbo z prav avtokra-tičnimi dekreti;
„zahteva", naj razvijejo lastne politične organizacije in državnozborsko zastopstvo skupno energično akcijo:
1.	da se prepreči vsaka omejitev splošne volilne pravice, ki je v veljavi v kraljestvu ;
2.	da se zoperstavi vsakemu poizkusu kršenja obstoječe občinske in deželnozborske avtonomije;
3.	da prepreči vsako žalitev zakonitih zastopstev narodnih manjšin
„vabi" zvezni odbor stranke, naj si izvoli komisijo, sestoječo iz pristojnih sodrugov, katerih naloga bodi, vgotoviti misel stranke pri prehodu zakonotvorstva in pri novih občinskih in deželno-zborskih volitvah ter mu naroča razširiti med proletarijatom manifest, v katerem naj se pojasni vsa zadeva".
Ob 8. zvečer se je konferenca prekinila do 11. ure.
Pri zadnji točki dnevnega reda • razprava o tedencah, je poročal v kot prvi državni poslanec Vacirca v imenu riformistične struje. Sledil mu je sodrug Cosattini in zaključni govor je imel sodr. Bacci za enotno maksimalistično strujo. Resen in stvaren govor sodruga Bacci je napravil najboljši vtis na delegate.
Ob 2. popolnoči se je konferenca zaključila.
Lenin o novem kurzu gospodarske politike.
„Rosta" p roča: Posebna izdaja „Prawde“ prinaša članek Lenina o novem kurzu v gospodarski politiki sovjetske vlade. Z menševiki na eni strani in z skrajnimi elementi leve polemizujoč, izraža Lenin:
„Pri določevanju naših ciljev hočemo biti skromnejši in ne. smemo štediti z koncesijami, katere proletarijatu, ki tvori itak vladni razred, v obče ne morejo škodovati. Kakor najhitreje hočemo pobrati naturalne davke ter dati one tvornice in podjetja, brez katerih lahko izhajamo, v najem. Z podelitvijo koncesij inozemskim kapitalistom pa v obče nočemo varčevati. Potrebna je vstvaritev bloka, sestavljenega od proletarske države z državnim kapitalizmom proti mali buržoaziji. To zvezo moramo izzidati previdno in pod velikim prevdarkom.
Omejiti moramo polje naše gospodarske delavnosti in koncentrirati potem na tem omejenem prostoru vse svoje moči ter preizkušati praktično vse načrte in iti previdno, korak za korakom naprej. Ta je edina pot, na kateri zamoremo na tem težkem in
Deželna konferenca
socijalistične zveze v Julijski Benečiji.
“PROLETAREC"
nevarnem stališču, na katerem se sedaj nahajamo, doseči uspehe".
Dalje piše Lenin, da stoji sovjetska vlada danes pred zelo težko nalogo in sicer pred organiziranjem izmenjave blaga med izdelki industrije in poljedelstva in pred utrdbo in ojačenjem pravih socijalističnih sil splošnega gospodarskega življenja dežele.
Sovražnik je mnogo močnejši od nas in uvidimo nevarnost, ki nam preti od strani mas male buržoazije, katera najde v privat-
Naš list se ni mnogo bavil z poslancem Tuntarjem kot oseba, vzlic temu, da je bil naš najhujši politični nasprotnik. Se nismo bavili ž njim tudi radi tega, ker smo vedeli, da se nahaja v disciplinarni preiskavi vsled hudih pre-greškov ih 'da bo prej ali slej javnost spoznala tega „slavnega junaka" in duševnega voditelja komunistične stranke v Julijski Benečiji.
Nismo se bavili ž njim vzlic temu, da smo bili od njega obrekovani, zasramovani in da so padale najžaljive besede na naš naslov, kakor n. pr.t izdajalci proletarijata, protirevolucijonarci i. t. d. Menili smo, da ima vsaka stvar svoj konec, da bo zgodovina pričala, kdo ima prav in kdo ne. Nadeli smo si nalogo, da branimo naš proletarijat pred vsemi njegovimi izkoriščevalci, naj si bodo kapitalisti ali pa jagnjeta v komunistični koži. Razkrinkali smo že par pijavk delavske krvi in izkoriščevalcev delavskih žuljev. Eden za drugim prihajajo na vrsto in se izkazujejo v pravi luči, kdo da so. Le žal, da mase spoznajo prepozno napako, ki so jo zakrivile s tem, da so kar slepo sledile prvemu demagogu, ki je prišel med nje.
Omenili smo, da se je komunistični poslanec za Goriško deželo, Tuntar, nahajal v disciplinarni preiskavi radi hudih pre-greškov. Ta disciplinarna preiskava je spoznal^ Tuntarja krivega ter je bila izdana zoper njega sledeča:
razsodba.
Gospod Josip Tuntar, voditelj Okrajne bolniške blagajne v Gorici, se je po izidu disciplinarne preiskave pripoznal krivega sledečih težkih disciplinarnih prestopkov :
1.	Ker je Josip Tuntar kot voditelj blagajne prekoračil hirardič-no mejo s tem, da je podal po predlogu nekaterih delegatov bolniške blagajne, katere je v to naščuval, upravnemu svetu nezaupnico, za kar je obdolžen nepokorščine in upora napram svojim predstojnikom.
2.	Ker je gospod Josip Tuntar dne 23. decembra 1920 zaukazal z nasiljem blagajničarju gospodu Lju-deviku Santolini, naj mu izplača znesek 1085.50 lir, kar je tudi dosegel, s čemer je zakrivil težek prestopek službene zlorabe.
3.	Ker se je Josip Tuntar v času svojega bolniškega dopusta, podeljenega mu od upravnega sveta v dobi od 23. decembra 1920 do 23. februarja 1921 zaposlil pri nekem obratu v Trstu (pri vodstvu lista „Lavoratore"), kateri dopust mu je bil podan od prepoziture v svrho popolnega o-
nem trgovstvu svojo oporo. Popolnoma na jasnem smo o tež-kočah, katere nas še čakajo, ali zmagali bodemo. Edine krajevne organizacije morajo razviti večjo inicijativo in podati praktičnim izkušnjam, ki so jih na različnih krajih nabrale večjo pozornost. Le na takoršen način bo delavski razred zamogel zadane mu rane polagoma zaceliti ter se ojačiti, nakar bodo izkazali kmetje prole-I tarskim voditeljem vedno večje | zaupanje".
krevanja in katerega je lastno-voljno brezuspešil.
4.	Ker si je Josip Tuntar dne 9. oktobra 1920 nepravilno prilastil lir 10.000 (deset tisoč) iz sklada tekočega računa blagajne pri Delavskih zadrugah v Trstu, s čemer je zakrivil težko zlorabo službene oblasti, kar pomeni defraudacijo in kateri znesek se je vrnil še le po petih mesecih in ne prostovoljno, marveč pod pritiskom predsedništva na druge osebe.
5.	Ker je Josip Tuntar dne 16. julija 1821 ob 13. uri v uradu blagajne, oborožen z palico, naskočil predsednika blagajne gosp. Povodnich-a in ga udaril po desni roki; s tem je zakrivil težko nasilje oziroma nepokorščino in upor napram svojim predstavljenim.
6.	Ker je Josip Tuntar dne 16. julija zažugal blagajničarju gosp. Satolini z nasiljem, naj mu izplača znesek lir 998.57, kateri mu še ni pristojal in katerega je zamogel izsiliti tem nasilnim potom, vsled česar je obdolžen težke zlorabe službene oblasti.
7.	Ker je Josip Tuntar dne 27. Julija 1921 zavrnil dekret upravnega sveta, vsebujoč sklepe seje od dne 22. julija 1921, z sledečo opazko : „Ne sprejmem, ker odrinem danes zvečer v Rim k nada-Ijevanjam parlamentarnih del in ne pripoznam sklepov, proti katerim hočem nastopiti z popolnim zavzetjem službe"; s tem je zakrivil težko dejstvo nepokorščine.
Radi tega je bil na podlagi členov 25. in 26. službene pragmatike obsojen z takojšnjim odpustom iz službe brez vsakoršne pravice do blagajne.
Vzroki:
Na podlagi izjav prič Marija Tomasig, Ljudevika Santolini, Alojzija Trevisao, Lovrenca Strata, Hermana De Carli-ja, Josipa Car-gnel, Petra Valantiča in Ivana Arčon, kakor na podlagi točne preizkušnje obtežilnih pisem, ki so se ujemale brez vsakega protislovja in ugovora v vseh točkah, tičotih se obtožbe obdolženca, je disciplinarni svet po pretresovanju razsodnih točk, katera vsaka za sebe vsebuje že težke disciplinarne prestopke, izrazil sodbo za takojšnji odpust.
Ponavljajoči se nasilni čini, s katerimi je nastopal obdolženec proti svojim predstoječim in proti drugim njemu podrejenim uradnikom, odprt upor napram vsem zaukazom od predsednika upravnega sveta, nadalje nasilje, s katerim je izzival ter si priboril vse to, kar mu ni pristojalo in do česar sploh ni imel pravice, tvori spotiko in skandal, ki onemogoči obtožencu nadaljno vstrajanje *ia svojem mestu kot voditelj Okrajne bolniške blagajne.
Kot najtežja je točka 4. obtožnice, katera sama, ne oziraje se na druge obtožbe, bi zadostovala za odsodbo, ker dokazuje jasno, da si je obtoženec neopravičeno prilastil, znesek lir 10.000.—, katerega je molče in brez vsake pravice dvignil pri hranilnem odseku Delavskih zadrug za Trst, Furlanijo in Istro v Trstu ; kljub temu, da je bil ta znesek deloma krit podrugih osebah in to na pritisk predsednika upravnega sveta, še se obtoženec do danes ni brigal in po trudil, da bi to dejstvo upravičil, nakar še manjkajo obresti v znesku lir 250.—, katere še niso bile povrnjene.
Proti tej odsodbi je dovoljen priziv na podlagi člena 28. službene pragmatike, kateri naj se položi v teku 14. dni od dneva vročitve kr. komisarijatu za politični okraj goriški, kot višja oblast.
Gorica, dne 2. septembra 1921. Od upravnega sveta Okrajne bolniške blagajne v Gorici Predsednik
Ivan Povodnich 1. r.
*
* *
Ni se čuditi, da je meščansko časopisje vporabilo ta slučaj kot nekako mano iz neba ter se o njem obširno bavilo. Tržaški „II Piccolo" je postal kar naenkrat Tuntarjevo glasilo in mu stavi na razpolago po več kolon na dan. Poslal je posebnega poročevalca nalašč v Gorico, katerega je Tuntar prav prijazno sprejel ter ga držal več ur pri sebi. Sicer se mi temu ne čudimo, ker če je „Piccolo" dospel do tistega viška, na katerem se nahaja danes, mora biti hvaležen edino-le Tuntarju.
Značilen je njegov zagovor, ki mu ga Piccolo priobčuje. Deset tisoč lir, ki jih je dvignil pri hranilnem oddelku konsumnih zadrug v Trstu,
pravi, da jih je vporabil za stranko. Da je to le prazen izgovor, ni potreba še posebej povdarjati. Denar je bil dvignjen dne 9. oktobra 1920. V tistem času je bil Tuntar član centralnega odbora socijalistične stranke in komunistična še sploh ni eksistirala, marveč se je vstanovila še le meseca juanuarja t. 1. Vprašalo se je tajnika sodruga Bacci in blagajni-ničarja sodruga Voghera, če je Tuntar v resnici ta denar izročil stranki. Eden in drugi sta izjavila, da ta denar ni bil izročen stranki.
Nadalje trdi Tuntar, da je moral izsiliti denar od blagajničarja, ker ni imel denarja za odpotova-nje v Rim. K temu dostavlja, da on ima družino in da živi zelo po proletarsko, vsled tega da nima prihranjenega denarja. Da Tuntar ni imel nikoli prihranjenega denarja, je vsem, ki ga poznajo, znano, vzlic temu, da je imel nad 1500 lir mesečne plače. Kako pa bo opravičil dejstvo, namreč, da je ravno v tistih dneh, ko je dvignil denar pri konsumnih zadrugah, tako razkošno razsipal denar za razne namene, koje nočemo tu imenovati, kakor si ne privoščijo niti verižniki.
Tuntar oboievatelj D’Annunzi-Ja.
Poročevalcu „Piccola" je Tuntar izjavil, da je nastal spor med njim in Passiglijem vsled tega, ker se je strinjal z D’ Annunzi-jeviTn zasedanjem Reke, dočim Passigli tega ni odobroval.
Dogodek se je dovršil tako-le: Tekom zasedbe Reke po D’An-nunziju, je ta poslal k Passigli-ju svojega poslanca, da bi ta s po-
močjo proletarijata Julijske Bene-nečije pripomogel rešiti Reko in jo pridobiti Italiji, kakor si je to d’ Annunzio želel. Passigli je ta poziv kratkomalo zavrnil, dočim je bil Tuntar za to, da bi se odzvali d’ Annunzi - jevemu pozivu. Kako pride Tuntar tega, je neum-Ijivo!
Potem, ko je D’ Annunzio dal zažgati „Delavski dom", razpustil vse delavske organizacije ter izgnal vse naše sodruge iz Reke, naj bi mu priskočil na pomoč proletarijat Julijske Benečije ? To bi mogel odobrovati le oni, ki ne misli več s svojo glavo, ali pa se hoče gospod Tuntar dobrikati fašistom.
Nasilstva.
Dogodki, ki so se odigravali pri bolništci blagajni zadnje čase, so dovedli do vrhunca potrpežljivosti vsakega, ki je bil istih vde-ležen. Kar ni mogel Tuntar doseči legalnim potom, je dosegel z nasilstvom. Tako je enkrat pretepel predsednika blagajne, ker ta ni hotel ustreči njegovi neopravičeni zahtevi, da se mu izroči denar. Na enak način je nastopil proti podvoditelju, ker mu ta ni hotel izročiti ključev blagajne. Višek nasilstva pa je dosegel dne 30. avgusta t. 1. Za ta dan je bila sklicana seja upravnega sveta, da določi med drugim tudi povišanje zavarovalne mezde in povišanje bolniške podpore od 6 lir na 12 lir na dan. In ravno tu je gospod Tuntar spet dokazal, koliko mu je mar blagor zavarovancev. Ker ni zaupal njegovim goriškim somišljenikom, ki ga že prav dobro poznajo, šel je v Podgoro, kjer si je zbral malo četico zanj navdušenih komunistov, nagovorivši
iih boizvii s kakšnimi obljubami,
samo, da so mu slepo sledili, ter jih pripeljal v Gorico. Porazdelil jih je v prostorih bolniške blagajne vsakega na svoje mesto tako, da je izgledalo kot kaka zasedena trdnjava. Nato je on z eno fašistovsko palico vdrl v dvorano, kjer se je seja vršila ter zahteval, da se zabeleži na protokol tudi njegova prisotnost kot voditelj. Predsednik mu je odgovoril, da tega ne more storiti, ker je so-spendiran od službe ter ga povabil, da zapusti dvorano. Tega pa Tuntar ni hotel storiti, temveč je začel tuliti in kričati kot divja zvei*, dokler ni vladni komisar, ki je bil tudi prisoten in katerega je Tuntar ponovno razžalil, zaključil sejo. Tako je šlo po vodi tudi povišanje bolniške podpore, ki ga de-lastvo tako željno pričakuje.
Tuntar kliže karabinerle na pomol.
Takoj po zaključeni seji so zastopniki delodajalcev raznesli vest po mestu, da je Tuntar zasedel blagajno z rudečo gardo. Par minut pozneje se je zbrala pred blagajno gruča fašistov, ki so se pa kmalu odstranili. To pa je gospoda Tuntarja tako prestrašilo, da je drugi dan na vse zgodaj telegrafiral na ministersko pred-sestvo, da mu preskrbi telesno stražo. In ministerstvo mu je tudi takoj ustreglo ter mu postavilo dva karabinerja za stražo, ki mu stražita dan in noč.
Tuntar zadobit nezaupnico lastnih pristaiev.
Dne 30. avgusta zvečer, potem ko je Tuntar razbil sejo upravnega sveta, se je sestal odbor komunistične sekcije v Gorici in
je z ozirom na nezaslišano postopanje in nasilstva njih voditelja odobril englasno resolucijo, s katero se ne odobruje njegovo postopanje. Drugi dan mu je sek-cijski tajnik prinesel to resolucijo na znanje. Da bi bil tega nikoli ne storil! Zagnal se je v tajnika kot divja zver ter mu izzrekel najhujše psovke, ki jih je mogel domisliti. Ker to še ni zadostovalo, nameril je s svojo fašistovsko palico, da bi ga natepel, ni pa dosegel svojega namena. Pozneje je šel po druge člane odbora; enega teh se mu je tudi posrečilo dobiti. Tudi temu je naštel svoj del, dokler mu ta ni zbežal.
Izredni Komisar.
Vsled teh dogodkov, ki so se odigrali pri bolniški blagajni in ker je Tuntar vzlic njegovi odpovedi vstrajal pri svojem načrtu, ostati nadalje na svojem mestu, je generalni civilni komisar izdal dekret, s katerim odstavlja od funkcije načelstvo, nadzorstvo in občni zbor. Izrednim komisarjem je bil imenovan odvednik Targioni, ki je že prevzel svoje posle preteklo sredo zjutraj.
Mednarodna buržoazija hoče izkoristiti bedo ruskega proletarijata, da bi ga zasužnjila. Mednarodni proletarijat mora to preprečiti s tem, da mu prsikoči na pomoč !
Razmerje anarhistov do drugih proletarskih strank.
Stari Enrico Malatesta, eden izmed soustanoviteljev Italijanke socialistične stranke in sedanji vodja italijanskih anarhistov, ki
je riiuug«^ let'	*
pregnanstvu in pred kratkim presedel enoletni preiskovalni zapor, je te dni v svojem glasilu „Uma-nita Nuova" v neki svoji polemiki s Serratijem precej na kratko in jasno izrazil stališče svojih pristašev, anarhistov nasproti politiki socialistične in komunistične stranke.
„Stremimo tudi mi — piše Malatesta — za komunizmom, ki je najbolj dovršena oblika socialne vzajemnosti; biti pa mora to anarhističen komunizem, to se pravi komunizem, ki ga ljudje svobodno želijo in svobodno Sprejmejo. Tak komunizem je sredstvo za povečanje svobode vsakega posameznika. Mi smatramo državni, samovoljni in obvezni komunizem za najbolj osovraženo tiranstvo, ki je sploh kedaj poniževalo, mučilo in oviralo človeštvo".
„To govorim z ozirom na bodočnost, t. j. na čas po revoluciji. Kar se pa tiče sedanjosti, gledamo z največjo antipatijo na stremljenje komunistov, da bi vse politično’ revolucionarno delo in vsako delavsko gibanje sploh podvrgli svojim lastnim smernicam ; mi se čutimo bližji njim le radi njih izrazitih revolucionarnih
namenov".
Ob koncu svojega članka metli Malatesta, da izvirajo vsi spori med komunisti in socialisti le iz njihovega osebnega tekmovanja in da bo parlamentarizem ravno tako izpridil komuniste, kakor je skvaril že socialiste.
Delavci, pomislite, kaj Vam preti, Če Sovjetsska Ruska gladu podleže.
Poslanec Tuntar
odpuščen od vodstva okr. bolniške blagajne v Gorici.
Kapitalizem kvari ljudi.
Oboževalci kapitalističnega družabnega reda radi navajajo posamezne slučaje iz življenja, s katerimi izkušajo dokazati, da je ta sistem vendar najboljši za človeštvo, in če že ni idealen, da bi bil vendar vsak drugi slabši. Ako se jim pokaže, koliko je v tej družbi bede in zlega, si pa vzamejo posameznega človeka, ki je s pomočjo denarja — in po njihovem mnenju le s pomočjo denarja — kaj postal in kaj dosegel.
Kako naj bi bil na primer Edison postal to, kar je, kako naj bi bil dobil toliko sredstev, da se je lahko brezskrbno posvetil svojemu delu in si pribavil vsak pripomoček, ki ga je potreboval ?
Na to lahko odgovorimo, da bi Edison pač v kapitalistični družbi ne mogel biti tako velik iznajditelj, kakor je, če ne bi bil bogat. In noben učenjak, noben tehnik, noben umetnik ne more biti resnično velik in ne more izrabiti vseh svojih sposobnosti in ustvariti resnično velikih del, če nima takih denarnih sredstev, da je faktično gospodarsko neodvisen — v kapitalistični družbi. Toda to bi se popolnoma izpre-menilo v socijalistični družbi, kjer odpade gospodarska odvisnost, čim človek dela, in kjer bi dala družba v svojem interesu sposobnim močem na razpolago tista sredstva, ki bi jih potrebovali za svoje delo.
Človeštvo bi imelo izgubo, če ne bi bilo Edisona in njegovih iznajdb, če ne bi bilo Tesle, Marconija itd. Ravno tako bi imelo izgubo, če ne bi bilo velikih znanih astronomov, kemikov, zdravnikov, pesnikov, kiparjev itd. Ker poznamo njihova dela, vemo, da ibi bila velika škoda, bi če jih ne .bilo.
Toda pomislimo malo dalje. Daje li kapitalizem vsem, ki so sposobni, tista sredstva, ki bi jih potrebovali za razvoj svojih zmožnosti in za svoje delo ? Enemu se posreči, da spleza na gospo-»darski lestvi do neodvisnosti, de-: set se jih pogrezne v močvirje pomanjkanja, in tam jih pet komaj za silo malo giblje z rokami, pet se jih pa popolnoma zaduši. Kdo ve, kaj bi bilo teh deset ustvarilo velikega, koristnega in krasnega, če bi bili z gospodarsko neodvisnostjo dosegli svobodo 'duha? Kapitalizem pa jim ni dal j,:prve in zato ne morejo uživati ' druge; sami ostanejo reveži, človeštvo je pa pripravljeno ob sadove tistega dela, ki jim ga onemogoča kapitalizem.
Izgubo bi imeli, če ne bi bilo :znanih duševnih velikanov ; faktično izgubo pa imamo, ker ne-anaoi talenti in veleumni niso mogli postati znani. In brez skrbi se lahkfi trdi, da je teh še več kakor prvih, iz česar sledi, da kapitalizem na duševnem polju več jemlje in uničuje, nego daje in pospešuje.
Vladajoči družabni red ima še .-druge posledice. Da ne gladi ta-
lentom poti tako, kakor bi bilo treba, da bi se uspešno razvijali in da bi imelo človeštvo čim več dobička od njih, je ena stran tega „blagoslovljenega" reda; druga je pa ta, da sili mnogo ljudi, ki bi bili v drugačnih razmerahlah-ko zelo koristni člani družbe, na kriva pota.
Zločinec je navadno splošno zaničevana prikazen, in kdor še ni bil sam v zaporu, je prepričan, da je treba pljuniti pred njim. Le malo jih je ki tipajo nekoliko dalje in vprašujejo, kaj povzroča zločine in kaj bi bilo iz tega ali onega zločinca postalo v drugih okolščinah. Da je kapitalistična družba velikanska tvornica hudodelcev in hudodelstev, je absolutno gotova reč; to so povedali že ljudje, ki morajo po svojem poklicu služiti tej družbi. Med njimi so bili sodniki in državni pravdniki, možje, ki morajo brez prizanašanja preganjati grešnike, ki so pa ravno vsled trajnih stikov z njimi spoznali, da ni dovolj kaznovati, ampak da je zboljšanje le tedaj mogoče, ako se najdejo skrite steze do vira.
Med zločinci so pokvarjeni značaji, nepoboljšljivi, vsled dedično-sti obremenjeni, psihično nesposobni. Vse to je res. Ali če bi bilo mogoče vsak posamezni slučaj skozi generacije zasledovati do prvega začetka, bi se izkazalo, da se tudi noben „podedovani greh" ne vleče od začetka sveta; nekje v preteklosti bi se moral najti prehod iz zdravega v bolno, iz dobrega v slabo. Telesno in moralno okuženje pa ne bi moglo postati tako globoko in se ne bi moglo tako širiti po prostoru in času, če bi bila družba tako organizirana, da bi skrbela za splošno blaginjo, ne pa kakor sedanja, v kateri je sebičnost posameznika glavni zakon.
A četudi ima mnogo zločinov svoje vire v degeneraciji, jih nastaja še več vsled gospodarskih razmer, ki jih ustvarja in varuje kapitalizem. Sem ne spada le beda in lakota, ki nažene človeka, da ukrade kos kruha ali klobase. Bistvo kapitalistične družbe, v kateri velja bogastvo vse, nastavlja vabe na vseh koncih in krajih, in če je fnpč krepost, tedaj je treba priznati, da postajajo ravno prav dobri, to se pravi močni, energični ljudje zločinci, ker so premočni, da bi se pokorno vdali razmeram in ostali v nižavah, pa si izbero za svoj napredek tisto pot, katero jim je družba pustila odprto. Najprej hočejo, morajo, ker je njih notranja sila prevelika; s poštenostjo ne gre — pa poizkušajo drugače. Nekaterim se posreči, drugi se vjamejo tu ali tam v nastavljeno zanko. Eden postane kralj te ali one industrije, drugi pride v državen ustav, kjer nosi progasto obleko in gleda skozi mrežo. Morda bi bil v drugi družbi močan faktor splošnega napredka.
Napoleon je postal cesar in velik vojskovodja, ker so mu bile
razmere ugodne in mu je francoska revolucija odprla vsa pota možnosti. Če bi mu bile razmere manj ugodne, bi bil morda postal velik zločinec, kajti njegov neugnan značaj ni prenašaal tesnobe in nižave. Šiloma je prišel na tron, šiloma bi bil v drugih razmerah morda prišel v ječo, ali pa pod giljotino. Igral je in igra se mu je obnesla. Drugim spodleti.
V palačah jih sedi mnogo in mnogo jih vlada, ki so dosegli svojo oblast z enakimi metodami, kakor marsikdo v tej ali oni ječi. Razlika je le ta, da je eden imel uspeh, drugi pa smolo. Če bi se bila igra malo drugače obrnila, bi nemara prvi jedel državno me-nažo, drugi pa bi se vozil s privatno jahto in stotisoč delavcev bi delalo zanj. V družbi, ki bi bila osnovana na podlagi splošne solidarnosti, bi pa oba lahko bila poštena in oba velika.
Kapitalistična družba ne postane dobra s pomočjo vseh svojih zagovornikov. Kar se more v njej razviti v dobri smeri, bi se vsaj enako razvijalo v vsaki drugi družbi, kar v njej propada in prihaja v slabo smer, bi se pa re-čilo v družbi splošne vzajemnosti, to se pravi v socijalistični družbi.
Francoska vlada proti proletarski pomožni akciji za Sovjetsko Rusko. „Rosta Dunaj" Pomožni odbor za rusko ljudstvo je namerjal napraviti dne 4. septembra javno nabiranje. Člani komunistične parlamentarne frakcije so vprašali ministra notranjih zadev o nameri vlade in so izvedeli, da je vlada na podlagi zakona od leta 1916 všako javno nabiranje strogo prepovedala. Tajništvo pomožnega odbora poroča, da mora od te ideje odstopiti, ker je nevarnost, da bi se nabrane svote konfisciralo.
Zadeva Burgenlanda
Nemško - Avstrijsko proletarsko vojaštvo prisililo madžarske žete k nazadovanju.
Dunaj, septembra. Madžarske bande in redne čete so vdrle v avstrijski teritorij pri Kirchschlagu in potisnile več sto orožnikov k nazadovanju. Na njih mesto je nastopilo proletarsko vojaštvo Nemške Avstrije, katero je vrglo po večurnem boju Madžare na Ni-klasberg, kjer so se utrdili. Avstrijci so imeli 2 mrtva in 20 ranjenih. Neki avstrijski zdravnik je bil od Ogra z bajonetom preparan, ravno v trenutku, ko je nesel ranjenca. Njegovo truplo so obesili
še na drevo. Vsled teh grozodejstev je sklicala socijalistična stranka sejo, katere sklepi so se javili kancelarju. „Arbeiter Zei-tung" je izvedela, da bo izdala avstrijska vlada vsem civiliziranim državam poziv, v kateremT>o protestirala proti nezaslišanim madžarskim nasiljam. „Neue Freie Presse" piše, da bo avstrijska vlada prekinila z Ogrsko diplomatske odnoša'je, ako to nasilje v Burgenlandu ne jenja. Danes dne 6. t. m. zjutraj sta odrinila 2 bataljona iz Dunaja na Ogrsko mejo. Kancelar Schober je poročal zboru, da mu je francoski poslanik javil vsebino note, katero odpošlje ententa v Budapest. Nota je baje prav energična.
Pomoč Ruski.
V vseh deželah sveta nabirajo proletarci in proletarke za stradajoče Sovjetske Ruske, za proletarijat, kateri prvi je zlomil moč kapitalističnega razreda, za proletarijat, kateri se je pod nepopisnim trpljenjem in žrtvami boril proti sovražnikom vsega sveta in kateri je v junaškem boju dosegel, da si ojačena buržoazna reakcija povsod ne upa sneti krinke in nastopiti s terorjem proti razredu, kateri vzdržuje v potu svojega dela ves svet.
Tudi delavec in delavkinja Italije naj danes pomisli, kako velikega pomena je to, kar je ruski proletarijat že za nas toril. Ne dopustite izrabljati gladu v svrho padca delavske vlade!
Na trpite, da bi Ruska morala izpolniti „pogoje" za živila!
Nabirajte in darujte radostno brez vsakega pogoja!
Angleški rudarji za nacijona-lizacijo.
Konferenca rudarjev je soglasno sprejela resoluejo, ki poživlja iz-vrševalni odbor rudarske zveze, naj zahteva nacionalizacijo zemljišč in železnic in naj se v to svrho zagotovi podporo vseh delavcev.
RAZNO
Razvoj stavbinshih zadrug v Nemčiji.
Najzanimivejša forma delovanja nemških sindakatov po vojni, je vstanovitev stavbinskih zadrug, katere so si nadele nalogo izvršiti najvažnejša dela.
Na zborovanju Zveze teh zadrug, ki se je vršilo dne 7. - 8.
maja v Berlinu, se je doznalo, da je teh organizacij že 170 in imajo približno 20.000 delavcev. V nekaterih pokrajinah so imele te zadruge 75 odstotkov stavbinskih del. Skupna glavnica stavbinskih zadrug znaša 15 miljonov mark. Državna zveza pa poseduje drugih 6 milijonov. Nadalje obstojijo tudi deželne zveze, ki stojijo ob strani pozameznih lokalnih zadrug. Ta nova delavnost na polju zadružništva je povzročila veliko znižanje cen stavb.
POZOR!
Umij
za leiinitoo prano pomot
Pri
ugotovitvi vojoe škode
sprejema
zvedeoiška in slavbena dela
Gorico, vio Teatro 18/1
POZOR!
Ustanovljena leta 1812
Tiskarna in knjigarna
Giov. Paternolli - Gorica
Trgovina papirja, knjigoveznica in tvornica trgovskih registrov
Brzojavni naslov: PATERNOLLI • Borka Medmestni telefon št. 13.
Corso Verdi St. 38
Priporočamo vsem našim Čitateljem, da se poslužujejo edino-le pri tvrdkah, ki inserijajo v našem listu!
Oglase sprejema agencija časopisov
pH V. Molesini
Gorica - Via Garibaldi - (ex Teatro)
PROLETAREC"
POSLANO*)
Slavno uredništvo lista „Proletarec11
v Gorici.
Minulo je nekaj dni, odkar se je slišalo v trgu Sv. Lucije ob Soči, da hodi tam neki gospod Adamič okoli in obeta ljudstvu, da mu pomaga in ukrene vse potrebno, da se izplačajo do-tičnikom v 14. dnevih zneski vojne odškodnine.
Pod dostojnostjo svoje časti sem primoran prebivalcem Sv. Lucije raztolmačiti ta neljub dogodek, ki sem ga doživel. Nekega dne sem imel nujno potovanje v Slap, kamor sem se podal s kolesom. Nasproti mi pride neki gospod inženir Anton Terčič In zahteva od mene spričevalo, ki mi ga je bil svoječasno vročil. Seveda, jaz nič slabega sluteč, sem mu ga tudi izročil, nakar ga je on raztrgal v pričo gosp. Štrukelja in njegovega sina. - Nadalje sporočam cenje-
Voine škode.
Cenltbe In druge tozadevne operacije do izplažila (likvidacije) vojne škode sprejema In pospešuje
sodni izvedenec zemljemerec in cenilec
stavb En zemljišč
Inž. geom.
Domenico Rocco
Gorica, Via S. Chiara N.o 4
nem občinstvu, da sem se nahajal pri gosp. inženirju Terčiču 6 mesecev v službi in ga poživljam in vprašam, naj javno izrazi, če ima kaj proti meni.
Zavračam vse te podle napade, s katerimi me blati na neopravičen način gospod inženir Anton Terčič po obči-, nah in v časopisih in izjavljam, da imam na razpolago dvanajst dobrih in zanesljivih spričeval, ki si jih lahko ogleda vsakdo in posebno pa gospod inženir Terčič in županstvo Sv. Lucije ob Soči.
Izjavljam tem potom tudi, da je vložena proti inežnirju Terčiču sodnijska ovadba.
V Gorici, dne 7. septembra 1921.
Josip Adamič
vodja postavu, tehničnega urada
v Gorici, Via Garibaldi 18.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon dopušča.
Izdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo
Alojzij Štolfa
Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.
! Priporočamo vsem našim čitateljem, da se poslužujejo edino-le pri tvrdkah, ki inserijajo v našem listu!	--------^
Oglase sprejema agencija časopisov	——
v. MOLESINI
GORICA - VIA CARIBALO! (ex Teatro)
Zadruga pekovskih delavcev v Gorici
Lastna pekarna in prodajalna
Via S. Pietro št. 68
Vsaka proletarska družina se mora posluževati pri zadrugi.
Zadružno vodstvo.
b S
ji
1 Anton Breščak
H VIA CARDUCCI 14. (GOSPODSKA ULICA) |
PODRUŽftfKA	|
J
S
Ljubljanske kreditne banke
Velika izbera vsakovrstnega pohištva
PiT po najnižjih cenah
Telefon št. 50
V GORICI
Corso Verdi Trgovski „Dom“
Brzojavni naslov:
Ljubljanska banka
H
ii
Delniška glavnica SHS kron
50 MILIJONOV
CENTRALA:
LJUBLJANA
Rezerva SHS kron
45 MILIJONOV
[lil POPRUŽHICEi Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
= OBRESTUJE vloge na knjižice po 4°/0	,
11;^■'a'"•	u*-ri ■’t?
Gorica - ELIJA ČUK - Gorica
Piazza Cavour ex P. Duomo štev. S, levo
naznanja slavnemu občinstvu, da dOSpG V kratkem velikanska množina dvokoles in šivalnih strojev iz svetovnoznanih tvrd, katere bode prodajal po zelo znižanih cenah. |
Na izbero so posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. — Velika zaloga pneumatik, jjttiSr katere prodaja od Lir 25.- naprej “lasu
'1
U
Lastna mehanična delavnica. Stara ko lesa se popolnoma prenovijo. Pripo -	roča se za obilni obisk
ra ko- i I Pripo- I
ELIJA ČUK
Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru
IZVRŠUJE vse v banžno stroko spadajože posle najkulantnejše. NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega tujega denarja
Uradne ure za občinstvo 8V2—12 >n od 3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
^iiiiSigli^iiii^iiiiiiiSiiiiiii^	..
Delavske zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo
—	' vpisana zadruga z omejenim jamstvom - --
Društveno leto XVIII MESEČNI OBRAČUN						
	Leto 1921.		Leto 1920		Povišek	
ODDANO BLAGO						
	Lir	C.	Lir	c.	Lir	C.
Januar.	.	.	.-			8,055.001	36	3,085.666	64	4,969.334	72
Februar ...	.	.	...	. .	.	.	9,142,652	82	3,389.435	—	5,753.217	82
Marc .	•	■	•	.	•	• .	• : -	10,233.222	41	5,290.594	45	4.009 «97	06
April • • 			9,280.490	94	4,409.744	64	4,870.746	30
Maj		8,071.008	80	4,025.323	35	4,045.685	45
Junij		7,772.184	43	4,714.381	71	3,057.802	72
Julij 		•.•••	7,463.480	76	5,193.974	47	2.269.506	29
j 60,068.041		52	j 30,109.120	26	29,958.921	26
Gibanje članov:
Vpisanih 31. julija 1921 — 41061 31. decem. 1920 — 37153

3908
Povišek v 7. mesecih
Hranilni oddelek:
Stanje hranil 31. julija 1921	..........................L. 6,712.108.06
n n 31. decembra 1920 ...................................... 8,340.386.83
Manj v 7 mesecih .
. L. 1.628.278.77
Podpore bolnim članom in zaostalim umrlih se je izplačalo od 1. januarja do 31. julija 1921	.	•	•	.L.	131.676.96
Dividende za poslovno leto 1918-1919 so se izplačale od 1. jan. do 31. julija 1921..............L. 2.475.16
Trst, 31. julija 1921
VODSTVO.
Naznanjamo članom, da sta sedaj odprti obe
Skladišči oblam
1
V onem, nahajajočem se v
ul. Raffin@rša šiv. 3
so ostali odprti oddelki: pokrival, obuval in konfekcij z veliko izbiro izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke, površnikov, sukna domačega in angleškega izdelka. - Pri teh oddelkih se nahaja tudi krojačnica.
V novo skladišče na Trgu della Borsa
je bil preložen	>
ODDELEK MANUFAKTUR.
Obisk teh oddelkov je dovoljen brez obveznosti nakupa.