275 Roman Bric Strokovni Ëlanek POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI MODERNISATION OF PUBLIC RELATIONS IN THE SLOVENIAN ARMED FORCES P O V Z E T E K Vojaški odbor zveze Nato je septembra 2007 potrdil nova pravila o odnosih z javnostmi, ki so jih pripravili v uradu tiskovnega predstavnika in svetovalca predsednika vojaškega odbora (Nato Militar y Committee) polkovnika Bretta Boudreaua. Nova Natova izhodišËa glede komuniciranja z javnostmi, ki obsegajo vsa pomembnejša podroËja delovanja in nekatere posebnosti vojaške funkcije odnosov z javnostmi, so zanimiva tudi za slovensko vojaško teorijo in prakso. Nekatere najpomembnejše poudarke novih Natovih pravil predstavljamo v pr vem delu prispevka, v drugem delu pa se ukvarjamo z dosedanjim razvojem in dejavnostjo vojaške funkcije odnosov z javnostmi v okviru Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske. Podrobnejša analiza in primerjava z Natovim dokumentom pokažeta, da bo koncept odnosov z javnostmi v Slovenski vojski treba posodobiti in dopolniti. Spremeniti bo treba dosedanjo linijo odgovornosti Ëastnikov za odnose z javnostmi in dati prednost komuniciranju z notranjo javnostjo. Po zgledu zavezništva bo v Slovenski vojski treba veË pozornosti nameniti tudi bolj sistematiËnemu izobraževanju in usposabljanju vojaških oseb ter Ëastnikov za odnose z javnostmi. Ob narašËajoËem pomenu te dejavnosti in vrsti novih postopkov, ki jih za zdaj urejajo že precej zastarela navodila iz leta 1999, pa se 276 POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI vse bolj kaže tudi potreba po pripravi temeljnega dokumenta, ki bo podrobneje opredeljeval vojaško funkcijo odnosov z javnostmi in posamezne vidike v okviru obrambnega ter nacionalnovarnostnega sistema. Treba bo doloËiti razmerja do informacijskega delovanja in vprašanja, ki zadevajo vkljuËevanje množiËnih medijev v vojaške operacije. V nadaljnji praksi bi morali na vseh ravneh in podroËjih dosledno uveljaviti pravilo komunikacijskega naËrtovanja, ki je bilo v preteklosti zanemarjeno. Ob tem bi bilo dobro preveriti, ali so komunikacijska orodja, ki jih je razvil obrambni sistem pri komuniciranju z razliËnimi ciljnimi javnostmi, dovolj izkorišËena in naËrtno razporejena. K L J U » N E B E S E D E MC 0457/1, odnosi z javnostmi , notranja javnost , in formaci j sko de lovanje , t i skovni preds tavnik , Ëas tnik za odnose z javnostmi . A B S T R A C T In September 2007, the NATO Militar y Committee adopted new rules on public relations, which were prepared in the bureau of the press officer and the advisor to the militar y committee president (NATO Militar y Committee), Colonel Brett Boudreau. New NATO starting points regarding communication with the public that include all most important areas of operation and the particularities of the function of militar y public relations are interesting also for Slovenian militar y theor y and practice. Some of the most important points of the new NATO rules will be presented in the first part of this article, while the second part will deal with the past development and activities of the function of militar y public relations within the Ministr y of Defence and the Slovenian Armed Forces. A detailed analysis and a comparison with the NATO document show that the public relations concept in the Slovenian Armed Forces is yet to be updated and supplemented. The current line of responsibility of the public relations officers will have to be changed and priority must be given to communication with the internal audience. Following the example of the Alliance, additional attention will have to be given to a more systematic education and training of militar y personnel and 277 Roman Bric public relations officers in the Slovenian Armed Forces. Given the growing importance of this activity and a variety of new procedures, now governed by relatively outdated instructions from the year 1999, rises a need to prepare a fundamental document, defining the function of militar y public relations and individual aspects within the defence and national security system. The relationships towards information operations and questions surrounding the inclusion of mass media in militar y operations will have to be defined. In further practice, the rule of communication planning, which was neglected in the past, should be consistently introduced. In regards to the latter, it would be wise to verify if the communication tools, developed by the defence system in communicating with different target audiences, are well utilised and methodically arranged. K E Y W O R D S MC 0457/1, publ i c re lat ions , internal audience , information operat ions , press o f f i c er, publ i c re lat ions o f f i c er. ZVEZA NATO SPREMINJA KONCEPT KOMUNICIRANJA Z JAVNOSTMI Zveza Nato po letu 2004 doživlja intenzivne spremembe, ki so posledica prilagajanja novim varnostnim in politiËnim razmeram v Evropi ter svetu. Poleg širitve Ëlanstva, preoblikovanja vojaške strukture in konceptualnih izhodišË pri vojaškoobrambnem naËrtovanju ter izvajanju operacij se spreminja tudi delovanje podpornih funkcij in drugih notranjih podroËij delovanja. Eno teh je podroËje odnosov z javnostmi, ki skrbi za ugled organizacije in javno komuniciranje. Tako je tudi lani sprejeti dokument Military Policy on Public Affairs ‡ MC 0457/11 (v nadaljevanju MC 0457/1) v primerjavi s predhodno razliËico MC 0457 doživel veË vsebinskih sprememb. Po mnenju predlagateljev je bil tako opravljen temeljni vsebinski premik od koncepta informiranja javnosti (PI ‡ Public Information) do celostne obravnave javnih zadev (PA ‡ Public Affairs)2 oziroma odnosov z 1 Dokument Military Policy on Public Affairs z oznako MC 0457/1, ki ga je 14. septembra 2007 odobril Vojaški odbor zveze Nato (North Atlantic Military Committee), je dosegljiv na Natovi spletni strani http:// www.nato.int/ims/docu/mc0457en.pdf. 2 Tako se je spremenil tudi naziv Ëastnika za odnose z javnostmi ‡ PAO (Public Affairs Officer), ki je nadomestil izraz PIO (Public Information Officer), Ëeprav se v praksi še uporabljata oba. 278 javnostmi (PR ‡ Public Relations), kot to dejavnost pogosteje oznaËujejo na civilnem podroËju. Boudreau (2007: 26) navaja dva temeljna vsebinska razloga za spremembo. PrviË, dosedanja praksa informiranja javnosti je bila usmerjena predvsem k množiËnim medijem in ni vkljuËevala komuniciranja z (vojaško) interno javnostjo ter lokalnimi skupnostmi, obvešËanje pa je bilo pretežno enosmerno. Nujnost sprememb v naËinu komuniciranja se je pokazala v obdobju po koncu hladne vojne3 in zlasti po 11. septembru 2001 ter z narašËajoËim vplivom interneta in razvojem drugih oblik globalnega komuniciranja. Premike v konceptu komuniciranja z javnostmi najveËje vojaške sile si tako lahko razlagamo v kontekstu sprememb v mednarodnem varnostnem okolju4 in znanstvenih razprav o legitimnosti sodobnega vojaštva.5 Drugi razlog za spremembe pa je loËitev splošne funkcije komuniciranja z javnostmi od vojaških funkcij informacijskega delovanja (Information Operations ‡ Info Ops), ki lahko poteka v razliËnih oblikah in kombinacijah z uporabo psihološkega delovanja (Psy Ops), elektronskega ali omrežnega bojevanja (electronic warfare, network operations), varnostnega delovanja in zavajanja (security operations, deception) ter kot klasiËno obvešËevalno delovanje. Dokument je razdeljen na veË vsebinskih sklopov. Poleg uvodne razlage o razvojnih spremembah in novih pogledih, ki na novo opredeljujejo cilje in poslanstvo odnosov z javnostmi v zvezi Nato, podrobneje opredeljuje funkcijo in naËela delovanja ter ravni odgovornosti. Veliko pozornosti namenja naËrtovanju in izvajanju, organizaciji ter metodologiji odnosov z javnostmi, pri Ëemer so opredeljeni tudi procesi in mehanizmi vojaškega delovanja. V posebnem poglavju obravnava tudi odnose z javnostmi Natovih poveljstev in enot v operacijah kriznega odzivanja. POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 3 Moskos (2000: 1) obdobje po koncu hladne vojne opredeljuje kot postmoderni tip razvoja sodobnih vojsk, ki temeljito spreminja koncept razvoja oboroženih sil. Za to obdobje sta znaËilna opušËanje obveznega služenja vojaškega roka in intenzivnejše prilagajanje oboroženih sil zahtevam civilne družbe. 4 Po mnenju Grizolda (2005: 93) sta obdobje po koncu hladne vojne, predvsem pa 11. september povzroËila ››spremenjeno percepcijo groženj varnosti« in ››prepad« v pojmovanju vloge zavezništva v novih varnostnih razmerah, ki ga bo zavezništvo moralo preseËi. 5 Z vprašanjem legitimnosti vojaštva sta se temeljito ukvarjala Huntington (1957) in Edmonds (1988), v jedro znanstvene obravnave pa ga postavlja tudi JelušiË (1997: 68), ki ugotavlja, da se na nacionalni ravni na strani civilne družbe in politiËne države, ki v odnosu do vojaštva sestavljata civilno okolje, do oboroženih sil ››oblikujejo posebne vrste priËakovanja in zahteve«. Gre za proces spreminjanja vrednot v razvitih industrijskih družbah, ki ne sproža le dvoma v legitimnost vojaštva, temveË sproža krizo legitimnosti celotne nacionalnovarnostne politike (JelušiË 1997: 225). Na to soodvisnost opozarja tudi Kotnik (2002: 105). 279 TRI TEMELJNA PODRO»JA DELOVANJA V ODNOSIH Z JAVNOSTMI Dokument opredeljuje tri temeljna podroËja vojaške funkcije odnosov z javnostmi, in sicer (1) odnose z množiËnimi mediji, (2) odnose z notranjo javnostjo in (3) odnose z lokalnimi skupnostmi. Usmeritve veljajo za vse strukture, enote in poveljstva ter osebje, ki delujejo pod okriljem zveze Nato ali so podpora Natovim vojaškim organom. Temeljno poslanstvo vojaških odnosov z javnostmi je ››podpora poveljnikom s pravoËasnim sporoËanjem natanËnih informacij ciljnim javnostim« (MC 0457/1, tË. 5), ozavešËanje javnosti o vojaških vidikih vloge, ciljev, operacij, misij, dejavnosti in problemov zavezništva, njihovo boljše razumevanje ter tako poveËevanje ugleda in verodostojnosti organizacije. KljuËne ciljne javnosti so opredeljene kot zavezniške, mednarodne, regionalne, lokalne ali notranje in druge posebne javnosti, odvisno od izvajane dejavnosti in posameznega primera. Precejšnja pozornost je še vedno namenjena odnosom z množiËnimi mediji, s katerimi poveljstva in štabi sodelujejo prek svojih Ëastnikov za odnose z javnostmi. Poleg obvešËanja o rednih dejavnostih odgovarjajo na vprašanja novinarjev, posredujejo dodatna pojasnila in informacije, gradiva ter slikovni material, pripravljajo izjave in intervjuje vojaških predstavnikov Nata ter zagotavljajo dostop do operativnih enot in njihovih vojaških predstavnikov. Programi odnosov s skupnostmi so usmerjeni v komuniciranje med Natovimi delujoËimi sestavami in vojaškimi predstavniki v državah zavezništva ter drugih obmoËjih delovanja, kjer se vzpostavljajo odnosi s predstavniki oblasti, lokalnega prebivalstva, gospodarstva, civilnih organizacij in skupnosti, akademskih krogov in razliËnih interesnih skupin, združenj, povezanih z vojsko ter drugimi pomembnimi dejavniki, ki delujejo na interesnem obmoËju lokalne skupnosti. INTERNO KOMUNICIRANJE NI SESTAVINA RUTINSKIH UKAZOV IN SLUŽBENIH NAVODIL Velik poudarek je namenjen komuniciranju z notranjo javnostjo, ki je opredeljeno kot organizacijsko komuniciranje z uniformiranimi pripadniki in civilnimi osebami ter njihovimi družinskimi Ëlani. Notranje komuniciranje je namenjeno obvešËanju o delovanju enot, poveljstev in posameznikov ter njihovi dejavnosti in se razlikuje od službenih informacij (administrative information) ali usmeritev, ki jih obiËajno vsebujejo dnevna povelja, rutinski Roman Bric 280 ukazi in službena navodila, ki potekajo po liniji vodenja in poveljevanja oziroma v okviru t. i. poveljniškega komuniciranja (Command Information). Kljub loËevanju vsebin pa je poveljniška linija v sodelovanju s podpornimi službami odgovorna tudi za uËinkovito in sprotno obvešËanje notranjih javnosti o pomembnih dogodkih in procesih, ki zadevajo zaposlene, seznanjanje o delu njihovih poveljstev ter ciljih in dejavnosti organizacije, kar vpliva na poveËevanje motiviranosti, uËinkovitosti in kakovosti dela pripadnikov, poveljniškega osebja ter vseh zaposlenih. LINIJA ODGOVORNOSTI PRI KOMUNICIRANJU Z JAVNOSTMI Kot je zapisano v 21. toËki dokumenta, je funkcija odnosov z javnostmi vzpostavljena kot neposredna podpora poveljniku in je ni mogoËe ››prenesti na druge ravni poveljevanja ali si jo kakor koli podrediti«. »astniki za odnose z javnostmi oziroma tiskovni predstavniki poveljstev so poveljnikovi glavni svetovalci na podroËju odnosov z javnostmi, ki so poveljniku neposredno odgovorni, pri svojem delu pa upoštevajo tudi napotke višjih poveljstev (MC 0457/1, tË. 9). To pomeni, da mora biti delovanje na podroËju odnosov z javnostmi znotraj vojaškega krila zavezništva dobro usklajeno, in sicer tako po vertikalni liniji na vseh ravneh poveljevanja kot tudi na horizontalni ravni z nacionalnimi oboroženimi silami in drugimi organizacijami, ki delujejo pod okriljem Nata. UËinkovita podpora poveljnikom zahteva, da je funkcija vojaških odnosov z javnostmi vkljuËena v operativno naËrtovanje v vseh Natovih poveljstvih. Podporo Ëastnikom, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi, in svetovanje poveljnikom pa zagotavljajo tudi urad (služba) za odnose z javnostmi in druge administrativne službe. Funkcija odnosov z javnostmi z zmogljivostmi, ki so odvisne od ravni in obsega nalog, poteka v vseh Natovih poveljstvih. Najmanjša raven vkljuËuje uresniËevanje komunikacijskih naËrtov in dejavnosti v okviru sprejetih naËel, sodelovanje z množiËnimi mediji, spremljanje in analizo medijev ter lastno produkcijo (pisna gradiva, slikovna gradiva in spletne storitve). VOJAŠKA FUNKCIJA ODNOSOV Z JAVNOSTMI JE LO»ENA OD INFORMACIJSKEGA DELOVANJA Funkcija vojaških odnosov z javnostmi ne more in ne sme biti vkljuËena v naËrtovanje ali izvajanje informacijskega in psihološkega delovanja ter zavajanja. Informacijsko delovanje je sestavni del ofenzivnih ali defenzivnih POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 281 vojaških operacij, ki potekajo na vseh ravneh poveljevanja in so usmerjene v onesposobitev nasprotnika ter poveËanje uËinka lastnih sil, informiranje javnosti pa spada med nevojaške dejavnosti6. V 23. toËki novih Natovih pravil je zapisano: ››funkciji odnosov z javnostmi in informacijskega delovanja sta loËeni, toda sorodni«, v nadaljevanju pa je pojasnjeno, da ››funkcija odnosov z javnostmi ni sestavina informacijskega delovanja7«. V prejšnji doktrini informiranja javnosti to ni bilo razmejeno, kar je po mnenju polkovnika Boudreaua povzroËalo zmedo v poveljniških vrstah in dvom novinarjev v verodostojnost informacij brez manipulativnih namenov (Bourdeau 2007: 27). PRISTOPI PRI KOMUNICIRANJU Z JAVNOSTMI Glede na intenzivnost komuniciranja z javnostmi dokument predvideva tri stopnje: zelo aktiven, aktiven in reaktiven (pasiven) pristop. Stopnja aktivnosti v odnosih pri komuniciranju z javnostmi je odvisna od interesa organizacije (zveze Nato) in priËakovanih uËinkov javne objave ter odziva javnosti. Pristop je odvisen tudi od upoštevanja odziva zunanjih ali notranje javnosti in ››ni nujno vedno enak v enakih primerih« (MC 0457/1, tË. 25). Dokument predvideva tri stopnje v komuniciranju z javnostmi, in sicer: a) zelo aktiven pristop, ko organizacija dogodku ali aktivnosti namenja visoko stopnjo pozornosti in v medijsko obravnavo vlaga velike napore s t. i. ››potiskanjem informacij«; b) aktiven pristop, ko organizacija dogodku ali aktivnosti namenja obiËajno pozornost; c) reaktiven (pasiven) pristop, ki se uporablja takrat, ko organizacija ni zainteresirana za javno obravnavo dogodka ali aktivnosti (prav tam). Vir informacij je v obiËajnih okolišËinah znan, zaradi operativnih razlogov ali osebne varnosti pa ga je vËasih treba prikriti. Za medije in javnost so lahko koristne tudi informacije za objavo brez navedbe vira (not for attribution) ali anonimne izjave (on background), vendar je pri posredovanju takih informacij treba definirati naËin uporabe. Roman Bric 6 Informacijsko delovanje (Info Ops) je definirano kot vojaška funkcija, ki je usmerjena v opravljanje vojaške informacijske dejavnosti ››z namenom ustvariti želene uËinke na voljo, razumevanje in zmogljivost nasprotnikov, potencialnih nasprotnikov ter drugih udeležencev, ki jih odobri Severnoatlantski svet, v podporo ciljem poslanstva zavezništva.« (MC 0457/1, Slovar pojmov in izrazov). Tudi po definiciji, ki je zapisana v slovenski vojaški doktrini (2006: 67‡70), informacijsko delovanje poteka na vseh ravneh poveljevanja in je sestavni del naËrtovanja. 7 ››PA is not an Info Ops discipline«. (MC 0457/1, tË. 23) 282 Možnost javnega delovanja in objavljanja imajo tudi druge nepooblašËene osebe in pripadniki zveze Nato, ki morajo po liniji vodenja in poveljevanja pridobiti predhodno soglasje nadrejenih, o predmetu javne razprave in naËinu javnega delovanja pa se posvetujejo s predstavniki služb za odnose z javnostmi. Izvzeta so znanstveno-strokovna publicistiËna dela, ki morajo vsebovati izjavo, da ››izražena avtorjeva mnenja ne izražajo nujno tudi uradnih stališË zveze Nato« (MC 0457/1, tË. 33, str. 10). JAVNO NASTOPANJE VOJAŠKIH OSEB IN VLOGA »ASTNIKA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI Za nastopanje v javnosti in posredovanje izjav so odgovorni poveljniki Natovih vojaških poveljstev, ki imenujejo tudi svoje tiskovne predstavnike oziroma Ëastnike za odnose z javnostmi. Vojaški predstavniki lahko izjave in komentarje dajejo le v okviru svojih pristojnosti in delovanja na svojem obmoËju odgovornosti. Pravila doloËajo dve kategoriji vojaških predstavnikov, pooblašËenih za javno nastopanje (MC 0457/1, tË. 27). Uradni govorci (Official Spokepersons) so najvišji predstavniki in pooblašËeni tiskovni predstavniki, od katerih se priËakuje, da množiËnim medijem in drugim javnostim posredujejo najpomembnejša sporoËila o vojaških zadevah Nata. Imenovani govorci (Designated Spokepersons) pa so predstavniki Natovega medijskega informacijskega centra in strokovnjaki za posamezna podroËja, doloËeni za obvešËanje zunanjih ali notranjih javnosti o posebnih in konkretnih zadevah ali temah. »astnik za odnose z javnostmi pri sodelovanju vojaških oseb z mediji pojasni osnovna pravila, ki jih je treba upoštevati, in vnaprej doloËi naËin opredeljevanja posameznih dogodkov, intervjujev, obiskov enot in drugih medijskih aktivnosti. Intervjuvanci smejo govoriti le o zadevah, ki spadajo na podroËje njihovega strokovnega znanja in odgovornosti. Izogibati se morajo ugibanju o dogodkih, incidentih, zadevah ali politiËnih odloËitvah, ki jih ne komentirajo. Njihov nastop je strogo omejen z okvirom njihovih pristojnosti, izogibati se morajo komentarjem o zadevah in dejavnostih, pri katerih sami ali njihova enota ne sodelujejo. UPORABA INTERNETA IN SPLETNIH ORODIJ Internet je eno najbolj uËinkovitih orodij komuniciranja in obvešËanja ciljnih javnosti. Internetne strani morajo ponujati informacije za razliËne ciljne skupine, ››zato morajo biti aktualne, preproste za pregledovanje, vizualno POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 283 privlaËne, interaktivne in izdelane skladno z Natovimi vizualnimi smernicami« (MC 0457/1, tË. 40). Zato je bil leta 2008 uveden tudi Natov internetni televizijski kanal (www.natochannel.tv), ki je namenjen predstavitvi vloge Nata ter posameznih držav pri zagotavljanju globalne varnosti (PetroviË 2008: 21). Intenzivnost delovanja in uporaba novih orodij se v zadnjem obdobju poveËujeta, na kar opozarja tudi usmeritev na aprilskem vrhunskem zasedanju zveze Nato v Bukarešti, kjer so poudarili potrebo po ››posodobitvi Natovih strateških komunikacijskih zmogljivosti in pristopa, še posebej v podpori Natovih operacij in misij« (prav tam). Za upravljanje vsebin in zunanjo podobo Natovih spletnih strani so odgovorni Ëastniki za odnose z javnostmi. Pri komuniciranju prek internetnih strani poveljstev lahko izdajo tudi podrobnejše lokalne smernice. Splošne omejitve in pravila javnega komuniciranja pa veljajo tudi pri elektronskem komuniciranju. Vsaka informacija ali elektronski zapis, namenjen javni objavi na spletu, mora skozi postopek predhodne odobritve, da se prepreËijo morebitne zlorabe in dostop nepooblašËenih zunanjih oseb do informacij. Pripadniki lahko komunicirajo s prijatelji, družino in stanovskimi kolegi ter svoje izkušnje sporoËajo širši javnosti, ››Ëe pri tem upoštevajo doloËbe o varnosti in primernosti«. Natovo osebje se mora posvetovati s svojo linijo poveljevanja, preden na internetu objavi informacije in slikovno gradivo, povezano z Natom, je zapisano v 44. toËki Natovega dokumenta. MEDIJSKI INFORMACIJSKI CENTRI IN VKLJU»EVANJE V VOJAŠKE OPERACIJE Eno glavnih Natovih naËel je, da imajo mediji pravico do poroËanja o Natovih vojaških in drugih dejavnostih ter dostop na vojskovališËe (MC 0457/1, tË. 53). Pri vseh vojaških operacijah pod vodstvom Nata ali drugih dejavnosti, ki vkljuËujejo veËjo razmestitev sil, se na vojskovališËu vzpostavijo zmogljivosti, ki so namenjene za delovanje medijev. To so Natovi medijski informacijski centri (Nato Media Information Centre ‡ NMIC), ki praviloma delujejo na varnostno dostopnih lokacijah. Centri NMIC se vzpostavljajo tudi ob veËjih vajah in drugih dogodkih. Pod okriljem osrednjega centra lahko na razliËnih lokacijah deluje tudi veË podrejenih medijskih informacijskih centrov (Media Information Centres ‡ MIC). Za akreditiranje novinarjev in drugih predstavnikov medijev so odgovorne posamezne države Ëlanice. Sektor zveze Nato za javno diplomacijo je Roman Bric 284 odgovoren za preverjanje novinarjev, akreditiranih na sedežu Nata. Pri dostopu do Natovih medijskih informacijskih centrov, zmogljivosti, objektov in pripadnikov Natova vojaška služba za odnose z javnostmi vodi evidenco medijev ter novinarjev in jim praviloma izda Natovo registracijsko kartico s fotografijo. Posamezne medije lahko zastopajo akreditirani novinarji (79. Ëlen Protokola I z leta 1977), vojni dopisniki (4. Ëlen Ženevskega protokola III iz leta 1949) ali svobodni novinarji. Vse pravice po ženevski konvenciji lahko uveljavljajo samo novinarji s statusom vojnega dopisnika. Predstavniki medijev, ki jih gosti Nato, podpišejo izjavo o prevzemu odgovornosti, s Ëimer se odrekajo vsem zahtevam in morebitnim tožbam zaradi kakršnih koli poškodb ali škode. Vojaška poveljstva in pripadniki Nata pri delu v nevarnih okoljih ne morejo zagotoviti popolne zašËite novinarjev. Skladno s tem se morajo novinarji, ki želijo delovati v takih okoljih, predhodno usposobiti za delovanje na vojnih obmoËjih v sestavi vojaških enot. Za zagotovitev ustrezne pripravljenosti in usposobljenosti novinarjev so odgovorni novinarji in njihovi delodajalci. Od novinarjev se priËakuje, da bodo opremljeni z lastno osebno zašËitno opremo (neprebojni jopiË, Ëelada). Akreditiranim dopisnikom se lahko zagotovijo tudi dodatna zašËitna sredstva, logistiËna oskrba, podpora za preživetje (hrana, nastanitev) in dostop do komunikacij ter prevoz. RAVNANJE OB VE»JIH INCIDENTIH IN ŽRTVAH MED PRIPADNIKI NATA Informacije o veËjih incidentih, v katere so vpletene sile zveze Nato, ki vkljuËujejo izgube, nesreËe in škodo na objektih ter opremi, se javno potrdijo ››na najustreznejši nižji ravni v Natovi liniji poveljevanja« (MC 0457/1, tË. 58). Uradna sporoËila, s katerimi se javno potrdi incident, se pripravijo na podlagi tesnega usklajevanja z vpletenimi državami in organizacijami. Države in organizacije, ki sodelujejo s silami zavezništva, si pridržijo posebno pravico do objave konkretnih podatkov o incidentih, v katere so vpleteni njihovo osebje, objekti ali oprema, vkljuËno z imeni ubitih ali ranjenih oseb, podatki o poškodovanih objektih ali opremi ter s stanjem preiskav ali zdravljenja. V najboljšem primeru vojaška služba za odnose z javnostmi prva obvesti medije in tako prehiti nasprotnike v njihovih prizadevanjih, da medijsko poroËanje o situaciji oblikujejo in priredijo za svoje namene (MC 0457/1, tË. 59). Za objavo imen, državljanstva in osebnih podatkov o morebitnih žrtvah POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 285 in drugih udeležencih je odgovorna posamezna država. Kadar pride do izgub med operacijo, ki še poteka, Natova služba za odnose z javnostmi medijem pravoËasno sporoËi pomembne in preverjene informacije, pri Ëemer upošteva posebno pravico držav, ki prispevajo sile, da same poskrbijo za seznanitev z okolišËinami dogodka. To zahteva hitro in proaktivno usklajevanje, s katerim se zagotovi doslednost sporoËil med Natovimi in nacionalnimi funkcijami odnosov z javnostmi. RAZVOJ ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI Razvoj podporne vloge odnosov z javnostmi v okviru Slovenske vojske je tesno povezan z razvojem in organiziranostjo centralne Službe za odnose z javnostmi Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju SOJ). SOJ deluje kot samostojna organizacijska enota šele od leta 2004, pred tem pa je v manjši zasedbi deloval v okviru kabineta ministra za obrambo. Krovna služba na ravni ministrstva se je vnoviË reorganizirala leta 2007, hkrati pa je bil ustanovljen tudi Oddelek za odnose z javnostmi Slovenske vojske. Predlagane spremembe leta 2007 so bile utemeljene s sklepom Vlade o novem Modelu organiziranosti odnosov z javnostmi na ravni Vlade ter sprejetimi predlogi reorganizacije Službe za odnose z javnostmi (v nadaljevanju: Reorganizacija SOJ) in reorganizacije oddelka za odnose z javnostmi Slovenske vojske (v nadaljevanju Reorganizacija oddelka SV). ORGANIZIRANOST NA PODRO»JU (VOJAŠKIH) ODNOSOV Z JAVNOSTMI ZaËetki formalnega delovanja na podroËju odnosov z javnostmi segajo v leto 1991, ko je bila v kabinetu ministra za sodelovanje z mediji pristojna strokovna oseba, ki je usklajevala tudi delo TV-studia PoljËe in pozneje ustanovljene revije Slovenska vojska (Reorganizacija SOJ, str. 4). Takšna oblika komuniciranja z javnostmi je veljala do leta 1994, ko je ministrstvo vzpostavilo bolj sistematiËen pristop v komuniciranju z javnostmi. Tako je bil v okviru kabineta ministra ustanovljen oddelek za odnose z javnostmi, v katerem so bili poleg vodje še sodelavec za odnose z javnostmi, sodelavec za protokol in zgodovinsko dejavnost, tajnica, uredništvo revije Slovenska vojska (štirje zaposleni) in TV-studio PoljËe (dva zaposlena). V tem obdobju je bilo komuniciranje ministrstva z javnostmi popolnoma centralizirano, zaradi Roman Bric 286 potreb po uËinkovitejšem pridobivanju informacij znotraj Slovenske vojske pa je bilo vzpostavljeno delovno mesto predstavnika za odnose z javnostmi tudi v Slovenski vojski. V tej vlogi so se do takrat izmenjavali t. i. motivatorji, ki so odnose z javnostmi opravljali v enotah in na ravni Generalštaba kot eno svojih dopolnilnih dejavnosti. Leta 1995 je na ravni ministrstva nastal prvi formalnopravni akt (Navodilo o naËinu obvešËanja javnosti o delu Ministrstva za obrambo), ki je vzpostavil temeljna pravila in naËin obvešËanja javnosti o delu Ministrstva za obrambo ter doloËil pristojnosti za komuniciranje predstavnikov ministrstva z javnostmi. Akt, v katerega so leta 1999 vnesli manjše popravke ter dopolnitve, še velja. Nov premik na podroËju odnosov z javnostmi v MO in SV je bil dosežen v letih 1998 in 1999, ko je bila opravljena obsežnejša reorganizacija. Iz sestave SOJ sta bila v novoustanovljeno samostojno Službo za publicistiko vkljuËena uredništvo revije Slovenska vojska in TV-studio PoljËe, v okviru ministrstva pa je bila na novo ustanovljena tudi Služba za protokol. Reorganizacijo podpornih služb so doloËale vse veËje zahteve medijev in javnosti, povezane s strateškimi cilji vkljuËevanja Slovenije v evroatlantske povezave in razvojem stroke, ter vse veËji vpliv novih komunikacijskih orodij (internet). Potreba po veËji preglednosti je pospešila naËrtnejše delovanje v okviru SOJ-a, ki je med svoje ciljne javnosti uvrstil tudi notranjo javnost. ObvešËanje javnosti je potekalo prek spletnih strani ministrstva (www.mors.si), prenovljene revije Slovenska vojska, posebne štirinajstdnevne oddaje Pripravljeni na TV-Slovenija8 in intraneta (http://intra.mors.si), ki je dostopen le zaposlenim. VZPOSTAVLJANJE FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI Na podlagi svojih izkušenj in mednarodnega sodelovanja je služba leta 1998 pripravila Smernice za odnose z javnostmi MO RS, ki so bile v pomoË predstavnikom ministrstva pri javnem nastopanju, hkrati pa so nakazovale strategijo nadaljnjega razvoja te službe. V tem obdobju (1998‡2000) je SOJ v sodelovanju s SV zaËel bolj sistematiËno vzpostavljati strukturo predstavnikov POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 8 14-dnevna oddaja Pripravljeni s prispevki in tematiko o delovanju Slovenske vojske, sistema zašËite in reševanja ter drugimi obrambnovojaškimi temami je bila na 1. programu nacionalne TV redno predvajana od marca 1998 do februarja 2002. V tem obdobju je bilo pripravljenih sto 30-minutnih oddaj, ki so bile predvajane v nedeljskem dopoldanskem terminu. Po njeni ukinitvi je leta 2003 med Ministrstvom za obrambo in TV Slovenija prišlo do vnoviËnega dogovora o sorodni oddaji Š»IT, ki pa je bila že po prvem predvajanju 25. 3. 2003 zaradi ostrih medijskih polemik in nasprotovanja ukinjena. 287 za odnose z javnostmi v Slovenski vojski, in sicer tako na ravni Generalštaba, ki je dobil stalnega predstavnika za odnose z javnostmi, kot tudi na ravni takratnih operativnih poveljstev SV in veËjih enot. Leta 1999 je bil uveden tudi institut tiskovnih predstavnikov ministrstva in Slovenske vojske, za katerega so pristojni po dveh letih ugotovili, da je za slovenske razmere neustrezen in je bil konec leta 2001 odpravljen (Reorganizacija SOJ, str. 4). Od leta 2001 do 2004 se je SOJ kadrovsko okrepil predvsem na podroËju obvešËanja notranje javnosti (uvedba intraneta), priprave spletnih strani in naËrtovanja (prav tam). Z reorganizacijo Slovenske vojske se je v tem obdobju spremenila tudi struktura predstavnikov za odnose z javnostmi v Slovenski vojski. Tiskovnega predstavnika pa je v tem Ëasu imenovala tudi Uprava RS za zašËito in reševanje, s Ëimer so bili pokriti vsi najpomembnejši podsistemi obrambnega sistema. Koordinacijo vseh predstavnikov za odnose z javnostmi opravlja SOJ. CENTRALIZACIJA FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI Z reorganizacijo SOJ in Oddelka za odnose z javnostmi SV so bili na ravni centralne Službe za odnose z javnostmi MO ustanovljeni trije oddelki: Oddelek za odnose z mediji in komuniciranje z javnostmi, Oddelek za multimedije (TV-studio PoljËe, internet, intranet) in Uredništvo revije Slovenska vojska. V vseh oddelkih je zaposlenih 16 oseb. LoËeni oddelek za odnose z javnostmi Slovenske vojske, ki deluje precej samostojno, naj bi po novem zaposloval 13 ljudi, saj so z reorganizacijo pod skupno vodstvo prešli tudi pomoËniki za odnose z javnostmi na višjih ravneh poveljevanja.9 V utemeljitvi predloga o ustanovitvi samostojnega oddelka je zapisano, da je najpomembnejši cilj reorganizacije ››uËinkovitejše in centralizirano notranje in zunanje komuniciranje« (Reorganizacija oddelka SV, tË. 4.1, str. 9), kar naj bi dosegli s podreditvijo Ëastnikov za odnose z javnostmi na nižjih ravneh poveljevanja in njihovo vkljuËitvijo v enovit oddelek, ki deluje v okviru Generalštaba Slovenske vojske. Centralizacija vseh ravni funkcije odnosov z javnostmi na krovni ravni je z vidika linije vodenja in poveljevanja ter naËela enostarešinstva vprašljiva ter funkcionalno neustrezna. Takšna Roman Bric 9 NaËelniku oddelka na ravni GŠSV so podrejeni pomoËniki za odnose z javnostmi v Poveljstvu sil, 1. in 72. brigadi, PDRIU, Poveljstvu za podporo in brigade zraËnih sil ‡ BRZOL. 288 organiziranost je tudi v nasprotju z Natovimi naËeli, ki temeljijo na konceptu, da je Ëastnik za odnose z javnostmi poveljnikov glavni svetovalec na podroËju odnosov z javnostmi in da njegove funkcije ni mogoËe ››prenesti na druge ravni poveljevanja ali si jo kakor koli podrediti« (MC 0457/1, tË. 58). Pri izpolnjevanju ukaza po liniji vodenja in poveljevanja je poveljniku na nižji ravni tako odvzeta funkcija odnosov z javnostmi, ki je vodena po drugi liniji (prek oddelka za odnose z javnostmi). Položaj, ki poveljniku odvzema eno od strateških funkcij, objektivno lahko privede do konflikta interesov, blokad v komuniciranju in razliËnega pristopa med linijo poveljevanja in vzporedno linijo odnosov z javnostmi. SISTEM NOTRANJEGA KOMUNICIRANJA PRILAGODITI ZAHTEVAM POKLICNE VOJSKE Nekatere študije10 kažejo, da uËinek notranjega komuniciranja in pretok kljuËnih informacij po liniji vodenja in poveljevanja ter drugih službenih kanalih ne sledita spremembam, ki so nastale po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka in uvedbi popolne poklicne vojske. Rezultati najnovejše ankete med bralci revije Slovenska vojska (april 2008) povedo, da se kakovost informiranja poklicnih pripadnikov v primerjavi s prejšnjim naborniškim sistemom Slovenske vojske ni izboljšala, Ëeprav so se zahteve poklicnih pripadnikov zelo spremenile. Anketi z enakimi vprašanji, ki sta bili med bralci revije Slovenska vojska opravljeni v presledku devetih let (1999‡2008), pri kljuËnih vsebinskih vprašanjih kažeta enake rezultate. Sklepna ugotovitev bralcev je, da revija (in drugi informacijski viri v sistemu) premalo piše o resniËnih problemih pripadnikov Slovenske vojske ter zaposlenih na Ministrstvu za obrambo in da o tem najveË izvedo iz množiËnih medijev. To je za hierarhiËno urejeno vojaško organizacijo slab kazalnik, še zlasti zato, ker nadrejeni, ki bi morali imeti na voljo veËino pomembnih informacij, kot informacijski vir zasedajo šele peto mesto. Kljub razvoju novih orodij komuniciranja (internet in intranet) in kadrovski krepitvi služb za odnose z javnostmi se informiranost notranje javnosti v primerjavi s stanjem leta 1999 ni POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 10 Revija Slovenska vojska je leta 1999, ko je še veljal naborniški sistem, in aprila 2008 med bralci izvedla anketo o splošni obvešËenosti o dogajanju v Slovenski vojski in na Ministrstvu za obrambo ter najpomembnejših informacijskih virih. Hkrati so bralci odgovarjali tudi na vprašanja, kako pogosto obiskujejo spletne strani, katerih informacij je po njihovem mnenju premalo in Ëesa bi v izboru informacij za zaposlene na MO moralo biti veË. (Bric, 2008b) 289 izboljšala (Bric 2008b). Interne informacije (intranet, oglasne deske) so bralci kot vir seznanjenosti o dogajanju na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski med razliËnimi možnostmi (množiËni mediji, revija Slovenska vojska, sodelavci, govorice, informacije nadrejenih, spletne strani) uvrstili šele na predzadnje mesto, le pred revijo Obramba. To kaže na nezadovoljivo uporabo veljavnih orodij komuniciranja, saj internet redno obiskuje le devet odstotkov vprašanih, intranet pa 12 odstotkov, pri Ëemer je slednji za veËino vojakov nedostopen. Študija kaže, da tudi revija Obramba, kljub odkupu tretjine izvodov, nima pomembnejšega vpliva na seznanjenost zaposlenih v okviru ministrstva in Slovenske vojske. Potrjuje se domneva, da vzpostavitvi popolne poklicne vojske s precejšnjim zaostankom sledi tudi podroËje specializiranih vojaškostrokovnih in informativnih obËil, ki s svojimi vsebinami ne dosegajo vseh kljuËnih ciljnih javnosti v obrambnem sistemu11. Anketa kaže, da zaposleni najbolj pogrešajo informacije o pravicah in dolžnostih zaposlenih v Slovenski vojski, o možnostih napredovanja, usposabljanja in izobraževanja, o politiki plaË, novih ukrepih in zakonodaji, ki zadevajo zaposlene, ter druge delovnopravne vsebine. Tudi drugih splošnih informacij, pojasnil in vojaškostrokovnih vsebin je premalo, so nepopolne in premalo dostopne prek rednih oblik obvešËanja, ki jih je razvil obrambni sistem12. Vojaška organizacija ima slabo razvite tudi možnosti za pretok povratnih informacij (feedback) in se nanje s popravki svojih odloËitev ne odziva13. O tem bodo morali v naslednjem obdobju razmisliti odloËevalci na najvišjih politiËnih, uradniških in vojaških dolžnostih v sistemu, tiskovni predstavniki in svetovalci za odnose z javnostmi ter uredniki glasil, ki se ukvarjajo z obrambno-vojaškim podroËjem. NADALJNJE DOGRAJEVANJE VOJAŠKE FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI Oblikovanje vojaške funkcije odnosov z javnostmi je tesno povezano z usklajenim delovanjem in razvojem te dejavnosti v okviru obrambnega Roman Bric 11 Na razstavi evropskega vojaškega tiska septembra 2007 je bilo v okviru slovenske predstavitve razstavljenih 11 tiskanih obËil in periodiËnih publikacij, katerih skupna naklada znaša 62.368 izvodov. (Pelko, A. in drugi 2007). 12 Septembra 2008 je bilo na intranetu MO objavljenih 70 aktualnih vesti, samo štiri objave so bile povezane s temami, ki jih anketiranci navajajo kot najbolj zaželene. Med najpogostejšimi objavami na intranetu so vesti o obiskih, sprejemih, ogledih, usposabljanjih, postrojih, športnih in drugih javnih dogodkih ter prireditvah v okviru Slovenske vojske. 13 Zaposleni, ki v matiËni ustanovi ne dobijo zadovoljivih razlag, postavljajo svoja vprašanja tudi na ljubiteljskem spletnem portalu www.vojak.si, ki jih skrbnik spletne strani potem posreduje MO. 290 sistema. Funkcija odnosov z javnostmi postaja Ëedalje bolj pomemben element upravljanja z ugledom in vzpostavljanja notranje ter zunanje percepcije zaupanja v uËinkovitost obrambnega sistema, katerega pomembnejši sestavni del je Slovenska vojska. Z uvedbo popolne poklicne vojske se pomen vojaških odnosov z javnostmi poveËuje, hkrati pa se v primerjavi s prakso in tehnikami civilnih odnosov z javnostmi razvijajo tudi nekatere posebne oblike delovanja14. Zato bo treba na ravni ministrstva in Slovenske vojske po zgledu razvitih sistemov izpopolniti še nekatere sestavine odnosov z javnostmi, ki v sedanji praksi še niso zadovoljive, in sicer: a) posodobitev in oblikovanje pravil o komuniciranju z javnostmi ter drugih sistemskih aktov na krovni ravni ter uskladitev s pravili zveze Nato;15 b) doloËitev pravil obveznega komunikacijskega naËrtovanja; c) oblikovanje pravil o vkljuËevanju predstavnikov množiËnih medijev v vojaške operacije in usposabljanju novinarjev skladno s pravili zveze Nato; Ë) uskladitev pravil s postopki zveze Nato ob izrednih dogodkih;16 d) izboljšanje dostopa do informacij javnega znaËaja, delovnopravnih vsebin ter pomembnih sistemskih odloËitev in sprememb; e) vzpostavitev interaktivnih oblik komuniciranja in kanalov povratne informacije, izboljšanje medosebnega in mednivojskega komuniciranja, vzpostavitev dialoga s sindikati, interesnimi skupinami, stanovskimi združenji in strokovno javnostjo; f) izboljšanje komunikacijske podpore liniji vodenja in poveljevanja; g) izboljšanje dostopa do intraneta, uvedba interaktivnih spletnih orodij; h) sinergija organizacijskih, funkcionalnih in kadrovskih zmogljivosti na podroËju komuniciranja z javnostmi, profiliranje ciljnih javnosti in racionalen izbor uËinkovitih komunikacijskih orodij; i) posodobitev in diverzifikacija vsebin lastne produkcije, poveËanje obsega vojaškostrokovne publicistike; POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 14 Vojaškim enotam prikljuËeni (embbeded) novinarji, izbrana skupina novinarjev (media pool), usposabljanje novinarjev za delovanje v nevarnih okolišËinah, zelena knjiga pravil o medsebojnem obnašanju, varnostne omejitve in lastna odgovornost novinarjev oziroma medijskih hiš, korelacija med vlogo odnosov z javnostmi in informacijskim delovanjem (Info Ops), dejaven ‡ reaktiven pristop pri uresniËevanju nalog v zvezi z odnosi z javnostmi itn. 15 V okviru tega bo treba formalno opredeliti in doloËiti postopke informacijskega delovanja (Info Ops) ter vloge odnosov z javnostmi v smislu sprememb, ki jih v praksi prinaša dokument MC 0457/1 in so bile sprejete po oblikovanju slovenske vojaške doktrine leta 2006. 16 Navodilo o ravnanju ob izrednem dogodku v mednarodnih operacijah je bilo sprejeto februarja 2004 in dopolnjeno septembra istega leta. 291 j) vzpostavitev sistema usposabljanja s podroËja (vojaških) odnosov z javnostmi na vseh ravneh; k) posodobitev in okrepitev informativnih vsebin in promocijskih orodij v funkciji pridobivanja poklicnih vojakov ter prostovoljne rezerve za Slovensko vojsko; l) okrepitev sodelovanja z drugimi državami, izmenjava izkušenj s podroËja odnosov z javnostmi ter vkljuËevanje v procese komuniciranja na mednarodni ravni. V nadaljnjem postavljanju sodobne vojaške organizacije bo treba dopolniti manjkajoËe normativne podlage in posodobiti pravila, ki so bila oblikovana še v Ëasu naborniškega sistema. Analiza sedanjega stanja in primerjave z drugimi obrambnimi sistemi kažejo, da bo treba najti boljše rešitve tudi za sedanjo razdrobljenost in nekoordinirano produkcijo informativnih ter promocijskih vsebin in premajhno podporo vojaškostrokovne publicistike, ki ne sledi potrebam17. Skladno z razvojem vojaške organizacije bi bilo v prihodnje treba razmisliti o ustreznosti sedanjih organizacijskih oblik in statusni ureditvi lastne produkcije z ustanovitvijo samostojne vojaške založbe ali institucije v okviru sistema, ki ne bo neposredno vpeta v vlogo odnosov z javnostmi, hkrati pa bo z njo povezana pri realizaciji nekaterih ciljev. DrugaËen pristop in nove rešitve bodo potrebne tudi za izboljšanje stanja na podroËju specializiranih medijev ‡ od ustrezne opredelitve ciljnih javnosti in uËinkovite uporabe obstojeËih komunikacijskih orodij do nove opredelitve vsebinskih konceptov ter uvedbe sodobnejših pristopov18 ‡ s katerimi bi hitreje sledili potrebam sistema v spremenjenih okolišËinah po uvedbi popolne poklicne vojske in globalnim spremembam v razvoju novih komunikacijskih tehnologij. Tudi boljšo povezanost akterjev na podroËju odnosov z javnostmi v Slovenski vojski, ››ki razmeroma samostojno in neusklajeno obvešËajo javnost o delu enot in poveljstev« (Reorganizacija oddelka SV, str. 7) je v tako majhni vojaški organizaciji, kot je Roman Bric 17 Po nekaterih podatkih bi Slovenska vojska potrebovala od 250 do 300 knjižnih pripomoËkov, uËbenikov, priroËnikov in drugih strokovno-znanstvenih publikacij, ki jih zdaj primanjkuje (veË v Bric 2008a). 18 Uvedba elektronskih Ëasopisnih razliËic in drugih oblik internetnega obvešËanja notranjih ter zainteresiranih zunanjih javnosti, dinamiËne multimedijske predstavitve, interaktivne objave, forumi, spletni dnevniki (blogi) vojaških oseb in mnenjskih avtoritet, ankete, nagradne igre in druga produkcija na lastnih spletnih straneh, brezplaËni telefoni ter proaktivno oglaševanje, namenjeno populaciji potencialnih poklicnih vojakov. Glavna težava so usposobljeni in motivirani kadri, ki jih v sistemu primanjkuje, kar je posledica togih pravil in zastarele miselnosti visokih uradniških struktur. 292 Slovenska vojska, mogoËe doseËi z jasnejšimi pravili obnašanja, enotno strategijo in medsebojnim usklajevanjem, ne pa s koncentracijo moËi19. Tako na krovni ravni kot v posameznih podsistemih bo treba izpopolniti tudi sistem internega komuniciranja in ravnanja z informacijami, ki so premalo usmerjene v podporo liniji vodenja in poveljevanja. Predvsem bo treba dvigniti tudi strokovno raven Ëastnikov za odnose z javnostmi, se bolj intenzivno vkljuËiti v mednarodno izmenjavo ter obogatiti zakladnico strokovnih znanj, izkušenj in literature z uporabo uËinkovitih orodij, sodobnih tehnik in vešËin komuniciranja vojaških oseb. SKLEP Dokument MC 0457/1 je obvezen predpis za vojaške osebe in druge pripadnike, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi v strukturah zveze Nato, ki pa ne predpisuje notranje regulacije posameznih Ëlanic. Vsekakor je sprememba krovnih doktrinarnih izhodišË pomemben znak in podlaga za Ëimprejšnjo uskladitev delovanja v okviru zavezništva ter ravnanje vojaških predstavnikov na vseh ravneh in vojaških sestavah v okviru zveze Nato. Spremembe na podroËju vojaškega javnega delovanja in sodelovanja z mediji doloËajo razvitejši vojaški sistemi (ZDA, Velika Britanija, Kanada itn.) z dolgo vojaško tradicijo, ki se spremembam sproti prilagajajo tudi na normativni ravni. Kako temu sledijo druge, zlasti novejše Ëlanice zveze Nato, brez resne primerjalne analize ni mogoËe oceniti, izkušnje združenja EMPA pa kažejo, da vojaška praksa ni enotna. Obrazložitve in uporaba pravil Natovega dokumenta MC 0457/1 so usmerjene predvsem na praktiËno raven delovanja in ne vsebujejo poglobljenih strokovnih analiz ter znanstvenoraziskovalnih podatkov. Vendar so nova navodila koristen pripomoËek, ki zelo natanËno opredeljuje cilje, posamezne postopke in ravnanje, zlasti vkljuËevanje medijev v vojaške operacije, razliËne pristope in naËin delovanja ter razmerja odgovornosti med posamezniki, pooblašËenimi za vojaške odloËitve, ter na koncu pojasnjuje tudi kljuËne pojme. Pogrešamo pa konkretnejše napotke pri ravnanju z zaupnimi podatki, pri Ëemer so praktiki vojaških odnosov z javnostmi mnogokrat v dvomu. Pri obravnavi tega POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 19 Ob podreditvi Ëastnikov za odnose z javnostmi na vseh ravneh delovanja so s sedanjo vlogo naËelnika oddelka za odnose z javnostmi združene še vloga tiskovnega predstavnika Slovenske vojske in pooblašËenca za dostop do informacij javnega znaËaja, kar daje nosilcu vseh treh funkcij veliko moË. Gre tudi za konflikt interesov, kajti ista oseba, ki je po službeni dolžnosti odgovorna za celovito obvešËanje javnosti, v vlogi pooblašËenca razsoja o javnem pomenu neke informacije ali dokumenta. 293 obËutljivega vprašanja so se snovalci dokumenta zavedali, da je ››pridobivanje uradnega dovoljenja za objavo zaupnih informacij (...) lahko okoren in dolgotrajen postopek« (MC 0457/1, tË. 50), hkrati pa ugotavljajo, da so mnoge od informacij, ki uradno še nosijo oznako zaupnosti, v javnosti že znane. Dobra seznanjenost Ëastnika za odnose z javnostmi s postopki ravnanja z zaupnimi podatki je sicer nujna, vendar ne rešuje kljuËnega vprašanja, kako ravnati v primerih, ko so pritiski medijev upraviËeni. Slovenska vojska je še vedno v obdobju oblikovanja posameznih prvin vojaške prakse. Eno teh podroËij je tudi vojaška funkcija odnosov z javnostmi. »eprav se Slovenska vojska v raziskavah javnega mnenja na lestvici zaupanja že ves Ëas uvršËa med najbolj ugledne institucije, pa negativna medijska obravnava nekaterih pojavov in odzivi nanje kažejo, da v praksi ni dosledno uveljavljeno naËelo komunikacijskega naËrtovanja na vseh ravneh in podroËjih delovanja v institucijah obrambnega sistema, od sprejemanja odloËitev do konËne izvedbe. To se kaže tako pri rednih procesih dela vojaških in obrambnih dejavnosti, usposabljanj, strokovnih sreËanj in sodelovanja v vojaških operacijah kot pri spremembah zakonodaje in sprejemanju pomembnih odloËitev ter sistemskih sprememb, uvajanju novih vojaških tehnologij in sistemov opremljanja ter izvajanju drugih dejavnosti in delovnih procesov v okviru obrambnega sistema, ki so se v preteklosti s komunikacijskega vidika obravnavali premalo premišljeno in brez jasne strategije. NapoËil je Ëas, da se to podroËje uredi, vendar pa kljuËni dejavniki niso zgolj v vojski, temveË v širšem podpornem okolju obrambnega sistema in državne politike, ki lahko odloËilno vplivajo na vsakokraten pristop do javne obravnave posameznih tem. VIRI Aleksandra PELKO in drugi, 2007: European Military Press Media Exhibition Catalogue - 1st Edition, 39-42, Ljubljana: Public Information Office, Ministry of Defence of the Republic of Slovenia. Anton GRIZOLD, 2005: Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju, Ljubljana: Založba FDV. Brane PETROVI», 2008: Natova internetna televizija je zaËela delovati, revija Slovenska vojska 12,, 21, Ljubljana: MO RS. Branimir FURLAN in drugi, 2006: Vojaška doktrina, Ljubljana: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Brett BOURDEAU, 2007: Highlights of the New NATO Military Public Affairs Policy, The Three Swords Magazine 1125-30, Stavanger: JWC Public Affairs Office. Charles C. MOSKOS, et al. 2002: The Postmodern Military: Armed Forces after the Cold War, New York: Oxford University Press. Roman Bric 294 Igor KOTNIK-DVOJMO», 2002: Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav, Ljubljana: Založba FDV. Ljubica JELUŠI», 1997: Legitimnost sodobnega vojaštva, Knjižna zbirka Teorija in praksa, Ljubljana: FDV. Ljubica JELUŠI», 2003: Slovenian public opinion on security, defence and military issues. V: VLACHOVÁ, Marie (ur.). The public image of defence and the military in Central and Eastern Europe. Geneva: Centre for the Democratic Control of Armed Forces (DCAF); Belgrade: Centre for Civil-Military Relations (CCMR), 2003, str. [182]-200. Model organiziranosti odnosov z javnostmi na ravni Vlade Republike Slovenije, sklep št. 09100-1/2007/5 z dne 22. 2. 2007, Ljubljana: Urad Vlade za komuniciranje. Nato Military Policy on Public Affairs - MC 0457/1, 2007 , Bruselj:North Atlantic Military Committee, http://www.nato.int/ims/docu/mc0457_en.pdf (sept. 2008). Navodilo o naËinu obvešËanja javnosti o delu Ministrstva za obrambo, št. 021-385/95 z dne 26. 10. 1995 in št. 017-04-36/99 (1999), Ljubljana: MO. Navodilo o ravnanju v primeru izrednega dogodka v mednarodnih operacijah, šifra 017-04- 11/2004-12 (2004) Ljubljana: MO RS. Reorganizacija Službe za odnose z javnostmi 2005, Ljubljana: Služba za odnose z javnostmi MO RS. Reorganizacija oddelka za odnose z javnostmi, 2007, Ljubljana: Oddelek za odnose z javnostmi in promocijo, Generalštab Slovenske vojske. Roman BRIC, 1999: PoroËilo o rezultatih ankete med bralci revije Slovenska vojska, II. dopolnjena izdaja, Ljubljana: SOJ MO. Roman BRIC, 2002: Interno komuniciranje v oboroženih silah, magistrsko delo, Ljubljana: FDV. Roman BRIC, 2008a: Sodobni trendi v razvoju vojaške publicistike, revija Slovenska vojska 2, 24‡27. Roman BRIC, 2008b: PoroËilo o rezultatih ankete med bralci revije Slovenska vojska in primerjava z rezultati ankete iz leta 1999, I. izdaja, Ljubljana: Služba za odnose z javnostmi MO. Smernice Ministrstva za obrambo Republike Slovenije za odnose z javnostmi, 1999, Ljubljana: Kabinet ministra, Služba za odnose z javnostmi, MO. POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI