C ŠTAJERSKI TEDNIK ¿^fe TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6 NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park rnaročTTtTSoTFos te našli na oglasnik straneh. Kidričevo • Zaradi socialne stiske vse več neplačnikov ogrevanja O Stran 9 Zavrč • Plenice in posteljnina v vrtcu ostajajo strošek občine O Stran 9 Ptuj, torek, 5. novembra 2013 letnik LXVI • št. 86 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR www. ra d i o-ptu ¡. si v.-fy ■■■n-u ñ Štajerski v digitalni knjižnici: www.dllb.si v Štajerski Slovenija • Leto dni po uničujočih poplavah Denar za sanacijo zagotovljen samo za letos Celotno Dravsko dolino so 5. novembra lani prizadele silovite poplave. »Šlo je za stoletne vode,« pravijo pristojni. Šport Nogomet • Zavrč kot v preteklem krogu Krka O Stran 11 Posledice poplav so bile katastrofalne in so vidne še danes. Leto dni po ujmi se je za poplavno varnost območja postorilo bolj malo. Sanacijska dela so se to jesen v strugi in ob njej pričela na Borlu in v Markovcih. Naročnik del je država, ki pa denar zagotavlja samo za leto 2013. Financiranje nadaljnjih del petletnega sanacijskega programa bo odvisno od sprejemanja vsakoletnega državnega proračuna. Občine so v letu dni deloma sanirale poškodovano cestno infrastrukturo, s sprostitvijo sredstev iz proračunske rezerve so takoj po nesreči pomagale najbolj prizadetim občanom - tistim, ki jim je voda zalila stanovanjske objekte. DEM so hitro po poplavah intenzivno pristopile k sanaciji svoje poškodovane infrastrukture. Leto dni po ujmi še vedno ni ugotovljena odgovornost za povodenj, ko je Drava 5. novembra zjutraj dobesedno pobesnela in iz Avstrije z vso silo udarila po Sloveniji. Odgovornost bodo prizadeti občani poskušali ugotoviti tudi s kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik Športno plezanje • Nov vrhunski dosežek Mine Markovič O Stran 12 Letos skoraj milijon za »zaposlitvene« delavnice Sp. Podaje • V lanskem letu je država 13 izvajalcem podelila triletne koncesije za opravljanje storitev vseživljenjske karierne orientacije. Gre za delavnice, namenjene iskalcem zaposlitve, s katerimi pa nekatera podjetja odlično zaslužijo. Na Ptuju je tako podjetje Animacija, d. o. o., ki je v 10 letih samo iz državnega proračuna zaslužilo več kot 1,6 milijona evrov. O Stran 7 Kdo bo direktor Oljarne Fram? Sp. Podaje • Oljarna Fram po besedah vodstva KZ Ptuj posluje stabilno. Pred dnevi pa so se razširile govorice, da naj bi direktorsko mesto framske oljarne v prihodnosti zasedel sedanji direktor KZ Ormož Franc Kociper. O Stran 2 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! 4 tablete -9 tablet 13 tablet 2l tablet Bi bili radi se boljši ljubimci ? www.sextablete.si NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNO IN ZA VSA LETA 040 800 5601 1 brezplačno =30,60 EUR 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet I Dežela Zdravjal Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 816) ■ vami že 5 let j = 32,74 EUR + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) 9771581625005 2 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 29. oktobra 2013 Fram • Poslovanje Oljarne Fram Ali bo direktor ormoške zadruge postal direktor Oljarne Fram? Oljarna Fram, ki jo je pred leti kupila Kmetijska zadruga Ptuj, je najstarejša oljarna pri nas. Kot zagotavljajo v ptujski zadrugi, je njeno poslovanje stabilno, govoric o zamenjavi vodstva pa ne komentirajo. Pred dnevi je bilo namreč slišati, da naj bi direktorsko mesto framske oljarne v prihodnosti zasedel sedanji direktor Kmetijske zadruge Ormož Franc Kociper. Marjan Janžekovič, direktor Kmetijske zadruge Ptuj, ki je preko Zadružne oskrbe v celoti lastnica Oljarne Fram, poslovanje oljarne ocenjuje kot dobro in zadovoljivo. »Oljarna, kjer se ukvarjamo s proizvodnjo in prodajo kakovostih jedilnih olj, pridelanih po tradicionalnem izročilu, je posodobljena, v preteklih letih smo zamenjali pakirno linijo, kupili novo stiskalnico, obnovljene so tudi zgradbe celotnega kompleksa, zato v prihodnjem desetletju zagotovo ne bodo Letošnja letina buč slabša kot lani Letošnji pridelek večine opazovanih poljščin, med drugim tudi oljčnih buč, koruze, krompirja in hmelja, bo letos manjši, pridelek sadnih vrst pa bo kljub poletni suši boljši od lanskega, kažejo podatki državnega statističnega urada o pričakovanih pridelkih. Pridelovalci oljčnih buč naj bi letos pospravili 1451 ton bučnih semen, kar je za 40 % manj kot lani, ko so bile razmere prav tako neugodne. Vzroka za skromen pričakovani pridelek buč za olje sta dva: poleg slabe letine je pomemben vzrok tudi zmanjšanje obdelovalne površine. V zadnjih treh letih se je namreč obdelovalna površina, kjer pridelujejo buče za olje, zmanjšala skoraj za polovico. Letina krompirja je bila še slabša, porazna, saj so pridelovalci letos pridelali najmanj v zadnjih 20 letih. Krompirja naj bi zaradi slabih vremenskih razmer letos pridelali 64.000 ton, kar je petino manj kot lani. Letošnji povprečni pričakovani hektarski pridelek poznega krompirja naj bi bil 19,5 tone, kar je 12 % manj od desetletnega povprečnega hektarskega pridelka. Sicer pa je poletna suša veliko posledic pustila tudi pri koruzi, zato bo pričakovani pridelek koruznega zrnja letos za 15 % manjši, podobno velja tudi za sončnice, kjer se je obdelovalna površina v zadnjem letu zmanjšala za petino, količinsko pa bo letošnji pridelek od lanskega manjši kar za 39 %. (sta) potrebna dodatna vlaganja. Naložbo, ki nas je sicer tudi precej stala, počasi odplačujemo in glede na današnjo zadolženost podjetij je oljarna svetla izjema z malo bremeni.« Kot je dejal, je letošnji odkup bučnic potekal po načrtu, odkupili so vse, kar so imeli po pogodbah dogovorjeno, imeli pa so tudi še lanske zaloge, kljub temu pa o konkretnih številkah ni želel govoriti. »Kar se poslovanja tiče, je treba vedeti, da se prodaja počasi pospešuje, kupna moč je namreč iz leta v leto manjša, ljudje zaradi nizkih prihodkov in stanja, kakršno je, kupujejo cenejša živila in pri nakupu gledajo na vsak evro. Naše čisto bučno olje je dokaj drago, saj liter stane med 17 in 18 evrov. Imamo sicer še druge mešanice, ki stanejo manj, a pri ceni čistega bučnega olja bomo vztrajali, saj je to naša blagovna znamka.« Janžekovič: »Čisto bučno olje za 10 evrov je gola laž!« Kot nam je pojasnil Marjan Janžekovič, cene čistega buč- nega olja ne morejo biti nizke, saj naj bi bilo za liter bučnega olja potrebno približno 2,7 kilograma surovine, odkupna cena za kilogram pa znaša dobre 3 evre. Zato Janžekovič pravi, da je čisto bučno olje za 10 evrov neresnica, ki ji kupci ne smejo nasedati. Kdo bo oljarno vodil v prihodnosti? Ker lastniki oljarne skušajo stroške, ki jih prinaša poslovanje družbe, zmanjšati in racionalizirati, je na sedežu oljarne v Framu le proizvodnja, direktor oljarne Branko Valenko, ki dela na sedežu Kmetijske zadruge Ptuj, pa ima poleg vodenja framske oljarne še druge zadolžitve: v okviru ptujske zadruge je namreč še vodja komercialno-proizvodnega sektorja. Direktor KZ Ptuj govoric o novem direktorju, ki se aktivno širijo med ljudmi, ni želel komentirati, gotovo pa bo kmalu jasno, katero delovno mesto bo v okviru Kmetijske zadruge Ptuj v prihodnosti zasedel Franc Kociper. Patricija Kovačec Ptuj • Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj Prvi izpisi obrtnikov V teh dneh so se pričeli prvi izpisi iz članstva v posameznih Območnih obrtno-podjetniških zbornicah. Skupaj jih je v Sloveniji 62. 27. oktobra je namreč poteklo šestmesečno prehodno obdobje za uveljavitev sprememb in dopolnitev obrtnega zakona, ki so prinesle prostovoljno članstvo tudi v obrtniški organizaciji. Kot so te dni povedali predstavniki posameznih zbornic, se eni že izpisujejo, drugi še tehtajo, eni pa ostajajo. K izstopu iz zbornice pa spodbujajo tudi nekateri računovodski servisi z obljubo prihranka. Vsem tem v zbornici svetujejo previdnost, o dejanskih prihrankih naj se predhodno prepričajo pri njih. Naredili jim bodo konkretne izračune o dejanskih prihrankih v primeru izstopa in ohranitve članstva. Sicer pa so v obrtniški organizaciji te dni na nogah tudi zaradi predvidenega davka na nepremičnine. 30. oktobra so predstavniki obrtnikov, kmetov, upokojencev, občin, strank SLS in LGS ter nekaterih drugih civilnih združenj podpisali peticijo zoper uvedbo tega davka. Podpise so pričeli zbirati včeraj, podpisovanje bodo končali 11. novembra. Kot poudarjajo, je predvideno povečanje davčnega bremena podjetij povsem v nasprotju s priporočili in mnenji Sveta EU o reševanju finančne krize v Sloveniji. Ta predvidevajo pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanja. Izračunali so, da se bo davčna obveznost za samostojne podjetnike v povprečju povečala za 200 odstotkov v primerjavi z dosedanjimi obveznostmi iz davka na premoženje in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za pravne osebe pa v povprečju za 400 odstotkov. V OZS pa so tudi mnenja, da bi morali okrepiti inšpekcijski nadzor nad šušmarji, ki predstavljajo nelojalno konkurenco poštenim obrtnikom. Problema sive ekonomije bi se morali lotiti na drugačen način. Gostince in druge male obrtnike ter podjetnike se skuša prikazati kot največje goljufe oz. največji problem na področju sive ekonomije, četudi je v Sloveniji zgolj 2737 obratov. Obrtniki in podjetniki tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah razmišljajo podjetno in inovativno. Kriza je za večino tudi izziv, mnogi so se že pred krizo usmerili na tuje trge. Zaupanje do kupcev oz. strank si pridobivajo ne samo s kakovostnim delom in spoštovanjem rokov, temveč tudi z izobrazbo. Tako je tudi med slovenskimi obrtniki in podjetniki vedno več mojstrov. OZS že od leta 2000 izvaja mojstrsko izobraževanje za 52 mojstrskih nazivov. V septembrski generaciji novih mojstrov je bilo tudi devet novih mojstrov Oljarna Fram, ki je najstarejša oljarna pri nas, po besedah lastnikov deluje dobro in po zastavljenih načrtih. s Ptujskega. Dušan Krapša iz Ptuja je postal mojster av-tomehanik, Janez Zagoršek, prav tako iz Ptuja, mojster av-tomehanik, frizerski mojster pa Matjaž Arnuš, tudi iz Ptuja, mesarski mojster je Martin Šestanj iz Gorišnice, Uroš Ma-roh iz Vidma pri Ptuju mojster avtoklepar, Stanko Pleteršek iz Lovrenca na Dravskem polju mojster strojnih instalacij, Matjaž Markež iz Ptuja mojster tapetnik in dekorater, Andrej Murko iz Trnovske vasi sliko-pleskarski mojster ter Ervin Ciglar iz Ptuja avtoličarski mojster. Do 6. decembra letos pa bodo v izobraževalnem centru OZS zbirali prijave za tretji pristopni rok v letu 2013. Z mojstrskim nazivom se na Ptujskem ponaša že 122 obrtnikov in podjetnikov. MG Uvodnik Korupcija po ptujsko - z dovoljenjem države I hi je v naši državi narobe zastavljenih nešteto stvari, je kristalno jasno že vsem. Da pa je za velik del težav kriva korupcija iti f unkcioniranje po sistemu „jaz tebi, ti meni", pa se razkrije, ko se spustiš v raziskovanje nekaterih zgodb. Tako na državnem kot lokalnem nivoju. Velika večina stvari se odvija preko poznanstev, posli se v največji meri sklepajo na podlagi prijateljstev in dogovorov, ki temeljijo na tem, da imajo vsi vpleteni koristi. Dokler gre za privatne firme, je to nekaj dokaj sprejemljivega. Večji problem pa je državni denar, za katerega naj bi bilo jasno, od kod prihaja in kam gre. A očitno se na lokalnem nivoju lahko počne marsikaj, predvsem zato, ker to dopušča država. Samo na Ptuju so številne zgodbe, o katerih se govori že vrsto let, pa so mreže tako dobro prepletene, da jih je zelo težko, včasih celo nemogoče razkriti. Kdo je glava operacije, se v veliki večini primerov jasno ve, a dokazati karkoli, je precej težko, saj tisti, ki so vpleteni, ščitijo drug drugega in skrbijo za to, da stvari ostanejo prikrite. Razlog: osebne koristi. Kako je na primer možno, da javni zavod nakaže iz svojega računa 250 tisočakov brez soglasja sveta zavoda? Kako je možno, da nekateri služijo milijone, ne da bi se jim bilo treba truditi na trgu, saj leta in leta črpajo denar le iz državnega proračuna? Je samoumevno, da pri prijavi na razpis za prosto delovno mesto že vnaprej vemo, da bo delo dobil sin tega ali onega politika, pa o tem vsi molčimo? Ali res nekatera podjetja izvajajo vsa dela v nekaterih občinah zato, ker se z župani na skupnih dopustih vnaprej dogovorijo, kakšni naj bodo pogoji razpisa? Seveda ni normalno in ne bi smelo biti sprejeto kot takšno, saj gre za naš denar, ne pa za denar iz žepov županov, občinskih svetnikov, poslancev in ministrov. Ampak očitno smo leta in leta takšen način funkcioniranja sprejemali kot samoumevnega. To pa zato, ker je nekaj gnilega že na najvišjem nivoju in ker država, pristojna ministrstva in vlada to dopuščajo. Ker tisti, ki bi se morali vprašati, zakaj na nekaterih mestih denar polzi iz rok, tega ne počnejo. Če bi, bi bila kriza bistveno manjša. Če bi samo pregledali številne članke, ki se nanašajo na sumljive posle, o katerih smo poročali v našem časopisu, bi se lahko lotili varčevanja na pravih mestih in prihranili kar nekaj milijonov v Spodnjem Podravju. Že to bi bil kanček v mozaiku. A lažje je očitno uvesti tak in drugačen davek kot nekaterim podjetjem pripreti pipice, iz katerih se napajajo na račun vseh nas. Če bi povsod sistem funkcioniral pravično, bi bilo gotovo tudi navadnim ljudem bistveno lažje. Marsikaj bi se lahko naučili že od naših sosedov, Avstrijcev, kakorkoli obrnemo, tam stvari funkcionirajo bistveno bolje. Nenazadnje je dovolj zgovorno dejstvo, da so tam fizični delavci ponekod bolje plačani kot pri nas večina visoko izobraženega kadra. Dženana Kmetec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: arhiv torek • 29. oktobra 2013 Aktualno TEDNIK S Podravje • Sanacija poplav 2012 v številkah Denar za sanacijo odvisen od proračunov Pred natanko letom dni so severovzhodni del Slovenije zajele silovite poplave. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) je na vodni infrastrukturi na porečju Drave nastalo za 97 milijonov evrov škode, brez DDV. Območju celotne Slovenije so podivjane poplavne vode 5. novembra na vodotokih prizadejale za 233 milijonov evrov škode (brez DDV). 4. oktobra, 11 mesecev po naravni nesreči, je Evropska komisija sprejela sklep, s katerim Sloveniji iz Solidarnostnega sklada EU namenja 14 milijonov evrov. Po pojasnilih MKO so bila navedena sredstva upoštevana pri pripravi Programa na stvareh in se namenjajo odpravi posledic na poškodovanih objektih vodne infrastrukture v celoti. Škoda v poplavah med 4. in 7. novembrom 2012 je bila na območju celotne Slovenije ocenjena na 233 milijonov evrov. Za sanacijo vodne in obvodne infrastrukture je do leta 2017 za celotno Slovenijo namenjenih sto milijonov evrov, od tega 41 milijonov za porečje Drave. Sredstva zagotavlja država, vključno s pomočjo EU. Dela na Dravi so se pričela, fotografija je z Borla. Foto: MZ Iz sanacijskega programa bo porečje Drave (območje ob reki Dravi in ob vseh njenih pritokih) za sanacijo vodotokov deležno 41 milijonov evrov: letos 5,5, prihodnje leto 11, v letih 2015, 2016 in 2017 pa vsako leto po 8,3 milijona evrov. Stoodstotno zagotovljena sredstva so samo za to leto. Za vsa nadaljnja leta je denar za sanacijo in obnovo vezan na potrjevanje državnih proračunov za posamezno leto. Vlada RS je 21. novembra lani potrdila tako imenovan intervencijski program, kar pomeni, da je s sklepom zagotovila 9,6 milijona evrov za pokritje nujnih intervencijskih stroškov ob poplavah med 4. in 7. novembrom. Gre za zneske za območje celotne Slovenije. Ministrstvu za obrambo je bilo dodeljenih nekaj manj kot 936.000 evrov: za prostovoljna gasilska društva 863.000 evrov, za gasilske enote širšega pomena 35.000 evrov in za zagotovitev materialnih sredstev v državnih rezervah 37.000 evrov. Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je bilo za interventna dela na vodotokih zagotovljenih do 4,7 milijona evrov, Ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa za interventna dela na infrastrukturi do štiri milijone evrov. Prav tako se je občinam zagotovila povrnitev stroškov v višini razlike med višino proračunske rezerve, zagotovljene v proračunih občin, ter dejanskimi interventnimi stroški. Za interventna sanacijska dela na občinski infrastrukturi je vlada s sklepom z dne 7. marca 2013 zagotovila še dodatnih 1,2 milijona evrov. Samo tri občine prejele državni intervencijski denar? Programe odprave posledic poplav ali tako imenovane sanacijske programe so pripravljala tri ministrstva. Prvi je bil 18. aprila potrjen Program odprave posledic neposredne škode na stvareh (v nadaljevanju Program na stvareh), ki ga je pripravilo MKO, v skladu z njim so bila zagotovljena tudi sredstva za interventno sanacijo občinske infrastrukture. Občinam, ki so predložile ustrezno dokumentacijo, se zagotovi tudi povrnitev stroškov v višini razlike med višino proračunske rezerve, zagotovljene v proračunih občin, ter dejanskimi interventnimi stroški. Občina Du-plek je iz tega naslova prejela dobrih 69.000 evrov, občina Gorišnica 40.000 in občina Zavrč 3.000 evrov. »MO Ptuj ter občine Hajdina, Markovci, Cirkulane, Ormož, Središče ob Dravi, Starše in druge občine srednjega in spodnjega Podravja potrebne dokumentacije niso predložile,« so navedli na MKO. Aprila letos je vlada potrdila sanacijski program, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. S programom se definira odprava posledic škode v gospodarstvu. Junija je bil sprejet še program Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki predvideva odpravo neposrednih posledic poplav in škode na cestni infrastrukturi. Kaj se najprej sanira po občinah Sanacijski program Ministrstva za kmetijstvo in okolje oz. Program na stvareh se je že pričel izvajati. »V vrednosti 1,2 milijona evrov so za letos predvidena naslednja dela: sanacija plazov Dragučova-Ma-lečnik na lokalni cesti v obči- ni Pesnica (332.000 evrov), sanacija plazu v občini Središče ob Dravi (60.000 evrov), sanacija primarnega vodovodnega cevovoda Formin-Za-vrč (225.000 evrov), sanacija plazu na lokalni cesti Duplek-Dupleški vrh-Vince v občini Duplek (120.000 evrov), sanacija gasilskega doma v Novi vasi v občini Markovci (20.000 evrov), sanacija lokalne ceste Rošnja-Zlatoličje v občini Starše (67.000 evrov), sanacija lokalne ceste Mo-škanjci-Zagojiči-Borl v občini Gorišnica (180.000 evrov) in sanacija pristanišča Ranca v MO Ptuj (208.000 evrov). Navedena dela so tako imenovane prioritete številka ena posameznih občin,« pojasnjujejo na MKO. Naslednja faza Programa na stvareh (prioritete številka dve in tri) naj bi se pričela izvajati v letu 2014, vendar bo realizacija odvisna od sprejetja državnega proračuna. V skladu s Programom se v letu 2014 na območju občine Du-plek predvideva sanacija plazu na javni cesti Štandeker-Šabeder in sanacija javne poti v Dvorjanah (Sorko-Drava). V občini Gorišnica naj bi sanirali javno pot in vodovodno omrežje, v Mariboru javno pot in lokalno cesto, v občini Markovci športni park Stojnci in javno pot, v občini Pesnica javno pot Črnčič-Tišler, v Središču ob Dravi štiri javne poti, v Staršah športni objekt, na Ptuju na Ranci mestni pomol, pristanišče in plovno pot. Za sanacijo pomola, pristanišča in plovne poti naj bi se namenilo 791.000 evrov, vrednost vseh naštetih sanacijskih del za leto 2014 pa je 2,2 milijona evrov. Tudi vodotoki se urejajo Na območju Podravja se je že pričela tudi sanacija vodotokov (rečnih strug in območij ob njih). V strugi Drave, na sipinah v neposredni bližini mostu v Dolanah, so odstranili motečo zarast in naplavine (pretežno muljast material), predvideno je tudi popravilo obrežnih zavarovanj na obeh bregovih. V Novi vasi pri Mar-kovcih, pod gostilno Palaska in dolvodno ob strugi Drave, so novembrske poplavne vode erodirale brežine in dno vodotoka. Neposredno pod Palasko so se v brežinah ustvarile večje zajede. Formiranje in utrjevanje brežin se je pričelo pred tednom dni. Na Vičavi na Ptuju se letos predvideva sanacija zajede v brežini, na kateri stojijo stanovanjske hiše. Sanirali bodo najnižjo zajedo, uredili začasni nasip za dovozno cesto in spodjedo zavarovali. Pri Mi-heličevi galeriji je predvidena izgradnja novega zidu v dolžini 20 metrov, na območju občine Središče ob Dravi se letos pričenja sanacija brežin ob vodotoku Trnava. Nadaljevanje sanacijskih del na vseh opisanih lokacijah (Ptuj, Nova vas, Borl in Središče) je predvideno tudi v prihodnjem in vseh nadaljnjih letih. Prihodnje leto naj bi se pričela tudi dela na desnem bregu Drave med Hajdošami in Orešjem, kjer so visoke vode podrle desno brežino Drave in nato še brežino odvodnega kanala HE Zlatoličje. Sanacijska dela na vodotokih v porečju Drave so razdeljena v več faz, celotna sanacija naj bi se izvajala v obdobju petih let. Mojca Zemljane Za intervencijska dela po novembrskih poplavah je država za celotno Slovenijo zagotovila 10,8 milijona evrov. Za sanacijo v poplavah poškodovane občinske infrastrukture je država za podravske občine v letu 2013 namenila 1,2 in v letu 2014 2,2 milijona evrov. Za Ranco milijon, za Vičavo pol milijona Foto: Črtomir Goznik Zanimivo je, da je na Ptuju iz sredstev, namenjenih odpravi posledic poplav, letos in prihodnje leto v pretežni meri financirana obnova pristanišča Ranča, tamkajšnjega pomola in plovne poti na jezeru. Država bo za sanacijo na Ranci namenila skoraj milijon evrov. Po drugi strani pa so na Vičavi v nebo vpijoči primeri, kjer bi bila utrditev rečne brežine za zavarovanje nepremičnin več kot nujna. Za sanacijo brežin na Vičavi je letos in prihodnje leto zagotovljenega dobrega pol milijona evrov denarja; torej skoraj enkrat manj kot za Ranco. Vrednosti nekaterih sanacijskih del v strugi Drave in ob njej, ki jih je financirala država Gorvodno in dolvodno od borlskega mostu: 1,9 milijona evrov (2013), 1,2 milijona evrov (2014), 750.000 evrov (2016); Nova vas pri Markovcih, pod Palasko in dolvodno: 700.000 evrov (2013), 520.000 evrov (2014), 1,9 milijona evrov (2017); Nova vas pri Markovcih, gorvodno od Palaske: 400.000 evrov (2016); Vičava, Ptuj: 148.000 evrov (2013), 396.000 evrov (2014), 659.000 evrov (2015), 590.000 evrov (2017); protipoplavni zid pri Miheličevi galeriji: 36.000 evrov (2013), 8.000 evrov (2014), 18.000 evrov (2015), 51.000 evrov (2017); desni breg Drave med Hajdošami in Orešjem: 277.000 evrov (2014), 422.000 evrov (2015); nad Ptujskim jezerom - sotočje s kanalom: 1 milijon evrov (2017). Vir: MKO / Arso / Sanacijski program 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje - ob obletnici poplav torek • 5. novembra 2013 Stara struga Drave • Kakšne so možnosti za regulacijo Klasična regulacija se ne bo izvajala nikoli! Vprašanja, povezana z regulacijo struge reke Drave, smo naslovili na Agencijo RS za okolje (ARSO), ki je upravljavec slovenskih vodotokov. Na vprašanja je odgovarjala Mateja Klaneček, vodja oddelka za porečje reke Drave. Kako in kdaj se bo izvajala regulacija struge reke Drave? ARSO: »Glede na to, da je reka Drava uvrščena v Naturo 2000 in na podlagi tega zavarovana po ptičji in habitatni direktivi, se klasična regulacija struge Drave, kot smo jih izvajali na nekaterih vodotokih v preteklosti, in ki je pomenila vzpostavitev pretočnega profila, nivelete dna in pravilnega poteka trase vzdolž celotnega obravnavanega odseka, ne bo izvajala nikoli. Tega nam namreč varstveni režim ne dovoljuje. Glede na trenutne zahteve Zavoda RS za varstvo narave lahko iz struge odstranjujemo motečo zarast in zgornji meljasto-humusni sloj naplavin.« Kako boste zagotovili pretočnost, ki ne bo predstavljala potencialne nevarnosti? ARSO: »Pretočnosti, ki ne bi predstavljala potencialne nevarnosti poplav na poplavnem prostoru Drave, z ukrepi v sami strugi ne moremo zagotoviti. Z ukrepi v strugi lahko potencialno nevarnost zmanjšamo oziroma zmanjšamo pogostost poplav, povsem preprečiti pa jih ne moremo, predvsem ne za objekte, ki so zgrajeni sredi poplavnega območja. Strnjena naselja je možno varovati z visokovodnimi nasipi, katerih gradnja se pričenja v Dupleku in Dogošah, na drugih odsekih pa se ni pričelo še niti načrtovanje takih objektov. Vendar tudi gradnja nasipov ne pomeni, da v strugi Drave ne bodo potrebna vzdrževalna dela tudi v bodoče. Posamični objekti, ki ležijo v poplavnem področju in so bili tam zgrajeni legalno ali nelegalno, so lahko varovani individualno. Velikim škodam ob poplavah v prihodnje pa se lahko v precejšnji meri izognemo tudi s pametnim načrtovanjem rabe poplavnega prostora.« Je možna delna poglobitev in razširitev struge? ARSO: »Delna poglobitev ali razširitev struge je možna le, če s posegom soglaša Zavod za varstvo narave. Pri tem je mišljena kot poglobitev in razširitev le odstranitev zarasti in dela nekaterih sipin, ge- neralno nižanje nivelete dna in vzpostavitev po naših ocenah minimalne širine struge med 100 in 120 metri vzdolž celotnega odseka Drave pa ni dovoljena. Vsekakor pa ni dovoljeno iz struge Drave nobeno odstranjevanje proda, ki bi bilo za doseganje želene pretočnosti nujno. Dodatno težavo pri načrtovanju rešitev predstavlja tudi dejstvo, da se je na nekaterih sipinah znotraj struge razrasel gozd in sedaj za poseke zarasti potrebujemo še soglasje Zavoda za gozdove. Zelo pogosto je tudi neujemanje katastra z razmerami na terenu. Marsikje se je reka prestavila za več sto metrov in je sedaj na njivah in travnikih v zasebni lasti, kjer pa je po katastru vodotok, so dejansko gozdovi in travniki.« Kaj pa odstranitev sipin? ARSO: »Popolna odstranitev sipin iz pretočnega profila ni dovoljena, saj nara- vovarstveniki zahtevajo čim višje gole sipine, ki omogočajo boljše preživetje rečnim gnezdilcem. Glede pretočno-sti struge pa bi bile potrebne čim nižje gole sipine, ki bi omogočale, da visoke vode do vsaj 800 ali 1000 m3/s ostajajo v strugi, do razlivanja po poplavnem področju pa pride šele pri višjih pretokih. Istočasno tako pretočna struga tudi ob višjih vodostajih omogoča hitrejši odtok in predvsem, kar je najpomembneje, da se prične retenzijski prostor Drave polniti kasneje, pri višjih pretokih, ki imajo veliko večji obseg poplav in ki povzročajo veliko večje škode. Sedanje razmere glede pretočnosti povzročajo, da se retenzija zaradi nizke prevodnosti osnovne struge prične polniti že pri vsakoletnih visokih vodah, ki bi lahko še brez hujših posledic odtekale dalje, in je zato ob katastrofalnih visokih vodah za zadrževanje poplavnega vala v re-tenziji na razpolago bistveno manj prostora, kot bi ga lahko bilo sicer.« Mojca Zemljarič Podravje • O obnovi objektov DEM Zaradi poplav 30-milijonska škoda Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v poplavah 5. novembra lani na svoji infrastrukturi in objektih utrpele za 11,5 milijona evrov neposredne škode. Izguba proizvodnje zaradi nedelovanja HE Formin je na ravni skupine HSE (Holdinga slovenskih elektrarn) ocenjena na 20 milijonov evrov. Sila vode je bila v poplavah 5. novembra nepopisna. V času poplavnega dogodka je bilo zato poškodovanih tudi več objektov Dravskih elektrarn, največ škode je bilo na HE Formin, kjer sanacija še danes ni v celoti končana. »V HE Ožbalt, na drugem agregatu, je poplavna voda zalila spodnjo strojnico, v HE Fala je na drugem agregatu prišlo do zalitja ležaja, zalilo je tudi dru- gi agregat jezu Melje in prečr-pališče odpadnih vod v Melju. Nizvodno od HE Zlatoličje (na sotočju Drave in kanala) so poplavne vode vdrle v odvodni kanal. V HE Formin je prišlo do zalitja strojnice elektrarne, voda je zalila in delno porušila 110 kV stikališče, na dveh mestih je povodenj porušila desni obrežni nasip in delno zasipala odvodni kanal. Zaradi vseh naštetih poškodb je bila HE Formin za štiri mesece in pol zaustavljena. Prav tako je bilo ob reki Dravi na več mestih zelo poškodovano obrežno zavarovanje, kar je posledično ogrožalo tudi drugo, predvsem prometno infrastrukturo,« je o škodi, ki so jo lanske poplave povzro- čile na infrastrukturi DEM, povedal tehnični direktor družbe Andrej Tumpej. Dokončnega izračuna, koliko znašajo stroški sanacije poškodovanih objektov, v DEM nimajo, saj sanacijska dela niso končana in bodo potekala še nekaj časa. »Za- radi tega črte pod stroški ne moremo narediti. Lahko pa povem, da smo za plačilo vseh sanacijskih del uporabili lastna sredstva, ki pa jih nato v določenem deležu dobimo povrnjena od zavarovalnice. Določen del škode smo dobili povrnjen tudi od države,« je razložil Tumpej. DEM so popravilo svoje poškodovane infrastrukture pričele nemudoma. Delovni stroji so bili v poškodovanem odvodnem kanalu HE Formin v pogonu 24 ur na dan. Delovanje elektrarne na Forminu, ki so jo v noči s 5. na 6. november izključili iz omrežja, je bilo zaustavljeno do 20. marca letos. Tega dne, točno ob 14. uri, je s pretokom 230 kubičnih metrov na sekundo pričel obratovati drugi agregat elektrarne. Prvi agregat so zagnali približno mesec in pol kasneje, 6. maja. Od 30. aprila do 14. junija je bil Kakšna je po vašem mnenju rešitev za zagotovitev poplavne varnosti območja ob stari strugi - območje Dupleka in območje nizvodno od Ptuja? Andrej Tumpej, tehnični direktor DEM: »Z dejstvom, da je treba reki Dravi na območjih, ki ste jih omenili, zagotoviti večjo pretočnost, se strinjajo vsi. Pri odgovoru, kako to doseči, pa se mnenja razlikujejo. Stroka, ki naj bi na nek način zagotavljala ustrezne podlage za protipoplavne ukrepe na tem področju, ni enotna oziroma trči v interese drugih zagovornikov in uporabnikov prostora. Reka Drava je imela že v preteklosti tukaj svoje območje, kjer se je lahko razlivala in s tem zmanjšala višino svojega visokovodnega vala. Z izgradnjo dela naselij, posameznih stavb in druge infrastrukture v nekdanjih poplavnih območjih reke Drave se je to območje zmanjšalo, posledično pa na premoženju nastaja večja škoda. Poplavno ogroženost pri srednje velikih pretokih so omilile tudi hidroelektrarne, ki pa pri tako velikih pretokih, kot so bili lanskega novembra, te možnosti nimajo več.« Več deset delovnih strojev je odvodni kanal HE Formin več tednov popravljalo dan in noč. pretok skozi HE Formin do 250 m3/s, od 14. junija do 10. septembra 300 m3/s, od 10. septembra dalje pa 400 m3/s. »S polnim pretokom 500 m3/s bo HE Formin lahko začela obratovati šele po izvedbi obrežnega zavarovanja brežin na mestih saniranih poškodb, kar pa je predvideno v drugi fazi sanacije, ki je že v teku. Na mestih, kjer je bil v kanalu zgrajen nov del nasipa, izvajamo obrežno zavarovanje. V nasipu se na mestih, kjer je bila uničena ali poškodovana, ureja tudi nova tesnilna zavesa. Tesnilna zavesa pa preprečuje iztekanje podtalnice Ptujskega polja v odvodni kanal,« so še pojasnili v DEM. Mojca Zemljarič Foto: MZ torek • 5. novembra 2013 Spodnje Podravje - ob obletnici poplav ŠtajerskiTEDHlK 5 Podravje • Zaradi povodnji bodo zahtevali odškodnine Za poplave kriv človeški faktor ali sila narave? V občini Gorišnica se je ustanovila civilna iniciativa, ki bo povezala prizadete v lanskoletnih novembrskih poplavah. Iniciativa, ki naj bi se kmalu formalno ustanovila v obliki društva, bo v imenu in s podporo prizadetih v poplavah sprožila postopke, s katerimi bodo ugotavljali odgovornost za lanskoletno naravno katastrofo. Foto: arhiv časopisa Na območju, ki ga pokriva štab Civilne zaščite (CZ) za Podravje s sedežem na Ptuju, so poplave 5. novembra lani poškodovale 124 objektov, 60 ljudi je bilo treba evakuirati. »Poplavljenih je bilo 184 kilometrov cest, 2.200 hektarjev travnikov, 4.000 hektarjev njiv in 750 hektarjev gozdov. Zaradi poškodb na odvodnem kanalu HE Formin je deroča voda odnesla okrog 950.000 m3 zemljine. Zaradi pretrganega vodovodnega cevovoda smo s pitno vodo oskrbovali krajane Zavrča. Skupno smo s cisternami na Zavrč dostavili 205 m3 vode. V intervenciji in odpravi posledic je sodelovalo 1.927 ljudi, od tega 99 pripadnikov CZ in uslužbencev Uprave RS za zaščito in reševanje, 1.634 gasilcev in zaposlenih na občinah ter 194 pripadnikov Slovenske vojske,« je povedal Drago Murko, poveljnik CZ za Podravje in vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Foto: MZ »Dosedanje študije in analize kažejo na to, da bi lahko bil za poplave odgovoren človeški faktor. V Sloveniji in v Avstriji smo proti neznanemu storilcu vložili preiskavo. Delo policistov in pravosodnih organov je, da ugotovijo odgovornost. Pravico bomo iskali po sodni poti in zahtevali odškodnine,« napovedujeta vodilna v iniciativi Janko Ranfl in Miran Černesl. »Izbrali smo odvetnika, ki nas bo zastopal. To je Igor Marinšek iz Maribora, s katerim smo se dogovorili, da nam stroškov tožbe ne bo zaračunaval. Če s tožbo uspemo, bo upravičen do nagrade v višini 15 odstotkov od posameznega izto-ženega zneska. Če tožba ne uspe, bomo dolžni poravnati sodne stroške nasprotne strani, medtem ko stroški našega odvetnika v tem primeru odpadejo. Zneski odškodnin, ki jih bomo s tožbo zahtevali, bodo večmilijonski. Odvetnik nam je svetoval, da se vložita dve tožbi. Ena proti domnevnemu povzročitelju v Avstriji in druga pri nas v Sloveniji za neustrezno ravnanje naših služb. V Celovcu naj bi bila preiskava že v zaključni fazi. Tam sta sicer izdelani dve izvedeniški mnenji, ki pa sta povsem različni. Eno govori v prid avstrijskemu upravljavcu elektrarn, družbi Verbund, drugo pa je temu popolnoma nasprotno. Zdaj naj bi bilo naročeno še tretje izvedeniško mnenje.« Začetek zbiranja pristopnih izjav Prizadeti krajani občin Go-rišnica in Markovci, ki bi se želeli pridružiti iniciativi in se vključiti v tožbo, bodo v prihodnjih dneh lahko podpisali pristopne izjave. Iniciativa se bo formirala v društvo. To pa iz razloga, da bodo organizirani v obliki pravne osebe in da bodo lahko tudi uradno izvajali finančne transakcije. Tisti, ki se bodo odločili za pristop k iniciativi in odvetniško družbo pooblastili za vložitev tožbe v njihovem imenu, bodo za stroške postopka prispevali po največ 150 evrov. »S tem zneskom si želimo zagotoviti, da bodo tisti, ki bodo pristopili, imeli resen namen.« Postopek evidentiranja pristopnih izjav naj bi potekal do konca tega leta. Za vložitev tožbe pa naj bi imeli oškodovanci čas do 5. 11. 2015, torej v roku treh let po nesreči. Druga stvar, ki jo zahteva v občini Gorišnica ustanovljena civilna iniciativa, je Občani Markovcev in Gorišnice novembra lani, lahko vložili pre gorvodno od Ptuja se lahko prik sanacija območja, ki bo omogočala dolgoročno zaščito pred naraslo vodo. Domačin Dominik Bombek, sicer tudi član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, je povedal, da četudi bi strugo počistili na način, kot predlagajo krajani, bi leta omogočala največ 1500 m3 pretoka. Višek vode bi se razlival iz struge. »Največji problem, ki ga vidimo v tem trenutku, je ozko grlo pri farmah na Forminu, kjer se voda nima kam razlivati. Poleg tega moramo upoštevati dejstvo, da se v Dupleku gradi protipoplavni nasip. Drava tam ne bo več poplavljala, ker bo zamejena. Zato se predvideva, da bo vode v primeru poplav na območje spodnje odo odškodninski zahtevek za š i mariborske odvetniške družbe čijo iniciativi, ki jo vodi avstrijs Drave priteklo še več. Zavedati se moramo, da se poplavna voda nekam mora razliti. Zato bi bilo smiselno določiti poplavna območja in urediti zaščitne nasipe, da reka ne bi poplavljala naselij,« je predlagal Bombek. O tožbah se govori na avstrijski in slovenski strani S primerom ugotavljanja odgovornosti za nastalo situacijo 5. novembra 2012 se ukvarja tudi celovški odvetnik Franc Serajnik, ki naj bi imel zbranih že okoli sto pooblastil oškodovancev za vložitev tožbe. Pooblastila dobiva z obeh strani meje, avstrijske o, ki jim je nastala v poplavah čani MO Ptuj in drugih krajev in slovenske, vse od Laboda do Ptuja. Poziv, da se oškodovanci, ki so v poplavah utrpeli škodo, lahko pridružijo odvetnikovi iniciativi, je objavila tudi Mestna občina (MO) Ptuj. »Odvetniška pisarna Franca Serajnika iz Celovca zastopa stranke do Ptujskega jezera (vključno z jezerom), medtem ko stranke nizvodno zgolj evidentirajo. Kot stranke v postopku lahko nastopajo tako lokalne skupnosti kot individualno prizadeti občani. Če bi bil na območju MO Ptuj izkazan interes oškodovancev, lahko z odvetniško pisarno organiziramo sestanek, kjer bodo predstavili predviden potek postopka. Vstopni znesek za začetek postopka za posameznika znaša sto evrov, za lokalno skupnost pa se spreminja glede na obseg primera. Trenutno si v odvetniški pisarni prizadevajo za izvensodno poravnavo, če pa do nje ne bo prišlo, bodo vložili tožbo. Za ta namen so že pridobili plačnika sodnih stroškov (gospodarsko družbo), ki bo prevzel stroške pravde in tudi riziko. Po končani pravdi je njegov del odstotek priznane škode. Če obstaja interes, občane pozivamo, da čim prej pristopijo in si v zvezi s tem pridobijo informacije,« je zapisal Janez Merc iz MO Ptuj. Hidrološka analiza katastrofalnih poplav pred letom dni na Dravi je končana. Glavne ugotovitve so, da je po obilnih padavinah v zaledju na povečan pretok Drave na mejnem profilu vplivalo delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn (HE). »Ocena najvišjega pretoka 5. novembra 2012 je bila 2670 kubičnih metrov na sekundo, pričakovani naravni pretok brez delovanja verige hidroelektrarn pa je na tem prerezu ocenjen na 1980 kubičnih metrov na sekundo,« so izsledke analize za STA pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kar pomeni, da je razlika, po oceni med 650 in 750 kubičnimi metri na sekundo, nastala kot posledica obratovanja avstrijske verige hidroelektrarn. Sicer pa na ministrstvu ocenjujejo, da je strokovna razprava v zaključni fazi in upošteva rezultate hidrološke analize, meddržavna komisija pa bo izvedensko poročilo o analizi lanskih poplav na Dravi obravnavala predvidoma novembra letos. Na ministrstvu so seznanjeni tudi s postopki, ki jih proti avstrijski družbi Verbund vodijo avstrijski in slovenski državljani. Kot zagotavljajo, vlada na podlagi podrobnejših analiz pozorno spremlja in preučuje ravnanje avstrijskih in slovenskih ustanov v zvezi z lanskimi poplavami ob reki Dravi, na podlagi tega pa se bo odločala za izvedbo ukrepov za zmanjšanje tovrstnih tveganj na najmanjšo možno mero, tudi za povračilo škode. Mojca Zemljarič Foto: OM Zaključni rezultati analize poplavnega dogodka, ki jo je izvedla delovna skupina, ki jo je imenovala Stalna slovensko-av-strijska komisija za Dravo, med drugim izkazujejo podatek, da je bil 5. novembra 2012 največji pretok Drave na državni meji med Avstrijo in Slovenijo 2700 m3/s. Glede na podatke, s katerimi smo lani razpolagali mediji in jih v času dogodka objavljali, se je pretok Drave na območju Slovenije, tudi zaradi pritokov, še povečal. V noči s 5. na 6. november so pretoki na HE Zlatoličje in jezu Markovci znašali krepko čez 3000 m3/s. Takšni so bili tudi uradni podatki merilnih naprav. 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 5. novembra 2013 Ptuj • Javna razprava o proračunu 2014 Večmilijonski razkorak med prilivi in odlivi Po odločitvi mestnih svetnikov, ki so o predlogu proračuna za leto 2014 izvedli splošno razpravo, se je 21. oktobra pričela tudi enomesečna javna razprava tega najpomembnejšega dokumenta lokalne skupnosti. V prvem branju je proračun za prihodnje leto v višini 30,734 milijona evrov podprlo vseh 25 na seji navzočih svetnic in svetnikov. Za leto 2014 so planirani prihodki v višini 28,826 milijona evrov, odhodki pa v višini 30,1 milijona evrov. Primanjkljaj znaša 1,3 milijona evrov. V letu 2014 naj bi se MO Ptuj dodatno zadolžila za en milijon evrov. V tem letu pa naj bi za plačilo dolgov porabila za nekaj več kot 666.000 evrov, anuitete v letu 2015 pa naj bi dosegle že 800.000 evrov. Investicijski odhodki in investicijski transferji v letu 2014 naj bi presegli 37 % proračuna, kar ocenjujejo kot pozitivno. Če jim ga bo uspelo izpeljati, potem se bodo še lahko veselili posameznih pridobitev, če pa se bodo razmere še bolj zaostrile in bo moral biti posledično proračun še bolj restriktivno naravnan, se postavlja vprašanje smiselnosti obstoja mestnih občin. Zgolj za delitev plač in pokrivanje materialnih stroškov občinskih institucij mestnih občin ne potrebujemo, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan. V tem primeru je čisto dovolj, da je deliteljica država sama, brez posredni- ka. Kot je še povedal, v tem trenutku še ni znano, kako bo možno zagotavljati vse potrebne finančne vire. Vlada še ni dala dovolj jasnih in natančnih navodil, da bi lahko zelo natančno pripravili predlog proračuna za leto 2014. V letu 2013 je bila MO Ptuj zelo aktivna pri pridobivanju denarja iz državnih in evropskih virov. Če bodo vsem sklepom o sofinanciranju sledile tudi pogodbe o sofinanciranju, je že sedaj jasno, da jih občina ne bo mogla izvesti, ker ne bo imela dovolj denarja za zagotavljanja lastnega deleža. S podobnimi problemi se srečujejo v vseh (mestnih) občinah. Razkorak med predpisanim in zagotovljenim je v tem trenutku že več kot pet milijonov evrov, tega primanjkljaja pa ni mogoče zagotoviti iz lastnih občinskih virov. »Treba bo strniti vse glave in razmišljati o tem, kako preživeti proračunsko leto 2014 s čim manj nepriljubljenimi potezami. Morali se bomo odreči denarju iz države in Evrope, čeprav imajo po sprejeti ob- Foto: Črtomir Goznik V MO Ptuj iščejo vire za krpanje proračuna, med drugim tudi za nadaljevanje gradnje OS dr. Ljudevita Pivka. činski politiki prednost projekti, ki imajo zagotovljen tudi državni in evropski vir. Načrtovanih projektov žal ne bomo mogli izvesti, ker ne bo lastnega vira,« je bil na 33. seji mestnega sveta oktobra, jasen ptujski župan. Hajdina • 22. seja sveta občine Draženci - najlepša urejena vaška skupnost v letu 2013 Hajdinski svetniki so se na 22. seji sestali 25. oktobra. To je bila hkrati zadnja seja pred letošnjim občinskim praznikom. Osrednje dogajanje bo potekalo v soboto, 9. novembra, ko bodo posameznikom, naseljem, društvom, organizacijam in podjetjem podelili priznanja za izstopajoče dosežke oz. prizadevanja na določenih področjih, s katerimi so le-ti tudi prispevali k večji prepoznavnosti lokalne skupnosti. Priznanje občine Hajdina za leto 2013 so si prislužili Neži-ka Leljak (Skorba 32 a), Ignac Kozel (Skorba 41 a), Marija Pulko (Zgornja Hajdina 115), Franc Drevenšek (Gerečja vas 39) in Karl Svenšek (Gerečja vas 4). Po sklepu hajdinskih svetnikov so novi prejemniki zlate plakete občine Hajdina Marta Širovnik (Spodnja Hajdina 31), KPD Staneta Petroviča Hajdina in ekipe PGD Haj-doše, olimpijske zmagovalke Mulhousa: članice A, članice B in člani B. Z zahvalno listino pa so nagradili Jožefa Majer-hoferja iz Hajdoš 40. Za najlepše urejeno vaško skupnost v letu 2013 je bila izbrana vaška skupnost Draženci, vzorno urejen poslovni objekt imajo Avtodvigala Gojkošek, s. p., Draženci 76 c, kmetija Sandre in Boštjana Intiharja, Gerečja vas 56, je prejemnica priznanja za vzorno urejeno kmetijo, Aleksander Krajnc z družino, Draženci 33 c, je prejemnik zlate vrtnice za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, Natalija in Roman Občina uspela pridobiti nov kredit V preteklosti se je občina Hajdina zadolžila s krediti za različna časovna obdobja v skupni višini 2,369 milijona evrov. Konec lanskega leta se je ta znižala na 1,669 milijona evrov. Konec letošnjega leta pa bo še nižja, dosegla bo 1,527 milijona evrov. Glede na številne projekte, ki so jih pridobili na razpisu, pa jim je ministrstvo za finance izdalo soglasje za novo zadolžitev, da bodo lahko zagotovili lastne sofinancer-ske deleže za izpeljavo teh projektov. Glažar, Hajdoše 110 b, sta si prislužila srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, bronasto pa Vlasta in Milan Ljubec, Gerečja vas 41 h, ter Marjana in Srečko Glodež, Hajdoše 44 a. Na oktobrski seji so hajdinski svetniki soglasno potrdili tudi nove cene programov za OŠ Hajdina - enoto Vrtec, ki od 1. septembra leta 2011 deluje s šestimi skupinami. Od 1. oktobra letos te znašajo za otroke starostne skupine od enega do treh let 410,58 evra, za otroke druge starostne skupine od treh let do vstopa v šolo 308,64 evra in za kombinirano skupino 356,46 evra mesečno. Svetniki so jih toliko lažje potrdili, saj gre v celoti za znižane cene, v prvem starostnem obdobju za 7,32 odstotka, v drugem za 11,40 odstotka in v kombiniranem oddelku za 6,92 odstotka. MG Kako do novih investicijskih virov? Pri pripravi poračuna za prihodnje leto so že razmišljali tudi o tem, kako bi bilo mogoče z ugodnimi finančnimi viri, ki bi jih lahko pridobili iz EKO sklada, potencialno tudi SID banke, nadomestiti manjkajoče vire. Velika škoda bi bila, če bi državni in evropski denar ostal neizkoriščen. »V tej finančni perspektivi smo bili v t. i. A-regiji, ki je bila upravičena do 85-odsto-tnega sofinanciranja, sami smo morali zagotoviti 15 %, v skoraj pol primerih je bil tudi DDV upravičen strošek, v novi finančni perspektivi 2014/2020 pa se delež dodatnih stroškov povišuje za 10 %, država in Evropa sofinancirata maksimalno 75 % investicije, občina mora zagotoviti 25 % lastni delež, DDV pa ni več upravičen strošek nikjer. Iz prejšnjega 15 % deleža se sedaj ta povečuje na 47 % celotnega financiranja,« je v okviru splošne razprave proračuna za leto 2014 še opozoril ptujski župan. Med investicijskimi odhodki in transferji v okviru proračunskega sklada so v prvi obravnavi izpostavili investicijsko vzdrževanje CERO Gajke, plačilo najemnine za večnamensko dvorano v Spuhlji, projekt predčiščenja izcednih vod, športni park Budina in nekatere druge. Investicijsko vzdrževanje cest v četrtnih skupnostih je za leto 2014 predvideno v višini 662.000 evrov, projekt izgradnje kanalizacije je predviden v višini 4,2 milijo- na evrov, za kulturno dvorano Rogoznica je predvidenih 150.000 evrov, za drugo fazo dominikanskega samostana 1,6 milijona evrov, za energetsko obnovo stavb vrtca Ptuj 1,1 milijona evrov, za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka pa 970.702 evra. Predvideno je nadaljevanje projekta CID Ptuj in revitalizacija Mestnega kina Ptuj kot tudi plačilo vseh treh lizingov. Številni pomisleki glede realizacije proračuna za leto 2014 V splošni razpravi o predlogu proračuna 2014 so v svetniški skupini SDS opozorili na nekatere predloge, ki so jih podali novembra lani. Med drugim, da se uredi javna razsvetljava, kjer je še ni, zlasti še v ČS Grajena in ČS Panorama, avtobusno postajališče Spodnji Velovlek (prioritetno), križišče med Potrčevo cesto in Volkmer-jevo ulico, pri Kroni dodatni vozni pas, sanacija mostu čez Rogoznico na cesti Nova vas-Kicar in asfaltiranje ceste Ža-bjak-Gerenci. »Ti predlogi so bili kot amandmaji vključeni že v proračun za letos, zato smo pričakovali, da se bomo teh pridobitev v letošnjem letu tudi veselili,« je povedala Helena Neudauer, ki je tudi vprašala, čemu se predlogi vključujejo v proračun, če se potem ne realizirajo v letu, kot je bilo načrtovano. Kot je bilo pojasnjeno, je križišče Spodnji Velovlek v fazi zako-ličbe in bo vendarle zgrajeno še letos. Za Zelene Ptuja, skupaj z listo Mladi in upokojenci je staro mestno jedro premalo prisotno, še naprej tudi vztrajajo pri neposrednem prenosu sej mestnega sveta. Predlagajo pa tudi novo postavko v proračunu, ki bi spodbujala ekološko pridelavo hrane, več sredstev pa naj bi namenili tudi tradicionalnim prireditvam, ki bodo prispevale k utrjevanju blagovne znamke turističnega Ptuja. Miran Meško (SD) je predlagal, da bi se zapisniki sej delovnih teles mestnega sveta javno objavili pred novembrsko sejo mestnega sveta, Branko Brumen (SLS) je ob poviševanju občinskega deleža sofinanciranja dejal, da gre po vsej verjetnosti za nevednost odločevalcev, kako iziti iz zdajšnje krize, sicer pa v SLS podpirajo tudi predvideno zadolžitev v višini enega milijona evrov, da se bodo lahko realizirali projekti, ki so nujni za preseganje krizne situacije. Kam gre milijon evrov pod postavko »drugi operativni stroški«? Peter Pribožič (N.Si) je govoril o investicijah, ki se bodo plačevale v letu 2015; še obstoječi mestni svet bo nekaj začel, obveznosti plačila pa preložil na naslednike, „ta situacija bo zelo nerodna za proračun 2015, ki teh bremen ne bo vzdržal". Posebej je opozoril na nekatere postavke, ki so v letu 2014 premajhne. Nova postavka (agrarne operacije, ki vključujejo tako agromelioracije, komasacije in namakalne sisteme) naj se doda v postavki pri kmetijstvu. Prazna pa je ponovno tudi postavka OŠ Mladika, tudi o investiciji v tej ptujski OŠ se govori že več kot 10 let. Milan Krajnikiz Desusa pa je ocenil, da se veliko vlaga v promocijo občine in prireditve, pravega iztržka za proračun pa ni. Nerazumljivo je, da se na kurentovanju ne plačuje vstopnina. Tega ni nikjer. Miroslav Luci (SDS) pa se je zavzel za natančno opredelitev postavke drugi operativni odhodki. Ko jih je seštel, jih je bilo za milijon evrov. V novem proračunu pogreša tudi postavko vzdrževanja dominikanskega samostana in kompleksa Turni-šče, saj bodo tudi brezplačno preneseni objekti zahtevali svojo postavko v proračunu. MG torek • 29. oktobra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 Slovenija • Storitve karierne orientacije, ki stanejo veliko Letos skoraj milijon za »zaposlitvene« delavnice - kakšni so rezultati? V lanskem letu je država 13 izvajalcem podelila triletne koncesije za opravljanje storitev vseživljenjske karierne orientacije. Gre za delavnice, namenjene vključevanju brezposelnih oseb, ki naj bi pripomogle k ponovnemu vključevanju na trg dela. Preverjali smo, kakšni so njihovi rezultati, koliko ljudi se dejansko zaposli po zaslugi teh storitev in koliko nas to stane. Nikakor pa ni zanemarljivo dejstvo, da nekatera podjetja z izvajanjem teh delavnic služijo milijone na ta račun. Na Ptuju je tako podjetje Animacija, d. o. o., v 10 letih samo iz državnega proračuna zaslužilo več kot 1,6 milijona evrov. Na območju celotne Slovenije je bilo v začetku leta 2012 podeljenih 13 koncesij za opravljanje storitev na trgu dela, in sicer storitev vseživljenjske karierne orientacije. Skupaj so koncesio-narjem izplačali 740.356,84 evra proračunskega denarja, do oktobra letos pa se je ta številka še zvišala in znaša že skoraj milijon, oziroma natančneje 972.823,98 evra. Pri tem je treba omeniti, da so se storitve v lanskem letu pričele izvajati šele v juniju, zato je realizacija v primerjavi z letošnjim letom nižja. Čeprav gre za precej visoke zneske, ki jim je treba prišteti še potne stroške - lani in letos (do konca avgusta) so za delavnice vseživljenjske kari- erne orientacije in povračila potnih stroškov udeležencem le-teh iz državnega proračuna namenili 2.240.278 evrov -se Ministrstvu za delo, druži- no, socialne zadeve in enake možnosti izvajanje teh delavnic očitno zdi smiselno. Lani naj bi se izmed vseh oseb, ki so bile v delavnice Na Ptuju izvaja storitve vseživljenjske karierne orientacije podjetje Animacija, d. o. o. V 10 letih (2003-2013) je to podjetje iz državnega proračuna prejelo kar 1.641.041 evrov. Najvišja prejeta nakazila za 10 let (samo za izbrani subjekt, ne vsebujejo vseh hčerinskih subjektov): Organ_Skupen znesek (€) ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT 1.159.733 183.585 85.963 46.592 K temu je treba prišteti še prihodke iz državnega proračuna hčerinske družbe podjetja Animacija, d. o. o., in sicer podjetja Animacija plus, ki je v času od 2003-2008 prejela iz državnega proračuna še dodatnih 97.163,52 evra, od tega skoraj 77 tisoč evrov prav tako iz računa Zavoda za zaposlovanje RS. Ptuj • Deseta sezona Primusovih vinskih zgodb Predstavil se je novi direktor Term Zadnji oktobrski petek se je v hotelu Primus na Ptuju začela 10. sezona Primusovih vinskih zgodb. Na prvem večeru nove sezone vinskih zgodb se je javnosti predstavil tudi novi izvršni direktor Term Ptuj Roman Matek. Vodenje jemlje zelo profesionalno, ima zelo veliko izkušenj, prihaja pa iz zdravilišča Laško. Te izkušnje in odličnost si želi prenesti tudi na Ptuj. „Sedaj spoznavam Ptuj, tudi objekte, najprej pa si želim spoznati vse tisto, kar je bilo doslej uspešno narejenega na Ptuju in v Termah Ptuj. Na teh pozitivnih dosežkih želim graditi delo v bodoče. Zgodbe, kot so Primusove vinske zgodbe, in druge prireditve s tradicijo bomo nadaljevali oz. jih nadaljujemo. Ptuj se mora kot desti-nacija razvijati tudi z lokalnimi zgodbami. Ptuj pojmujem kot aktivno turistično destinacijo s staro rimsko tradicijo in lokalnimi posebnostmi. Če so se pred skoraj dva tisoč leti tu ustavili Rimljani, mislim, da imamo vse možnosti, da se tu ustavljajo tudi turisti," je udeležencem vinskih zgodb v svoji kratki predstavitvi med drugim povedal Roman Matek. Prvi večer je sicer potekal v znamenju šardonejev treh slovenskih vinskih kleteh; P&F Jeruzalem Ormož, Goriška brda Dobrovo in Vinakoper. Glasbeni program pa so izvedli učenci zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. MG —^m ______ . Hf nB 1- r \M J® i 4 ^ta Minimalna bruto plača v Sloveniji letos znaša 783,66 evra, celotni strošek delodajalca za to z vsemi prispevki (bruto plača) pa 909,83 evra. Če bi torej 2.240.278 evrov - to je denar, ki ga je država lani in letos (do konca avgusta) namenila le za delavnice vseživljenjske karierne orientacije in povračila potnih stroškov udeležencem le-teh - porabili izključno za zaposlovanje, bi lahko zagotovili minimalne plače za leto dni za približno 205 ljudem. vključene, v povprečju zaposlila tretjina udeležencev, podatki za letošnje leto pa kažejo, da odstotek zaposlitev znaša le okoli 16 odstotkov. »Pri tem poudarjamo, da se merjenje uspešnosti zaposlitev razlikuje glede na obdobje spremljanja po koncu izvajanja delavnic, kar pomeni, da je zaposlenost takoj po koncu izvedbe delavnic manjša, medtem ko je ta stopnja nekaj mesecev kasneje višja. Brezposelne osebe na delavnicah namreč pridobijo znanja, ki jim predvsem dolgoročno lahko pripomorejo k ponovnemu vključevanju na trg dela. Na ministrstvu delež zaposlitev ocenjujemo kot uspešen,« pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. A kljub temu ostaja dejstvo, da so delavnice precej drage, njihova uspešnost pa ni ravno dokazljiva, saj v večini primerov ni mogoče trditi, da so se udeleženci - nekateri več mesecev po končanih delavnicah - zaposlili po zaslugi le-teh. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, ali ne bi svetovanja, ki jih izvajajo koncesionarji, lahko opravljali zaposleni na zavodu. A na ministrstvu v tem, da se precej denarja porabi v te namene, očitno ne vidijo težav. V skopem odgovoru na naše vprašanje so zapisali le, da zakon o urejanju trga dela predpisuje, da storitve za trg dela, in sicer storitve vseživljenjske karier-ne orientacije (t. i. delavnice) izvajajo koncesionarji, izbrani na podlagi javnega razpisa. Podjetja, ki dobijo lep del državnega proračuna na račun teh delavnic ... Koncesije za opravljanje storitev za trg dela so bile prvič podeljene v letu 2012. Pred tem so se za brezposelne osebe izvajale druge oblike izobraževanj in usposabljanj, ki pa jih niso izvajali koncesio-narji. Med 13 podjetji, ki so si lani priborila triletno koncesijo za izvajanje delavnic kari-erne orientacije, pa je bilo za celotno območno službo Ptuj izbrano podjetje Animacija, podjetje za izobraževanje, razvoj in storitve, d. o. o., ki je izpolnjevalo kadrovske in prostorske pogoje. Zanimiv je podatek, da je omenjeno podjetje zadnjih 10 let večino sredstev služilo ravno iz državnega proračuna, od 2003 do oktobra 2013 jim je država plačala kar 1.641.041 evrov. V letu 2011 naj bi po podatkih Supervi-zorja kar 89 odstotkov prihodkov od prodaje zaslužili iz sektorja države. Kot je pojasnil direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje RS Tomaž Žirovnik, se je v letu 2012 za vsako območno službo izbiral le po en izvajalec. Lani je bilo v 55 delavnic na Ptuju vključenih 941 brezposelnih oseb. Tem pa zavod vrača tudi potne stroške, ki niso zanemarljivi. V letu 2012 je šlo za izvedbo delavnic pri koncesionarjih 234.054 evrov, letos do konca avgusta pa že 293.044 evrov (podatka sta za celo Slovenijo), od tega je območna služba Ptuj udeležencem delavnic letos že izplačala 16.600 evrov. Ali ne bi vsega tega morali početi že zaposleni na zavodu za zaposlovanje? Na vprašanje, ali ni svetovanje, kako povečati možnosti zaposlovanja, tisto, ki bi ga morali opravljati že zaposleni na Zavodu za zaposlovanje oziroma po čem se njihovo svetovanje razlikuje od ka-riernih delavnic, Žirovnik odgovarja: »Zavod sam izvaja delavnice, ki trajajo največ 16 pedagoških ur. Daljše delavnice je ministrstvo zaupalo na javnem razpisu izbranim koncesionarjem. Naše delo se dopolnjuje, koncesionarji z vsebinami nadgradijo svetovalne storitve zavoda. Zaradi obremenjenosti svetovalcev (v povprečju več kot 450 brezposelnih oseb na svetovalca zaposlitve) je izvedbo delavnic, daljših od dva dni, smotrno prepustiti zunanjim izvajalcem ter z njimi tesno sodelovati.« Na Zavodu za zaposlovanje, območna služba Ptuj, imajo 31 zaposlenih, delujejo pa na štirih lokacijah. Del delavnic torej izvajajo na zavodu, a največji del še vedno opravijo koncesionarji, kar omogoča Zakon o urejanju trga dela. Lani so bile tako podeljene koncesije za opravljanje naslednjih delavnic: Kariera po petdesetem (traja 16 ur), Učinkovit nastop na trgu dela (24 ur) in Svetovalnica. Slednja je najdaljša, saj traja kar 88 ur, izvaja se osem tednov. Namen te delavnice pa je precej široko in splošno zastavljen: naučiti udeležence prepoznati svoj položaj na trgu dela, jih usposobiti za samostojno vodenje kariere in aktivno reševanje lastne brezposelnosti, pridobiti manjkajoče veščine iskanja zaposlitve ter jim nuditi pomoč in podporo pri njihovih aktivnostih. Na Ptuju so lani v to delavnico vključili 326 oseb, do konca septembra letos pa 187 oseb. Če torej upoštevamo dejstvo, da kot pravi Žirovnik, večji del delavnic ni namenjen neposrednemu zaposlovanju oziroma predstavljajo le enega izmed korakov na poti k zaposlitvi, se lahko o smiselnosti le-teh - tudi v kontekstu za-posljivosti udeležencev, ceni teh storitev in višini državnih sredstev, ki gredo v ta namen - upravičeno sprašujemo. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Na začetku 10. sezone Primusovih vinskih zgodb se je predstavil tudi novi izvršni direktor Term Ptuj Roman Matek (desno). Podjetje Animacija, d. o. o. 2008 2009 2010 2011 Čisti prihodki od prodaje 165.501 300.270 403.900 191.182 Nakazila iz sektorja država 105.545 192.271 272.725 204.385 Razmerje nakazil iz sektorja države (informativnega značaja) 53 % 53 % 56 % 89 % (Vir: Supervizor) Slovenija: V letu 2013 je bilo v delavnice vseživljenjske karierne orientacije vključenih 10.850 udeležencev, zaposlitev naj bi jih po zaslugi le-teh dobilo 1.642 oziroma 15 odstotkov. 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 29. oktobra 2013 Ormož • Vabijo na martinovanje Odlična vina in izvrstna kulinarika Občina Ormož in tamkajšnja Javna razvojna agencija prirejata v petek in soboto v Ormožu tradicionalno martinovanje. »Martinovanje je postalo naš ljudski praznik, ki ga praznujemo ob polni mizi in v veselem razpoloženju,« so v povabilu na prireditev zapisali organizatorji. Ormoško martinovanje bo znova v znamenju izvrstnih vin, odlične kulinarike in dobre glasbe. Prvi dan, v petek, 8. novembra, bodo za obiskovalce organizirani vodeni ogledi gradu, Grajske pristave in Kleti P&F Jeruzalem Ormož. Ob 13. uri bo odprtje razstave pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot. Razstava bo na ogled do 18. ure, odprta bo tudi v soboto med 9. in 17. uro. V Unterhundu bo med 13. in 20. uro Festival vina, ki bo potekal tudi v soboto. Med 15.30 in 17. uro pripravljajo ustvarjalne delavnice za otroke, ob 17. uri sledi slavnostna razglasitev turnirja »Naj špri-car, mladega vina in potic«. Za dijake Gimnazije Ormož bo v okviru projekta Vino: nevarnost in priložnost organizirana delavnica na temo vino in kulinarika. Petkovo dogajanje se bo z nastopom Rebeke Dre-melj končalo v martinovem prireditvenem šotoru na Har-deku. Sobotno dogajanje se bo pričelo z 10., jubilejnim Martinovim pohodom med ormoškimi goricami. Dopoldan bodo potekali muzejski vikend z delavnico za otroke, ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož, gradu in Grajske pristave ter Martinova tržnica s kultur- nim programom. Ob 10. uri bodo na ormoškem grajskem dvorišču in ob Grajski pristavi zadonele koračnice. Nastopile bodo pihalne gobe, ki se udeležujejo tekmovanja za pokal Vinka Štrucla. Sledili bodo odprtje razstave likovnih del iz kolonije Malek 2013, šaljiv prikaz vinogradniških običajev s krstom mošta in ustvarjalna martinova delavnica z glino za vse generacije. V martinovem prireditvenem šotoru bo v soboto ob 11. uri potekalo 18. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, po 16. uri bodo prikazali vinogradniške običaje in izvedli šaljivi krst mošta. Nastopile bodo folklorne skupine in skupine pevcev ljudskih pesmi. V soboto zvečer bo ob 21. uri pod šotorom potekala zabava za vse generacije s skupino Mambo Kings. Za soboto pa organizatorji napovedujejo še vrsto vzporednih prireditev. Možna bo vožnja s turistič- nim vlakcem po Ormožu, v Središču ob Dravi pred Soko-lano bo srečanje z Martinom, po predhodni najavi bodo poskrbeli tudi za brezplačne vodene turistične oglede po vinskih cestah ormoško-ljuto-merskih goric. Vse prireditve bodo brezplačne, vstopnine ne bo, podrobnejši program za obiskovalce pa je objavljen tudi na spletni strani www. matinovanje.si. Mojca Zemljarič Ptuj • Drugo srečanje skupin Šole za zdravje Tisoč gibov za boljše zdravje in počutje Na Mestnem trgu na Ptuju je 19. oktobra potekalo že drugo ptujsko srečanje skupin Šole za zdravje, na katerem je jutranjo telovadbo 1000 gibov izvedlo okrog 300 članov iz cele Slovenije pod vodstvom idejnega snovalca dr. Nikolayja Grishina. Skupaj z njimi je telovadil tudi ptujski župan Štefan Če-lan, ki je tudi pozdravil udeležence in jim v mestu ob Dravi zaželel prijetno počutje. MO Ptuj je bila ob ministrstvu za zdravje tudi sofinancerka srečanja. »Člani nismo zgled samo sebi, temveč tudi drugim,« je med drugim dejala predsednica društva Šola za zdravje Zdenka Katkič. Jutranja telovadba ima mnogo pozitivnih učinkov za zdravje in dobro počutje. »Po anketah je zdrav- je vedno na prvem, drugem ali tretjem mestu, odvisno od starosti človeka. Pri mlajših je zdravje na tretjem mestu, pri starejših pa na prvem. Ljudje pa smo sicer nagnjeni k lenobi, motivacija je zelo pomembna, da delamo v skupini in organizirano,« je povedala predsednica. Društvo je še posebej hvaležno vsem prostovoljcem, ki vodijo skupine za jutranjo telovadbo. V Sloveniji je trenutno 57 skupin, kar pomeni, da vsako jutro telovadi več kot 1200 oseb. Začeli so sodelovati tudi s šolami in vrtci in tudi z drugimi društvi. Predsednica se je še posebej zahvalila Ptujčanki Mariji Gabron, ki je jutranjo telovadbo prenesla na Štajersko. Po ptujski skupini, ta je začela z jutranjo telovadbo junija leta 2011, njeni člani telovadijo ob ribniku v Ljudskem vrtu, se je kot skupina v okviru Štajerske zelo dobro organizirala tudi hajdinska skupina, prav tako skupine v Mariboru, v letošnjem letu še tudi skupini v Šoštanju in Velenju. Nove skupine pa so se oblikovale tudi na drugih območjih Slovenije. Jutranji telovadci so druženje na Ptuju obogatili tudi z ogledom Ptuja in njegovih zanimivosti. MG Pa brez zamere Jesenska pravljica Čas vina, čas oljk V deželo je končno prišla jesen, ogrnila naravo v zlate barve ter jo umirila s tistimi značilnimi meglicami, dežjem ter jutranjim hladom. Bil je že čas. Narava in bitja v njej so živi organizmi, ki potrebujejo te periodične spremembe, red letnih časov, ki že od pamtiveka v tej ali oni obliki pleše svoj ples. Zna biti, da sicer že vzdihujete za poletjem, a vedite, da je jesenski čas prav tako pomemben kot poletni ter da se tudi jeseni dogajajo zelo pomembne stvari. No, pa saj to najbrž že veste, le tisti zmeraj prisotni nergaški gon, ko gre za vreme, vam ne da miru. Torej, jesen je tukaj. Oktober je minil skoraj v hipu in že dodobra smo zakoračili v martinov čas, ko mošt postane vino, vino postane primarna pijača človeka in človek postane martin. A ta čas ni zgolj martinov čas, čas etnološkega mešetarjenja z domnevnim hipnim obratom mošta v vino. Kajti čeprav je tudi tukaj doli, na slovenski Obali, v slovenski Istri, sedanji čas čas vina, pa je zraven tega v zraku, med ljudmi, v pogovorih na vsakem koraku čutiti tudi, da je jesen, ki je prišla, s seboj prinesla tudi obdobje oljk. Na štajerskih koncih te dežele so griči in grički posejani z vinsko trto, tukaj, na jugozahodnem delu koščka Zemlje, na katerem živimo, pa po s soncem obdanih pobočjih in travnikih trta mesto odstopa oljkam. Vinogradi imajo svojo moč tudi tukaj, a zdi se, da je pravi, resnični vladar krajine nasad oljk, oljčnik, ki znova in znova vznika iz primorske zemlje. Kako je uspelo vino, ali bo letnik dober ali ne, se seveda tudi tukaj, ob morju, vije okoli vogalov, a v tem času so trte že obrane, in sedaj, ko je okoli teh vogalov začela zavijati tudi burja, zvesta sestra jeseni, je prišel čas za obiranje oljk, iz katerih že tisočletja priteka zlatorumeno olje, ki mu marsikdo pripisuje zdravilne učinke in brez katerega si tukaj ne morejo predstavljati življenja. Oljka ni zgolj še en izmed koristnih darov narave, ampak je drevo, tesno povezano z življenjem primorskega človeka. Tukaj ne gre zgolj za praktično raven, ampak tudi (ali celo predvsem) za metaforičen, pojmoven nivo. Oljka tako ne daje le naravnih darov, ampak kot čvrsto, starodavno drevo pooseblja tudi čvrstost in trdoživost ljudi, ki že stoletja živijo na tem viharnem prostoru ter kljubujejo vsem vihram, ki ga prevevajo. Gre za globljo povezanost, ki jo lahko v polnosti razumete le, če ste nekaj časa preživeli na primorski zemlji. Morda vam bo del tega patosa v zavesti zbudil odlomek Gregorčičeve pesmi Oljki, ki naj bo za konec tega razmišljanja in času oljk v popotnico: »Prijazno oljkovo drevo, pomnik nekdanjih dni cvetočih, prerok kasnejših dni bodočih, pozdravljam te, proslavljam te! Ti v rane vlivaš nam zdravila, svetostna nam rodiš mazila, oživljaš nam telesno moč, preganjaš z lučjo temno noč. Proslavljam te! -Miru podoba ljuba ti ljudem si že iz davnih dni.« Gregor Alič Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. torek • 5. novembra 2013 Politika Štajerski TEDNIK 9 Kidričevo • Težave zaradi izgub pri ogrevanju blokovskega naselja Zaradi socialne stiske je tudi vse več neplačnikov Na zadnji seji sveta občine Kidričevo so precejšen del razprave namenili problematiki ogrevanja v naselju Kidričevo, pri čemer ima ptujska komunala že več let bilančno izgubo, zaradi slabšanja socialnih razmer pa se povečuje tudi število neplačnikov. Foto: M. Ozmec Tudi zaskrbljena obraza direktorja ptujske Komunale Janka Širca (levo) in župana Antona Leskovarja dokazujeta, da je problematika ogrevanja v Kidričevem resna in zapletena. Kot je na seji prejšnji četrtek, 24. oktobra, opozoril direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec, se s težavami pri ogrevanju naselja Kidričevo ubadajo vse od leta 1998, ko je bila podpisana pogodba s sedanjim dobaviteljem toplotnega ogrevanja, saj se vsako leto pojavlja bilančna izguba, vse več pa je tudi ne-plačnikov. Sicer ne vedo, zakaj se reševanja te problematike niso lotili že prej, s preoblikovanjem in reorganizacijo Komunalnega podjetja pa so se v okviru sanacije morali lotiti tudi tega, saj postaja situacija nevzdržna. Več razlogov za izgube, veliko tudi neplačnikov »Če se omejim le na izgubo, se ta pri ogrevanju Kidričevega zadnja tri leta vrti od 52.000 do 55.000 evrov letno. O natančnih vzrokih za izgubo bi težko govoril, dejstvo pa je, da je tudi toplovod tehnično neustrezen, saj plačujemo dobavitelju energije za okoli 30 odstotkov več, kot je lahko prodamo; to pomeni, da se 30 odstotkov energije v omrežju enostavno izgubi. Pa ne samo zato, ker bi bil sistem tako sla- bo izoliran ali slabo vzdrževan, ampak je tudi projektiran zelo slabo s težave so predvsem na toplovodnih izmenjevalnikih posameznih objektov, pa tudi celoten sistem je predimenzioniran. In če k temu prištejemo še povečevanje števila neplač-nikov, je zadeva nevzdržna, zato je nujno, da se dogovorimo o spremembi, saj na takih osnovah naprej enostavno ne bo šlo,« je poudaril Širec. Poseben segment pa so ne-plačniki, s katerimi so imeli že več sestankov in pogovorov, vse z namenom, da bi dosegli znižanje terjatev oziroma neplačanih računov za ogrevanje, žal pa so pri tem ugotovili, da je socialno stanje večine neplačnikov izredno težko, saj mnogi dejansko nimajo s čim plačevati. Zato so se z občinsko upravo in županom občine Kidričevo že dogovorili, da bodo letošnjo sezono nekako prebrodili, za prihodnjo kurilno sezono pa bo treba zadeve urediti in težave odpraviti. Komunalno podjetje pošilja v kurilni sezoni porabnikom vsak mesec položnice za okoli 40.000 evrov, dolžnikov pa imajo za več kot 130.000 evrov, to pomeni, da so porabniki v povprečju dolžni več kot tri mesečne položnice, zato je stanje dejansko nevzdržno. Bodo poiskali novega distributerja za ogrevanje? A v razpravi je bilo očitno, da iz tega, kar je bilo povedano, svetniki niso mogli razbrati, kaj Komunalno podjetje oziroma Janko Širec želi konkretno doseči, zato je Milan Fideršek zelo konkretno vprašal: »Iz tega, kar ste povedali, ni jasno, ali od nas zahtevate povišanje cene ogrevanja ali kaj drugega. Poraja se mi tudi več drugih dilem. Trdite, da imate vsako leto z ogrevanjem Kidričevega za okoli 50.000 evrov izgube. Sicer že dolgo vemo, da so v sistemu ogrevanja Kidričevega toplotne izgube. Ali imate izgubo tudi po tem, ko smo vam lani potrdili višjo ceno ogrevanja. Poleg tega je znano, da so se cene energen-tov v zadnjem času znižale, ni pa mi jasno, kako ste lahko kot javno podjetje lansko poslovno leto v Komunali končali z okoli 100.000 evri dobička.« Svetnik Andrej Napast je bil še bolj kritičen, saj je Šircu enostavno predlagal, da če je res tako, kot trdi, ogrevanjem Kidričevega po tej zimski sezoni enostavno končajo: »To, kar ste si privoščili pred dnevi, da ste kljub nizkim temperaturam kidričevski vrtec kar tri dni pustili neogrevan, pa se mi zdi navadno izsiljevanje. Če ste v Kidričevem že 10 let delali z izgubo, boste morali leto dni še potrpeti, potem pa bomo pač morali iskati novega distributerja toplotne energije.« Z navedbami Fiderška in Napasta sta se strinjala tudi Branko Valentan in Marko Perger, medtem ko je Jože Medved predlagal, da sodelovanje s Komunalnim podjetje enostavno končajo in dejavnost ogrevanja prenesejo na svoje občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Marjanu Bezjaku niso bile jasne Širčeve navedbe o okoli 30-od-stotnih toplotnih izgubah, saj so v lokalnem energetskem konceptu zapisali, da znašajo toplotne izgube do 20 odstotkov. Goran Bezjak pa je menil, da so največji krivec za toplotne izgube dotrajani toplotni izmenjevalniki in črpalke ob starih stanovanjskih blokih, saj so ugotovili, da niso očiščeni, zato so stanovanja v blokih slabo ogrevana. Občina naj bi pomagal socialno šibkim pri plačilu Širec je Fideršku pojasnil, da Komunalno podjetje Ptuj ni javno podjetje, ampak pod- jetje v javni lasti, kar je bistvena razlika, zato ne ve, zakaj ne bi smeli poslovati z dobičkom. Jasno pa je povedal, da ni prišel zato, da bi izsilil višje cen ogrevanja, ampak le zato, da bi skupaj z županom in občinskim svetom problematiko ogrevanja in neplačnikov v Kidričevem vendarle rešili. Ob tem je omenil, da imajo v nekaterih občinah za neplač-nike komunalnih in drugih storitev rezervirana sredstva za nudenje enkratne socialne pomoči tistim, ki resnično nimajo virov za plačevanje položnic. Jasen pa je bil tudi odgovor župana Antona Leskovarja, ki je najprej ugotovil, da je zadeva okrog ogrevanja zelo zapletena, nato pa Šircu pojasnil, da v občinskem proračunu za kritje izgub Komunale nimajo predvidenih rezervnih sredstev, v letošnjem predlogu proračuna pa naj bi predvideli nekaj denarja vsaj za tiste, ki so socialno najbolj ogroženi in dejansko ne zmorejo teh plačil. Sicer pa se je tudi župan zavzel za to, da bi poskušali težave odpraviti s predlaganimi tehničnimi posegi in izboljšavami pri odpravi toplotnih izgub v blokovskem naselju. M. Ozmec Zavrč • 26. redna seja občinskega sveta Plenice in posteljnina v vrtcu ostajajo strošek občine Prejšnji četrtek je v prostorih Občine Zavrč potekala redna seja občinskega sveta, na kateri so med drugim razpravljali o predlogu proračuna za prihodnje leto, pregledali letno poročilo o ukrepih energetskega koncepta, največ časa pa so se zadržali pri točki o novi ceni vrtca Zavrč. Kljub varčevanju na vseh koncih plenice in posteljnina ostajajo strošek občine Pri predlogu proračuna za prihodnje leto svetniki niso imeli posebnih pripomb, ustavili so se le pri nekaj postavkah, ki so v predlogu višje od tistih v letošnjem proračunu. Razlike so se pojavile pri postavki za plačilo logopeda in pri šolskih prevozih. Logoped naj bi občino prihodnje leto stal okoli 10 tisoč evrov, kar je skoraj 7 tisočakov več kot letos. A kot je pojasnila raču-novodkinja, bo tudi letos treba z rebalansom postavko še popraviti. Podobno je s šolskimi prevozi, kjer je razlika med letošnjo ceno in ceno v prihodnjem letu precejšnja. Kot je bilo pojasnjeno svetnikom, bo naslednji letošnji rebalans dvignil omenjene postavke na raven tistih iz predloga za leto 2014. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik je predstavila letno poročilo o ukrepih energetskega kon- cepta, po katerem je občina zavezana k določenim aktivnostim. Letos so tako v okviru tega izvedli energetsko sanacijo šole, ki je zajemala sanacijo fasade in položitev izolacije na podstrešju na obstoječi OŠ Zavrč. Projekt v vrednosti nekaj manj kot 150 tisoč evrov je bil končan v oktobru. Zaradi manjšega števila otrok odslej nova cena vrtca Obravnavi točke, kjer so svetniki morali podati soglasje o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok, se je pridružila ravnateljica Osnovne šole Cirkulane Zavrč Suzana Petek. Zaradi manjšega vpisa otrok v vrtec je med drugim predstavila tudi spremembe cen. Cena programov za prvo staro- stno skupino po novem znaša 418,80 evra, za drugo pa 277,32 evra. Trenutno je v vrtcu v Zavrču vpisanih 29 otrok, ki so razporejeni v dva oddelka. Odslej je lahko v prvi starostni skupini, ki jo obiskujejo otroci od prvega leta starosti pa do treh let, 12 otrok, v drugi starostni skupini pa 21. Staršem se določi plačilo na podlagi dohodkov iz Vloge za znižano plačilo vrtca, razliko do polne cene programa pa krije občina. Svetniki so soglasno odločili, da v primeru, da je število vključenih otrok v oddelku manjše od zgornjega normativa, občina ustanoviteljica vrtcu zagotavlja tudi sredstva v višini cene programa brez stroškov živil za število otrok, ki predstavljajo razliko med dejanskim številom otrok v oddelku in zgornjim normativom. Svetniki občine Zavrč so določili novo ceno vrtca, ob tem pa sklenili, da bo stroške razlike med dejanskim številom in zgornjim normativom do zapolnitve mest krila občina. O ukinitvi kritja stroškov plenic in posteljnine v vrtcu zaenkrat ne razmišljajo, kljub temu da tega mnoge občine ne financirajo. Kljub precejšnjim stroškom, ki jih občina nosi v zvezi z vrtcem, pa plenice in posteljnina v vrtcu ostajajo na bremenu občine. Vrtec Cirkulane-Zavrč je eden redkih, ki to omogoča. V večini morajo starši za otroke prve starostne skupine, ki še potrebujejo plenice, te prinašati, prav tako posteljnino, ki jo morajo kupiti starši in jo tudi prati. To pa ni potrebno staršem, ki imajo otroke v završkem vrtcu, saj za to poskrbi občina, ki bo to počela tudi v prihodnje, saj svetniki zaenkrat ne razmišljajo o spremembi tovrstne ugodnosti. Patricija Kovačec Foto: PK 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 5. novembra 2013 Ptuj • Oktobrska slavnostna branja s tremi velikimi pesniki Svetovna republika pesnikov in poezije Konec oktobra so v okviru založniškega programa ptujskega zavoda Itadakimasu (v prevodu iz japonščine to pomeni dober tek) izšle prve tri knjige: Tanka molčanja Davida Bedrača, Dih Tomaža Šalamuna in Arhiv Aleša Štegra. Ob tem so napovedali še velik decembrski dogodek, ko bodo v treh dneh povezali poezijo, delavnice, filmsko umetnost, vinske pokušnje ... Vse tri knjige so bile konec oktobra izdane v sklopu nove knjižne zbirke Poetoviona -svetovna republika pesnikov in poezije. Ob izidu so avtorji knjig lete predstavili v Domu kulture v Muzikafeju, pridružil pa sta se jim tudi urednik zbirke Aljoša Harlamov ter Saška Šte-ger, direktorica zavoda Itada-kimasu. Kot je bilo poudarjeno na predstavitvi novih pesniških pridobitev, gre za zgodbo, ki na prvi pogled deluje lokalno, a je veliko več od tega. „To so knjige, ki lahko slovenskemu pesniškemu prostoru veliko dajo," je prepričan Harlamov, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi številne pomembne ambicije zavoda, v sklopu katerega so bile knjige izdane. O vseh treh pesnikih in njihovih delih je povedal nekaj besed: Šalamuna je šaljivo poimenoval kot pesniško pošast, Štegrov Arhiv vidi kot zapolnitev prazne lise v slovenskem poetološkem arhivu, Bedračevo poezijo pa je enostavno označil kot neverjetno. Erotika, kozmopolitizem, arhiv spominov in pesmi Bedračeva Tanka molčanja na 97 straneh govorijo o erotičnem zbliževanju med Z leve: Aljoša Harlamov, David Bedrač, Saška Steger in Aleš Steger moškim in žensko, med pesnikom in pesmijo, vse to pa avtor povezuje s sodobnimi občutki potrošnika v 21. stoletju. Njegovo poezijo je Har-lamov opisal kot neverjetno, pravi celo, da tako dobro o teh temah še nihče v slovenskem prostoru ni spregovoril. Tomaž Šalamun se tokrat predstavlja s svojo 44. samostojno pesniško zbirko Dih. „Po sistemu vdih-izdih se odvija scenografija teh pesmi, od kitice do kitice, pri čemer vsaka od njih odpre novo epizodo, človeško ali širšo družbeno situacijo, največkrat pa nas po nizu pričakovanih pesnik preseneti s kako pov- sem spreobrnjeno in zato tako presenetljivo sliko. Hitro spreminjajoča se zaporedja takih slik so kot migetanja pred očmi, draženja čutov in vznemirjanja posameznikove zavesti in tudi nezavednega," je v spremni besedi zapisal Bedrač o delu svojega pesniškega kolega. Aleš Šteger pa se predstavlja z zbirko svojih pesmi, nastalih v času od leta 1995 do 2010, ki jo je poimenoval Arhiv. Kot pravi, gre za arhiv, ki hrani spomine, vtise, reči in telesa ... Šteger, ki je svojo prvo pesniško zbirko izdal pred 18 leti, je ob predstavitvi knjige še dejal, da na Ptuju obstaja močna generacija ustvarjalcev, ki pa imajo zelo omejene možnosti za izražanje svoje kreativnosti. Ravno to je bila tudi spodbuda za ustanovitev zavoda Itadakimasu, ki je v enem letu organiziral že številne dogodke: Hude po-kušnje, kot soorganizatorji so nastopili pri izvedbi Dnevov poezije in vina, uspeli pa so izdati še omenjeno pesniško zbirko. Posebej pestro dogajanje napovedujejo za december, ko bodo v treh dneh povezali pesništvo z delavnicami, ogledi filmov, literarnimi večeri, glasbenimi predstavami, vinskimi pokušnjami in številnimi drugimi dogodki. Dženana Kmetec Sveti Andraž • Visok jubilej cerkve v Vitomarcih 500 let od začetka gradnje cerkve Od četrtka, 17., do nedelje, 27. oktobra, so v občini Sv. Andraž v Slov. goricah s številnimi prireditvami obeležili visok jubilej tamkajšnje cerkve. Letos namreč mineva 500 let od začetka gradnje cerkve svetega Andraža v Vitomarcih. V okviru prireditev ob 500-letnici začetka gradnje cerkve v Vitomarcih so pripravili mnoge prireditve, med drugim oratorij za mlade, gasilsko vajo s prikazom gašenja cerkve ter ob tem prikaz nudenja prve pomoči, udeležence pa so pozvali tudi na krvodajalsko akcijo. Poleg pletenja vencev, kuharskega tečaja in krasitve cerkve so pripravili razstave starega kmečkega orodja, fotografij, starih prtov in likovnih izdelkov. V petek so pripravili delavnico za otroke, sveto mašo za vitomarško lovsko družino, v večnamenski dvorani pa so odprli razstavo Srednjeveški Edi Kupčič je na literarnem večeru ob predstavitvi knjige predstavil zgodovino cerkve in razvoj kraja. Polona Ambrožič Bombek, Radio Ptuj Komentar tedna Hamburger ne pade daleč od drevesa V ospredju letošnjega svetovnega dneva hrane, ki smo ga sredi oktobra, so bile predvsem posledice slabih prehranjevalnih navad. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imajo tudi otroci v Sloveniji enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže, kar vpliva na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezlji-vih bolezni. Ob tem strokovnjaki poudarjajo, da je njihova telesna teža stabilna, če otrok zaužije toliko energije, kot je porabi. To pa je seveda dandanes, ko otroci skorajda več ne plezajo po drevesih, ampak predvsem sedijo pred najrazličnejšimi sodobnimi napravicami, veliko težje kot včasih. Ah, pa smo spet pri teh (dobrih) starih časih. Nostalgija po njih nas še posebno rada daje v tem kriznem obdobju. In čeprav seveda tudi nekoč ni bilo vse popolno, ne moremo oporekati temu, da so se otroci več družili in igrali na prostem, pa tudi temu, da s(m)o drugače jedli. Danes raziskave namreč kažejo, da se naši otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo in posegajo po energijsko gosti in hranilno revni hrani. Mednarodne primerjave tudi pravijo, da se slovenski mladostniki uvrščajo v sam vrh Evropske unije po količini zaužitih sladkih pijač, so še sporočili ob svetovnem dnevu hrane. Včasih smo seveda več hrane pridelali kar doma in jedli več takšne, ki do našega krožnika ni potrebovala potovanja okoli pol sveta. Samoumevno je bilo imeti vrt, kokoš ali dve, se odpraviti h kakšnemu kmetu s kanglico za mleko ali splezati na jablano. Resda je bilo veliko tega včasih ekonomska nuja, zagotovo pa so to znali ceniti tudi naši želodci, ki jih danes polnimo z izdelki iz najbližjega nakupovalnega centra, za katere velikokrat ne poznamo ne kakovosti ne izvora, so pa v akciji. In če že govorimo o tem, kako je bilo nekoč; vedno mi je bil všeč tisti rek: dobri stari časi so zdaj. Kar je čisto res, ampak je že tako v človeški naravi, da se nam za nazaj zdi vse lepše, v danem trenutku pa velikokrat pozabimo uživati. In zato potegnimo največ, kar se da že iz današnjega obdobja, tudi kar se zdravja tiče. Otrokom polnimo krožnike z glavo in ljubeznijo ter seveda tudi na tem področju vzgajajmo z vzorom. In gibajmo se čim več z njimi po tej lepi jeseni, slednje ne stane nič, da pa veliko. Nekaj več zdravja, zadovoljstva in tudi s tem povezane družinske harmonije. 50 let RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. stavbar ter priredili literarni večer s predstavitvijo knjige 500 let začetka gradnje cerkve svetega Andraža. Naselje Vitomarci v občini Sv. Andraž je zgoščeno okoli cerkve sv. Andraža, ki naj bi po besedah poznavalcev predstavljal tudi simbolno topografijo kraja. Nastanek župnije sv. Andraža sega v 15. stoletje. Že pred postavitvijo cerkve je na območju današnje cerkve stala utrdba kot obramba pred Ogri, leta 1513 pa so na griču z nadmorsko višino 293 metrov začeli graditi današnjo cerkev. Tako v tem letu obeležujejo 500. obletnico gradnje in 716 let od prve utrdbe na tem območju. Na petkovem literarnem večeru je bila predstavljena zgodovina cerkve in razvoj kraja. Župan Franci Krepša je ob tej priložnosti povedal, da je obletnica velikega pomena tudi za sam kraj. »Pol tisočletja od začetka gradnje cerkve ne pomeni samo obletnice za cerkev kot tako, pač pa gre za našo zgodovino in nastanek naselja na tem območju. Zelo smo ponosni na dosežke naših prednikov, zato se trudimo, da v teh 10 dneh, ko poteka praznovanje, to tudi primerno obeležimo in proslavimo.« Prireditve v počastitev obletnice so končali v nedeljo s svečano akademijo, ko so pripravili še razstavo mašnih plaščev. Patricija Kovačec Športno plezanje Nov vrhunski dosežek Mine Markovič Stran 12 Rokomet Hudi časi za slovenski rokomet Stran 12 Nogomet Kidričani prepoceni prejemali zadetke Stran 13 Tenis Krajinoviču v Casablanci proti Roli dva tie-breaka Stran 13 Nogomet Luka Kirič zadel tik pred koncem tekme Stran 14 Strelstvo Ptuj II in Kidričevo v sezono z zmagama Stran 15 íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik RADIOPTUJ K*, ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 16. krog Zavrč kot v preteklem krogu Krka Rudar - Zavrč 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Črnčič (38.), 2:0 Klinar (89.), 3:0 Rotman (93.) RUDAR: Rozman, Firer, Krefl, Črnčič, Rotman, Pod-logar (od 86. Rošer), Kašnik, Bratanovič (od 80. Dedič), Klinar, Radujko, Knezovič. Trener: Jernej Javornik. ZAVRČ: Fink, Kokol, Sreš, Kurbus (od 78. Fuček), Sam-bolec, Šafarič, Golubar, Ke-lenc, Benko, Kresinger (od 57. Roj), Mihelič (od 57. Brlečič). Trener: Viktor Trenevski. Rudar iz Velenja je prav gotovo ena izmed ekip, ki je na letošnjem gostovanju v Zavr-ču pokazala največ. Točke so v 7. krogu kljub vsemu ostale v Zavrču, vse to pa je glede na uvrstitev na lestvico obetalo dobro in zanimivo predstavo v Velenju, kjer sta se tekmeca srečala tokrat. Vse skupaj je nekoliko skalilo le močno deževje, ki je dodobra napojilo zelenico stadiona Ob jezeru, pogoji za igro pa so bili temu primerni. Gledalci pričakovano niso spremljali »lepotice« kroga, kljub temu pa je bila tekma razburljiva in dinamična, krajšo pa so na koncu potegnili fantje z obronkov Haloz. Beli so dobro začeli tekmo, že v 4. minuti je zapretil Golubar. Rdeči so prvič poskušali v 8. minuti, najprej je streljal Kli- Foto: Črtomir Goznik Leon črnčič (Rudar, rdeči dres) je bil v nedeljo uspešnejši od Josipa Golubarja (Zavrč). nar, toda izkazal se je Fink, odbito žogo pa je nato Podlogar poslal mimo gostujočih vrat. V zelo vetrovnem in deževnem uvodu so bili domačini nekoliko podjetnejši, gostje pa so čakali svojo priložnost v nasprotnih napadih. V tem obdobju so igrali tudi s pomočjo vetra, ki je bil precej močan. V 15. minuti je lepo poskušal nekdanji član Aluminija Rotman, toda njegov strel je Fink še lepše ubranil. Odlično priložnost so si Zavrčani priigrali iz prekinitve pet minut kasneje. Po podaji Safarica je bil v kazenskem prostoru Rudarja nenatančen povratnik v moštvo Kokol. Na PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 17. KROGA: RUDAR VELENJE - ZAVRČ 3:0 (1:0); strelci: Črnčič 31., Klinar 89. Rotman 93.; MARIBOR - TRIGLAV 1:2 (1:1); strelci: Tavares 36.; Arghus 33. avtogol, Redžič 91.; LUKA KOPER - DOMŽALE 1:0 (1:0); strelec: Gregorič 20.; KRKA - CELJE 0:1 (0:1); strelec: Verbič 5.; OLIMPIJA - GORICA 2:2 (0:0); strelci: Andelkovič 54., Šporar 77.; Coda 47., Lapadula 82. 1. LUKA KOPER 16 9 3 4 21:17 30 2. MARIBOR 15 9 2 4 32:11 29 3. RUDAR VELENJE 16 8 5 3 21:13 29 4. ZAVRČ 16 8 3 5 24:25 27 5. GORICA 16 7 5 4 29:16 26 6. DOMŽALE 16 5 6 5 23:16 21 7. CELJE 16 6 2 8 14:23 20 8. OLIMPIJA 15 5 2 8 20:24 17 9. TRIGLAV 16 3 2 11 11:28 11 10. KRKA 16 3 2 11 11:33 11 Lestvica najboljših strelcev: 9 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 8 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor), Massimo Coda (Gorica); 7 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor); 6 zadetkov: Gianluca Lapadula (Gorica), Joshua Kevin Stanley Parker, Slobodan Vuk (oba Domžale), Goran Galešič (Koper); 5 zadetkov: Gianvito Misuraca (Gorica), Nik Omladič, Andraž Šporar (oba Olimpija), Josip Maroševič (Krka) ... drugi strani sta vrnila Firer (nekdanji član Drave in Aluminija) ter Podlogar, toda prvi je zgrešil, v drugem primeru pa je bil uspešnejši Fink. V 30. minuti je od daleč sprožil Ke-lenc, a brez uspeha. Velenjčani so povedli v 38. minuti, ko je prodrl agilni Firer in poskusil s strelom s približno desetih metrov. Fink je njegov poskus odbil, toda le do Črnčiča, ki je žogo zabil v mrežo - 1:0. Po tem zadetku so gostje na vsak način želeli izenačiti, toda kaj več od poskusa Safarica v zadnji minuti prvega dela igre jim ni uspelo izpeljati. V nadaljevanju se je dež unesel, voda je povečini odtekla iz igrišča, teren pa je bil v nekoliko boljšem stanju kot v prvem polčasu. Moštvi ob odmoru nista doživeli sprememb, Za-vrč pa je spet igral v nekoliko spremenjeni postavi glede na zadnji obračun s Krko. Takoj v nadaljevanju smo videli priložnost na obeh straneh: za domačine je poskušal razpoloženi Firer, toda Fink je bil spet uspešnejši, na drugi strani pa je v 48. minuti strel Kokola zgrešil cilj. Firer je za rudarje poskušal tudi v 56. minuti, toda poskus je zletel preko gostujočih vrat. Sledilo je obdobje igre, ko je bil Zavrč več pri žogi, nevarnejši pa so bili domačini. Poskusi domačih, med katerimi Nogomet • 1. SNL Maribor prepustil vodilni položaj Kopru Najodmevnejšo zmago 16. kroga je dosegla ekipa Triglava, ki je državne prvake ugnala na njihovem igrišču. To je zagotovo največje presenečenje dosedanjega poteka prvenstva in mariborskemu stratega Anteju Šimundži povzroča precejšnje skrbi. Medtem ko je Maribor pred tednom dosegel odmevno zmago na evropskem prizorišču, pa se je še enkrat več izkazalo, da je težko istočasno igrati na »dveh frontah« in davek tega je bil plačan na tekmi proti Kranjčanom. Ti so v zadnjih dveh krogih pod vodstvom Siniše Brki-ča po vrsti ugnali Olimpijo in Maribor. Spodrsljaj Maribora je izkoristil Koper in z zmago proti Domžalam zasedel vrh lestvice. Varovanci Luke Elsnerja so klonili prvič po šestih krogih. Enak niz neporaženosti ima tudi velenjski Rudar, ki je tokrat ugnal Zavrč in ga prehitel na lestvici. Dva zadetka za Rudar sta dosegla nekdanja igralca Aluminija Leon Črnčič in Rajko Rotman. Po štirih zaporednih porazih je točko vknjižila Olimpija, ki je sicer globoko zasidrana v spodnjem delu lestvice. Za Goričane sta v Stožicah zadela njihova najboljša strelca Coda in Lapadula, strelski post Olimpije, ki je trajal skoraj 500 minut, pa je prekinil Milan Andelkovič. V precej boljši formi so Celjani, ki so zmagali že na tretji zaporedni tekmi. Tokrat so v Novem mestu proti najslabši ekipi lige dosegli minimalno zmago. Med prvim in petim mestom ločijo ekipe le štiri točke, zato bo do konca jesenskega dela vsak obračun lahko prinesel spremembo na vrhu. Prvi bodo poskušali vodilnega zamajati Zavrčani, ki v petek pred svojimi navijači gostijo Koper. jm Srečanje v Velenju je bil oodigrano na zelo razmočenem igrišču, zato je bila za končno zmagoslavje pomembnejša borbenost kot pa tehnično znanje. Domačini so bili pred svojimi navijači v tem elementu boljši, imeli pa so tudi kanček sreče. je bil najnevarnejši Radujkov, so kot po pravilu zleteli mimo vrat. Po treh menjavah v ekipi Viktorja Trenevskega smo v končnici videli pritisk gostov, ki so si želeli priti vsaj do izenačenja. Na njihovo žalost se je zgodilo ravno nasprotno, kajti v izdihljaju tekme so domačini zadeli še dvakrat. Najprej je evrogol dosegel Klinar: Fink je izbijal žogo, ki se je pred njim ustavila v vodi, pri tem pa je oplazila Rošerja in se odbila do strelca zadetka, ki je zadel z več kot 30 metrov - 2:0. Piko na i domači zmagi je postavil Rajko Rotman, ki je po podaji Črnči-ča zadel z glavo - 3:0. tp Boris Sambolec, Zavrč: »Škoda za ta poraz, ki je glede na prikazano previsok. Po mojem mnenju smo bili enakovreden tekmec Rudarju, toda za razliko od njih mi svojih priložnosti nismo realizirali. V prvem delu smo igrali s pomočjo vetra, toda tudi tega nismo izkoristili. Kljub porazu moramo iti naprej, kajti že v petek v Zavrč prihaja Koper, kjer bomo iskali tri točke.« Nogomet • Pokal Slovenije Goričani premočni V sredo sta bili na sporedu dve povratni četrtfinalni tekmi Pokala Slovenije: v Celju so Velenjčani še drugič ugnali Celjane in se zanesljivo uvrstili v polfinale, podobno pot so ubrali Goričani, ki so še drugič ugnali Kidričane. Ti so letošnje nastope tako končali le za stopničko nižje kot lani, ko so se uvrstili v polfinale (poraz s Celjani). Gorica - Aluminij 3:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Ndiaye (8.), 1:1 Jovanovic (20.), 2:1 Lapadula (28.), 3:1 Lapadula (45.) GORICA: Simčič, Širok, Enow (od 46. Celcer), Berardocco, Kavčič, Jogan, Lapadula (od 70. Živec), Vetrih, Danilievičius, Ndiaye (od 56. Addae), Baz-zoffia. Trener: Luigi Apolloni. ALUMINIJ: Lipovac, Lonzarič, Bingo, Topolovec (od 64. Rešek), Medved, Horvat, Panikvar (od 79. - Vrbanec), Petek, Drevenšek (od 70. Kovačevič), Osmanaj, Jovanovic. Trener: Robert Pevnik. Aluminij in Gorica sta se v četrtfinalu Pokala Slovenije pomerila že lani -takrat so bili uspešnejši Kidričani. Tudi zaradi te izkušnje so Goričani letos k obema tekmama pristopili drugače in niso dopustili presenečenja. A vse še zdaleč ni šlo tako gladko, saj so si predvsem na prvi tekmi Kidričani priigrali precej priložnosti. V Novi Gorici so bili domačini boljši tekmec, svoje priložnosti pa so iskali tudi gostje. Ti so se kljub zaostanku iz prve tekme (0:1) v Gorico odpravili brez bele zastave. V ekipi je tokrat zaradi kazni rdečega kartona manjkal Robert Kurež, v napadu sta tako zaigrala Jovanovič in Osmanaj. Trener Pevnik je igralcem postavil enako taktično zamisel kot na prvi tekmi: iz zgoščene obrambne vrste s hitrimi prehod v napadalne akcije. Moštvo Gorice je bolje začelo srečanje in hitro povedlo z zadetkom, ki ga je dosegel Welle Ndiaye. Kidričani so odgovorili na najboljši možni način in so v 20. minuti po lepi akciji preko Radeta Jovanoviča izid izenačili. V tem trenutku je bil končni izid dvoboja znova odprt, a so bili Goričani tokrat pripravljeni tudi na takšen scenarij. V 28. minuti je v polno zadel 23-letni Italijan Gianluca Lapadula in tehtnico znova nagnil na stran Gorice. V nadaljevanju so imeli Kidričani terensko pobudo in so si pripravili nekaj polpriložnosti, a so ostale neizkoriščene. Ko sta se obe ekipi že pripravljali na odmor, pa je svojo nogometno mojstrstvo znova pokazal Lapadula in s svojim drugim zadetkom na tekmi dokončno zapečatil izpad Aluminija iz pokalnega tekmovanja. V nadaljevanju so varovanci Roberta Pevnika sicer poskušali znižati zaostanek, a so kakovostnejši prvoligaši brez posebnih težav zadržali vodstvo in si zagotovili napredovanje med štiri najboljša moštva Pokala Slovenije. jm Pokal Slovenije, četrtfinale, povratni tekmi: Gorica - Aluminij 3:1 (3:1); prva tekma 1:0 za Gorico; Celje - Rudar Velenje 1:3 (0:0); prva tekma 4:0 za Rudar; Domžale - Gorica (sreda, 6. 11.); prva tekma 2:0 za Olimpijo; Šenčur - Maribor (sreda, 13. 11.) 12 Štajerski Šport torek m 5. novembra 2013 Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnosti Nov vrhunski dosežek Mine Markovič V francoskem mestu Valence je v petek in soboto potekala sedma, predzadnja tekma sezone v tekmovanju za svetovni pokal v težavnosti. Med najboljšimi je bila znova Mina Markovič, ki brani naslov skupne zmagovalke zadnjih dveh sezon. Mina je prišla v Francijo s popotnico dveh zaporednih zmag na azijski turneji in le desetimi točkami zaostanka v skupnem seštevku svetovnega pokala za Južnokorejko Jain Kim. Omenjeni plezalki sta v letošnji sezoni razred zase, mini obračun za zmago pa sta uprizorili tudi v Valencu. Tokrat je bila uspešnejša Korejka ... Slovenski tekmovalci so odlično plezali v kvalifikacijah, saj se jih je vseh šest (Mina Markovič, Maja Vidmar, Tina Šušteršič, Katja Kadič, Domen Škofic in Urban Primožič) uvrstilo v polfinale - Mina si je delila prvo mesto med ženskami, Domen pa med moškimi. V polfinalu sta bili Skupni vrstni red v sve- tovnem pokalu (7/8): 1. Jain Kim KOR 625 2. Mina Markovic SLO 595 3. Momoka Oda JPN 4G3 4. Magdalena Röck AUT 363 5. Hélène Janicot FRA 327 6. Dinara Fakhritdinova RUS 307 7. Katharina Posch AUT 254 8. Akiyo Noguchi JPN 221 Mina Markovič je na predzadnji osvojila 2. mesto. Foto: SLO Climbing Team tekmi letošnje sezone v Franciji uspešni le Mina in Maja, izstopala pa je Mina, ki je edina med vsemi polfinalisti (26 v vsaki kategoriji) postavljeno smer preplezala do vrha. S tem si je pridobila prednost pred finalnim nastopom, ki pa je vendar- Mina Markovič: »Celotno gledano sem s tekmo kar zadovoljna, vem pa, da sem sposobna odplezati še boljše. Da sem res vrhunsko pripravljena, sem pokazala v polfinalu, kjer sem se res 'sprehodila' do vrha. Za sam finale bi rekla, da sem se zelo dobro pripravila in osredotočila na samo smer in tekmo. Je pa bila smer nekoliko drugačna, bolj razgibana, dinamična, čez celotno smer sem se počutila, kot da rešujem rebuse in uganke. Kar nekajkrat sem se 'zataknila' na oprimkih, na koncu pa je bilo vse skupaj žal dovolj le za drugo mesto. Forma in motivacija sta še naprej na zelo visoki ravni, tako da komaj čakam preostala dva tedna treninga plezanja in potem finale v Kranju. Vem, da sem se sposobna na tekmo zelo dobro pripraviti in da si lahko v Kranju obetamo zanimiv in lep vikend.« le zgodba zase. Vidmarjeva je finalni nastop opravila dobro in se iz osmega mesta prebila na šesto. Pred zadnjim nastopom Markovičeve je bila v vodstvu Jain Kim, ki pa ni uspela preplezati do vrha smeri. Mina se je v steno podala odločno in hitro, po nekaj manjših napakah pa je svoj nastop končala le dva oprimka nižje od Kimove, ki se je tako veselila nove zmage v svetovnem pokalu. Matko-vičeva je zasedla 2. mesto. Mina se je letos na vseh sedmih tekmah uvrstila v finale, na šestih je stopila na stopničke (trikrat je zmagala, trikrat je bila druga), najslabša je bila četrta. V skupnem seštevku svetovnega pokala je pred zadnjo tekmo Markovičeva na drugem mestu, Kimova ima 30 točk prednosti. Tekma v Kranju (16. in 17. novembra) bo tako znova odločila o skupni zmagovalki svetovnega pokala v težavnosti. JM Valence, rezultati: finale polfinale kvalifikacije 1. Jain Kim KOR 47+ 52+ vrh vrh 2. Mina Markovič SLO 45+ vrh vrh vrh 3. Momoka Oda JAP 44 55 vrh vrh 4. Dinara Fakhritdinova RUS 41+ 55+ vrh vrh 5. Anak Verhoeven BEL 36 4S+ 46+ vrh 6. Maja Vidmar SLO 36 42 46 44 7. Akiyo Noguchi JAP 34+ 43+ 46+ 47+ 8. Magdalena Rock AUT 11+ 51+ vrh 45+ Rokomet m 1. A SRL (ž) V Celju brez presenečenja Celje Celjske mesnine - Tenzor DP-Logik Ptuj 46:25 (26:12) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac, Ivančič 1, Ambrož 1, Lah, Gavez 6, Frangež 6, Borovčak 4, Grabrovec 1, Zorec 1, Požgan, Šrajner 2, Selinšek 3. Trener: Marjan Valenko. V prejšnji sezoni so ptujske rokometašice brez težav premagovale celjsko ekipo, v letošnji pa je slika povsem drugačna. Po vseh znanih zapletih okrog kluba iz Ptuja je uspeh že to, da mlada dekleta sploh nastopajo v 1. ligi, medtem ko so se Celjanke močno okrepile. Najmlajša ekipa lige je trenutno pričakovano povsem na repu razpredelnice, Foto: Črtomir Goznik 1 A SRL (m) REZULTATI 6. KROGA: Celjske mesnine - Tenzor DP Logik Ptuj 46:25 (26:12), Zagorje GEN I - Pi- ran 38:27 (17:15), Naklo Peko Tr- žič - Veplas Velenje 20:31 (10:16), ŽURD FIKON Koper - Zelene doline Žalec 27:32 (11:14), Mlinotest Aj- dovščina - Krka 24:24 (10:10) 1. ZAGORJE GEN -I 6 6 0 0 12 2. VEPLAS VELENJE 6 6 0 0 12 3. CELJSKE MESNINE 6 4 1 1 9 4. KRKA 6 3 2 1 S 5. PIRAN 6 3 0 3 6 6. ZELENE DOL. ŽALEC 6 3 0 3 6 7. MLIN. AJDOVŠČINA 6 2 1 3 5 8. ŽURD FIKON KOPER 6 1 0 5 2 9. NAKLO PEKO TRŽIČ 6 0 0 6 0 10. TENZOR DP 6 0 0 6 0 Barbara Selinšek (Tenzor DP-Logik Ptuj) je v Celju dosegla tri zadetke. medtem ko so igralke iz knežjega mesta na položajih tik pod vrhom, kamor glede na imena tudi sodijo. Nič drugače ni bilo niti v soboto v Celju, kjer sta se ekipi po štirinajstdnevni reprezentančni pavzi pomerili v tekmi 6. kroga. Zmagovalec je bil znan že pred srečanjem, domačinke pa so vlogo favoritinj tudi upravičile. Že sam uvod je napovedal razplet, saj so Ce-ljanke v 8. minuti povedle s 7:1. Ko so si domačinke priigrale občutno vodstvo, so nekoliko umirile tempo in gostje so lahko nekoliko lažje zadihale. Tako je bilo v 14. minuti 11:6, kljub vsemu pa je bila kakovost izrazito na strani domačink. Ob polčasu je bilo 26:12. Tudi v drugem delu se je slika s prvega polčasa ponovila, domačinke so z vseh položajev pridno polnile mrežo, največ težav pa je ptujski vrsti povzročala leva zunanja igralka Hrenova, ki je dosegla 16 zadetkov, Vrčkova pa jih je dodala še 7. Sredi drugega dela igre so se gostje v rdečih dresih po seriji 1:5 »približale« na 13 zadetkov zaostanka (30:17). Nato so za- radi neizkušenosti znova naredile večje število napak, kar so Celjanke izkoristile za povečanje razlike. Priložnost za boljši rezultat se ekipi Marjana Valenka ponuja že v petek, 8. 11., ko v najstarejše slovensko mesto prihaja ekipa Kopra. Ta je novinka v ligi, kljub temu pa je na srečanju s Ptujčankami izrazit favorit. Domačinke obljubljajo boj do zadnjih atomov moči, čeprav se zavedajo, da bo tudi to verjetno premalo za kakšno točko. tp Rokomet Hudi časi za slovenski rokomet Reprezentanca Slovenije je hud udarec doživela že junija z neuvrstitvijo na EP, ki bo čez dobra dva meseca potekalo na Danskem (14.-26. januar 2014). V Stožicah so bili za nas usodni Belorusi. V pred-kvalifikacijah za nastop na SP v Katarju 2015 smo najprej v Velenju s povprečno predstavo ugnali Švico (33:30), nato pa klonili na gostovanju v Ukrajini (32:28). Predstava proti Ukrajini je bila še za nivo slabša od tekme v Rdeči dvorani. Izgovori, da zaradi poškodb, bolezni ali česa drugega ni bilo tega in onega, so brezpredmetni. Še najbolj boli, da ekipa skupaj s selektorjem ni več lačna zmag, da so se fantje in selektor Boris Denič zadovoljili z zmagami na klubskem nivoju, kjer več kot polovica naših reprezentantov igra v evropski Ligi prvakov ali v najboljših ligah na svetu. Zdaj je jasno, da je Rokometna zveza Slovenije naredila napako, ko je Deniču dovolila, da poleg reprezentance vodi še klubsko ekipo Dinama iz Minska. Čeprav selektor trdi drugače, je jasno kot beli dan, da ni seznanjen z vsemi dogajanji ter igrami svojih varovancev, kot če bi recimo opravljal le vlogo selektorja. Tudi sam Denič ni bil pravi na tekmah v Stožicah (Belorusija), v Velenju (Švica) ter Zaporožju (Ukrajina). Pogrešali smo predvsem njegov temperament ob vodenju tekem. Če bi tako aktivno vodil ekipo, kot je na zadnjih treh tekmah rotiral igralce, bi se zdaj Slovenija mirno pripravljala na EP na Danskem. Rotiranje igralcev pride v poštev na velikih tekmovanjih, kjer se tekme igrajo skoraj vsak dan in je treba do konca tekmovanja igralce pripeljati v čim boljšem stanju. Zgodilo se nam je, da so zaključke tekem odigrali igralci z najmanj izkušnjami oz. igralci, ki se jim kolena zašibijo, ko gre za nohte. Že vrabci na strehi čivkajo, kdo so igralci, ki niso sposobni odigrati težkih končnic tekem, pa naj gre za klubski ali reprezentančni rokomet. V rokometu je pač treba imeti »jajca«. Slovenski rokomet je že v hudih časih, najhujši pa prihajajo januarja 2014, ko bo jasno, ali se je Sloveniji uspelo uvrstiti v dodatne kvalifikacije za nastop na SP v Katarju. Januarja prihodnje leto bomo dobili tudi končen odgovor, ali si Denič zasluži še naprej voditi reprezentanco ali ne. Sam nisem pristaš hitrim menjavam trenerja po eni napaki (neuvrstitev na EP na Danskem) in verjamem, da je ekipa ter selektor z manjšimi korekturami v igralski zasedbi sposobna vrniti slovenski rokomet tja, kjer si mesto zasluži - to pa so udeležbe na velikih tekmovanjih. Uroš Krstič Rokomet • Pokal Slovenije V torek na Hardek prihaja Gorenje Rokometaši Jeruzalema bodo svojo pokalno tekmo osmine finala odigrali že v torek, 5. novembra, ko bo na Hardeku ob 19. uri gostovala vodilna ekipa državnega prvenstva, Gorenje iz Velenja. Ekipa Jeruzalema bo tekmo odigrala dan prej, kot je bilo sprva predvideno, saj jo v soboto, 9. novembra, čaka pomembna prvenstvena tekma v Izoli. Trener Saša Prapotnik je pred tekmo z Gorenjem povedal: »Zaradi kazni iz zadnje pokalne tekme smo ostali brez pomoči Bogadija in Gregorca, v ekipi bo prvič specialist za obrambne naloge Putarek. Priložnost za igro bodo dobili nekateri igralci iz mladinske in kadetske ekipe. Glede na težave s poškodbami in glede na moč Gorenja bi bilo iluzorno pričakovati zmago. Tekmo bomo izkoristili za pripravo na pomembno tekmo v Izoli, kjer bomo poskušali presenetiti.« Prapotnik bo tako imel s svojo ekipo dan več za pripravo na gostovanje v Izoli. Po Izoli prihajata za Ormožane dve novi težki preizkušnji, saj na Hardek prihajata konkurenta v boju za obstanek v ligi: najprej v petek, 15. novembra, Krško, nato sledi še srečanje s Svišem. Tukaj bodo točke štele dvojno. uk Judo m 1. slovenska liga Gorišničani še v boju za končnico Judoisti JK Gorišnica so imeli v tretjem krogu dva napeta dvoboja: enega so odločili v svojo korist, drugega so izgubili. Z zmago proti Železničarju so si že zagotovili obstanek v 1. ligi, ob ugodnem razpletu in z zmagama proti Braniku in Dupleku (v sredo, 6. 11.), pa lahko konkurirajo celo za nastop v končnici, kjer nastopajo štiri najboljše ekipe rednega dela. Rezultati 3. kroga: Gorišnica - Železničar 4:3 -60 kg: Patrik Kokol - Žiga Petek 0:1 (0:10) -66 kg: Jure Kuralt - Nejc Špic 1:0 (10:0) -73 kg: brez tekmovalca - Blažič 0:1 (0:10) -81 kg: Leon Jaušovec - Mario Rudl 0:1 (0:10) -90 kg: Matija Harpf - Ervin Vinko 1:0 (1:0) -100 kg: Denis Rus - brez tekmovalca 1:0 (10:0) + 100 kg: Damjan Fras - brez tekmovalca 1:0 (10:0) Gorišnica - Bežigrad 2:5 -60 kg: Patrik Kokol - Matej Vidmar 0:1 (0:10) -66 kg: brez tekmovalca - Jan Kern 0:1 (0:10) -73 kg: Leon Jaušovec - Janez Vidmar 0:1 (0:10) -81 kg: Matija Harpf - Marko Prodan 1:0 (5:0) -90 kg: Branko Kralj - Tadej Mulec 0:1 (0:10) -100 kg: Denis Rus - Ivan Širola 1:0 (10:0) + 100 kg: Damjan Fras - Jan Ratej 0:10 (0:10) jm torek • 5. novembra 2013 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL 2. SNL Prepoceni prejemali zadetke Šenčur - Aluminij 3:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Grezda (21.), 1:1 Nunic (40.), 2:1 Dolžan (51.), 2:2 Topolovec (60.), 3:2 Nunic (70.), 3:3 Jovanovič (76.) ŠENČUR: Šmajd, Lukanc, Košnik (od 80. Markič), Kern, Ajdovec, Jerkovic (od 62 Levstek), Beganovic (od 72. Burič), Kotnik, Dolžan, Pavlin, Nunic. Trener: Branko Pavlin. ALUMINIJ: Lipovac, Bingo, Topolovec, Kovačevič, Medved, Panikvar, Letonja (od 74. Jovanovič), Dreven-šek, Osmanaj, Kurež (od 66. Horvat), Grezda (od 83. Vaš). Trener: Robert Pevnik. t Šenčur je bil za Kidričane že v prvi letošnji medsebojni tekmi neugoden tekmec, a je takrat z edinim zadetkom na tekmi v sami končnici srečanje odločil Sandro Bloudek. Prav zaradi tega so Kidričani tudi na Gorenjskem pričakovali težko tekmo. Trener Robert Pevnik je srečanje pričel s tremi ofenzivno usmerjenimi nogometaši, Kurežem, Osmanajem in Foto: Črtomir Goznik Rade Jovanovič (Aluminij, rdeči dres) je dosegel tretji zadetek za svojo ekipo, v zadnji minuti pa je zamudil še priložnost za zmago. Grezdo. To se mu je obrestovalo v 21. minuti, ko je Kurež po lepi akciji celotne ekipe najprej zadel vratnico, odbito žogo pa je v mrežo pospravil Grezda. V 40. minuti so domačini izenačili: sodnik Boris Toševski iz Medvod je namesto očitnega prekrška nad Grezdo dosodil Šport invalidov Šport invalidov skozi projekt »100 ljudi -100 čudi« »Leteči avtobus«, ki je mobilni center mladinskega centra Zveze prijateljev mladine Maribor, je končal svoje izlete po Mariboru v okviru akcije »100 ljudi - 100 čudi«. Skupaj z Društvom za šport invalidov Most Ptuj in Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Maribor je imel postanke na Trgu svobode v okviru tedna otroka, pri Teniškem šolskem centru, v Parku mladih in pri Dijaškem domu Lizike Jančar. Preko dvesto mladih je z zanimanjem prisluhnilo predstavitvam nekaterih socialnih programov za slepe in slabovidne. Še posebej pa predstavitvam športov za slepe v izvedbi DŠI Most Ptuj. Golball oziroma igra z zvenečo žogo je nekatere tako navdušila, da so skoraj pozabili na šolske obveznosti, ki so jih čakale po predstavitvah. Dokaj dobro so se znašli tudi v poznavanju šaha za slepe. Mladi so še enkrat več dokazali, da jih zanima življenje sovrstnikov, ki so iz kakršnih koli razlogov izgubili vid ali so kako drugače invalidni. Zato si zaslužijo vso pohvalo nas, ki smo sodelovali v tem projektu, saj so nam dokazali, da hočejo in želijo razumeti »drugačnost«, le predstaviti jim jo je treba na primeren način. Organizator projekta, Zveza prijateljev mladine Maribor skupaj z DŠI Most Ptuj in MDSS Maribor, sedaj čaka na slogane na temo »Svet slepih je poln domišljije«, za katere se natečaj konča 8. novembra 2013 in jih je možno poslati tudi na elektronski naslov info.dum@zpm-mb.si. Najboljše bodo izbrali predstavniki vseh treh vključenih organizacij in jih razglasili na slovesnosti v petek, 15. novembra, ob 17. uri v preddverju kina Udarnik, Grajski trg v Mariboru. Silva Razlag, DŠI Most Ptuj prosti strel za domačine. V nadaljevanju akcije je odbiti žogo v mrežo zabil najboljši strelec Šenčurja, 20-letni Marko Nunič in izenačil rezultat. Na začetku drugega polčasa so se Kidričani hitro znašli v zaostanku, saj je za domačine zadel Rok Dolžan. Gostje so odlično reagirali in v manj kot desetih minutah rezultat izenačili. Panikvar je izvajal kot, žoga je prišla do kapetana Denisa Topolovca, ki je z glavo dosegel prvi zadetek v sezoni. Kidriča-ni tudi tokrat niso uspeli dokončno preobrniti rezultata, še več, kljub njihovi premoči Na vrhu in pod vrhom prvenstvene lestvice se po 13. krogu ni veliko spremenilo. Vodeči Dob je povečal prednost pred zasledovalcema, Kalcerjem in Aluminijem, na velikih 11 točk. Igralci Doba so zmagoviti zadetek v Krškem dosegli minuto pred koncem tekme, medtem ko so Radomljani doma le remizira-li, tako kot Aluminij v Šenčurju. To je že peti letošnji remi Kidri-čanov, enako število jih ima tudi ekipa iz Šmartnega. V tem trenutku se že zastavlja vprašanje, kdo sploh lahko ustavi Dob. Do konca jesenskega dela sta še dva kroga, Aluminij ima dve tekmi doma. In samo z zmagama v polju so znova povedli domačini. Tudi tokrat se je pred golom vratarja Lipovca najbolje znašel Nunič in dosegel še svoj 10. zadetek v sezoni. Kakšnih 150 gledalcev je na nov zadetek čakalo le pet minut - tokrat so zadeli gostje. Aktivni Denis Topolovec je s strani podal pred gol uporaben predložek, na pravem mestu se je znašel Rade Jovanovič in znova izenačil rezultat. Do konca tekme je ostalo še 15 minut in v tem lahko popravi ne najboljši vtis v jeseni 2013. REZULTATI 13. KROGA: Šenčur - Aluminij 3:3 (1:1), Šampion - AH MAS TECH 0:1 (0:0), Krško - Roltek Dob 0:1 (0:0), Kalcer Radomlje - Šmartno 1928 1:1 (1:0), Bela krajina - Farmtech Veržej 0:3 (0:0) 1. ROLLTEK DOB 13 11 1 1 23:11 34 2. KAL. RADOMLJE 13 7 2 4 28:15 23 3. ALUMINIJ 13 6 5 2 17:12 23 4. FARM. VERŽEJ 13 7 1 5 23:25 22 5. ŠMARTNO 1928 13 5 5 3 21:18 20 6. ŠENČUR 13 5 3 5 31:24 18 7. KRŠKO 13 4 3 6 18:20 15 8. AH MAS TECH 13 4 3 6 20:24 15 9. ŠAMPION 13 2 2 9 20:23 8 10. BELA KRAJINA 13 0 3 10 5:24 3 DK obdobju so si gostje prizadevali doseči zmagoviti zadetek. Še najbližje temu so bili prav v zadnji minuti srečanja, ko se je v idealni priložnosti - bil je sam pred golom - znašel Rade Jovanovič, a ni uspel premagati vratarja Šmajda ... Po treh zaporednih prvenstvenih zmagah so Kidričani vknjižili remi, s katerim so se zadržali na delitvi 2. in 3. mesta na lestvici. JM Marko Drevenšek, Aluminij: »V obeh zadnjih srečanjih, proti Gorici v Pokalu in proti Šenčurju v prvenstvu, smo prejemali pre-poceni zadetke, da bi lahko iztržili ugodnejši izid. Po vodstvu 1:0 bi morali reagirati bolje in še odločnejše zapreti tekmece, a nam to ni uspelo. Dobro je, da smo v nadaljevanju po dveh zaostankih strnili vrste in obakrat izenačili - tudi to je vrlina ekipe.« Foto: arhiv ZPM MB Predstavitev šaha za slepe na eni od postaj letečega avtobusa Tenis Krajinovicu v Casablanci dva tie-breaka proti Roli Blaž Rola je pretekli teden nastopal na ATP Challenger turnirju z nagradnim skladom 30 tisoč evrov v Casablanci. S 176. mestom na lestvici ATP je bil v Maroku 5. nosilec. Na vseh podobnih turnirjih organizatorji podelijo posebna povabila domačim igralcem, ki tako dobijo priložnost za odmeven rezultat in izboljšanje stanja na lestvici ATP. V 1. krogu se je Blaž pomeril z enim izmed domačih povabljencev, 26-letnim Yassinom Idmbare-kom (745.). Blaž je odlično začel dvoboj in v dobrih 20 minutah osvojil prvi niz 6:1. Drugi niz je bil precej bolj izenačen, a ga je z enim breakom (6:4) znova osvojil Blaž in se uvrstil v 2. krog. Tam ga je čakal 21-le-tni Filip Krajinovic (243), ki je po moči 5. ali 6. srbski igralec. Tekmeca sta odigrala enega najbolj dramatičnih dvobojev celotnega turnirja, na koncu pa je po skoraj dveh urah izenačenega boja slavil Srb. V prvem nizu sta oba igralca po enkrat odvzela servis tekmecu, več priložnosti pa je imel Blaž - 7 (Filip 4). V podaljšani igri je bil boljši Krajinovic, ki je slavil 7:3. Blaž je v tem nizu storil kar 8 dvojnih napak. Tudi drugi niz je bil odločen v podaljšani igri, tekmeca pa sta po dvakrat izgubila servis. Podaljšana igra je bila prav tri-ler, ki se je končal pri rezultatu 13:11 za Krajinovica. Ta je imel v celotnem dvoboju bistveno boljši izkoristek prvega servisa (75 %-61 %). Končni zbir točk je bil 104:91 v korist Krajino-vica. ITF-turnir v Umagu: Potočnikova do glavnega turnirja Na domači teniški sceni tre- Nina Potočnik (v sredini) je dobro nastopala na članskem ITF-turnirju v Umagu, Tamara Zidanšek (desno) pa na mladinskem turnirju v Budimpešti. nutno vlada zatišje, zato so se številni igralci in igralke odpravili na turnirje v sosednje države. V Umagu je tako potekal ženski članski ITF-turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev, na katerem je nastopila tudi 16-letna Nina Potočnik. Nina je začela nastope v kvalifikacijah in se prebila čez vse tri kroge. Najprej je ugnala Italijanko Silvio Russo (6:0, 6:0), nato Romunko Michele Alexandro Zmau (6:2, 6:2), za uspešne zaključek kvalifikacij pa še eno Italijanko, 5. nosilko kvalifikacij, Miriano Tona (6:4, 6:0). Nagrada je bil nastop na glavnem turnirju, kjer pa ni imela niti kančka sreče z žrebom. Že v 1. krogu se je namreč pomerila s 3. nosilko, Barboro Krej-cikovo, ki bo decembra napolnila 18 let in je prejšnji teden zmagala na turnirju v Dubrov- niku. Čehinja je bila boljša in je slavila z rezultatom 3:6, 0:6. ITF-turnir U-18 v Budimpešti: Zidanškova med zmagovalkami Na Madžarskem je potekel mladinski ITF-turnir (U-18) 4. ranga (Alfa TS Cup), na katerem je nastopilo veliko Slovencev. Med njimi je bila tudi Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj). Tamara je bila 6. nosilka in je v 1. krogu 6:1, 6:2 premagala Italijanko Vereno Meliss, v naslednjem pa še Romunko Ariano Saki (6:0, 6:0). Za vstop v polfinale se je merila s 3. nosilko, Romunko Iulio Mario Ivascu. 15-letna tekmica je bila previsoka ovira, čeprav je bil dvoboj v prvem nizu zelo izenačen. Končni rezultat je bil 5:7, 1:6 za Romunko. Iz te države prihaja ena izmed najbolj številčnih in najbolj kakovostnih mladih generacij igralk. V konkurenci dvojic je Tamara nastopala skupaj z Ano Oparenovič (3. nosilki). Bili sta izjemno uspešni, saj sta osvojili turnir! V 1. krogu sta izločili madžarsko dvojico Meszaros/ Udvardy (6:3, 5:7, 10:2), v 2. pa srbsko-angleški par Kenic/ Lazic (6:4, 6:1). V polfinalu sta s tesnim rezultatom 6:7(7), 6:2, 11:9 ugnali 2. nosilki, Avstrijki Miro Antonisch in Karoline Kurz. Finalni tekmici sta bili znova mladi Romunki, 1. nosilki turnirja, Iulia Maria Ivascu in Andrea Amalia Rosco. Slovenki sta tokrat povsem prevladovali in slavili z rezultatom 6:1, 6:1. JM 14 Štajerski Šport torek • 29. oktobra 2013 Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Luka Kirič zadel tik pred koncem tekme 3. SNL vzhod Nogometaši Dravinje iz Slovenskih Konjic so še naprej vodeče moštvo 3. SNL. Na vrhu jih je ohranila zmaga v Odrancih, kjer so Konjičani večino dela opravili že v prvem polčasu. Ptujčani jim sledijo s tremi točkami zaostanka, na Ptuju pa so se za zmago močno potili do konca tekme. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so znova izgubili, tokrat jih je na njihovem igrišču premagala lendavska Nafta, ki je poskočila na 5. mesto. A imajo ekipe od 3. mesta navzdol precejšen zaostanek za vodečim dvojcem. V Rakičanu je prišlo do delitve točk, domačini pa so izenačili štiri minute pred koncem, ko so zadeli iz 11-metrovke. Pomembne tri točke so s seboj iz Tromejnika prinesli nogometaši iz Šmarja pri Jelšah, Šentjurčani pa so nekoliko nepričakovano »vzeli mero« ekipi iz Beltincev. REZULTATI 11. KROGA: Drava Ptuj - Avto Rajh Ljutomer 1:0 (0:0), Malečnik - Čarda Martjanci 2:2 (1:1), Fosilum Šentjur - Avto Škafar Beltinci 3:1 (1:0), AHA EMMI Bistrica - Nafta 1903 0:1 (0:0), Rakičan - Grad 2:2 (1:0), Odranci - Dravinja Kostroj 1:3 (1:3), Tromejnik G Sukič - Šmarje pri Jelšah 1:2 (1:1) 1. DRAVINJA KOS. 11 9 2 0 26:5 29 2. DRAVA PTUJ 11 8 2 1 30:6 26 3. MALEČNIK 11 4 6 1 16:13 19 4. NAFTA 1903 11 5 2 4 12:9 17 5. RAJH LJUTOMER 11 5 1 5 20:14 16 6. TROMEJNIK G S. 11 5 1 5 20:18 16 7. RAKIČAN 11 4 4 3 15:15 16 8. ODRANCI 11 4 3 4 24:19 15 9. GRAD 11 3 5 3 17:17 14 10. A. Š. BELTINCI 11 4 2 5 18:19 14 11. ŠMARJE PRI J. 11 3 3 5 18:20 12 12. FOS. ŠENTJUR 11 3 1 7 9:30 10 13. A. E. BISTRICA 11 1 3 7 13:23 6 14. ČARDA MART. 11 0 3 8 7:37 3 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši NŠ Drava so šele v zaključku tekme strli odpor Ljutomerčanov. NS DRAVA PTUJ - AVTO RAJH LJUTOMER 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Kirič (86.) NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Krajnc, Nikollaj, Ljubec, Kajtazi (od 46. Antolič), Droždek (od 68. Arsič), Horvat, Furek, Frangež, Kirič, Kočar. Trener: Franc Fridl. Članska ekipa Drave je na tekmi proti Ljutomerčanom zapravila številne priložnosti, a si je v 86. minuti le priigrala zmago, ko je v polno zadel Kirič. Ptujčani bi morali do tega trenutka že dodobra napolniti mrežo razpoloženega in izkušenega gostujočega vratarja Kuzme, a so zapravljali priložnost za priložnost. Približno 150 gledalcev na Mestnem stadionu je spremljalo atraktivno tekmo, v kateri so na igrišču glavne poteze vlekli igralci Drave, medtem ko so se nogometaši Avta Rajha osredotočili na branjenje in hitre prehode v nasprotne napade. Sam začetek tekme je bil sila dinamičen, v njem pa so dravaši s hitrim pretokom žoge prišli do zaključnih strelov, v katerih sta bila neuspešna Ljubec in Furek. V 10. minuti sta bila v glavnih vlogah oba vratarja, saj je najprej strel Ljubca z glavo v kot odbil Kuzma, nato pa so Ljutomerčani izvedli bliskovito kontro, ki jo je končal Slana, a je njegov strel po tleh izbil odličen domači vratar Ajlec. Sledilo je obdobje, v katerem je Drava prevladovala na sredini igrišča in pritiskala na vrata gostov, a streli Kočarja, Fureka, Krajnca in Kajtazija niso našli poti do mreže. Najlepšo priložnost je Drava zapravila v 36. minuti: Kočar je prodrl po desni strani, po kateri je potekala večina domačih akcij v prvem delu, njegov strel so gostje blokirali, a se je žoga kot na pladnju odbila do Kiriča, ki je dobesedno nastreljal Kuzmo. To je do konca polčasa dalo malo več poguma gostom, za katere sta nevarneje poizkušala Brumen in Kardinar. V nadaljevanju smo še naprej spremljali premoč Drave in potrpežljivo igro ekipe iz Ljutomera, v kateri je bil osrednji igralec Šnaj-der (nekdanji član Zavrča). V 58. minuti se je po predložku z leve strani žoga odbila do samega An-toliča, ki je s šestih metrov streljal z glavo, a je njegov dobro odmerjen strel Kuzma obranil. Ptujski beli so nato še stopnjevali pritisk in s približno 16 metrov je nevarno streljal Ljubec, a je žoga po tleh zletela tik mimo cilja. Tekla je 75. minuta, ko je Arsič dobil skok in je žogo spustil do zelo aktivnega Fureka, ki je idealno zaposlil Antoliča, a je ta iz bližine streljal čez gol. Trud in prevlada Drave je bila nagrajena ob koncu tekme, ko je Kirič izvedel prosti strel iz leve strani, žoga se je pred Kuzmo odbila in nepričakovano pristala v mreži. Do konca tekme so gostje ustvarili mini pritisk, vendar so Ptujčani zdržali vse nalete in prišli do težko priigrane zmage. David Breznik Superliga: Apače pripravile prvovrstno presenečenje REZULTATI 10. KROGA: Pod-vinci Betonarna Kuhar - Apače 0:1, Središče - Boč Poljčane 4:2, Carrera Optyl Ormož - Hajdina 2:2, Videm - Bukovci 7:1, Stojnci - 1A avto Gerečja vas 3:1. 1. STOJNCI 10 8 2 0 27:3 26 2. PODVINCI B. K. 10 7 2 1 19:7 23 3. VIDEM 10 6 2 2 30:14 20 4. 1A GEREČJA VAS 10 4 3 3 18:10 15 5. SREDIŠČE 10 4 2 4 20:25 14 6. HAJDINA 10 4 1 50 18:16 13 7. APAČE 10 3 2 5 11:18 11 8. BOČ POLJČANE 10 3 0 7 13:26 9 9. C. OPTYL ORMOŽ 10 1 2 7 11:27 5 10. BUKOVCI 10 1 2 7 11:32 5 CARRERA OPTYL ORMOŽ - HAJDINA 2:2 (0:0) STRELCI: 1:0 Zlatnik (52.), 2:0 Štiberc (57.), 2:1 Flajsinger (71.), 2:2 Travnikar (78.) CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, D. Jerebič, Hriberšek, Zlatnik, M. Jerebič, K. Lah, R. Lah (Žinko), Štiberc, Perčič (Pleško), Perger, Kuhar (Magdič). Trener: Aleš Jurčec. HAJDINA: Mar, Kurež, Črnko, Jazbec (Travnikar), Veličkovič (Flajsinger), Štumberger (Strelec), Robar, Cebek (Sarkičevič), Gaiser, Mlinarič, Horvat (Kaisesberger). Trener: Sandi Verlak. SREDIŠČE - BOC POLJČANE 4:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Nemec (5.), 2:0 Novak (25.), 3:0 Novak (62.), 3:1 Žnidar (72.), 4:1 Lesjak (84.), 4:2 Sabski (87.) SREDIŠČE: Kocen, Panič, Borko (Cimerman), Jurkovič. Novak, Lesjak, Zadravec, Ivanuša (Sake-lšek), Klajnčar (Rotar), Govedič (Mlinarič), Nemec. Trener: Danilo Žerjav. BOČ POLJČANE: Mlinar, K. Stojnšek, Volavšek, Novačan, Grobin, Mohor (Savski), Damše, Hajšek (Žišt), J. Stojnšek, Pinter, Babulč (Žnidar). Trener: Martin Podjavoršek. PODVINCI BETONARNA KUHAR - APAČE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Fruk (70. z 11 m) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Toplak, Marinič, Lah, Belšak, Topolovec, Požegar, Pal (Mulej), Simonič-Da-bič, Leben (Galun). Trener: Miran Ljubec. APAČE: Lendero, Zajc, Vajsba-her, Jus, Ivančič, Kajzer, Rumež (Lampret), Novak (Krajnc), Predi-kaka (Šenkiš), Žgeč, Fruk. Trener: Gorazd Šket. VIDEM - BUKOVCI 7:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Kmetec (7.), 1:1 Domjan (20.), 2:1 Božak (35.), 3:1 Božak (44.), 4:1 Božak (72.), 5:1 Božak (78.), 6:1 Tep (85.), 7:1 Božak (90.) VIDEM: Kovačič, Trep, Bedrač, Lah, Kostanjevec, Murič, Škvarič (Hrženjak), Zemljak (Fridauer), Božak, Krajnc, Kmetec (Simonič). Trener: Primož Gorše. BUKOVCI: Mihelač, Vajda (Meznarič), Topolnik, Serdinšek (Herga), Murko, Domjan (Voča-nec), Ostroško, Habrun, Pukšič, Kokot, Kosec. Trener: Boštjan Zemljarič. STOJNCI - 1A AVTO GEREČJA VAS 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Zorko (25.), 2:0 Kokot (34,), 2:1 Rozman (45,), 3:1 Janžekovič (56,) STOJNCI: Ladič, Janžekovič, Priher, Vinkovič, Ratek, Horvat, P. Meznarič, Korez (Tomašek), Kokot, Zorko (Kramberger), S. Meznarič (Rižnar). Trener: Boris Klinger. 1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga- vrič, Kokot, Gabrovec, Strel (Her-tiš), Horat, Rozman, A. Šešo (Bro-dnjak), Lončarič (Vrečar), Leben, Tominc, Hojnik (Lešnik). Trener: Igor Vorih. 1. liga MNZ Ptuj: Gorišničanom derbi in 1. mesto REZULTATI 9. KROGA: Rogoz- nica - Lovrenc 0:0, Tržec - Lesko-vec 0:1, Markovci - Skorba 2:1, Cirkulane - Vrtnarstvo Kovačec Dornava 2:0, Gorišnica - Podvinci DS Galun 2:1 1. GORISNICA 2. LESKOVEC 3. PODVINCI DS G. 4. CIRKULANE 5. TRŽEC 6. SKORBA 7. MARKOVCI 8. LOVRENC 9. ROGOZNICA 10. DORNAVA V. K. 8 5 2 1 9 4 4 1 17:0 15:8 9 4 2 3 1,3:8 8 4 1 3 14:7 9 4 14 15:14 9 4 14 11:11 7:13 9 5 13 8 3 14 9 12 6 8 1 1 7:22 6 10:21 8:4 17 16 16 14 13 13 13 10 5 4 2. liga MNZ Ptuj: V Slovenji vasi deset zadetkov REZULTATI 9. KROGA: Pod-lehnik - Oplotnica 2:2, Slovenja vas - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik 6:4, Zgornja Polskava -Hajdoše 3:2, Grajena - Majšperk 3:0, Makole - Pragersko 75 5:3 1. ZG. POLSKAVA 2. PODLEHNIK 3. GRAJENA 4. HAJDOŠE 5. MAJŠPERK 6. SLOVENJA VAS 7. POLSKAVA A. G. 8. PRAGERSKO 75 9. OPLOTNICA 10. MAKOLE 7 1 1 7 1 1 31:9 17:7 9 5 13 14:18 9 4 2 3 19:16 9 4 0 5 21:20 9 3 2 4 18:24 9 3 0 6 18:17 9 3 0 6 12:19 9 2 2 5 15:19 9 2 16 19:35 Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Ekipa Vidma (na fotografiji strelec petih zadetkov - Dominik Božak) je visoko ugnala goste iz Bukovcev. Pikado • SP in EP združenja FECS Dobri nastopi naših igralcev pikada v Wisli V rodnem kraju poljskega skakalnega asa Adama Malys-za, v Wisli, je hkrati potekalo evropsko in svetovno prvenstvo v pikadu, v organizaciji združenja FECS. Pikado Zveza Slovenije je na to veliko tekmovanje poslala moško A-re-prezentanco, žensko reprezentanco in izbrano vrsto B- in C-lige. Igralci pikada iz Ptuja in okolice so bili zastopani v velikem številu. Za moško A-re-prezentanco je igral Damjan Pilinger, v ženski reprezentanci sta bili Jasna Bezjak in Viktorija Klaneček, za ekipi B- in C-lige pa sta igrala Bojan Čerček in Janko Turnšek. Naši igralci in igralke so dosegli vidne rezultate, saj je na evropskem prvenstvu ekip B-lige naša ekipa zasedla 5. mesto. Na svetovnem prvenstvu je ženska reprezentanca dosegla 4. mesto, medtem ko je moška reprezentanca na istem tekmovanju zasedla 3. mesto. Med posamezniki je vidnejši rezultat dosegla Viktorija Klaneček, in sicer 1. mesto na svetovnem prvenstvu mešanih parov. Vsak dan prvenstva se je zraven prvenstvenih turnirjev igralo več odprtih turnirjev. Na teh so člani naše reprezentance dose- gli različne rezultate, Damjan Pilinger je na enem izmed teh turnirjev tudi zmagal. DB torek m 5. novembra 2013 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Bodybuilding in fitness • Boštjan Renko Renko med najboljšimi evropskimi bodybuilderji Boštjan Renko: »Dober bodybuilder mora imeti čim bolj simetrično oblikovano telo in vse mišice enakomerno razvite.« Ptujčan Boštjan Renko je začel resneje trenirati v fitnes centru pri svojih 14 letih. Po nekaj letih trdih treningov je izoblikoval svoje telo in se začel udeleževati tekmovanj v bodybuildingu. Zaradi poškodbe je sledila petletna pavza, letos se je zmagovalno vrnil. V Mariboru je na tekmovanju Maxximum Open 2013 dosegel štiri zmage v bodybu-ildingu in fitnessu, na mednarodnem tekmovanju v Avstriji je bil drugi, v Madridu pa je na tekmovanju Arnold Classic Europe 2013 v bodybuilingu osvojil četrto mesto. Za vse te uspehe so mu domačini pred časom pripravili poseben sprejem, ki bo Renku dal dodatne energije in elana za delo v naprej. Z 29-letnim športnikom smo se pogovarjali o fitnesu in bodybuildingu, prav tako pa je Boštjan Renko brez zadržkov odgovoril tudi na vprašanja o prehrani in dopingu. Kdaj in zakaj ste izbrali bodybuilding za vaš šport? B. Renko: »S fitnesom sem se pričel ukvarjati pri 14 letih. Moj stric ima fitnes studio in sam sem se že kot majhen otrok velikokrat igral tukaj in tudi že malo treniral. Potem me je nekako ta šport prevzel, tako da sem začel redno trenirati in sem vsak dan preživel nekaj ur v fitnesu. Po treh letih treniranja sem prvič nastopil na tekmovanju in že takrat sem na tekmovanju v bodybuildin-gu zasedel prvo mesto. Sledilo je uspešno obdobje šestih let, v katerih sem tekmoval na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Zaradi poškodbe sem nato kar pet let pavziral. Sedaj sem se vrnil ter sem ponovno užival na tekmovanjih v body-buildingu in sem pobral tudi nekaj lovorik.« Kako je šla vaša pot navzgor? B. Renko: »Tako kot začetki v vsakem športu, je bil tudi moj začetek v fitnesu, oziroma kasneje v bodybuildingu zelo težak. Pri vajah so se stvari skozi leta stopnjevale, pač težje uteži in število ponovitev se je večalo. Trener me je na začetku pravilno usmeril in pričel sem delati na simetriji telesa. Ob vseh vajah predstavlja pomemben faktor v napredku tudi pravilna prehrana in z veliko truda oziroma treningov sem napredoval ter sem prišel do odmevnih rezultatov.« Kaj je značilno za dobrega tekmovalca v bodybuildingu? B. Renko: »Imeti mora čim bolj simetrično oblikovano telo in vse mišice enakomerno razvite. To pomeni, da nimaš zelo velikega zgornjega dela, noge pa na primer kot zobotrebce. Za dobrega tekmovalca bi izpostavil simetrijo telesa in da si čim bolje pripravljen na samem tekmovanju, kar pomeni, da imaš čim manjši odstotek podkožne maščobe, da si rahlo dehidriran, saj so tako mišice videti bolje oblikovane.« Kakšna je povezava med redno vadbo in zdravo prehrano? B. Renko: »Ob fitnesu je zmeraj priporočljiva zdrava prehrana, kar pomeni, da ješ veliko zelenjave, sadja in tudi mesa. Ko združiš zdravo prehrano in pravilno vadbo v fitnesu, so tudi rezultati kmalu vidni.« Kaj pa doping v bodybu-ildingu? B. Renko: »Jaz pravim, da se v vsakem športu najdejo posamezniki, ki posegajo po različnih vrstah dopinga. Glede teh tekmovanj, na katerih sam tekmujem, se zagotovo da dosegati dobre rezultate brez dopinga, le z zdravo prehrano in športnimi dodatki, ki se dobijo v športnih trgovinah in so povsem legalni. Res pa je, da je potrebno malo več truda, da prideš do takšnih rezultatov, kot bi prišel s pomočjo dopinga. Sam sem absolutni nasprotnik dopinga in ga vsakomur odsvetujem.« Kako velik doping je za vas bodybuilding? B. Renko: »Bodybuilding je za mene droga, način življenja, saj si brez njega skorajda ne predstavljam dneva. V bistvu me treniranje bodybuildinga zelo veseli in s trdimi treningi sem prišel tudi do dobrih rezultatov. Če te v življenju nekaj veseli, so potem navadno tudi rezultati dobri. Sam imam tudi športni moto: 'Kar je drugim težko, jaz delam z užitkom.'« Kakšne so vaše tekmovalne želje, povezane z body-buildingom? B. Renko: »Največja želja je, da se vrnem na tekmovanje Arnold Classic Europe in da na tem velikem tekmovanju stojim v svoji kategoriji na stopničkah. Upam, da mi bo to uspelo že prihodnje leto.« Kaj ob bodybuildingu še radi počnete? B. Renko: »Zelo rad igram na diatonično harmoniko in sem član orkestra Modras. Igranje na harmoniko me veseli že od malega in po desetletni pa-vzi zadnje leto in pol ponovno rad igram in me to osrečuje. Drugače pa pomagam različnim ljudem na fitnesu s kakšnimi nasveti pri vadbah in tudi pri zdravi prehrani ali zdravem načinu življenja.« David Breznik Sprejem za Dejana Zavca Po zmagi v Nemčiji še k županu Utrinek s sprejema pri županu občine Juršinci Dejan Zavec je 19. oktobra v Leipzigu slavil svojo 33. profesionalno zmago (premagal je Francoza Sebastiena Allai-sa); častnemu občanu občine Juršinci so v domači občini pripravili sprejem. Tega so se poleg župana Alojza Kavčiča udeležili občinski svetniki in predsedniki društev; prisoten je bil tudi predsednik Fan clu-ba Dejan Zavec Jože Mohorič. Župan Alojz Kavčič je povedal, da se tokrat ni mogel osebno udeležiti poti v Nemčijo, je pa dvoboj spremljal preko valov Radia Ptuj. »Dejan ni samo naš častni občan, ampak tudi vzor mladim. Prav zato smo nanj še posebej ponosni,« je povedal župan, ki je Dejanu podaril knjigo o Janezu Puhu. Dejan se je zahvalil za sprejem in še posebej Jožetu Moho-riču, ki tako uspešno vodi navijače po svetu. »V občini Juršin-ci se zares odlično počutim in lahko rečem, da je to moj dom. Čutim močno pripadnost in zato so moji uspehi zasluga vseh. Tukaj prebivajo čudoviti ljudje, ki so iskreni in pošteni in med takšnimi ljudmi se lahko rodi le uspeh. Jožetu gre pa moja posebna zahvala: vedno uspe zbrati navijače in jih kljub težavni situaciji peljati na dolge poti. To je zame nadnaravno delo in zame izjemna čast,« je povedal Dejan. UR Strelstvo m 2. in S. DL pištola - puška Ptuj II in Kidričevo v sezono z zmagama Tekmovalna sezona 2013/14 se je v oktobru pričela tudi v drugo- in tretjeligaški konkurenci z zračnim orožjem. 2. DL s pištolo: ptujski prvaki do prve zmage Na 1. turnirju 2. DL s pištolo severne (S) in severovzhodne (SV) skupine, ki je 12. 10. potekal v organizaciji SD Juršinci, je prvo zmago v sezoni slavil aktualni prvak lige - SK Ptuj II s 1067 krogi. Na domačem strelišču so se dobro odrezali tudi mladi juršinski strelci in s šestimi krogi zaostanka osvojili 2. mesto. Ekipa Kidričevo II je končala na 4. mestu. Tudi med posamezniki je na uvodnem turnirju zmago slavil aktualni prvak lige - Ptujčan Zlatko Kostanjevec, ki je s 368 krogi premagal mladega klubskega tovariša Tadeja Širca s 359 krogi na 2. mestu in s 355 krogi na 3. mestu najboljšega juršin-skega strelca Davida Kekca. Za kidričevsko ekipo se je najbolje odrezal Igor Premužič in s 350 krogi osvojil 6. mesto. 2. DL s puško: Aleš Pernat in Uroš Mohorko do dvojne zmage Na 1. turnirju 2. DL s puško sever (S), ki je potekal v organizaciji SD Kidričevo, so zmago slavili domačini, aktualni prvaki iz Kidričevega, s 1096 krogi, pred ekipo I. Pohorskega bataljona II iz Ruš s 1091 krogi. Med posamezniki sta dvojno zmago slavila ki-dričevska strelca: aktualnega prvaka lige med posamezniki Foto: Arhiv SD Kidričevo Aleš Pernat (SD Kidričevo) je v uvodnem turnirju 2. DL severne (S) skupine s puško zmagal na domačem strelišču s 382 krogi. - Uroša Mohorka (380) - pa je tokrat premagal njegov mlajši klubski tovariš Aleš Pernat s 382 krogi. Tretje mesto si je priborila ruška strelka Adrija-na Strnad s 370 krogi. Strelci Impola iz Slovenske Bistrice niso nastopili. 2. DL pištola S-SV: Ekipno: 1. PTUJ II 2. JURŠINCI II 3. JEZERO DOBROVNIK 4. KIDRIČEVO II 5. I. POH. BAT. RUŠE Posamezno: 1. Zlatko Kostanjevec, Ptuj II, 2. Tadej Širec, SK Ptuj II, 3. David Kekec, Juršinci II, 4. Gregor Vesenjak, Juršinci II, 5. Rok Repič, Juršinci II, 6. Igor Premužič, Kidričevo II, 7. Jurček Lamot, Kidričevo II, 8. Avgust Horvat, Jezero Dobrov. 9. Rok Veršič, SK Ptuj II, 14. Niko Visočnik, Kidričevo II, 2. DL puška S: 10B7 10 10B1 S 1003 B 997 5 BB4 4 3BS 30 359 2B 355 24 353 22 353 21 350 20 349 19 34S 1S 340 35 29S 12 Ekipno: 1. KIDRIČEVO 1096 10 2. I. POH.BAT. RUŠE II 1091 8 3. IMPOL SL. BISTRICA 0 -3 Posamezno: 1. Aleš Pernat, Kidričevo, 382 30 2. Uroš Mohorko, Kidričevo, 380 26 3. Adrijana Strnad, Ruše II, 370 24 4. Nastja Bučak, Ruše II, 365 22 5. Jan Tement, Ruše II, 356 21 6. Leon Topal, Kidričevo, 334 20 2. DL SV: Kovinar Ormož II za las ob zmago Na 1. turnirju 2. DL severovzhodne (SV) skupine s puško, Pomurje in Prlekija, ki je 18. in 19. oktobra potekal v Lendavi, je uvodno zmago v sezoni slavila ekipa Kolomana Flisarja II iz Tišine. Le s krogom zaostanka je ormoška ekipa Kovinarja II osvojila 2. mesto, med njenimi posamezniki pa je najboljši nastop dosegel Stiven Vočanec (2. mesto). Zelo dobro se je odrezala tudi Urška Kuharič in osvojila 6. mesto. Druga ormoška ekipa Tovarne sladkorja je osvojila 6. mesto. 2. DL puška SV: Ekipno: 1. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA II 1147 15 2. KOVINAR ORMOŽ II 1146 12 3. ŠTEFANA KOVAČA TUR. II 1139 10 4. VARSTROJ LENDAVA 1136 9 5. MESTO LJUTOMER II 1135 8 6. TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ 1128 7 7. GORNJA RADGONA 1100 6 8. ČRENŠOVCI II 1097 5 Posamezno: 1. Valter Pajič, KF Tišina II, 387 30 2. Stiven Vočanec, Kov. Ormož II, 386 26 3. Aljoša Draškovič, ŠK Turnišče II, 385 24 6. Urška Kuharič, Kov. Ormož II, 383 20 12. Barbara Muhič, TS Ormož, 379 14 13. Anton Novak, TS Ormož, 378 13 14. Rok Šumak, Kov. Ormož II, 377 12 21. Boris Hergula, TS Ormož, 371 5 Simeon Gonc 3. DL puška SV: Ekipno 1. turnir: 1. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI II 1113 15 2. ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE III 1112 12 3. KOVINAR ORMOŽ III 110B 10 4. KOLOMANA FLISARJA T. III 109S 9 5. COAL PETIŠOVCI 109B S 6. MURSKA SOBOTA 107B 7 7. TOV. SLADKORJA ORMOŽ II 10B9 B 8. GORNJA RADGONA II 104S 5 9. JEZERO DOBROVNIK II 100S 4 Posamezno: 1. Daniel Horvat, J. Dobrovnik II, 377 30 2. Slavko Gorenc, J. Jurkovič II, 377 2B 3. Darko Horvat, J. Dobrovnik II, 37B 24 4. Vesna Mele, TS Ormož II, 374 22 6. Andrej Stanič, Kovinar Ormož III, 374 20 12. Žan Tomažič, Kov. Ormož III, 3B9 14 17. Matjaž Pleh, Kov. Ormož III, 3B3 9 21. Rok Tomažič, Kov. Ormož III, 35B 5 24. Suzana Petek, TS Ormož II, 354 2 29. Igor Ranfl, TS Ormož II, 341 0 1G Štajerski TEDNIK Zanimivosti, Bralci pišejo torek • 5. novembra 2013 Ptuj • Simbioza z računalniki povezuje generacije Ptuj • Aktivnosti v rožnatem oktobru Moja babi obvlada potico, mobitel in facebook Številni pozitivni odzivi in več tisoč zadovoljnih starejših, ki so se v sklopu projekta Simbioza učili veščin računalništva, so bili razlog, da so ta projekt ponovili tudi letos. V tednu od 21. do 25. oktobra so mladi tako starejše učili osnov računalništva, ti pa so jih nagradili s pozitivno energijo in pripovedovanjem o bogatih življenjskih izkušnjah. Izkupiček: odlično medgeneracijsko sodelovanje in rekordno število udeležencev. Delavnice so letos potekale na 340 lokacijah po Sloveniji, na Ptuju so jih izpeljali na osnovnih šolah Ljudski vrt, Breg in Olge Meglič, na Gimnaziji Ptuj ter v prostorih Animacije, d. o. o. Vse delavnice v sklopu vseslovenskega prostovoljskega projekta Simbioza so bile brezplačne, za učenje veščin računalništva in mobilne telefonije za starejše pa so bili zadolženi osnovnošolci in dijaki. »Tudi letos so mladi v duhu prostovoljstva z veseljem delili svoje znanje in starejše popeljali v svet računalnika, interneta ter mobilne telefonije,« je pojasnila Sonja Pučko, koordinato-rica Simbioze na Ptuju, kjer je znanje računalništva in mobilne tehnologije pridobivalo 45 starejših, pri tem pa jim je pomagalo 37 prostovoljcev. Na Ptuju je nova znanja s področja računalništva in telefonije pridobivalo 45 starejših. Za večjo ozaveščenost Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je tudi letos organiziralo aktivnosti ozaveščanja ob rožnatem oktobru -svetovnem mesecu boja proti raku dojk. kom deluje že 12 let. Združuje obolele, ozaveščajo javnost ob svetovnem dnevu boja proti raku, svetovnem dnevu zdravja, rožnatem oktobru - svetovnem mesecu boja proti raku dojke in novembru - mesecu ozaveščanja o raku pljuč. MG Lani je projekt privabil okoli 5.000 udeležencev in več kot 3.000 prostovoljcev. Skupaj so v dveh letih uspeli povezati skoraj 11.000 starejših in več kot 5.000 mladih. Letos pa naj bi bile te številke presežene. Uspeh pa je Simbiozo ponesel tudi preko meja, Evropski parlament mu je lani podelil nagrado Državljan Evrope. Dženana Kmetec Le-te so izvedli s pomočjo zloženk, letakov in plakatov, s katerimi splošno javnost obveščajo o državnem preventivnem programu Dora, na novo obolele ženske z rakom dojk pa o programih samopomoči in celostni rehabilitaciji. Kot je povedala koordinatorica društva Danica Pišek, so tudi letos s pomočjo prostovoljk stojnico postavili na dvorišču ZD Ptuj in na območju ptujske bolnišnice. Na Ptuju skupina za samopomoč bolnikov z ra- Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Novo rogozniško pokopališče Prvič prižgali luči Ob letošnjem prvem novembru so na novem rogozniškem pokopališču prvič ob tem spominskem dnevu svetile luči, dobilo pa je tudi ozvočenje. S tem se je tudi prvo ptujsko pokopališče pričelo po standardu počasi izenačevati z drugimi podobnimi objekti na Ptujskem, kjer pa že tudi razpolagajo s pokritimi poslovilnimi prostori. Slovo pod pokojnih na novem rogozniškem pokopališču še vedno poteka na prostem. Z ureditvenimi deli, ki so jih pričeli letos, so vsaj malo prisluhnili dolgoletnim potrebam. Projekt prenove, ki ga izvajajo Javne službe, končan pa bo do konca leta, je ocenjen na 450 tisoč evrov. Zajema pa urejanje poti do obstoječih in novih grobnih polj v dolžini : " 'Hi; ... t. i Jjp r ' ISff V - .v' I - ' i "lij • rj f " • IV . if. ■ -V vi, ' vsi Foto: Črtomir Goznik 1500 metrov, urejanje desetih novih grobnih polj, trinajstih obstoječih in petnajstih novih vodovodnih pip, trinajstih obstoječih in petnajstih novih otokov za odlaganje odpadkov, javne razsvetljave, ozvočenja in senčenja na platoju pred poslovilnim objektom. MG Odgovor na članek »Zakaj plačati standard, ki ga ni? Javni uslužbenci Mestne občine Ptuj morajo ravnati v skladu s sprejetimi splošnimi akti lokalne skupnosti Na članek »Zakaj plačati standard, ki ga ni?«, avtorice Majde Goznik, ki je bil objavljen v Štajerskem TEDNIKU v torek, 22. 10. 2013, želimo podati nekaj pojasnil. Že v uvodu članka ne drži trditev, da odgovorni na Mestni občini Ptuj ne storijo ničesar v zvezi s spremembo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00, 9/01, 12/02, 11/03, 6/04, 12/04, 13/05, 12/07, 12/08, 12/09, 14/10, 11/11 in 14/12 - v nadaljevanju Odlok). Dne 23. avgusta 2013 smo prejeli dopis s pobudo za spremembo 5. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v delu, ki razvršča stavbna zemljišča za stanovanjske namene v tri cone, ki ga je posredoval gospod Jani Golob. Podroben odgovor je bil Janiju Golobu posredovan 13. 9. 2013. Ponovno navajamo nekatera pojasnila iz Zakona o stavb- nih zemljiščih (Uradni list S RS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - Odl. US, 29/95 - ZPDF in 44/97 - ZSZ), ki velja kot podlaga za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja in sicer: na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določi občina sama. Na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih je Mestni svet Mestne občine Ptuj sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je začel veljati 1. 1. 2001. Pozneje so bile vsako leto zaradi indeksa rasti življenjskih potrebščin za posamezno leto le spremembe Odloka. V skladu s 4. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se pri določitvi višine nadomestila upošteva: - opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti, napravami in možnostmi priključitve na te objekte ter naprave, - lega in namembnost zemljišča, - izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka v gospodarski dejavnosti. Nadomestilo se ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem. Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovodno omrežje in električno omrežje, če obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenje teh objektov in naprav. Prav tako so v Odloku opre- deljene cone, pri čemer se v posamezne cone uvrščajo celotne ulice in naselja, njihova območja pa se ne delijo natančneje na posamezne hišne številke. Posledično je v 2. cono uvrščeno tudi celotno naselje Žabjak. Kot smo že omenili, prej navedeni Odlok velja že od začetka leta 2001, torej že 13 let in do letošnjega septembra še ni bila dana nobena pobuda za spremembo. Spremembo Odloka lahko v skladu z določbo prvega odstavka 76. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/07 in 1/09; v nadaljevanju: Poslovnik) predlaga župan, v skladu z določbo drugega odstavka 76. člena Poslovnika pa tudi vsak član Mestnega sveta in prav tako delovna telesa Mestnega sveta. V skladu s tretjim odstavkom 79. člena Poslovnika se v tem primeru pošlje besedilo Odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje Mestnega sveta. Kot določa tretji odstavek 76. člena Poslovnika lahko najmanj pet odstotkov volivcev v Mestni občini v skladu z zakonom in statutom od Mestnega sveta zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta. Pobudo za spremembo 5. člena Odloka je na 32. seji Mestnega sveta, ki je bila 23. 9. 2013, v času, ko je pritožbeni rok na odločbe, izdane za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za fizične osebe, že potekel, podal mestni svetnik Mirko Kekec. Sicer pa tudi morebitna sprememba Odloka ne bi mogla imeti posledic za nazaj ter vplivati na že izdane odločbe za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za fizične osebe. Sprememba oziroma nadomestitev izdane odločbe je v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) dopustna v okviru pritožbenega postopka na izdano odločbo, v kolikor je pritožba utemeljena. Hkrati želimo javnost seznaniti tudi s spremembo, ki se obeta na področju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. S sprejemom predlaganega Zakon o davku na nepremičnine se bodo nadomestile naslednje dajatve: davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kot integralni prihodek občinskega proračuna, tako več ne bo obstajalo. Novonastali davek na nepremičnine pa se bo delil na državo in občine. V prehodnih in končnih določbah predloga predmetnega zakona je predvideno, da se davek po novem prvič odmeri že za leto 2014. Mestna občina Ptuj Foto: CG torek • 5. novembra 2013 Reportaža, kronika Štajerski HODNIK 17 Na valovih časa Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (3) Terceira - otok Svetega Duha (prvotno otok Jezusa Kristusa) Otok Terciera, ki se sicer lahko pohvali z mednarodnim letališčem, je prej izjema kot pravilo na turističnem zemljevidu potencialnih prišlekov. Gre za trideset kilometrov dolg in osemnajst kilometrov širok otok z nekaj več kot 56 tisoč dušami in vsaj še enkrat toliko ovacami in kozami. Posledično tudi ni na pretek namestitvenih kapacitet, še posebej v času vojaških vaj zaveznikov pod okriljem famozne organizacije NATO, katere predan del je tudi Slovenija. Zavezniki so izru-vali pristajalno/vzletno stezo že v času II. svetovne vojne in od leta 1947 so ameriški vojaki tako ali drugače prisotni na evropski zemlji. Strateški položaj Terciere je res neprecenljiv. Prekrasna narava že ob prvem stiku, dasiravno je pozno popoldanski in v primežu oblakov. Otoku kraljuje nagajivo bohotna Serra de Santa Barbara z zavidljivimi 1021 metri in delujočim vul-kansko-potresnim delovanjem. Zadnji izbruh sega v leto 1761, medtem ko je potresno delovanje pošteno pretreslo domačine leta 1980 z zastrašujočo silo osme stopnje po Richtarju in osmimi žrtvami. Po ameriško naporni noči in nepredstavljivo visokem hotelskem računu se z nahrbtnikom na rami odpravim do bližnjega mesta Angra de Heroismo, sicer nekdanje prestolnice Azorskih otokov. Dobršen del mesta je danes pod zaščito Unesca, prvi stalni portugalski naseljenci pa so po ulicah veselo poskakovali že leta 1450. Kot celoten del portugalskega Atlantika je tudi Terciera in sploh Azorski otoki plod bujne domišljije in pretka-nosti mogočnega pomorščaka Henrija Navigatorja, ki je kmalu po najdbi naselil otok. Današnje ime Angra de Heroismo (beri »herojstvo«) pa je tesno poveza- Stare kamnite hiške, obdane z cvetjem ■ ' - .. • • ' N i.-, i. ■■ . .1 '•-*■; -f : Foto: Uroš Zajdela no s portugalsko kraljico Marijo II, ko je bila med letoma 1830 in 1832 izgnana na ta kraj. Marija II je namreč prepoznala predanost in požrtvovalnost prebivalcev Angre v boju za utrditev liberalne ustavne monarhije na Portugalskem. Koliko zgodovinske pomembnosti za danes precej poljedelsko in kmetijsko usmerjen otok tradicionalnih ljudi. Po le nekaj minutah se udobno namestim v prijetno urejenem ho-stlu in kar srečen sem, da se me je nebo usmililo z dežjem. Kratek počitek še nikomur ni škodil. Lakota me v zgodnjih popoldanskih urah premami iz prijetnega kramljanja s knjigo o zgodovini Azor-skih otokov. Navdušen nad njo. V bližini sem iz majhnega sobnega okenca zazrl odrešilni napis »Piz-zerija«. Sicer ne ravno v lokalnem kulinaričnem stilu, vendar v stilu za dnevni proračun in precej prazen želodec. Dež še zmeraj neu- Foto: Uroš Zajdela Oblaki nad jezerom Lagoinha, nad katerim se dviga Santa Barbara. smiljeno polni že tako prepolno namočeno azorsko zemljo. Uf, pizzerija zaprta. Odhajam v središče tega majhnega mesteca. Kar nekaj lokalov, a vse zaprto. Sredi belega dne. Pa saj nismo v Italiji! Trgovina s sendvičem in jogurtom bo morala zadoščati. Da imajo na Azorskih otokih »siesto«! Pa saj je slabih 25 °C zunaj. Zakaj se morate umakniti pred vročino, kar besnim ob sendviču. Tik pred spancem in prijetno pivsko osvežitvijo se izza dotedaj temno kričečih in z dežnimi kapljicami prežetih oblakov pojavi drobec svetlobe, ki daje upanje. Ura je skoraj polnoč in le postopoma tema prekriva pogled na bližnje hribčke iznad mesta. Utrujenost je ponovno tukaj. Še dobro, da me je vodič poučil o skromnem nočnem življenju. Ura je nekaj čez sedem zjutraj. Nad morjem sonce. Navdušenje in hraktno veselje. Čas, da se odpravim v hribe, na znamenito Sveto Barbaro. Lokalni taksist s ponovno perfektnim znanjem angleščine me že čaka. Sicer se bombažno beli kopasti obalki še veselo podijo čez hrib, a dežja ni. »Ali imate v nahrbtniku kakšno dodatno obleko,« me povpraša taksist. Le zamahnem z roko, saj sem vendar navajen mnogo slabših vremenskih razmer. Iskreno se nasmeje in že drviva po nepredstavljivo pravljični zeleni pokrajini ovac in koz, med katerimi so kamnite ograje. Nekoliko me spominja na Irsko, čeprav je Ter-ciera za odtenek bolj zelena in z mnogo bogatejšo vegetacijo. Ob obmorski cesti se vijejo vasica za Prekrasna pokrajina otoka Terceira Foto: Uroš Zajdela vasico, vsaka v prijetnejši obleki in s pisano lokalno cerkvijo. Ljudje so blazno verni. Otok je znan po nekajtedenskem čaščenju svetega Duha, ki se tedensko odvija v različnih vasicah daleč v poletne mesece (od dneva, ko sonce ponovno premaga temo). Domačini medsebojno tekmujejo v okraševanju cerkva, najpomembnejša letna funkcija na vasi pa je svečano nošenje kipca svetega Duha na dan lokalnega praznovanja. Tudi sam se ustavim v eni izmed cerkvic. Prelepo okrašena. Le za nekaj dni sem zamudil ceremonijo. Glavni vaški protagonisti še nekaj dni oskrbujejo cerkvico z darovi za celotno vas. Kako dober kruh z mednim premazom. Tudi ta s kozjim sirom je super. Kaj šele oni z ovčetino in kravjim sirom in ... koliko prekrasne hrane. Fantastični ljudje. Nekaj napitnine se seveda pričakuje. Koliko denarja pa odtehta vse te kulinarične dovršenosti, premišljujem. Čas beži in Santa Barbara ne bo dolgo več čakala okopana v mehkih oblakih. Spet v taksiju. Že sem v vasici Serreta in pot pod noge, saj nas čaka še dolg dan. Gremo na vrh Santa Barbare. Po goščavi med mogočnimi drevesi iz družine Laura Silva in nepredstavljimi praproti ter ev-kaliptusi. Seveda so hortenzije na vsakem koraku. Cesta začne zavijati v goščavo in kmalu je le še potka po bujnem podrastju. Začnem se vzpenjati po prekrasnem gozdu do jezerca Lagoinha, od koder nadaljujemo proti vrhu. Izza mogočno goščavnatega gozda se pogosto zablešči pogled na bližnje oblake, ki so z vsakim korakom hitrejši in zmeraj manj bombažni. Obmorska sapica od začetka se krepi v veterček in le-ta v veter. Dosežem oblačno mejo. Pa kje so sedaj ti bombažni oblački. Kmalu ne vidim ničesar več! Hitro si nadanem svoj »win-dstoper«, ki me je že tolikokrat na potovanjih obvaroval pred vetrom. Kot bi v snegu taval s tankimi nogavicami. Veter se bolj in bolj krepi. Obrnem se. Hitro nazaj v dolino in do bližnje gostilne, kjer me čaka voznik taksija. Ponovno se namseje ob pogledu name. »Pri nas je veter zaradi morja in višine zelo močan, ko se vije čez hribovski prelaz,« vendarle obrazloži, kar mi je želel že zjutraj. Odpraviva se nazaj v Angra de Heroismo in upamo na lepši dan. Medtem pa me čaka še odkrivanje tega prekrasnega mesta in seveda preostanka podeželja magičnega otoka. Nadljevanje prihodnjič Torek, 5. november Danes godu je Zahar. 1494 se je rodil pesnik Hans Sachs, največji nemški mojster, ki se je s svojimi deli približal malomeščanskemu svetu ideje humanizma. 1604 so v Angliji odkrili tako imenovano »smodniško zaroto«. Na zasedanju parlamenta naj bi zleteli v zrak vsi poslanci s kraljem na čelu. Zaroto 13 katoliških plemičev so pravočasno odkrili, zarotnike pa obglavili. Zato na današnji dan po tradiciji vsak dan preiščejo poslopje britanskega parlamenta. 1810 se je rodil češki romantični pesnik Karel Hynek Macha. 1837 je avstroogrska država morala popustiti in dovoliti železnici prevažanje ljudi. Do takrat je imela namreč to pravico samo pošta. 1854 se je rodil francoski organski kemik Paul Sabatler. Z Victorjem Gri-gnardom je delil Nobelovo nagrado za kemijo za raziskave katalitskih organskih sintez, predvsem pa za odkritje uporabe niklja kot katalizatorja pri hidriranju. Sreda, 6. november Danes goduje Lenart. 1700 je umrl španski kralj Karel II. Ker ni imel otrok, je izbruhnila španska nasledstvena vojna. 1808 se je rodil voditelj alžirskih berberskih plemen Abd El Kader. Od leta 1832 se je boril proti francoski kolonialni oblasti v Alžiriji. 1847 se je moral vdati. 1880 se je rodil v Celovcu avstrijski pisatelj Robert Musil, eden tvorcev modernega evropskega romana. 1900 je na volitvah za predsednika ZDA zmagal republikanec McKinley. Kasneje je bil ubit. Nasledil ga je podpredsednik Theodore Roosevelt 1921 se je rodil ameriški pisatelj James Jones, avtor realističnih romanov o življenju v ameriški vojski. 1956 so prvič sklicali izredno zasedanje generalne skupščine OZN. Razpravljali so o sueški krizi in ustanovili prve mirovne sile OZN za vzdrževanje premirja. Četrtek, 7. november Danes goduje Engelbert. 1414 se je rodil perzijski učenjak, mistik in pesnik Jami, ki ga mnogi imajo za zadnjega mističnega pesnika v Iranu. 1598 se je rodil Francisco de Zurbaran, dvorni slikar španskega kralja Filipa IV. In vodilni predstavnik španskega baročnega slikarstva. 1633 je umrl nizozemski izumitelj Cornelis Jacobszoon Drebbel, ki je leta 1620 izdelal prvo podmornico, s katero je bilo mogoče pluti pod vodo. 1781 je inkvizicija je v Sevilji zadnjič v Španiji na grmadi zažgala grešnike, obtožene krive vere. 1810 se je rodil nemški pisatelj Fritz Reuter. Kot člana študentskega društva Germania so ga obsodili na smrt zaradi izdaje. Po sedmih letih življenja v temnicah je bil pomiloščen in se je preživljal kot kmečki delavec in zasebni učitelj. Petek, 8. november Danes goduje Bogomir. 1331 so na saboru v Svrčinu Srbi okronali sina kralja Dušana Štefana za kralja Srbije, starega kralja pa so zaprli v grad Zvečan in ga zadavili. 1656 se je rodil angleški astronom Edmund Halley. Določil je tir zelo svetlega kometa iz leta 1682, ki se imenuje po njem in ima obhodno dobo 76 let. 1793 je na pobudo slikarja Davida pariški Konvent sprejel sklep, s katerim je Louvre postal javen, za ljudstvo dostopen muzej. 1847 se je rodil britanski pisatelj Bram Stoker, avtor priljubljene grozljivke o transilvanskem vampirskem grofu Drakuli. 1900 se je rodila ameriška pisateljica Margaret Munnerlyn Mitchell, avtorica romana o ameriški državljanski vojni V vrtincu. 1922 se je rodil južnoafriški kirurg Cristhiaan Barnard, ki je izvedel prvo uspešno presaditev srca pri človeku. Na valovih časa Sobota, 9. november Danes goduje Teodor. 392 je rimski cesar Teodizij prepovedal poganske igre, med njimi tudi olimpiado in čaščenja bogov in dal zapreti vsa svetišča. Pod njim je pred 12 leti postala krščanska vera uradna rimska religija. 1201 se je rodil Robert de Sorbon, kanonik rotterdamske cerkve v Parizu. Leta 1253 je ustanovil kolegij za ubožne študente bogoslovja, ki je kasneje postal kot teološka fakulteta osnova za znamenito pariško univerzo Sorbono. 1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev 1883. 1918 je nemški cesar Wilhelm II. iz svoje belgijske rezidence v Spaju sporočil, da se odpoveduje prestolu. Od takrat je Nemčija republika. 1938 se je zgodila nemška »kristalna noč«. Nacistične skupine so načrtno z eksplozivom napadle in razbile judovske sinagoge, hiše in trgovine. 1989 so začeli podirati berlinski zid, ki ga je zgradila Nemška demokratična republika avgusta 1961, da bi preprečila množično uhajanje ljudi na Zahod. 1993 so med boji med hercegovskimi Hrvati in vladnimi vojaki Bosne in Hercegovine porušili v starem jedru Mostarja znameniti most iz sredine 16. stoletja. Nedelja, 10. november Danes goduje Andrej. Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj. 1483 se je rodil nemški verski reformator in začetnik protestantizma Martin Luther. 1795 se je rodil veliki nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller. 1888 se je rodil eden največjih sovjetskih letalskih konstruktorjev Andrej Nikolajevič Tupoljev, v čigar biroju so razvili vrsto letal, tudi prvo nadzvočno potniško. 1925 se je rodil angleški filmski igralec Richard Burton. Umrl je leta 1984. 1975 je po 320 letih zapustila Portugalska Angolo. 1989 je po množičnih demonstracijah proti komunistični vladavini odstopil Todor Živkov, ki je 35 let vodil bolgarsko Komunistično partijo. Ponedeljek, 11. november Danes goduje Martin. Danes je svetovni dan boja proti odvisnosti in svetovni dan mladine. 1215 se je začel četrti lateranski cerkveni zbor, ki je uvedel obvezno vsakoletno spoved in obhajilo. 1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. 1918 Avstrija je postala demokratična republika. 1965 je britanska kolonija Rodezija enostransko razglasila samostojnost. 1975 je postala Angola samostojna država. 1595 se je rodil »prvi zgodovinar slovenskega rodu«, jezuitski pater Martin Bavčer. Napisal je Zgodovino Norika in Furlanije, latinski tekst, obsegajoč deset knjig. 18 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 5. novembra 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kislo zelje, hrana za jesenske in zimske dni - nadaljevanje Obljubljeno nadaljevanje o kisanju zelja je prišlo nekoliko kasneje, ker se mi je zdelo prav, da v času počitnic poskusim ljudem predstaviti še kakšno zanimivo delo, ki ga lahko naredijo tudi skupaj z otroki na svojem vrtu. Zdaj pa še obljubljeno nadaljevanje o kisanju zelja. Nega kislega zelja med kisanjem in po njem Najbolje postopek kisanja poteka pri temperaturi 18 oC, nekaj stopinj gor ali dol. Če je prehladno, je treba dogrevati, saj drugače kemična reakcija ne bo stekla. Če teče prepočasi, lahko zelje dobi čuden, neprijeten vonj ali okus. Pri temperaturah nad 25 oC, kar se je dogajalo v lanskem letu, pa se zelje skisa prehitro in je običajno prekislo, ni dobro. Če je treba p o rezati zelje, ko so zunanje temperature še previsoke, ga je nujno pred rezanjem dobro ohladiti, seveda rezati samo zjutraj, da ne bo nepotrebnih težav. Tudi temperature v preteklih 14 dneh so bile čez dan previsoke za dober potek kisanja. Pri kisanju spoti odstranjujemo vse pene, ki nastajajo. Celoten postopek traja tri do štiri tedne. Proti koncu že popuščamo obtežitev. Premočna obtežitev na koncu pomeni presuho, slamnato kislo zelje. Shranjevanje skisanega zelja Kislo zelje hranimo v hladnem, temnem prostoru. Ob-težimo ga samo še z 10 % teže od skupne mase kislega zelja. Glave zelja kisamo brez obtežbe z vretenom. Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Glave zelja z vreteni (koceni), pripravljene na kisanje. Redno ga preverjamo, odstranjujemo zgornjo plast takoj, ko opazimo spremembo barve ali konsistence. Če zmanjka tekočine, dodamo soljeno vodo, še boljša pa bi bila zelni-ca, če je imamo v drugi posodi dovolj. Paziti je treba, da vedno, ko jemljemo zelje iz posode, preostalo dobro zatesnimo in obtežimo. Vsak dostop zraka pomeni dostop glivic, ki bodo vsaj zgornjo plast obarvale, omehčale ali pa bo dobilo kislo zelje neprijeten vonj. Verjetno ni potrebno, ampak vseeno naj opozorim še na to, da moramo zelje iz posode jemati s povsem čistimi rokami ali orodjem. Napake pri kisanju Tudi če se zelo potrudimo, gre včasih kaj narobe. Pa tudi ko se učimo, ne moremo vedno vsega narediti povsem prav. Zato je nujno, da ne obupamo. Če pa vemo, kaj je šlo narobe, bo prihodnjič lažje. Mehko zelje je posledica premalo soljenja. Sol namreč določa tako okolje, da se v njem Zdravstveni nasveti Bolečine v mišicah in sklepih (2. del) Se nekaj trditev o bolečinah v mišicah in sklepih: 4. Učinkovitostmagnezijeve-ga klorida pri artritisu in zdravljenju kalcinacij v obsklepnih tkivih ni potrjena s kliničnimi študijami. V zadnjem času je v lekarnah veliko povpraševanje po magnezijevem kloridu, ki naj bi glede na izročilo »od ust do ust« pomagal pri bolečinah v sklepih kot tudi številnih drugih obolenjih, celo rakavih. Pri tem naj bi zaužili več gramov magnezijevega klorida dnevno. Magnezij je v resnici nujen mineral v telesu, ki sodeluje pri številnih procesih v telesu, predvsem v živčnem in mišičnem sistemu. Za večino zdravih ljudi je priporočen dnevni odmerek magnezija 300 mg. Preveliko odmerjanje magnezija lahko povzroči motnje srčnega ritma in motnje v delovanju živčnega sistema, zlasti pri ljudeh z oslabljenim delovanjem ledvic ali z že prisotnimi srčnimi aritmijami. 5. Samo pravilno nameščeni kineziološki trakovi so terapevtsko učinkoviti. Kine-ziološki trakovi so barvni, vo-doodporni, raztegljivi trakovi, ki ste jih že gotovo opazili pri kakšnem športniku. Pravilno nameščeni zmanjšujejo bolečine, sproščajo mišično napetost, izboljšajo limfno drenažo in krvni pretok skozi mišico. Uporabljajo jih lahko športniki, bolniki po operativnih posegih, bolniki z akutnimi poškodbami, s kroničnimi bolečinami in nevrološkimi težavami, tudi nosečnice za podporo med nosečnostjo in po porodu. Obstajajo različni načini lepljenja. Zelo pomembno je, da vsaj pred prvo uporabo trak namesti izkušen strokovnjak - fizioterapevt, ker je način uporabe trakov izredno pomemben za trajen uspeh terapije. Različne barve so zgolj stvar estetike, čeprav nekateri govorijo tudi o psihološkem učinku, npr. da modra barva hladi, rdeča greje. V času aktivnega vnetja, npr. takoj po poškodbi, prizadeti del hladimo, ga povijemo in pustimo mirovati. Pri kroničnih bolečinah pa se priporoča zdravljenje s toploto, bolniki naj ostanejo telesno aktivni, vendar naj gibanje prilagodijo sebi in svojim sposobnostim. Foto: Črtomir Goznik Marjetka Pal, mag. farm Priporoča se predvsem plavanje, kolesarjenje, hoja, torej športi, ki manj obremenjuje sklepe Kadar ti ukrepi ne pomagajo in so bolečine vseeno hude, si lahko pomagamo s fizikalno terapijo, z zdravili ali z uporabo prehranskih dopolnil. Zdravnika je treba obiskati pri hudi nenadni bolečini v sklepih ali mišicah, pri hujših poškodbah, če je sklep zelo vnet, kadar je prisotno tudi mravljinčenje, omrtvičenost, težave pri odvajanju blata ali urina, zvišana telesna temperatura ali nenamerno hujša-nje. Naslednjič pa nekaj več o zdravilih za zdravljenje bolečin v mišicah in sklepih. Marjetka Pal, mag. farm Lekarne Ptuj dobro razvijajo samo mlečno-kislinske bakterije. Če solimo premalo, ostanejo tudi druge, ki naše zelje mehčajo. Mehko zelje je lahko tudi posledica tega, da nismo bili preveč dosledni pri odstranjevanju pen in sivih plasti, ki so se nabrale na vrhu posode. Trdo žilavo zelje pa je posledica preveč soljenega zelja. Tako zelje je običajno tudi bolj kislo. Lahko je tudi posledica prepoznega pobiranja glav. Vsekakor dajo trše kislo zelje hibridi. Sluzavost je lahko posledica prenizkih temperatur pri kisanju. Sluzavost je lahko tudi posledica napačnih encimov, ki so se razvili pri kisanju in s tem spremenili potek kisanja. Napačna barva pomeni prisotnost napačnih bakterij, ki so običajno posledica prisotnosti zraka ob kisanju. Pospešen razvoj kvasovk je lahko tudi posledica slabega kolobarja in pretiranega gnojenja tudi s hlevskim gnojem, pridelovanja zelja v sušnih razmerah, prepozno porezanega zelja in rezanja zelja pri previsokih temperaturah. Roza, rdeče obarvanje se lahko pojavi tudi, če bazene prevečkrat odkrivamo, premalo obtežimo ali jih imamo predolgo odkrite. Sivkaste barve so lahko posledica kisanja pri previsokih temperaturah. Včasih to preprečimo tako, da po koncu kisanja posode prestavimo v hladnejši prostor, ki ima 4-5 oC. Napake v vonju in okusu nastanejo lahko zaradi prepoznega pobiranja zelja. Lahko smo izbrali napačne sorte, hi-bride, ki imajo premalo sladkorja. Lahko smo zelje predolgo skladiščili. Zelo pogosto se to dogajala, če smo uporabljali Foto: Miša Pušenjak Potrebna je higiena, taki koceni lahko povzročijo napake pri kisanju. preveč sredstev za varstvo rastlin, predvsem pa smo jih uporabljali predolgo v vegetaciji. Zato ob koncu polnjenja glav raje uporabljajte sredstva, ki krepijo odpornost samih rastlin, pripravke na osnovi alg in aminokislin, ti pripravki običajno tudi dvigujejo količino sladkorja, kakor pa sredstva za varstvo rastlin. Namesto insekticidov za varstvo pred gosenicami raje uporabljajte naravne pripravke na osnovi posebnih bakterij, ki jih danes brez težav dobimo tudi pri nas. Tudi slaba higiena, neočiščeno zelje, veliko poškodovanega zelja lahko povzroči to napako. Kislo zelje naj bi imelo boljši okus, če dodamo približno 10 % naribanega glavnatega ohrovta. V nekaterih državah kisa-jo tudi druge vrtnine. Sama sem imela priložnost videti in poskusiti tako kisane kumare. Nekateri so bili nad njimi navdušeni. Ponekod kisajo tudi korenje in še kakšno vrtnino. Pomembno je seveda, da ima ta dovolj sladkorja. Kislo zelje in repa sodita med najbolj zdrava živila. Vsebujeta veliko koristnih snovi, ki varujejo naše telo pred številnimi tegobami predvsem pozimi. Obenem pa nimata visoke kalorične vrednosti, kljub temu pa nas zaradi velike količine vlaknin odlično nasitita. Ni boljšega načina hujšanja kakor hujšanje s kislim zeljem. Zelnica je lahko odlično zdravilo za težave s kislino v želodcu in druge prebavne motnje. Da bo kislo zelje ohranilo kar največ koristnih vitaminov, ga vedno kuhamo čim krajši čas. Zato pa mora biti dobro skisano in v ta namen so daleč najprimernejše prav naše stare sorte, ki dajejo tanke, nežne liste, ki jih ni treba dolgo kuhati. Miša Pušenjak torek • 29. oktobra 2013 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 19 S svetovne glasbene scene Pred dnevi je v 72. letu starosti umrl pionir rock'nrolla in ustanovitelj legendarne zasedbe The Velvet Underground Lou Reed. Lou Reed sodi med najvplivnejše rock glasbenike in tekstopisce v zadnjih petdesetih letih. Zasedba The Velvet Underground je delovala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v tem obdobju pa niso dosegli omembe vrednega komercialnega uspeha. Njihova popularnost pa je skokovito naraščala v naslednjih desetletjih, ko so s svojim delom pustili pomemben pečat pri razvoju punka in alternativnega rocka. Leta 1996 so jih nagradili s sprejemom v Hišo slavnih rock'n'rolla. Leta 1972 se je Reed podal na samostojno glasbeno pot in posnel nekatere nepozabne uspešnice, kot so Walk on the Wild Side, Perfect Day ter Satellite of Love. V obdobju od leta 1972 do 2007 je izdal kar 20 samostojnih studijskih albumov. Zadnji album Lulu, ki ga je posnel v sodelovanju s skupino Metallica, je bil objavljen leta 2011. Lou Reed danes velja za očeta indierocka, predhodnika panka in new wava ter večine alternativnih rockovskih glasbenih gibanj sedemdesetih in osemdesetih. ®@® Ugledna britanska glasbena revija NME je v svoji zadnji Foto: cartoondollemporium.com Rihanna številki objavila seznam, na katerega je uvrstila 500 najboljših albumov vseh časov. Na vrh te impresivne lestvice se je na veliko presenečenje mnogih prebil album The Queen Is Dead, ki ga je leta 1986 objavila zasedba The Smiths. Kljub temu da so se pri omenjeni reviji vedno odkrito nagibali v alternativnejšo smer, pa pomeni zmaga The Smiths vseeno veliko presenečenje. Mnogi glasbeni poznavalci so namreč na vrhu te lestvice pričakovali nekatere legendarne izvajalce, kot so The Beatles, David Bowie, Pulp, The Stone Roses in Pixies. Album The Queen Is Dead je bil tretji studijski izdelek te zasedbe, največje uspešnice na njem so bile skladbe Bigmouth Strikes Again, The Boy With The Thorn In His BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. ROYALS - LORDE 2. ROAR - KATY PERRY 3. WRECKING BALL - MILEY CYRUS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. ROYALS - LORDE 2. YOU'RE NOBODY 'TIL SOMEBODY LOVES YOU - JAMES ARTHUR 3. COUNTING STARS - ONE REPUBLICK NEMČIJA 1. JUBEL - KLINGANDE 2. HEY BROTHER - AVICII 3. BONFIRE HEART - JAMES BLUNT Side in Frankly Mr. Shankly. Zanimivo pa je tudi to, da albumu nikoli ni uspel preboj na sam vrh britanske lestvice albumov, njegova najvišja uvrstitev je bilo drugo mesto. Med prvih pet so se uvrstili še The Beatles (Revolver), David Bowie (Hunky Dory), The Strokes (This Is It) in The Velvet Underground & Nico. Slavna ameriška pop pevka Rihanna še naprej navdušuje s svojo aktualno glasbeno turnejo Diamonds. Pevka je na svojem Twitter profilu objavila, da je bilo na njenem koncertu v glavnem mestu Izraela Tel Avivu zbranih kar 52.000 oboževalcev. To je bil tudi rekordni obisk kakšnega glasbenega koncerta v Izraelu. Turnejo Diamond bo Rihanna končala 26. novembra v New Orleansu. Popularna ameriška pevka Norah Jones in frontmen skupine Green Day Billie Joe Armstrong bosta 25. novembra objavila album priredb legendarnega dua Everly Brothers. Moderna verzija albuma Songs Our Daddy Taught Us, ki je bil izdan daljnega leta 1958, bo nosila ime Fore-verly. Na albumu, na katerem bo 12 priredb, sodelujejo še nekatera znana imena iz sveta glasbe, kot so Chris Dugan, Charlie Burnham, Tim Lun- tzel, Dan Rieser tet Johnny Lam. ®@® Nekdanji član legendarne zasedbe The Beatles Paul McCartney je posnel videospot za skladbo z naslovom Queenie Eye. Novica niti ne bi bila tako zanimiva, če se v spotu ne bi pojavljali številni zvezdniki. Med ostalimi bomo v videospotu lahko videli nekatere filmske igralce iz hollywoodske A-liste, kot so Johnny Depp, Meryl Streep, Jeremy Irons, Chris Pine, Jude Law in Sean Penn. Ob igralski eliti v videospotu nastopajo še britanski model Lily Cole, dizajner Tom Ford ter supermodel Kate Moss. Skladba Queenie Eye se nahaja na 16. samostojnem studijskem albumu McCartneyja - New, ki je bil objavljen 15. oktobra. Kitarist legendarne britanske rock zasedbe The Who Pete Townshend je v nekem intervjuju napovedal, da se bo skupina leta 2015 poslovila s svetovne glasbene scene. Še pred tem se bodo podali na veliko zaključno serijo koncertov, s katerimi bodo obeležili pedesetletnico svojega delovanja. Townshend je ob tem še dejal, da bodo poslovilno turnejo izkoristili tudi za to, da obiščejo nekatera mesta, v katerih še niso nastopali. Člani te popularne skupine so letos zelo aktivni, saj imajo za sabo že turnejo po ZDA in Veliki Britaniji. Po smrti Keitha Mo-ona in Johna Entwistlea sta v skupini The Who ostala le še dva originalna člana, 68-letni kitarist Pete Townshend in 69-letni pevec Roger Daltrey. The Who so v dolgih letih svojega delovanja posneli nekatere nepozabne uspešnice, kot so My Generation, Baba O'Riley, Won't Get Fooled Again, Behind Blue Eyes, Pinball Wizard, Who Are You, I Can't Explain ... Janko Bezjak Naročite V Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj V četrtek, 7. novembra: Kako na naša življenja vpliva priljubljena »Knjiga obrazov«? O slabostih in prednostih Facebooka! Voditeljica: Polona Ambrožič Bombek Vroča lini" že med 16. in 17.uro! To je to Apokalipsa 2 Prejšnji teden sem načel temo o teoriji globalnega segrevanja, kjer sem razložil, da vse skupaj spominja bolj na propagando kakor na resno znanstveno razpravo. Vendar se nisem kaj posebej posvetil dokazom, ki kažejo, da ljudje le morda nismo vzrok za vremenske spremembe. Omenil sem le, da se celotna koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi giba okoli skromnih 0,03 %, od te majhne količine pa je človeški delež, z vso "umazano" industrijo vred, ni večji od približno 4 %. Tokrat se bom posvetil predvsem dokazom in znanstveni plati teorije o globalnem segrevanju, ki naj bi ga povzročali ljudje. Za začetek, koncentracija ogljikovega dioksida je dejansko povezana s temperaturo, natanko tako kot to razloži eden glavnih prerokov globalnega segrevanja, Al Gore. Problem je le, da redko kdo pove, da je ta povezava pravzaprav obratna. Najprej se zviša temperatura, šele nato koncentracija ogljikovega dioksida. Pravzaprav temperatura ogljikov dioksid prehiteva za nekaj stoletij. Kako neki, ko pa nam vsi pravijo, da bi moralo biti ravno obratno, da smo mi, z vso svojo umazano industrijo, krivi za to. Pa smo res? Poglejmo s te perspektive; postavimo Zemljo ob naše Sonce. Vemo, da se temperatura na Zemlji spreminja. Koga bi najprej posumili? Skupnost homosapiensov, ki bi jih skupaj lahko stlačili na površino dveh New Yorkov ali morda tiso ogromno žarečo kroglo na nebu, milijon krat večjo od Zemlje? Jaz bi stavil na Sonce in na njegovo aktivnost. A kako potemtakem razložimo zgodovinsko povezanost temperature in ogljikovega dioksida; četudi obratne, kot nam jo predstavljajo? Takole ... ogromne količine, pravzaprav kar večina ogljikovega dioksida, ki se ga sprosti v atmosfero, absorbirajo oceani. Ko se temperatura teh zviša, so slednji sposobni absorbirati manj ogljikovega dioksida, kar pomeni, da ga več ostane v atmosferi. Nekako tako, kot tople gazirane pijače nikoli ne morejo "pikati" tako kot hladne; mehurčki se sprostijo. Pa še nekaj drugih dokazov je, ki ne potrjujejo trditve, da naj bi bili ljudje odgovorni za globalno segrevanje. Na primer dejstvo, da se stratosfera ne segreva hitreje kakor površina Zemlje, kakor naj bi se po teoriji morala. Ali pa to, da je formacija oblakov na Zemlji in posledična regulacija temperature povezana s Sončevo aktivnostjo in ogljikov dioksid nima prav nič opraviti s tem. Ogljikov dioksid se zadnja leta mnogokrat omenja kot nekaj, kar naš planet zastruplja, kakor da je toksičen plin, ki nas bo ubil. Ne glede na to, da je neraz-družljiv del življenja, naravna sestavina naše atmosfere. Za konec bom preletel samo še nekaj zgodovinskih dejstev ... Podnebje na Zemlji se je od nekdaj spreminjalo ... Zakaj neki bi sploh kdo pričakoval, da je podnebje na našem planetu nekaj stalnega in nespremenljivega? In da smo, če se karkoli spremeni, verjetno krivi mi? Podnebje se je spreminjalo od mnogo bolj toplega, kot ga imamo danes, pa do precej bolj mrzlega in spet nazaj. Podobno se je dogajalo z ogljikovim dioksidom, pa sveta ni bilo konec. So bila obdobja, ko je Temza premrznila in so na njej gostili tržnice in zabave, in so bila obdobja, ko je sredi Londona uspevalo grozdje. Teh ciklov je bilo nešteto in ravno toliko jih še tudi bo in mislim, da ni treba zganjati nobene panike okoli podnebja; le prilagoditi se je pač treba. Imamo namreč mnogo pomembnejše probleme, s katerimi se moramo soočati. Okolje na primer veliko bolj obremenjuje cel kup snovi, ki so dejansko strupene in med temi ni ogljikovega dioksida. Matic Hriberšek l_e s t v i NAJ ,E RE EPUBLI HAINZ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. ROYALS - LORDE 2. COUNTING STARS - ONE I 3. ROAR - KATY PERRY I 4. WINGS - BIRDY 5. HOLES - PASSENGER 6. BONFIRE HEART - JAMES BLUNT 7. TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 8. WRECKING BALL - MILEY CYRUS 9. SAME LOVE - MACLEMORE feat. LEWIS 10. WAKE ME UP - AVICII 11. DETROIT CITY - TEXAS Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak n r 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 29. oktobra 2013 Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK jetra v omaki, krompir v kosih SREDA segedin golaž, ajdovi žganc ČETRTEK hrenovke, špinača, pire krompir PETEK ocvrte riževe kroglice*, solata, sadna kupa SOBOTA grahova juha z vlivanci, rižota, solata kristalka NEDELJA porova kremna juha, zrezki iz mletega mesa v omaki**, pire krompir, solata PONEDELJEK gobova juha, pražen krompir *Ocvrte riževe kroglice Sestavine: 1 skodelica riža, 2 skodelici vode, 2 jajci, 2 žlički vegete, peteršilj, curry (ali muškatni orešček). Riž kuhamo v vodi, osoljeni z vegeto. Kuhanega ohladimo. Dodamo 2 jajci in malo moke (gladke) za čvrstejšo zmes. Po občutku dodamo peteršilj in curry ali muškatni orešček. Če je treba, dosolimo. Z rokami oblikujemo kroglice, jih povaljamo v drobtinah in na hitro popečemo v vročem olju. Postrežemo kot prilogo ali na brezmesni dan kot samostojno jed s solato. **Zrezki iz mletega mesa v omaki Za 4 osebe potrebujemo: približno 1/2 kg mletega mešanega mesa, srednje veliko čebulo, 15-20 dag kruha (naj bo dan ali dva star kruh), 1 jajce, šopek peteršilja, 1 dl mleka, juha za zalivanje (lahko je tudi samo voda), sol, poper. Kruh narežemo na majhne kocke in polijemo z mlekom. Čebulo sesekljamo in jo zlato rjavo popečemo. Odstavimo z ognja in jo malo ohladimo. Meso damo v skledo, solimo, popopramo, dodamo jajce, sesekljan peteršilj, ožet kruh in ohlajeno čebulo. Vse skupaj temeljito premešamo. Iz mase naredimo ploščate zrezke, vsakega posebej pomokamo in na vroči maščobi na hitro opečemo. Zrezke zložimo na krožnik. V posodo, kjer so se pekli, ob stalnem mešanju prilivamo juho ali vodo. Tekočine dodamo toliko, da dobimo ravno prav gosto omako. Zrezke zložimo v omako in ob občasnem mešanju kuhamo do mehkega. Omaka naj vre zelo počasi, posoda naj bo pokrita. Omaka se med kuhanjem gosti, zato jo občasno še zalijemo z juho. Če pa je preredka, malo moke razmešamo z vodo in s tem podmetom ob stalnem mešanju zalijemo omako. Omaka bo še boljša, če ji boste na koncu dodali žlico razž-vrkljane kisle smetane. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Zrezk Bs mletega meoa , Foto: ASV TIPKANJE Pokliče direktor tajnico in vpraša: "Ali bova danes kaj tipkala?'' Tajnica: "Gospod direktor, danes ne morem, imam rdeč trak v ma-šini.'' Minilo je nekaj dni, ko je tajnica potrkala na direktorjeva vrata: "Gospod direktor, ali bova danes kaj tipkala?'' Direktor: "Ne bo potrebno, sem že na roko napisal!'' ©©© RAZGOVOR Čedna mladenka se poteguje za službo tajnice. Obleče se posebej izzivalno, v oprijeto krilo, globoko izrezano bluzo, se skrbno na-šminka in obuje čevlje z zelo visoko peto. Ko čaka na razgovor z direktorjem, pride mimo starejša uslužbenka, jo pogleda in reče: "Kar se tiče našega direktorja, bi bilo bolje, če bi na razgovor poslali svojega brata!'' ©©© LOČITEV Odvetnik posluša klientko, ki se želi ločiti od moža in ga ves čas kritizira. "Ampak nekaj je pa le moralo biti pozitivnega, da ste se z njim poročili?" vpraša odvetnik. "Ja, je bilo, toda vse to sem do zadnjega evra potrošila!'' ©©© KAJ JE POMEMBNO Mama razočarano pogleda Ma- rijo. "Marija, tvoje spričevalo je prava katastrofa! Kaj naj rečem na to?" "To, kar si mi vedno rekla, če se mi je kaj slabega zgodilo!" "In kaj sem rekla?" "Glavno je, da si zdrava, otrok moj. Ostalo ni važno!" ©©© NA FRONTI Vojak z daljnogledom ogleduje okolico in zavpije: "Komandant! Približujejo se nam vojaki s tanki!" "So sovražniki ali prijatelji?" "Verjetno so prijatelji, ker vozijo tako skupaj!" ©©© VESELJE "O, teta, lepo da si prišla k nam na obisk!" se je razveselila Mateja. "Si se res razveselila mojega obiska?" vpraša teta. "Seveda! Očka je rekel, da nam samo ti še manjkaš!" ©©© PODROBNOST Policist vpraša blondinko: "Ali mi lahko poveste podrobnosti o moškem, ki vas je spolno nadlegoval?" "Smrdel je po alkoholu." "To pa žal ne zadostuje. Da bi ga lahko odkrili potrebujemo bolj podrobne podatke." "Mislim, da je smrdel po konjaku." EDI KLASINC FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (JEAN) KAREL JUŽNIČ KOST V PRSNEM KOŠU PREBIVALKE SOMALIJE NEKDANJA PRODAJALNA MONOPOL. BLAGA TRŽASKO PREDMESTJE NABAVNI REFERENT MESTO V TESALIJI LOJZE TURK SOVJETSKA TELOVADKA (LARISA) NAS SLIKAR SVICARSKA URA ZNAMKE OMIKRON MESTO V FRANCIJI NASELJE PRI RADOVLJICI ORODJE ZA SEKANJE IRIDIJ PERZIJSKI KRALJ IZVAJALEC ANKETE ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK KAČA UDAV KAČJI GLAS NASELJE PRI CVENU TONE BOLE SEKUNDA PIONIRSKI LIST SKRINJA NAŠ PEVEC (OMAR) DRAGO OCVIRK PRŠEC ODLOMEK IZ SV. PISMA NIZ. F. REŽ. (RENE VAN) SADEŽ S TRDO LUPINO ZAPIS MELODIJE POSEKA V GOZDU ZAPUSTNIK, TESTATOR UREJENA OBALA JANEZ KATRAN AM. PIANIST PATTON IGLAVCI KAMENA DOBA RUS. SKL. (ALEKSANDER) ELDA VILER NOGOMETNI KLUB PRVINA DOHODEK OD LASTNISTVA ŽIDOVSKI MENISKI RED ŽENSKA, KI KIHA NOETOVA BARKA GLAVNO MESTO GANE HRVAŠKI NOVINAR (MARIO) UGANKARSKI SLOVARČEK: EKTA = zagrebško podjetje za poslovne usluge, EOLIT = kamena doba, NIE = nizozemski filmski režiser (Rene van), ONJA = žensko ime, OPALTA = nekdanja prodajalna monopolnega blaga, ROJAN = tržaško predmestje, SNOPAR = redko ime za fašista, SOREL = francoski filmski igralec (Jean). WdVa 'YAUy 'VMVHM 'IN3S3 'VLN3d 'LN3IAI313 'Niavr^S 'LH03 'Idoa 'ZNVf 'VAlid 'VIINOOdOdO '3IN 'VdOVIIdBd 'Sdd 'OQ '9L 'VLOIAI 'VIIS 'V09 'VNO 'dVL3>INV '3n3faOd '311l3SdVIAI 'VVINOdVIIIAlO 'LSONLIOd 'INV1V 'dOfVIAI 'WOdO '13dOS :ouAejopoA "3>1NVZId>1 3L A3LIS3d torek • 29. oktobra 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se ... ... da vse v gospodarstvu le ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Samo na Ptuju smo odkrili kar nekaj dobičkonosnih dejavnosti: prodaja sadja in zelenjave javnim zavodom, predavanja brezposelnim, oddajanje prostorov za bivalne enote in VDC-je oseb s posebnimi potrebami ... ... da direktor naše medijske hiše v tem letu ne bo imel težav, s čim za novo leto obdariti novinarje Štajerskega tednika. Glede na to, da zadnje čase samo še računajo in preračunavajo, bi bili kalkulatorji zelo dobrodošlo in praktično darilo. ... da so si zadnji podpis pogodbe na holermoškem zamislili v holivudskem stilu; novinarji naj bi namreč glavne igralce (beri: podpisnike) pofotogra-firali in se zadovoljili z nekaj besedami in nasmehi, a se jim scenarij ni najbolj posrečil. Mogoče zato, ker lepota domačih politikov in podjetnikov sedme sile ni navdušila in pustila brez glasu . . da naši putarji na trgatvah zadnjih let raje nosijo plastične pute. Razlog je, če verjamete ali ne - spet v politiki. Ko namreč pogovor nanese nanjo, pute letijo ob tla in izkazalo se je, da so plastične veliko bolj trpežne za takšne teme ... ... da se eden od potencialnih županskih kandidatov nekoč najbogatejše občine pri sv. Marki za svojo popularizacijo trudi na vse kriplje. Ob ribniku je že pod streho nov ribiški dom, do volitev pa naj bi občini priskrbel še nekaj dodatnih finančnih injekcij. ... da naj bi nadvse humano in od nekdaj nestrankarsko opredeljeno gasilstvo na širšem poetovionskem vse bolj okupi- rala (beri ogrožala) ena od izredno agresivnih, trenutno opozicijskih rumeno-modrih strank, saj je svoje ljudi uspela spraviti na sam vrh območne gasilske zveze in celo na vrh državnega mladinskega sveta. Vidi se ... ... da je župan vidove fare očitno opravil spoved in celo dobil odpustek, saj je lahko stopil k obhajilu med krstom mošta na osrednji občinski prireditvi. Kaj vse je dobil za pokoro, pa ni bilo povedano, prav tako tudi ne, ali jo še opravlja . Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 11. 11., pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Vlasta Štumperger, Ptuj. Iskrice Foto: Marica Voda Kajzer Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Pri današnji fotografiji pa lahko portretirancu le čestitamo. Avtorica Marica Voda Kajzer je namreč pripisala: »Bila sem na berglah in nisem mogla delati. Vnukec Marko je z veseljem priskočil na pomoč pri opravilih na vrtu. Iz malega raste veliko ...« Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 3 2 6 4 4 1 6 5 3 9 1 2 8 5 9 6 3 8 1 3 2 4 1 8 3 5 5 4 5 3 2 1 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven VV © €€ GGG Bik v ©© €€€ gg Dvojčka vvv ©©© €€ g Rak. v ©© €€ ggg Lev v ©© €€€ g Devica vvv © € gg Tehtnica vv ©©© €€ ggg Škorpijon vvv © €€ gg Strelec vv ©©© € ggg Kozorog vv © €€€ gg Vodnar v ©© €€ ggg Rièi vvv © € gg (Vir: www.pregovor.com) »Brez dela ni uspeha. Brez uspeha pa ni počitka. Zatorej delajte, če hočete kdaj tudi počivati. Če ne že prej, boste počivali na pokopališču.« Pablo Carlos •k** »Lenoba: navada, počivati prej, preden nastopi utrujenost.« Jules Renard •k-k-k »Genija sestavljata v enem navdih in v devetindevetdesetih odstotkih znoj.« Thomas Alva Edison •k** »Vztrajno delo in nuja v hudih časih sta premagala vse težave.« Publius Maro Vergil •k** »Dolgčas je bolezen srečnih ljudi; nesrečnim ni nikdar dolgčas, ker so preveč zaposleni.« Abel Dufresnes •k"k"k »Kdor noče delati, naj tudi ne jé.« Sveto pismo, 2. Tesaloničanom 3,10 •k-k-k »Tisti, ki ničesar ne delajo, se nikdar ne zmotijo.« Théodore de Banville Rebus Rešitev iz prejšnje številke: GRAVITACIJA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 5. do 11. novembra. 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 5. novembra 2013 Lovrenc na Dravskem polju • Po porušitvi 300 let starega župnišča Zgradili bodo novo, manjše zupnisce Potem ko se je blizu 300 let staro Zupnišče v Lovrencu na Dravskem polju delno sesulo in so ga zaradi varnosti morali dokončno porušiti, je Župnijski svet sklenil, da bodo s skupnimi močmi zgradili novo, a precej manjše Zupnišče. Kot smo poročali, je objekt okoli 300 let starega župnišča, ki je stal ob župnijski cerkvi sv. Lovrenca, ob regionalni cesti Majšperk-Hajdina, na sanacijo čakal že več let, saj je bil popolnoma dotrajan, tako da so bile nekatere stene že razpokane. Ko so se v začetku oktobra vendarle odločili, da bodo pričeli sanacijo temeljev in vezi, pa se je kmalu po pričetku zemeljskih del, v ponedeljek, 21. oktobra, severna stena najstarejšega dela župnišča sama od sebe porušila. Ker so gradbeni strokovnjaki in statiki ugotovili, da je objekt poškodovan tako močno, da sanacija ni možna, je gradbeni inšpektor izdal odločbo, da se celotna stavba poruši, saj je ogrožala tudi bližnjo cesto in mimoidoče. Lovrenčani so stopili skupaj in pred porušitvijo farnemu župniku Karlu Pavliču pomagali spraviti na varno župnijsko biblioteko, arhive, nekaj najnujnejšega pohištva ter mu uredili začasno župnijsko pisarno v garaži. Zaradi izrednega stanja se je v sredo, 23. oktobra, sestal tudi župnijski svet in enotno sklenil, da bodo s pomočjo vaščanov, občine Kidričevo in morda tudi širše družbene pomoči čim prej poskušali zagotoviti pogoje, da bi lahko zgraditi novo, a precej manjše župnišče. Po posvetu z gradbenimi strokovnjaki naj bi že v tem tednu pričeli urejati idejno in takoj zatem še projektno dokumentacijo, v novembru bodo s posebnim pismom o neljubem dogod- Foto: M. Ozmec Lovrenški župnik Karel Pavlic je prepričan, da bodo kljub težkim razmeram zmogli dovolj dobre volje, da bodo s skupnimi močmi drugo leto zgradili novo župnišče. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 ku obvestili tudi vse vaščane, člani župnijskega sveta pa jih bodo tudi s svojimi obiski po domovih zaprosili za finančno pomoč. Kajti trdno so prepričani, če so njihovi predniki pred 300 leti, prav tako v težkih in kriznih časih, spravili skupaj dovolj dobre volje in denarja, da so lahko s skupnimi močmi zgradili farno župnišče, potem bodo tudi v tem primeru našli dovolj dobre volje in s skupnimi močmi pomagali, vsak po svojih možnostih, da bo novo župnišče čim prej zgrajeno. Take odločitve župnijskega sveta je še posebej vesel župnik Karel Pavlič: „Kljub težki in zelo resni situaciji me radosti, da v tej nesreči nisem ostal sam. Hvaležen sem župljanom, ki so mi že in mi še vedno veliko pomagajo in mi stojijo ob strani, hvala tudi članom župnijskega sveta za pomembno odločitev, tudi županu in svetnikom občine Kidričevo, ki so za rušitev in odvoz ruševin že namenili 10.000 evrov in obljubili, da bodo poskušali še pomagati. S finančno pomočjo nam je priskočil na pomoč tudi celjski škof Stanislav Lipov-šek, pa tudi sicer me ljudje vsakodnevno spodbujajo ter obljubljajo, da bodo storili vse, da bomo novo župnišče čim prej zgradili. Ker so tile garažni prostori za bivanje čez zimo neprimerni, pa tudi ogrevati jih ne moremo, smo se dogovorili, da mi bodo začasno župnijsko pisarno uredili v nekdanjih svinjskih hlevih, kjer je že dimnik od svinjske kuhinje, tako da bomo te prostore čez zimo lahko tudi ogrevali. Spomladi pa naj bi, seveda če bodo zagotovljeni vsi pogoji, pričeli graditi manjše, novo župnišče." Naj dodamo, da je pomoč želel ponuditi tudi vodja ptujske enote uprave RS za zaščito in reševanje Dragan Murko, ki je kmalu po porušitvi starega župnišča obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi župniku, ki je ostal brez strehe nad glavo, začasno uredili bivalni zabojnik. Žal pa so iz uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje odgovorili, da prošnji ne morejo ugoditi, saj v skladu s 102. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami oblikujejo in vzdržujejo državne rezerve materialnih sredstev le za primer naravnih in drugih nesreč, v okviru katerih so tudi zabojniki za začasno namestitev, nimajo pa pristojnosti za prosto razpolaganje z navedenimi sredstvi. Državne rezerve materialnih sredstev in v tem primeru bivalni zabojniki so po njihovem mnenju namenjeni le začasni namestitvi in bivanju oseb, ki so jih prizadele naravne nesreče, kot so požar, plaz ali potres. Ob tem pa so posebej opozorili, da zabojniki niso primerni za daljše bivanje, zato so predlagali, da poskušajo najti ustreznejšo rešitev v okviru lastnih zmogljivosti v občini Kidričevo. M. Ozmec VSÂBC ČETRTEK ©B UIH PREDLOGI ZA MESEC NOVEMBER glOVENSCCIHl IP©P f T®[F 7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV 1. MAJA 0DERLAP - Bodi malo moj 2. DEJAN VUNJAK- Želim želim 3. REBEKADREMEU- Karneval 4. ANA KARNEŽA - Zbudi se 5. ZLATK0 D0BRIČ - Ne bi te zamenjal 6. NOČNI SKOK-Ribe ribe ribe ribe 7. ZVITA FELTNA- Čas za zabavo Zmagovalec meseca OKTOBRA: BRIGFTA ŠULfR - Peljl me na ples Še eno možnost v NOVEMBRU ima: MAJA 0DERLAP - Bodi malo moj 1. POSKOČNI MUZIKANTI - Super punca 2. KLATEŽI-Fantovski večer 3. KLAP0VUHI- Kakor ptički 4. ŠTAJERSKI FAKINI - Samski fant 5. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Muzika ti krila da 6. AT0MIK HARMONIK - Natoči ga kelnarca 7. ŠTRK- Praznujmo skupaj Zmagovalec meseca OKTOBRA: NEMIR - Da bi nekdo Še eno možnost v NOVEMBRU imajo: POSKOČNI MUZIKANTI ■ Super punca; . -»<=_____________________ SLOVENSKIH POP 7 TOP Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o , p p. 13. 228B Hajdina Razpisali bodo mesto direktorja in strokovnega direktorja ptujske bolnišnice Kot smo že poročali, naj bi bil razpis za novega direktorja ptujske bolnišnice objavljen v enem tednu po seji, ki je bila 24. oktobra in po kateri v prvem trenutku še niso imeli odgovora o tem, kakšne pogoje bo moral izpolnjevati novi direktor, da bo lahko imenovan na to delovno mesto. Za objavo razpisa so imenovali razpisno komisijo v sestavi Maja Starčevič, Metka Rašl in Metod Grah. Predsednik sveta zavoda Dušan Jošar je na vprašanje o tem, kakšni bodo razpisni pogoji, 28. oktobra odgovoril, da bo razpis oblikovala razpisna komisija. Razpisni pogoji, torej tudi izobrazbeni profil, pa bodo skladni z aktom o ustanovitvi ptujske bolnišnice. Ta je bil spremenjen že decembra lani, kar pomeni, da bi lahko razpis objavili že v začetku leta 2013. Zagato razpisne komisije, ki se ni mogla uskladiti glede razpisnih pogojev, je sedaj namreč „rešila" pravna stroka ministrstva za zdravje, kjer je predsednik sveta ptujske bolnišnice tudi zaposlen (sektor za ekonomiko javnega zdravja v Direktoratu za zdravstveno ekonomiko mini strstva za zdravje). Ta je na poizvedovanje prejela odgovor, da je akt o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda zadostna pravna podlaga za objavo javnega razpisa direktorja in strokovnega direktorja zavoda, pri čemer pa je treba v razpisu določiti le pogoje, ki jih vsebuje akt o ustanovitvi. Torej ni treba čakati na samo uskladitev statuta, ki je še vedno v medresorskem usklajevanju. Ptujska bolnišnica naj bi tako v kratkem dobila direktorja zunaj zdravniških vrst in strokovnega direktorja. MG ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ. 1. AntonHjšek, Cirkovce 44,2326 Cirkovce 2. Anton Potrč, Zasadi 11,2253 Destmik 3. GaJbrijelaVindiš, Placar43/b, 2250 Ptuj 4. ZdenkaKocmut, Zagorci 58,2256Juršinci 5. Vojko Mokorko, Sestrže 67,2322 Majšperk Stajersi HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Termalni Park Terme Ptuj 6. Anton Strašek, Podlože 60/a, 2323 Ptujska Gora 7. Danica Geč, Pobrežje 39,2284 Videm pri Ptuju 8. Karl Žnidarič, Goričak 14,2283 Zavrč 9. MarijaPlokl, Ritmerk 8,2273 Podgorci 10. MartaMunda, Seniki9,2258 Sv. Tomaž Nagrajenci boste prejeti nagrado po pošti. torek • 29. oktobra 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek. 5. november 10:00 17:00 18:00 19:00 19:00 Lenart, Knjižnica: Kostanji, ustvarjalnice, poezija ... v knjižnici Lenart, izdelava tetke jeseni do 12.00, jesenska glasbena predstava Gozdne vile ob 12.00, poezija ob kostanjih ob 13.00, ustvarjalni potep po gozdu ob 14.00, čvekalnica ob 17.00, predstavitev projekta in knjige Enosmerna vozovnica Lenart, Dom kulture: predstava za otroke Rdeča kapica, Lutkovno gledališče Pupilla Ptuj, DomKulture, Muzikafe: potopisno predavanje Uroša Vidoviča, Z gojzarji po Mallorci, društvo Potuj Ormož, prostori MCO v gradu: pričetek vadbe Tai ji quan Slovenska Bistrica, dvorana DPD Svoboda: predstava Udar po moško 2, Vid Valič in Denis Avdic Sreda, 6. november 13:00 Ptuj, Mestni kino: Z dojenčkom v kino, projekcija filma Greva 16:00 Podlehnik, Gorca: Martinovanje Haloze 2013, pospravljanje klopotca, pušlšank, kulturna prireditev, pokušina vin in mošta 17:00 Ormož, avla občine: odprtje razstave 100 let v dobro dediščine - pregled konservatorske dejavnosti v SV Sloveniji v zadnjih 100 letih 18:00 Ormož, prostori MCO v gradu: pričetek tečaja orientalnega plesa Četrtek, 7. november 15:30 Skorba, pri Domu krajanov: položitev temeljnega kamna za kapelo 16:00 Podlehnik, Gorca: etnološki večer, kulturna prireditev, pokušina vin in mošta, kožuhanje, vodeni ogledi muzeja, gozdne učne poti in studenca 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: dogodek ob izidu novega romana Ferija Lainšč- ka Orkester za poljube, iz zbirke Zapisani v Ptuj 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: biblioterapija, Ko berem knjigo, berem sebe Petek, 8. november 10:00 17:00 17:00 18:00 18:00 18:00 Ormož, grad in grajska pristava: 21. martinovanje, vodeni ogledi gradu in pristave, kleti P&F Jeruzalem Ormož z degustacijo ob 11.00, delavnica Vino in kulinarika ob 11.30, odprtje kulinarične razstave, festival vina v Unterhu-du ob 13.00, delavnica za otroke ob 15.30, razglasitev zmagovalca turnirja naj špricar ob 17.00, zabava v martinovem šotoru od 21.00 Grajena, Dom krajanov: Srečanje ob martinu, kulturni program, odprtje razstave Jedi ob Martinovem Društva kmetic MO Ptuj, blagoslov mošta, predstavitev letnika, izvolitev kletarja, Martinov ples Pobrežje, Vaški dom: Martinovanje Haloze 2013, zbiranje mladega mošta in imenovanje kletarja KS Pobrežje Hajdina, šotor pri PSC: 14. nagradna revija Štajerska frajtonarica Lenat, športna dvorana: proslava ob prazniku občine Lenart in odprtje obnovljene stavbe OŠ Lenart Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Romane Ercegovič Vedno te ima nekdo rad Mestni kino Ptuj Sreda, 6. november: 13:00 z dojenčkom v kino, projekcija filma Greva Četrtek, 7. november: 19:00 Samo bog odpušča Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. november: 16:00 Pošasti z univerze; 18:00 Kaj ko bi živeli vsi skupaj; 20:00 Samo bog odpušča **- UÍ ¥ tu £ O t- SIP 08:00 Postavitev klopotca na Grajenščaku 09:00 Mesečna kronika občine Destrnlk 10:00 Utrip iz Ormoža 18:00 Destrnik-lz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Žetev Ajde na Destrniku 21:00 Mesečna kronika občine Deslrnik 22:00 Gostilna pri Francetu 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:00 TV prodaja 18:00 Kimavčevr dnevi na Ptuju 20:00 Skorba-Praznujmo s pesmijo 21:00 Hajdina-lz domače skrinje 22:40 T V prodaja 22:40 Gostilna pri Francetu 08:00 Baronova večerja v Dornavi 09:00 T V prodaja 09:40 Ujemi sanje 11:10TV prodaja 18:00 Domava-lz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Munda Sommer fest 4 del 21:15 Dornava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi PROGRAMSKI NAPOVEDNIK program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; irifo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 oblačilo s sporočilom NAJNIŽJE ZIMSKE CENE termoflisi, puloverji vetrovke, jakne, bunde, telovniki, delovna, športna obutev VZORČNE, ZADNJE ŠTEVILKE POKLICNIH OBLAČIL na oblačila izdelamo tudi vaš logotip Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, Ptuj tel: 02/ 779 71 11 MALOPRODAJA IN VELEPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro Štajerski v digitalni knjižnici: .d lib. < Mali oglasi STORITVE 110? ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si. NOVO V ORMOŽU! Pisarna zavarovalnice GENERALI, d. d., poslovna enota Hardek 34 f, v trgovskem centru Jurkovič v Ormožu. Ekskluzivno zastopanje GENERALI zavarovalnice, d. d., Ljubljana, Robert Ciglarič, s. p., Zamušani 21 a, Gorišnica. Telefon: 041 789 902._ ODKUPUJEMO jelšino hlodovino, hrast, oreh, smreko in druge vrste lesa. Pokličite: 041 610 210 ali 02 769 15 91. G.O.Z.D-BIO-LES, PREDELAVA LESA, Vlado Medved, s. p. KMETIJSTVO PRODAMO suha bukova drva po ugodni ceni, možna dostava na dom. Telefon 041 610 210 ali 02 769 15 91_ PRODAM dva bikca simentalca, stara 2 in 3 tedne, in 270 litrov mošta jurke. Tel. 031 840 242._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM dva bikca simentalca, težka okrog 140 kg. Tel. 031 532 785. PRODAM odojke. Tel. 040 389 720. PRODAM suhe deske, debeline 25 mm, cena 120 EUR/m3. Na zalogi imamo ladijski pod, bruna. Možna dostava na dom. Informacije na GSM: 040 351 580. NEPREMIČNINE PRODAMO nova stanovanja v Mar-kovcih, velikosti od 35 m2 naprej, po ceni 1.150 €/m2. Prodamo tudi druge nepremičnine na Ptuju in v okolici. AC NEPREMIČNINE, d. o. o., tel. 031 605 685. IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh Dialog, K Mitreju 2, 2251. Ptuj MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Štajerski TEDNIK DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. UD ELJKA ZJUTRAJ DO I Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - sklep ustavnega sodišča) in 29. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09) Občina Podlehnik objavlja JAVNO NAZNANILO o PODALJŠANJU javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za občinski prostorski načrt Občine Podlehnik 1. Občina Podlehnik je z javnim naznanilom št. 350-2/2012 z dne 8. 10. 2013, objavljenim v časopisu Štajerski tednik dne 11. 10. 2013 in objavljenim na spletni strani Občine Podlehnik (http://www.podlehnik. si) obvestila javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi: dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Podlehnik, ki ga je izdelal Oikos, svetovanje za razvoj, d. o. o., ob sodelovanju Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje, d. o. o., in Urbania, prostorske rešitve, d. o. o., pod številko projekta 1080/09, z datumom oktober 2013, okoljskega poročila (številka projekta 3343/1 1, z datumom november 2012, dopolnjeno september 2013) ter dodatka k okoljskemu poročilu za varovana območja (številka projekta 3343/11-A, z datumom november 2012, dopolnjeno julij 2013), ki ju je za dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Podlehnik izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d. o. o. 2. Občina Podlehnik obvešča javnost, da se čas trajanja javne razgrnitve navedenega gradiva podaljša za teden dni. S tem javnim naznanilom je določen naslednji čas trajanja javne razgrnitve: od ponedeljka, 21. 10. 2013, do vključno petka, 29. 11. 2013. Javna razgrnitev navedenega gradiva poteka v prostorih Občine Podlehnik, Podlehnik 21. Razgrnjeno gradivo je v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na prostorskem informacijskem sistemu občine (PISO), do katerega se lahko dostopa preko spletnega naslova http://www.podlehnik.si/. Čas in kraj javne obravnave dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja ostaja nespremenjen, to je v sredo, 13. 11. 2013, ob 17. uri, v Domu krajanov (Zadružni dom), Podlehnik 9. 3. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu z dodatkom za varovana območja za občinski prostorski načrt Občine Podlehnik. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Podlehnik, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 4. To javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Podlehnik (http://www.podlehnik.si). Številka: 350-2/2012 Datum: 30. 10. 2013 Marko Maučič, župan občine Podlehnik V življenju le skrbi in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večen bo spomin. SPOMIN Danes, 5. novembra, mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi soprog, oče, tast, dedek, brat in stric Anton Gol IZ UL. ŽETALSKEGA JOŽETA 6 Hvala vsem, ki ga ohranjate v srcu z lepimi spomini in mu prižigate svečke. Vsi tvoji RAZNO ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921._ POZDRAVLJENA! V torek, 17. 9., sva se videla v ptujski bolnišnici na kirurgiji med 9. in 10. uro. Zraven tebe je bila prijateljica. Si srednje postave in imaš očala. Prosim, pošlji SMS na tel. 031 798 251. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. Pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. SPOMIN 3. novembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Anton Poplatnik IZ GORIŠNICE 9 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji www.radio-tednik.si PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 05.11. 9:00 Dnevnik TV Maribor -poti. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info lana 11:30 Modro-pon. 12:00 Ptujska Kronika 12:20 Zeleno - 3. oddaja - pon. 12:40 Glasbeni predah 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 15:45 Komandant Stane - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Glasbeni predah 16:35 Kuhinjica 17:00 Sport(no)- 20. oddaja - pon 17:35 Motoscena - 24. oddaja 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal 18:35 Bela celina - pon. 19:25 glasbena 8 (slo. lestvica)- m PROGRAMSKA SHEMA PeTV ^■loddaja-20:00 Ptujska kronika - pon. 20,2011. Regata Ptujčanka - pon. 20:35 Povabilo na kavo 21:MHa¡jjjÍMH pon. ;ke 13. oddaja - pon. 21:30 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 06.11. 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal Ptujska kronika - pon. _ _ Info kanal 1:30 Modro - pon. 2:00 Izzivi trenda staranja - pon. 2:15 Info kanal 4:00 Gostilna »Pr Francet« - 52. oddaja - pon. 5:00 Info kanal 6:35 Jtuhinjica 7:00 Cista umetnost - 25. oddaja 7:20 Glasbeni jiredah 7:30 To bo moj poklic - Tehnik in inženir mehatroi 18:00 Povabilo na kavo 18:35 Široko oko - 5. oddaja - pon. 18:55 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. 19:25 Glasbena osmica - (tuja. lestvica) 9. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na barko - pogovor s Filipom Risarjem - pon 20:30 Eilm Campus&anovanje št. 4 -pon. 20:40 Cista umetnost - 25. oddaja - pon. 21:00 Motoscena - 24. oddaja - pon 21:25 KimavCevi večeri 2013 -pon 21:50 Glasbeninredah 22:05 Regi TV Gorišnica Četrtek 07.11 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 11:00 Motoscena - 24. oddaje - pon. 11:30 Modro-pon. 12:00 Ptujska kronik 13:20 Povabilo na kavo - pon. (Aleš Arih) 13:55 Info kanal - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Glasbeni predah 16:35 Kuhinjica 17:00 Široko oko - 5. oddaja - pon. 17:20 Zeleno - 3. oddaja - pon. 17:40 Glasbeni^predah j$i20 fp^Dj^.MdiaTa - pon. . )Sport(no)__________ 18:55 ptujske odrske deske 13. oddaja - pon. ■ 19:20 Shranjena učenost ■ 19:3.5. Glasbeni predalH ttikiM pon. tronl^n 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (slo. lestvica) - 10. oddaja 20:55 film o gradu Turnišče - pon. 21:25 Cista umetnost - 25. oddaja -pon. 21:45 Glasbeni nredah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. 22:50 Info kanal www.petv.tv Spremljale nas lahko tudi na T2 in SIOLIV PTUJSKA TELEVIZIJA Videm • Martinovanje v Halozah se je že začelo Most se pričenja spreminjati v vino V soboto, 2. novembra, se je v občini Videm z osrednjo prireditvijo pričelo Martinovanje Haloze 2013, ki bo združilo preko 30 prireditev v čast sv. Martina po vseh haloSkih občinah, kjer temu prazniku namenjajo Se posebno pozornost. V občini Videm so za uvod v večdnevno praznovanje pripravili bogat kulturni program, ponudbo kulinaričnih dobrot ter pokuSnjo vin haloSkih vinarjev. Prireditve se je udeležila tudi ptujska vinska kraljica Monika ReberniSek. Martinovo, ki pri nas velja za enega pomembnejših ljudskih praznikov, ponekod praznujejo le dan ali dva, v Halozah pa številna društva s skupnimi močmi že več let pripravljajo večdnevno praznovanje, kjer ne manjkajo pokušine vina, mošta ter dobra kulinarika. Vse skupaj popestrijo še s kulturnim programom in komičnimi vložki. Tako je bilo tudi v soboto v občini Videm, kjer so pri Vidovi kleti najprej pripravili osrednjo prireditev, ki ji je sledilo druženje ob moštu in dobrotah društev in aktivov žena. Obiskovalce in goste je uvodoma pozdravil župan Friderik Bračič, ki je dejal, da organizatorji prireditev v sklopu martinovanja iz leta v leto opažajo večje zanimanje obiskovalcev. Poudaril je, da ima ta praznik velik pomen za naše kraje, predvsem pa za vinogradnike, ki vse leto negujejo trto, da jeseni bogato rodi in da iz nje pridelajo vrhunska vina. »Pomembno je, da s prisotnostjo na prireditvah našim vinogradnikom in kletarjem izkažemo pozornost,« je dejal župan ter ob tem prisotne pozval k čim množičnejšemu obisku prireditev, ki bodo vse do 17. novembra. Zbrane je nagovorila tudi ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, ki je prav tako izpostavila pomembnost martinovega ter obiskovalcem zaželela, da bi ob okušanju mošta in mladega vina doživeli vse njune harmonične okuse. Dvakrat krstili moSt Kot se za prireditve mar-tinovanja spodobi, je potekal tudi krst mošta, in to Osrednja prireditev občine Videm se je končala z druženjem v Vidovi kleti. Prireditve se je udeležila tudi ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. ne le enkrat. Najprej ga je slovesno krstil pater Janez Ferlež, nato pa so ga šaljivo krstili še ljudski pevci Mejaši iz Repišč, ki so dodobra nasmejali občinstvo. Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Videm, videmski vinogradniki ter skupina harmonikarjev Veseli Jožeki. Patricija Kovačec Kidričevo • Ob zaključku meseca varstva pred požari Taktična gasilska vaja pri podjetju Agroles V gasilski zvezi občine Kidričevo so ob zaključku meseca varstva pred požari v sredo, 30. oktobra, izvedli Se veliko taktično gasilsko vajo ob objektu podjetja Agroles pri železniSki postaji v Kidričevem. Kot je pojasnil poveljnik gasilske zveze občine Kidričevo Jožef Kancler, so se za vajo ob objektu podjetja Agroles, tik ob železniški postaji, odločili zato, ker na tem območju Kidričevega nimajo zagotovljenega hidrantnega omrežja. Ob predpostavki, da so zagoreli objekti omenjenega trgovskega podjetja, so poleg požarne vode iz gasilskih avtocistern, ki so na požarišče privozile v nekaj minutah, uporabili tudi vodo iz hidrantnega omrežja naselja. To pa so zagotovili tako, da so s pomočjo gasilskih cevi vzpostavili blizu 500 m dolgo požarno verigo, od hi-dranta pred restavracijo Pan do trgovskega podjetja. V poučni taktični gasilski vaji je sodelovalo 76 gasilk in gasilcev iz vseh osmih gasilskih društev v občini Kidričevo. Potek vaje so spremljali tudi poveljnik gasilskih enot po-dravske regije Dušan Vižin-tin, predsednik GZ Kidričevo Franc Frangež, župan občine Kidričevo Anton Leskovar in predstavnik Talumovega hčerinskega podjetja Vargas- al Boris Kuhar, ki so po končani vaji vsem sodelujočim gasilcem za izvedbo vaje tudi čestitali. Sicer pa so v GZ Kidričevo v mesecu požarne varnosti obiskali vrtce v občini in jih seznanili z gašenjem začetnih gospodinjskih požarov. Obiskali pa so tudi vse osnovne šole v občini Kidričevo, kjer so izvajali različne preventivne aktivnosti ter predstavitev požarne tehnike, nato pa so izvedli še »evakuacijo« šolarjev in učiteljev iz domnevno „goreče šole". Sicer pa se v GZ Kidričevo te dni že pripravljajo na regijski kviz gasilske mladine, ki bo to sobo- www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 to, 9. novembra, na katerem pričakujejo blizu 200 mladih gasilcev iz podravske regije. V sodelovanju z vodstvom Gasilske zveze Slovenije in Gasilske mladine Slovenije pa bodo 23. novembra gostili še udeležence državnega kviza mladih gasilcev iz vse Slovenije. -OM Osebna kronika Rojstva: Monika Štrman, Dobrava 9 a , Ormož - deček Nejc; Anja Kostanjevec , Stojnci 66, Markovci - deček Niko; Ana Le-vart, Gmajna 12 a, Oplotnica -deček Lars; Lidija Medved, Pod-lože 69, Ptujska Gora - deklica Ana; Nataša Gašparič, Arbaj-terjeva ul. 1, Ptuj - deček Rok; Andreja Emeršič, Svetinci 39 a, Destrnik - deček Blaž; Polona Vogrinec, Gorišnica 60 a, Go-rišnica - deklica Pija; Monika Gabrovec, Stojnci 102, Markovci - deček Jaka; Nataša Pulko , Zakl 12 b, Podlehnik - deklica Zarja; Mojca Pintarič, Štuki 40 a, Ptuj - deklica Enja; Patricija Rajh, Dragovič 40, Juršinci -deček Teo; Aleksandra Kešpert, Stogovci 48, Ptujska Gora -deklica Lucija; Katja Višnar, Gmajna 24, Oplotnica - deček Mark; Andreja Pelko, Ceste 40, Rogaška Slatina - deklica Zoja; Martina Zadravec, Vitomarci 47, Vitomarci - deček Rene. Umrli so: Alojzij Kosec, Gradi-ščak 19, roj. 1934 - umrl 24. oktobra 2013; Justina Vidovič, roj. Merc, Mala Varnica 13, roj. 1931 - umrla 24. oktobra 2013; Jožef Vidovič, Strmec pri Leskovcu 49, roj. 1923 - umrl 24. oktobra 2013; Janez Medved, Podlože 69, roj. 1935 -umrl 24. oktobra 2013; Marija Praprotnik, roj. Osenjak, Zagrebška c. 57, Ptuj, roj. 1927 - umrla 25. oktobra 2013; Terezija Puklič, roj. Šegula, Stražgonjca 41, roj. 1918 - umrla 26. oktobra 2013; Ana Krajnc, roj. Kac, Spodnja Hajdina 16, roj. 1921 - umrla 27. oktobra 2013; Franc Lazar, Kicar 92, Ptuj, roj. 1946 - umrl 23. oktobra 2013; Franc Kodela, Draženci 10, roj. 1925 - umrl 25. oktobra 2013; Branko Lah, Naraplje 12, roj. 1952 - umrl 28. oktobra 2013; Rozalija Mlakar, roj. Belšak, Veliki Okič 2, roj. 1931 - umrla 29. oktobra 2013. sCty'&uko, buddka 89,8 98,2 104,3 Mhz fiáíuXajte naó tudi na ipietu: www. radio -ptuj. ó i RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Napoved vremena za Slovenijo Če pred Martinom zmrzuje, wed božičem povodenj. Foto: M. Ozmec Pri gašenju domnevnega požara na objektih podjetja Agroles so uporabili tudi požarno vodo iz naselja, ki so jo zagotovili prek požarne verige iz hidrantnega omrežja. Danes bo deževalo, največ padavin bo v južnih in jugozahodnih krajih. Snežna meja bo na okoli 1200 m nad morjem. Popoldne bodo padavine oslabele in do večera ponehale. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 12, ob morju do 14, najvišje dnevne od 9 do 12, v alpskih dolinah okoli 6, na Primorskem do 16 stopinj C. Obeti V sredo bo zmerno do pretežno oblačno. V severnih krajih bo še možen rahel dež. Drugod bo večinoma suho. V četrtek bo večinoma sončno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Foto: PK