Slovenski predsednik Türk meni, da bi bil Napolitano prepričljivejši, če bi jasno omenil fašizem /i 5 Goriški župan v Bruslju zagovarjal namestitev videokamer na meji Državni svet zaključil staro pravdo o šumnikih: Slovenka ima pravico do pravilno zapisanega priimka /6 Primorski SREDA, 13. FEBRUARJA 2008 Št. 37(19.127) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Pet zelo uspešnih Illyjevih let SandorTence Ko ocenjujemo petletni mandat deželnega sveta in vlade moramo imeti vedno pred se boj hi po te zo, kaj bi se zgo di -lo, če bi na volitvah leta 2003 zmagala desna sredina. V deželni vladi bi imelo vplivno besedo Nacionalno zavezništvo, s posledicami za slovensko manjšino in za odnose s Slovenijo, ki si jih vsi predstavljamo. To se na srečo ni uresničilo in upamo, da se tudi ne bo. V petih letih Illyeve uprave je Furlanija-Julijska krajina do ži ve la ve lik pre obrat. Med italijanskimi deželami je že prej upravičeno uživala sloves moderne in učinkovite uprave, ki jo je nekdanji tržaški župan okrepil in vsestransko razvil. Administracija je veliko vložila v gospodarsko in tehnološko inovacijo podjetij ter v posodobitev šolsko-izobraževalnega sistema. To so pomembni dosežki, ki bi bili brez Illyja najbrž neizvedljivi. Veliko, zelo veliko sta deželna vlada in parlament naredili za slovensko in furlansko jezikovno skupnost. Obe skupnosti sta dobili svoja zaščitna zakona, Dežela pa uveljavila večjezičnost tudi kot sredstvo za ekonomski razvoj. Veliko je bilo narejenega tudi na področju odnosov s Slovenijo. Dežela ima v zunanji politiki še vedno (-pre)malo pristojnosti, njen delež je pomemben predvsem pri ustvarjanju dobrega razpoloženja med sosedi. Skratka za nami je pet zelo uspešnih let. Zato ima Illy prav, ko pravi, da zmagovite ekipe ne gre zamenjati. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) politika - Skupščina formalno sprejela Illyjev odstop Deželni svet predčasno končal petletni mandat Intenzivni pogovori med Demokratsko stranko in SSk GORICA - Včeraj odprli slovensko okence Prefektura s slovenščino Jezikovni asistentki bosta skrbeli za prevode dokumentov - »Ljudje naj se te možnosti sedaj poslužujejo« GORICA - »Občanom slovenske narodnosti želimo zagotavljati možnost, da se v materinem jeziku pogovarjajo z državno upravo.« Tako je včeraj povedala viceprefekt Rita Ilda Ric-cio ob odprtju slovenskega okenca pri goriški prefekturi. V njem bo osebje skrbelo za prevode dokumentov, ki so naslovljeni na državne urade na ozemlju goriške pokrajine, ob tem pa še slovenske prevode obrazcev in ukrepov, ki jih bodo na zahtevo občanov izdajali državni organi. Odprli so ga v pritličju vladne palače na podlagi zakona 38/2001. V njem bosta slovenskim občanom na razpolago jezikovni asistentki Fanika Klanj šček in Vesna Lut-man, ki sta včeraj poudarili: »Sedaj je predvsem pomembno, da se bodo Slovenci te možnosti posluževali.« Na 14. strani TRST - Z uradnim sprejetjem odstopa Riccarda Illyja je deželni svet včeraj predčasno končal svoj petletni mandat. Seja je bila zelo kratka, saj je predsednik skupščine Alessandro Te-sini le prebral Illyjevo odstopno izjavo. Debate ni bilo, ker je tudi nihče ni zah-te val. V vidiku deželnih volitev 13. in 14. aprila se medtem intenzivno nadaljujejo razgovori med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo. V igri sta dve možnosti: volilna povezava s tradicionalnim simbolom SSk ali kandidature te stranke na tržaških in goriških listah Demokratske stranke. V tem primeru se govori o možni kandidaturi Mare Černic v goriškem in Fulvie Pre-molin v tržaškem volilnem okrožju. Na 3. strani Preiskave v največjih slovenskih gradbenih podjetjih Na 5. strani V Nabrežini skupščina proti gradbenim špekulacijam Na 6. strani Amandmaji slovenskih svetnikov k proračunu tržaške občine Na 8. strani Čezmejni partnerji • V • • I /* v • uresničujejo ob Soči mrežo kolesarskih stez Na 14. strani RUSIJA-UKRAJINA - Govorila sta tudi o približevanju Ukrajine Natu Putin in Juščenko dosegla načelen dogovor o reševanju energetskega spora MOSKVA - Ruski in ukrajinski predsednik, Vladimir Putin in Viktor Juščenko, sta ob včerajšnjem obisku slednjega v Moskvi dosegla načelni dogovor o rešitvi energetskega spora med državama. Kot je dejal Putin, so jim ukrajinski partnerji zatrdili, da se bo odplačevanje dolga "začelo v kratkem", morda že v četrtek. Juščenko je potrdil, da je bil dogovor dosežen. Ruski in ukrajinski predsednik sta sicer govorila tudi o drugih temah, med drugim o približevanju Ukrajine evroatlantskim povezavam, kar pa ni po volji Rusije. Na 19. strani TRST, GORICA - Vpisi na srednje šole Nižje šole zadovoljivo Na višjih prednost licejev TRST, GORICA - Po tistih v otroške vrtce in osnovne šole objavljamo danes še vpise v nižje in višje srednje šole s slovenskim učnim je zi kom na Tr žaš kem in Go -riškem. Ob zadovoljivem porastu vpisov v prvi razred nižjih srednjih šol, kjer se na šolah na tržaškem Krasu in na Goriškem napoveduje uvedba večjega števila paralelk, pa je slika, ki jo ponujajo višje srednje šole, manj rožnata. Na tržaških višjih šolah je število vpisov v prvi razred padlo za 24 enot, na Goriškem pa je ostalo enako lanskemu. Poleg tega se tako na Tržaškem kot Goriškem kaže težnja nižješolcev, da se vpisujejo na lice-je oz. šole s splošnejšo usmeritvijo, pri čemer trpijo zavodi s poklicno oz. tehnično usmeritvijo. Mnenja o vzrokih takega pojava so deljena, saj se po eni strani poudarja po tre ba po ob no vi po nu dbe teh nič nih šol, po dru gi pa se opo -zarja, da gre za splošen trend, ki velja za vse italijansko šolstvo, tudi spri čo ne do re če ne ga sta tu sa in nejasnih razvojnih perspektiv tehničnih šol v Italiji. Na 7. in 15. strani 2 Sreda, 13. februarja 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Premiki in selitve preko nekdanje meje Ace Mermolja_ H > Sloviti Levstikov junak Martin Krpan z Vrha pri sv. Trojici je v mrzlih časih, ko so polja počivala, tihotapil sol in brusilne gobe. Tako je srečal cesarja, ki se je spomnil nanj, ko je prišel na Dunaj nepremagljivi turški hrust Brdavs. Naš narodni junak je bil torej tudi tihotapec. Ker pa se je Fran Levstik skušal s svojo narodno prebudiniško književnostjo približati ljudstvu, je zasledil nezanemarljiv aspekt preži-vetvenega gospodarstva: meje ali prepovedi so poganjale mikroekonomske dejavnosti, med katerimi je bilo tihotapljenje. Ostanimo pri mejah. Če se poslovimo od Krpana in se preselimo v naša, povojna leta, bomo brez pomoči raziskav in arhivov kar v spominu našli maloobmejni »kontraband«. Ko so na meji med Jugoslavijo oz. Slovenijo in Italijo politiki in diplomati našli blažilec, ki se je imenoval prepustnica, so se ponovno pričeli »ljudski« premiki. Ženske so iz Italiji sosednjih krajev tihotapile meso, maslo, žganje in še kaj. V Slovenijo pa so romala kolesa, orodje, domače potrebščine, skratka, predmeti, ki jih v Jugoslaviji ni bilo ali pa so bili dragi. Moji spomini so vezani na Gorico. K nam so prihajale znanke in znanci, moja nona pa je kupila hrano. Marsikaj se je nato selilo čez mejo v obratno smer. Med prihodi sta se mi najbolje zarisala v spomin Rafael in Štefanija iz Grgarja. Bila sta verna, ona je bila tudi ljudska pesnica. Na božično vigilijo sta redno prišla k nam in prinesla živo kokoš, ki sem je bil kot otrok izjemno vesel (ker je bila živa in ne zaradi poznejše pečenke). Prišla sta peš in po polnočnici v cerkvi sv. Ignacija krenila preko Sabotina v Grgar. Ko smo šli z ma mo in no no tom k so rod -nikom v Vrtojbo, so nam na obmejnem prehodu izpisali številke koles. Meni se je zdelo to zelo čudno. Blago pa je prihajalo in odhajalo. Vem za ženske, ki so z malim tihotapstvom uspele nabrati čedne vsote denarja. Bistveno so pomagale pri izgradnji hiš ali pri nakupu kakega motornega sredstva in motorizacije za kmetijo. Družine so si izboljšale življenjski standard. Med današnjimi uspešnimi slovenskimi podjetniki najdemo v sorodstvu mame ali none, ki so pridno nosile meso in maslo v Gorico. Premiki so bili zelo pomembni, pri tem seveda ne mislim na veliko trgovino ali na nekdanji »import-eksport«. Mreža stikov se je izpostavila tudi na mikrotrgovskih poteh in imela nemajhen vpliv na kulturo in mentaliteto obmejnih krajev. Vzmet je bila seveda gospodarska, posledice pa so bile v videnju, kako stvari funkcionirajo na »drugi« strani. Seveda je videl, kdor je želel videti. Kaj pa danes, ko meje ni več? Premiki so postali odkriti in izraziteje opazni. Že Primorski dnevnik nam daj e neko drobno sliko, ki se izpolni, če preberemo še Primorske novice, si ogledamo izložbo kake kupoprodajne stanovanjske agencije ali pa preberemo nekaj statistik ter drobnejše članke in obvestila. Vsak kraj ima svoje značilnosti. Ko sem po sprejemu pri predsedniku RS Danilu Turku v Ljubljani ob slovenskem kulturnem prazniku spregovoril z nekaterimi znanci s Koroške, sem imel jasen vtis, da je na avstrijski strani padec meje manj občuten, kot je pri nas. Med Avstrijo in Slovenijo so povečini hribi in razdalje, ki v vsakodnevnem življenju ne vzpodbujajo stikov. Nekaj se giblje v Kanalski dolini, kjer so kulturne in druge izmenjave že dalj časa zasidrane. Drugače živahno je v prostoru med Benečijo in Posočjem, kjer so človeški, kulturni in drugačni stiki že tradicija. Povsem neformalne tokove pa zasledimo v Gorici in Novi Gorici. Malce začuden sem bral vest, da Novogoričani kupujejo stanovanja v za Slovenijo Stari Gorici. Pridevnik stari se je priključil Gorici in ostal na svojem mestu kot nasprotje Novi. Korenine pridevnikov so seveda ideološke. Kupovanje stanovanj v Gorici pa ni nekaj čudnega ali ideološkega. V mestu je več stanovanj in trgovin, kot je ljudi. V Gorici je število prebivalcev upadlo, v Novo Gorico pa se stekajo ljudje iz širše okolice in mesto raste, z njim pa tudi cene stanovanj. Cene so torej gibalo prehodov. Če gre mo v po drob nos ti, sem za sle dil polemiko med veterinarji iz Gorice in Nove Gorice. Ker sem kot lastnik različnih živali obiskovalec veterinarjev, bi opozoril tiste na italijanski strani, da je veterinarska veda v Sloveniji zelo razvita. Veterinarska klinika v Ljubljani je izučila vrhunske specialiste. Slovenci pa so podjetni in ne nudijo le nekih skopo opremljenih ambulant. Skratka, cena je le en element zato, da se lastniki malih živali odločijo za slovenske živinozdravnike. Če obidem cigarete, hrano in podobne stvari, ki so včasih ceneje tu, včasih pa tam, bi opozoril na zanimiv podatek. V goriške slovenske otroške vrtce se vpisuje vedno več otrok iz bližnje Slovenije. Menda beležimo kako »selitev« tudi na Tržaškem, a so tu razdalje različne. Razlog so ponovno cene. Ni mi jasno, zakaj so za starše otroški vrtci v Sloveniji dražji kot pa v Italiji. Manjše število otrok nadaljuje šolanje v Italiji. Ekonomski faktor pa je ponovno na delu pri zelo občutljivih zadevah: šola nikakor ni veterinarska ambulanta. Na Tržaškem se nepremičninski trg obrača »na glavo«. Tu j e vedno več mlajših družin, predvsem slovenskih, a ne samo, ki si kupijo stanovanje ali hišo na slovenskem delu Krasa. Razlogi so najprej ekonomski in nato ambientalni. Kraško zaledje Trsta je v zadnjem desetletju doživelo pravi razcvet. Kljub vedno višjim ce nam te re nov, sta rih hiš in se ve da no vih gradenj se je na kraškem ozemlju okoli Trsta kot v dru gih ob či nah vse do de vin sko-na bre -žin ske ob či ne na se li lo ve li ko tr žaš kih dru žin. Razlogi so dober zrak, kos vrta pred hišo a tudi moda. Osebno menim, da se je kakovost bivanja na Tržaškem krasu in drugje, postopoma zmanjševala. Premožni in navadno starejši prišleci imajo kvalitetne hiše z lepim vrtom in z udobnim bivanjem. Vedno manjše vrstne hiše pa spominjajo na stanovanjske bloke v vo do rav ni le gi. Pri navalu so odpovedali urbanizacija, prostorsko načrtovanje, skrb za okolje in za samo estetiko gradenj. Očitno je prevladal profit brez neke vizije teritorija. To je bil verjetno tudi eden izmed nepopravljivih faktorjev za zah te vo sa mo stoj ne kraš ke ob či ne. Po lan -skem navdušenju ni o načrtu kaj veliko slišati. Žal so nekatera dejstva zacementirana, druga pa predraga. Nasprotno temu, je Kras v Sloveniji še vedno ohranil svoj naravni čar. Ni prenaseljen, tereni in hiše so še po dostojnih cenah, manj je birokracije za gradnjo itd. Na slovenski strani pa sem že bral o protestih, kdo bo zavraga plačeval urbanizacijo za nove prišleke. Postavljajo se še drugi problemi, ki so specifični za manjšino. Če se slovenska družina iz Trsta nastani na slovenski strani, pošlje otroka v slovensko šolo. Slovencev v mestnem jedru je vedno manj itd. Drobne prehode pa poganjajo tudi manjše storitve, kot so avtomobilski pregledi, frizerski saloni, klasične gostilne in ostale ponudbe. Pri naštevanju sem izpustil igralništvo, ki je po svoje najbolj anonimen pojav. Različni mikro prehodi, iskanje ugodnejših ponudb, malo gospodarstvo in drugi faktorji pa so že pričeli »me ša ti« pro stor. Kako se bodo stvari pomikale, ne vem. Na pojave lahko gledamo iz zelo različnih zornih kotov. Variant in nepredvidljivosti je veliko. Cene bencina in živil lahko npr. zanihajo v par tednih in vabijo ali pa odbijajo ljudi. Druge odločitve, kot je hiša, so trajnejše. Eden izmed pogledov je, kot sem že zapisal, manjšinski zorni kot. Slovenska manjšina v Italiji obstaja. Odnosi med njo in osrednjo Slovenijo so razčlenjeni. Pri gospodarskih izmenjavah je vse odvisno od ponudbe. Glede jezika in kulture pa so v obdobju brez mej odnosi med osrednjo Slovenijo in manjšinami, predvsem v Italiji in na Koroškem, na minimalni ravni. Ob prazniku slovenske kulture sem si po internetu ogledal sezname Prešernovih nagrad in nagrad iz Prešernovega sklada.Če izvzamemo Pahorja, Rebulo in koroškega Lipuša, ki so bili deležni najvišjih odlikovanj, so v samostojni Sloveniji zamejci praktično odpadli z vrtiljaka nagrad. V italijanski knjigi »Il confine degli altri« nas Marta Verginella opozarja, kako Kranjci in Mariborčani v bistvu niso marali primorskih Slovencev, ki so tja bežali pred fašizmom. Med ostalimi citira Lava Čermelja in sodobnega zgodovinarja Alekseja Kalca, ki ugotavljata hladen sprejem pribežnikov. Ko je italijanski predsednik Napolitano pred nedavnim obiskal Slovenijo, sem med reakcijami po internetu prebral tudi stališče Mariborčanke. Spominjala se je, kako so neki naduti ljudje z Laškega prišli v Maribor. Tam so prejeli celo pomoč in gledali na domačine, ki so bili revni in lačni, zviška. Gospe ni bilo jasno, da so bili »Lahi« Slovenci. Zgodovina pa se včasih ponavlja ali preprosto ostaja kot spomin oziroma občutek. Za ra di teh in dru gih raz lo gov je to rej težko predvidevati, kam bo drsel obmejni pas in z njim manjšine. Za pogled vnaprej pa moraš ime ti sred stva in po dat ke da nes, dru ga -če je pogled na jutri branje oblakov, skratka, nič več kot vremenoslovje. pisma uredništvu Odgovor na neko odprto tribuno Dragi gospod David Peterin, nič ne vem o vas, razen tega, da včasih se pojavlja Vaše ime na straneh Primorskega dnevnika. Ste mlad, ste star? Po zaletavosti sklepam, da zelo mlad, kar ni najboljša odlika za nekoga, ki se bavi s politiko. Ne tako na dolgo kot pišete Vi, vendar na kratko Vam vseeno rad odgovorim na nekaj vprašanj. Kaj misli in govori predsednik SSO Drago Štoka? Nič tako hudega kot zgleda v Vaši odprti tribuni na P. d. 6. februarja, samo to pravi, da ve že davno kar ve že vsaka navadna in skromna ženica, kadar gre na volišče, da politika, dobra ali slaba, še odloča pravzaprav o vsem, po domače povedano politika nam reže kruh. Naj ta tiha in skromna ženica voli kogarkoli morda nezavedno, išče neko oporo v njenem vsakdanjem življenju. Tako Drago Štoka, išče oporo za morebitno združitev obeh naših krovnih organizacij, za obe duši te naše bodoče skupne civilne družbe, torej enotnost v vsem tudi v politiki. To vas je morda zmedlo in Vam ni jasno v katerem imenu Štoka govori, kot predsednik SSO ali kot vidni član SSK. Kaj naj misli, dela in predlaga neka civilna družba če nima za sabo nobene stranke, po možnosti močne, ki njene predloge razume in jih podpira. Šušljanje na uho pa je čisto navaden način svetovanja, kar ni še greh ne škandal. Brez dvoma, nekaj nas druži, čeprav nismo popolnoma enaki. Jezik in kultura pravite. Zatakne se že pri jeziku, ker je beseda sestavni del jezika in z besedami si povemo marsikaj prijetnega in manj prijetnega, če pa hočemo nekaj združiti moramo paziti na besede, kar je v nasprotju z Vašo zgovornostjo, ki prav gotovo ne prispeva k združitvi. Kotel je velik, pravite, glavne sestavine v njem pa kot v vseh drugih prejšnjih kotlih. Če hočemo nekaj združiti, združim vse kar je slovenskega, tudi volilce v eno stranko, drugače je delo polovičarsko. Taki so pogoji, že od nekdaj, nekaj dobiš, če nekaj daš. Za sodelovanje pa je današnje stanje čisto dovolj. Kaj je naša skupnost pridobila s tem, da je volila večina njenih pripadnikov levičarske stranke, ne vemo, ker nismo še poskusili se politično združiti na narodnostni osnovi. Programe, gesla, ime stranke in voditelje in še vse ostalo si bomo sami izbirali, brez nobenega zgledovanja po drugih, kadar bo čas za to, če bo. Vzamemo za prijateljstvo. Južnotirolci niso nikoli zahtevali zgledovanje po njih. Kar smo v zadnjih časih dobili, kot slovenska skupnost, nam ni bilo nič darovano, samo nekaj vrnili, kar smo že imeli. Naj bo jasno, ne še vsega kar so nam vzeli. Ni torej razlogov za samohvalo če pripadate neki levičarski stranki. V petdesetih letih so se vlade rade menjavale, leve in desne. Zadnjemu vprašanju o pravici Slovencev, da volijo desno, ki ste ga postavili, kot pravite Vi provokativno, Vam tudi izzivajoče odgovorim: na to vprašanje si morate odgovoriti sam, če ste miselno razvit človek in zaveden Slovenec. Vprašanje je drugo: kaj ti ljudje sploh so, ali dajo še kaj na moralo? Nlfi Brez obtoževanja in namigovanja na nobeno diktaturo, ker smo v teh naših krajih poskusili na lastni koži ta način vladanja, med te ljudi spada tudi podpisani. Aleksander Furlan Elektrovod družbe KB Glede načrtovanega elektrovoda družbe KB, ki naj bi ga izpeljali od Vrtojbe do Sredipolja in ki bi prečkal vas Sovodnje ob Soči po glavni, Prvomajski ulici, osebno izražam svojo zaskrbljenost za poseg, ki bo imel nedvomno vpliv na okoljske razmere na tem delu sovodenjske občine. V svoji zgodovini ima vas Sovodnje že nekaj skrajno negativnih izkušenj glede takih posegov. Prva taka izkušnja se tiče goriškega upepeljevalnika za smeti, ki je bil zgrajen pred slabimi štiridesetimi leti, od katerih je vsaj trideset deloval brez nobenega filtra. Ni mi treba razlagati, kakšne so bile težave, da smo Sovodenjci uveljavili svoje pravice do zdravja. Še danes pa nimamo nobenega zagotovila, da je zgodba končana. Drugi tak primer je Malnišče, kjer že enajsto leto leži ogromen kup odpadkov, za katerih je bilo obljubljeno, da bodo v kratkem odpeljani na drugo mesto. Zgodilo pa se je povsem drugače. Tudi tukaj ni nam znano kakšni so učinki onesnaževanja tal in bližnje reke Vipave. Elektrovod povzroča elektromagnetna sevanja, in to je dejstvo. Mislim, da ni prav trditi, da so sevanja pod mero, kajti to ni povsem resnično dejstvo. Da bi lahko trdili, da ni nevarnosti, bi bilo treba preveriti kakšno je splošno sevanje elektromagnetnih polj, to se pravi tudi od raznih anten, drugih električnih linij, ipd., ki jih v Sovodnjah ni malo. Temu pa bi bilo potrebno dodati še dodatno sevanje s strani elektrovoda. Elektrovod bi moral biti, po sedanjem načrtu, speljan tam kjer ljudje živijo, torej kjer so več časa ustaljeni in ne kjer se premikajo in so manj časa izpostavljeni sevanju. V neposredni bližini je tudi vrtec. Kar sta dodatni otežitvi. Osebno sem pred nekaj meseci napisal na sovo-denjskega župana in občinsko upravo svetniško interpelacijo, v kateri sem spraševal po njihovem stališču. Da danes mi ni bilo še odgovorjeno, kljub temu, da so se nekatere občine že jasno odločile proti temu posegu, zato ne vem, zakaj sovodenjska uprava toliko kasni. V svoji interpelaciji sem tudi predlagal naj za tak poseg, sovodenjska uprava jasno in javno informira prebivalce Sovodenj, saj se gre za njihove interese, od katerih je v prvi vrsti zdravje, potem pa še vrednost imovin, ki bi se ob prisotnosti takega posega spremenila. Predlagal sem, da se naredi javni posvet in naj se občanom predstavi ta poseg in naj se posluša njihovo mnenje. Tudi glede tega še vedno čakam na odgovor. Na koncu, čeprav nisem v tem strokovnjak, prepričan pa sem, da si glede zdravja ljudi, ne smemo privoščiti nobenih dvomov. Zato predlagam so-vodenjski upravi, naj se izreče za alternativno traso, ki ne bi šla skozi glavno sovodenjsko ulico. Julijan Čavdek odprta tribuna O prihodnosti Krasa morajo odločati Kraševci Kakor da ne bi imeli že dovolj bridkih izkušenj iz bližnje in daljne preteklosti, nam zdaj spet odrekajo pravico do Kraške gorske skupnosti, z druge strani pa pripravljajo nove gradbene špekulacije, ki bodo prizadejale hudo škodo kraškemu prebivalstvu, predvsem Slovencem. Po drugi svetovni vojni so nam z nasilnimi in nenasilnimi oblikami razlaščanja, ki so odražale tudi bolj ali nanj prikrite raznarodovalne namene odvzeli ogromne površine zemlje v Bregu in na Krasu, v zameno pa smo dobili drob-tine. Zemljo smo žrtvovali za vojaške služnosti, državno cesto 202 in potem avtocesto, begunska naselja, industrijsko pristanišče, rezervoarje za naftovod Trst-Ingolstadt, tovorno postajališče pri Fernetičih, plinovod Trst-Furlanska nižina, znanstveno-raziskovalni center, sinhrotron in še kaj. Zdaj načrtujejo peti hitroželezniški transportni koridor, še do nedavnega se je govorilo o novem plinovodu, ki naj bi ga speljali čez Balkan do Tržaškega, v okviru sinhrotrona pa naj bi gradili nove objekte, ki niso v skladu s prvotno dogovorjenimi, itd. Vse to smo sprejeli brez posebno odmevnih reakcij, če pa so bile, niso zalegle. No, glede gradbenih špekulacij v nekaterih vaseh de-vinsko-nabrežinske občine, ki jih je tamkajšnja desničarska uprava odobrila v brk vsem prejš- njim zagotovilom, so bile napovedane skupščine prizadetih, vendar bo vse zaman, če deželna vlada občinskega ukrepa ne bo zavrnila. Ali ga bo? Vprašanje ni od muh, ker smo že v volilni kampanji. Isto velja za problem Kraške gorske skupnosti, o čemer bo tekla beseda na okrogli mizi, ki bo 20. t. m. na pobudo Slovenske kulturno gospodarske zveze. Nekateri nas prepričujejo, da ni šlo drugače in da bi bilo treba najprej uresničiti Kraški park, drugi - velika večina Slovencev in njihovih organizacij z našimi župani in deželno svetnico Zorzinijevo vred - pa KGS branijo v prepričanju, da bi edinole ta ustanova, seveda posodobljena in prožnejša, omogočala usklajen razvoj celotnega Krasa, tako teritorija kot ljudi, ki ga naseljujejo, onkraj pristojnosti pokrajin. Vnovična ustanovitev Kraške gorske skupnosti je spadala med izrecne predvolilne obveznosti deželne vlade. Nespoštovanje le-teh ni le hud udarec slovenski narodni skupnosti na Tržaškem in Goriškem, temveč tudi verodostojnosti tistih, ki so se tej obveznosti izneverili. Njihova odgovornost je toliko bolj obremenjujoča, ker je hočeš nočeš v sozvočju s krogi, ki so KGS ukinili in ki ne marajo, da bi naši ljudje sami odločali o svoji prihodnosti. Drago Gašperlin / ALPE-JADRAN Četrtek, 14. februarja 2008 3 politika - Skupščina vzela na znanje odstop Riccarda Illyja Predčasni konec petletnega mandata deželnega sveta TRST - Deželni svet je včeraj predčasno končal svoj petletni mandat in odprl vrata volitvam, ki bodo 13. in 14. aprila, skupaj s parlamentarnimi in upravnimi. Skupščina je brez vsakršne razprave formalno vzela na znanje odstop predsednika Dežele Riccarda Illyja. Njegovo odstopno izjavo je prebral predsednik sveta Alessandro Tesini. Seja je trajala le nekaj minut, skupščina pa se bo znova sestala 6. marca, da ratificira imenovanje za svetnika Ezia Beltrameja namesto pokojnega Mirka Špacapa-na. Ob tej priložnosti bodo tudi izvolili deželno volilno jamstveno komisijo. Debato o predsednikovem odstopu je na seji načelnikov svetniških skupin osamljeno zahtevala le Alessandra Battellino. Vsi ostali so bili proti, vključno s predstavniki desne sredine, ki - kot je dejal zastopnik Forza Italia Isidoro Gottardo - niso želeli, da bi leva sredina v volilne namene izkoristila Illyjev odstop. Res, vsa pozornost je sedaj namenjena edino volitvam. Vse oči so uprte zlasti v Illyja in v njegovo kandidaturo. Predsednik v odstopu je povedal, da čaka na parlamentarni razplet t.i. večnamenskega dekreta, ki bo znan v prihodnjih dneh. Illy veže svoje kandidaturo na usodo davč- nih dajatev, ki jih upokojenci INPS plačujejo državi, v resnici pa se že dalj časa obnaša kot predsedniški kandidat. V pogovoru z novinarji je Illy po seji deželnega parlamenta ponovil, da je Demokratska zaveza zelo dobro opravila svoje delo in da ni nobenih razlogov za nove koalicije in podobno. Koalicijske stranke so si vzele čas do četrtka, 21. februarja, da predložijo svoje predloge za volilni program. Na seji so tudi sprejeli sklep, da v koalicijo ne bodo sprejeli Furlanskega gibanja in niti stranke UDEUR Clementeja Mastelle, ki je med glavnimi krivci za padec Pro-dijeve vlade in se za državne volitve pogaja z des no sre di no. Zakonodajna doba deželnega sveta bi zapadla v začetku junija, volitve pa so bile že razpisane za 9. junij. Illyjev odstop je to odločitev postavil na glavo, tako da bodo deželne volitve skupaj s političnimi. 13. in 14. aprila bodo tudi občinske in pokrajinske volitve, ki zadevajo lokalne uprave iz videmske in pordenonske pokrajine. Politično najpomembnejše volitve bodo v Vidmu. Občinske bodo po rednem postopku, pokrajinske pa predčasne zaradi razrešitve predsednika Marzia Strassolda. politika - Priprave na deželne volitve Dve možnosti za SSk: lasten simbol ali na listi DS TRST - Slovenska skupnost se nagiba, da se bo na deželnih volitvah 13. in 14. aprila predstavila s svojim simbolom v povezavi z Demokratsko stranko. Obstaja pa tudi možnost, da stranka vključi svoja kandidata (ali kandidatki) na listo Demokratske stranke v tržaškem in goriškem volilnem okrožju. V tem primeru se vztrajno govori o možnosti kandidatur goriške občinske odbornice Mare Černic in dolinske županje Fulvie Premolin. Deželni tajnik Damijan Terpin, ki je včeraj sodeloval na srečanju med Riccardom Illyjem in Demokratsko zavezo, se nagiba k volilni povezavi z DS. To pomeni, da bi se na glasovnici pojavil tradicionalni simbol lipove vejice, za deželni mandat bi stranka potrebovala en odstotek glasov na deželni ravni. Za to rešitev so se opredelili vsi vodilni organi SSk. Šibka točka te rešitve so glasovi. Poenotenje deželnih in poslanskih volitev bo namreč skoraj gotovo povišala volilno udeležbo in t.i. kvorum, za kar bi SSk potrebovala več glasov, kot če bi bile samo deželne volitve. Tudi vključitev kandidatov SSk na listo DS odpira nekatere probleme. Demokratska stran- ka bo na Tržaškem in Goriškem namreč kandidirala več močnih kandidatov, vključno s slovenskimi. Boj za preference bo zelo hud, izid pa skrajno negotov. V tem primeru bi prišlo do močne konfrontacije slovenskih kandidatov DS in kandidata SSk. V igri je torej rešitev, ki bi bila za SSk najmanj tvegana in za Demokratsko stranko najbolj sprejemljiva. V DS pravijo, da bodo spoštovali kakršno koli odločitev SSk. Deželni tajnik Bruno Zvech menda podpira volilno povezavo in torej simbol SSk na glasovnici, furlanski del stranke pa se ogreva bolj za kandidature SSk na listi DS. Skratka več možnosti, odločitev pa bo na koncu samo ena. Tudi med demokrati, kot v vseh strankah, pa se vrstijo t.i. toto-kandidature za parlament. Zadnja ugibanja govorijo o Carlu Pegorerju kot gotovemu kandidatu za senat ter Ettoreju Rosa-tu, Alessandru Maranu in Ivanu Strizzolu za poslansko zbornico. Med Slovenci sta v igri Miloš Budin in Tamara Blažina. Veltronijev namestnik Dario Franceschini za kandidature predlaga posvetovanje med članstvom, neke vrste omejene primarne volitve, za katere pa je malo časa. Igor Kocijančič, za njim levo Tamara Blažina in Igor Dolenc (stoje) na včerajšnji razpustitveni seji deželnega parlamenta Furlanije-Julijske krajine kroma špeter - V slovenskem kulturnem centru Predstavili jubilejni Trinkov koledar Letošnji je že petdeseti po vrsti - Izredno pestra vsebina - Posebno poglavje namenjeno prispevkom o padcu meje - Koledar bodo 23. februarja predstavili še v Kobaridu ŠPETER - V slovenskem kulturnem centru v Špe-tru je bila pred kratkim dobro obiskana in prisrčna predstavitev Trinkovega koledarja. Udeležili so se je tudi ugledni gostje in dolgoletni prijatelji Benečije, generalni slovenski konzul Jože Sušmelj, tolminski pre-fekt Zdravko Likar in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa prof. Tomaž Pavšič, ki so sodelovali tu- di pri vsebini letošnjega koledarja s spomini in razmišljanji o meji. Vsi trije so v svojih posegih izpostavili vztrajnost Slovencev videmske pokrajine in njihov prispevek h kulturnemu dialogu in slovenski kulturi. Pozdravil je, sicer nekoliko nerodno, tudi špeterski župan Tiziano Manzini. Uvodoma se je Michele Obit, predsednik kultur- Predstavitev jubilejnega Trinkovega koledarja v Špetru je bila dobro obiskana nm nega društva Ivan Trinko, spomnil pred kratkim preminulih Romana Tomasina in Ada Conta, ki sta bila pomembna stebra društva, Tomasino pa tudi eden od njegovih ustanoviteljev. Nato je urednica Lucia Trus-gnach predstavila vsebino 240 strani obsegajočega koledarja s prispevki 39 avtorjev iz Benečije in Rezije, Posočja in širšega slovenskega prostora. V njem je ocena prehojene poti v letu 2007, ki je bilo zelo uspešno glede uveljavitve slovenske in beneške skupnosti na ravni zakonsko priznanih pravic (Io-le Namor). Koledar pa beleži tudi uspehe iz daljšega obdobja: lani so v beneškem in posoškem območju, ki sta eden ob drugem, praznovali 30-letnico delovanja šole Glasbene matice v Špetru (Davide Clodig) in okteta Simon Gregorčič v Kobaridu (Vida Škvor), letos pa mineva 40 let, odkar so beneški izseljenci v Švici ustanovili Zvezo Slovencev po svetu (Renzo Mattelig). Letošnji Trinkov koledar je jubilejni, saj je petdeseti, čeprav spremlja življenje slovenske skupnosti v Furlaniji že od leta 1953, ko je prvič izšel ob Trinkovi devetdesetletnici. Zamisel zanj pa se je rodila že leta 1952, kot izhaja iz dopisovanja med lažiškim župnikom Cuffolom in slovenskim misijonarjem med beneškimi delavci v Belgiji Zdravkom Revnom. Reven je bil več let založnik Trinkovega koledarja. To prvo, »izse-ljeniško« obdobje Trinkovega koledarja je v svojem pri- spevku predstavila Iole Namor. Posebno poglavje v zborniku imajo prispevki o padcu meje. O novih perspektivah, ki se sedaj odpirajo za slovensko manjšino razmišlja predsednik SKGZ Rudi Pavšič, z različnih zornih kotov in tudi v krajevnih govorih so o tem vprašanju napisali svoje prispevke Jože Šušmelj, Zdravko Likar, Tomaž Pavšič, Anna Bernich, Riccardo Ruttar, Jožica Strgar, Luisa Battis-tig, Claudia Salamant in Adriano Qualizza. Sledijo prispevki razdeljeni v različna poglavja, o katerih bomo še pisali. V koledarju sta še spomina na Vlada Uršiča in Maria Bergnacha, ki sta nas lani zapustila. Likovni vložek je tokrat posvečen fotografu Mariu Magajni, o katerem je napisal članek Dušan Udovič. V zadnjem poglavju je kot vsako leto slovenska bibliografija videmske pokrajine za leto 2006, ki jo je pripravila Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Na predstavitvi v Špetru so spregovorili nekateri avtorji, med njimi naj omenimo Vido Škvor, ki je izpostavila sodelovanje med Benečijo in Posočjem, v prvi vrsti Breginjskim kotom, kamor vsako leto, že 15 let, zahaja Beneško gledališče s svojimi predstavami in že deset let predstavljajo Trinkov koledar, ki je močno približal domačinom stvarnost Slovencev v Furlaniji. Letos bo predstavitev Trinkovega koledarja v Kobaridu v soboto, 23.februarja. 4 Sreda, 13. februarja 2008 GOSPODARSTVO BENCIN - Deželni odbor FJK spremenil pravilnik o določanju cen goriv Popusti glede na razliko med minimalnimi cenami Gre za primerjavo cen v Sloveniji in v prvem pasu FJK in ne več v vsej deželi TRST - Cena t.i. deželnega bencina, ki se ravna po gibanju cen naftnih derivatov v Sloveniji, se bo odslej zaračunavala na spremenjen način, tako da bodo cene v FJK čim bolj izenačene s tistimi, ki veljajo, v Sloveniji. Deželni odbor je namreč odobril sklep o spremembi pravilnika o izvajanju deželnega zakona št. 47 z dne 12. novembra 1996, in sicer v smislu, da bo določanje referenčne cene za izračun deželnega popusta na motorna goriva poslej drugačno. Popusti se bodo določali na osnovi primerjave med najnižjo ceno v sosednjih državah in najnižjo ceno na črpalkah v prvem ozemeljskem pasu Furlanije-Julijske krajine in torej ne več na vsem ozemlju dežele kot doslej. Popusti v pasovih, ki so bolj oddaljeni od nekdanje meje, bodo izračuna-vani po dosedanji metodi. Aktiviranje novih informatskih postopkov bo omogočalo, da v FJK v nobenem primeru ne bo mogoče prodajati goriva po nižjih cenah od tistih, ki veljajo v sosednjih državah. Nova pravila bodo začela veljati takoj, ko bodo novi postopki v celoti operativni, kar pomeni nekaj tednov. V naslednjih tednih se prebivalcem ob nekdanji meji s Slovenijo obeta nekoliko cenejši bencin arhiv EUROSTAT - Bruto domači proizvod na prebivalca v letu 2005 Zahodna Slovenija presegla povprečje EU, FJK čez za 17,7% LUXEMBOURG - Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v standardih kupne moči, j e v letu 2005 dosegal 86,9 odstotka povprečja 27 držav Evropske unije. Pri tem je Zahodna Slovenija dosegala 104,7 odstotka, Vzhodna Slovenija pa 71,6 odstotka povprečja, v včeraj objavljeni statistiki o BDP na prebivalca po regijah v EU ugotavlja Eurostat. Na najvišje mesto med skupaj 271 regijami, ki v klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS) sodijo na raven NUTS 2, se je uvrstil ožj i London s 303 odstotki povprečja celotne EU, na najnižje mesto pa Severovzhodna Romunija, ki je dosegla 24 odstotkov povprečja sedemindvajseterice. Ožjemu Londonu sta v letu 2005 sledila Luksemburg (264%), ki je obravnavan kot ena regija, in Bruselj (241%). 125 odstotkov povprečja EU presega 42 regij, od tega osem iz Nemčije, po pet iz Nizozemske in Velike Britanije, po štiri iz Italije in Avstrije, po tri iz Belgije in Španije, dve iz Finske, po ena iz Češke, Danske, Irske, Grčije, Francije, Slovaške in Švedske ter Luksemburg. Pri tem je po opozorilih Eurosta-ta tre ba upo števa ti, da na BDP na pre -bivalca v nekaterih regijah občutno vplivajo dnevne migracije delavcev, kar velja v prvi vrsti za Luksemburg. Na dnu lestvice se tik pred Severovzhodno Romunijo uvrščata Severozahodna in Južno-osrednja Bolgarija (obe dosegata 27%). Med 69 regijami, ki dosegajo manj kot 75 odstotkov povprečnega BDP v celotni EU, jih je 15 iz Poljske, osem iz Romunije, sedem iz Češke, po šest iz Bolgarije, Grčije in Madžarske, pet iz Italije, štiri s Portugalske, po tri iz Francije in Slovaške ter po ena iz Nemčije, Španije, Slovenije, Estonije, Latvije in Litve. V Italiji imata najvišji BDP na prebivalca avtonomna pokrajina Bo-cen in dežela Lombardija (136,7% oz. 136,5%), najrevnejše pa so dežele Kampanja (66,9%), Sicilija (67,4%), Kalabrija (67,5%) in Apulija (68,1%). Nobena italijanska dežela se ni uvrstila med prvih petnajst najbogatejših regij v EU. Povprečni bruto domači proizvod na prebivalca je leta 2005 v Italiji znašal 104,8 odstotka povprečja EU, pri čemer je na severozahodu države dosegal 127,3 odstotka, na severovzhodu 125,2 odstotka, v osrednji Italiji 118,1 odstotka, na jugu 69,9 odstotka in na otokih 70,6 odstotka. Furlanija-Julijska krajina je med deželami v severovzhodni Italiji s 117,7 odstotka povprečja EU na zadnjem mestu (Južna Tirolska 136,7%, Emilija-Romagna 128,1%, Veneto 123,6%, Tridentinska 122,7%), v skupni razvrstitvi pa je med dvajsetimi italijanskimi deželami na osmem mestu. Pred njo so se uvrstile Lombardija, Dolina Aoste (123,2%), Južna Tirolska, Emilija-Romagna, Tridentinska, Veneto in Lacij (127,9%). PRISTANIŠČA Velika naložba Luke Koper v Romuniji KOPER - Luka Koper je postala tretjinski lastnik podjetja Rail Port Arad, ki bo do konca leta zgradilo kopenski kontejnerski terminal v romunskem mestu Arad, ki leži na osi 4. evropskega koridorja. Gre za investicijo v vrednosti 1,5 milijona evrov, nov terminal velikosti 10 hektarjev pa bo imel zmogljivost pretovora 60.000 TEU (kontejnerskih enot) letno. Poleg Luke Koper sta partnerja podjetja še madžarski MAV Cargo in slovaški Trade Trans Invest. V Luki Koper menijo, da se bo z novo pridobitvijo lahko povečal tudi pretovor kontejnerjev v koprskem pristanišču, ki je lani dosegel 305.648 TEU, saj bo pristanišče s terminalom v Aradu oziroma prek Evropskega logističnega centra v Sežani povezano z blok vlaki. Terminal v Aradu meri 55 hektarjev in je del večjega logističnega centra. Upravlja ga družba Trade Trans Terminal, v katero je Luka Koper stopila s 26-odstotnim deležem, kar ji zagotavlja nadzor nad upravljanjem celotnega logističnega centra, so sporočili iz Luke Koper. ZAVAROVANIŠTVO - Skupina Triglav V jugovzhodni Evropi 15-odstoten tržni delež LJUBLJANA - Skupina Triglav je lani v jugovzhodni Evropi zavzela 15-od-stotni tržni delež, brez Romunije in Bolgarije pa celo 22-odstotnega. »Smo največja zavarovalna skupina v regiji,« je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Ko cič. Le to 2007 je oce nil za us peš no. Skupini sta se pridružili dve novi zavarovalnici, in sicer Krajina Kopaonik v Republiki srbski in Vardar Osiguruvanje v Makedoniji. V Srbiji so ustanovili družbo za pokojninsko zavarovanje Triglav penzijski fondovi, na Slovaškem pa odprli novo podružnico. Konec leta je bila skupina Triglav navzoča v osmih državah, poleg Slovenije še na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, na Češkem in Slovaškem. Kocič je napovedal, da bodo v letu 2008 nadaljevali s širitvijo skupine, tako da bo obseg obračunane zavarovalne premije dosegel »magično raven milijarde evrov«. Zato bo letos poudarek predvsem na konsolidaciji, trudili pa se bodo tudi za kakšen nov prevzem, je napovedal. Matična družba Zavarovalnica Triglav je lani po predhodnih, nerevidiranih poslovnih rezultatih obračunala 707,6 milijona evrov zavarovalne premije in likvidirala za 368 milijonov evrov škod. Ob tem ji je uspelo zadržati tržni delež, kot si ga je zastavila v leta 2005 sprejeti strategiji za triletno obdobje, in sicer se na slovenskem trgu lahko pohvali z 42,9-odstotnim deležem med klasičnimi zavarovalnicami. Tudi ostale družbe v skupini Triglav so v letu 2007 na večini trgov povečale svoje tržne deleže. Triglav zdravstvena zavarovalnica, ki je lani prvič poslovala pozitivno, je denimo povečala tržni delež pri slovenskih zdravstvenih zavarovanjih na 15,2 odstotka in zbrala 51,6 milijona evrov premij. Ob 12-odstotni rast zbranih premij na 85,8 milijona evrov je pozavarovalnica Triglav Re lani povečala obseg izplačanih škod za 42 odstotkov na 43,6 milijona evrov. Vzrok je predvsem v večjih škodnih dogodkih, med njimi januarskem viharju v Avstriji, junijskih poplavah v Angliji, toči in tajfunu v Južni Koreji ter septembrskih poplavah v Železnikih in Celju. (STA) AMERIŠKI DOLAR 1,4538 € -0,03 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. februarja 2008 valute evro (povprečni tečaj) 12.02. 11.02. ameriški dolar japonski jen 1,4538 156,18 10 4441 1,4542 155,42 10 4470 kitajski juan ruski rubel 10,4441 35,8660 74540 10,44/0 35,8710 7,4538 Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt O/^HCKS bfAna 0,74510 94163 0,74480 9,4202 JVCUJKCI MUlla norveška krona 8,0030 25,605 8,0265 25,650 LOM M UI Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6041 15,6466 262,70 3,6054 1,6005 15,6466 264,47 3,6138 UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,4525 1,6057 1,4536 1,6061 CIVJLI CIIJM uuicii bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,6290 1,9558 3,6540 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona II1Y*\\/CKI litac 33,110 3,4528 33,256 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,6967 2,5428 0,6968 2,5630 Ul Cl£.IIJjp.l Itrcll islandska krona fi lira 98,99 1 7689 98,01 1 7500 LUI jIVCI 11! O hrvaška kuna 7,2777 7,2795 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. februarja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 3,1275 3,0675 3,0675 2,7325 libor (eur) 4,17625 4,33563 4,315 4,29875 libor (chf) 2,6 2,73917 2,755 2,78333 euribor (eur) 4,177 4,334 4,312 4,299 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.966,22 € -356,93 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. februarja 2008 Dežela FJK namenila 21 milijonov evrov za spodbujanje inovativnosti TRST - Deželni odbor je namenil 21 milijonov evrov dotacije skladu za spodbujanje inovativnosti. Predvideni posegi, ki bodo kriti iz tega sklada, zadevajo inovativnost na področju industrijskih struktur (6,5 milijona), trgovine, turizma in storitev za podjetja in za osebo (500 tisoč), za spodbujanje inovativnosti malih in srednjih obrtnih podjetij (milijon), kmetijstva in ribo-gojstva (2,5 milijona), transporta, logistike in nematerialnih infrastruktur (1,5 milijona). Zraven sodijo še promocija raziskovalnih ustanov in centrov, tehnološkega prenosa (4,1 milijona), wel-farja (300 tisoč), znanstvenega raziskovanja, apliciranega ali industrijskega raziskovanja visokega sistemskega učinka za proizvodni sektor, javne uprave (4,5 milijona) in koordiniranja raziskovalnih centrov (100 tisoč). Furlanska podjetja za industrijski turizem VIDEM - V Furlaniji-Julijski krajini se bo razvijal tudi industrijski turizem. Pobudo je dalo združenje videmskih in-dustrijcev, ki so svoj predlog orisali na posvetu v Vidmu. Gre v bistvu za drugi del projekta Turizem in industrija -odhod in vrnitev, ki je bil sprožen pred tremi leti s sodelovanjem nekaterih podjetij. Predlog predvideva, da bodo industrijski obrati postali turistične mete, tako da bodo imeli obiskovalci priložnost videti elemente, značilnosti in organizacijo proizvodnih dejavnosti, s katerimi se identificira deželno ozemlje. Podobne projekte so že uresničili v Piemontu, Lombardiji in Venetu. Po mnenju videmskih industrijcev se namreč turizem ne more omejiti le na ponudbo ležišč, ampak se lahko v celoti razvije le pod pogojem, da je sposoben postati dejavnik privlačnosti kot del ponudbe ozemlja v celoti. V severozhodni Italiji raste poraba energije PADOVA - Povpraševanje po električni energiji v severozhodni Italiji nezadržno raste, so sporočili iz distribucijskega podjetja Terna. Ta del države porabi 14,7% vse energije v Italiji, v letošnjem januarju pa se je poraba glede na enak lanski mesec povečala za 2,4% (v Italiji za 0,8%). Podatek je še toliko bolj zanimiv, če upoštevamo, da se je poraba v severni Italiji zmanjšala za 0,1%, medtem ko se je v srednji in južni Italiji povečala (za 1,1% oz. 2,7%). vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 36,44 imtttdci iddda -1,25 -2,88 KRKA 1 UKA KOPER 102,37 -2,44 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 69,94 311,50 -5,24 -2,51 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 400,00 400,00 688,17 302,60 -3,05 -1,95 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 119,94 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 92,18 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 37,14 MLINOTEST -KOMPAS MTS -NIKA -PIVOVARNA LAŠKO 86,96 PROBANKA 42,00 SALUS, LJUBLJANA -SAVA 531,75 tcdh/lc r attt7 idfliin -4,12 -2,12 -1,67 +4,44 -4,31 -4,37 ŽITO 271,44 -2,18 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. februarja 2008 +2,13 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,7 8,26 +1,20 +0,67 +1 02 AILANIIA BANCA ITALEASE RAMICO POPOLARE 22,67 6,625 12 55 -0,20 +1 04 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MNANIO 3,05 8165 +1,70 +2 13 BCA POP MILANO EDISON ENEL 1,671 -3,52 ENI FIAT 7,42 21,97 1429 +0,53 +3,49 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 19,99 2768 +4,09 +1,58 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 27,75 +3,79 +0,76 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 5,07 4,5225 +4,28 -2,60 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 24,3 18,44 +0,66 +4,51 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,55 12,54 2457 +1,19 +2,12 PIRELLI SAIPEM SAIPEM 0,6745 +0,88 -0,12 -4 16 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 22,83 4,4875 7,94 1,922 12 82 -1,68 -0,38 -2,58 -1 53 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,8075 164 +0,30 UNICREDITO 4,56 -0,27 -0,22 ■ SOD NAFTE J ■ 92,56 $ -0,24 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. februarja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 9.528,17 2.095,28 -2,27 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.206,30 117,28 -2,34 -1,68 +0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Ranjaluka 4.180,88 2.445,16 +4,06 Dll\J, Dal llaiutva FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 5.906,22 2.162,92 +1 79 DCICA 1 -J, L>0_iylaU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.138,21 5.309,78 +1,30 -1 68 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 29.309,67 6.946,76 -1,04 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.373,41 1.780,54 +1,09 -0,70 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 1.348,86 1.414,45 6.967,84 10.026,80 4.840,71 3.871,48 +0,73 -0,01 +3,33 +2,99 +3,37 +3,21 Al X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.524,0 3.803,76 +2,06 +3,41 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 13.021,96 2.926,23 22.921,67 +0,04 +2,02 +1,35 Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 4.599,70 16.608,01 -0,14 / ALPE-JADRAN Četrtek, 14. februarja 2008 5 new york - Odziv slovenskega predsednika na Napolitanov nedeljski govor v Rimu Danilo Türk: »Napolitano bi bil prepričljivejši z omembo fašizma« Fašizem povzročil veliko gorja - Z nekaterimi drugimi mislimi Napolitana pa se Türk strinja NEW YORK - Slovenski predsednik Danilo Türk se je v ponedeljek v New Yorku odzval na besede italijanskega kolega Giorgia Napolitana, ki jih je izrekel na dan spominjanja na povojne poboje in odhod Italijanov z ozemelj, ki so po drugi svetovni vojni pripadla Jugoslaviji. Türk je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da je prebral govor italijanskega predsednika in ocenil, da je predsednik Napolitano v zaključku svojega govora podal nekaj tehtnih misli, ki se tičejo izkušenj iz preteklosti, ki se ne bi smele ponavljati zaradi lepše evropske prihodnosti. "Bil pa bi prepričljivejši, če bi v svojem govoru omenil fašizem z imenom. Kajti fašizem je eden tistih totalitarizmov, ki so se pojavljali na začetku 20. stoletja, ki so povzročili veliko gorja in privedli do nadaljevanja težav v Evropi," je dejal Türk. Dodal je še, da je imel italijanski predsednik tehtne misli o zadevah, kot je opozorilo proti poveličevanju lastne etnične ali zgodovinske identitete. "Mislim, da je za Evropo to važno. Evropa je gradila svojo moč ne na veličini posameznih narodov, ampak na njeni raznovrst-nos ti in spo sob nos ti skup ne ga de lo va -nja," je dej al Türk. Včeraj se je v zvezi z Napolitano-vimi izjavami oglasil tudi vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Miran Potrč. V sporočilu za javnost je izrazil obžalovanje, ker je Napolitano tudi letos neupravičeno govoril le o nesprejemljivih posledicah, ne pa tudi o vzrokih za takšna ravnanja. "Če že ponovno obuja preteklost, bi bil pravičen le, če bi poudaril grozote, ki jih je italijanski fašizem povzročil med drugo svetovno vojno, posebej tudi Slovencem," je zapisal Potrč. Ob tem je pozdravil "zadržan, vendar jasen" odziv slovenskega predsednika na izjavo italijanskega predsednika. "Dobri odnosi, ki si jih želimo z Italijo, namreč ne morejo imeti za posledico pozabe ali spreminjanja žalostnih obdobij naše polpre-tek le zgo do vi ne," je še za pi sal Potrč. Napolitano je na slovesnosti v nedeljo v Rimu med drugim ponovno, kot že lani, dejal, da so bili tisoči Italijanov na vzhodni meji po 8. septembru 1943 žrtve sovraštva in maščevanja, fojbe, v katere so bili vrženi, pa je znova označil kot etnično čiščenje. Ob tem je dejal, da so bile reakcije na njegov govor pred letom dni neupravičene in so mu dokazale, da so bile njegove besede pravilne. (STA) Predsednika Italije in Slovenije Giorgio Napolitano (levo) in Danilo Türk (desno) med njunim srečanjem 14. januarja letos v Ljubljani makalu Nives Meroi • • si je pri sestopu zlomila piščal KATMANDU - Nives Meroi si je pri sestopu iz baznega tabora pod Makalujem zlomila piščal. Do poškodbe je prišlo v pravem viharju, ki je Meroijevo in njegova spremljevalca (moža Romana Beneta in Luco Vuericha) prisilil, da so se odpovedali naskoku na Ma-kalu in na hiter umik proti taboru Hillary Base Camp. Zaradi poškodbe so trbiško alpinistko, Beneta in Vuericha s helikopterjem prepeljali v Katmandu, ,kjer so Nives nudili prvo pomoč. Kot se je izvedelo, bosta za sanacijo poškodbe potrebna dva me se ca. Nives Meroi je doslej osvojila deset osemtisočakov, da bi postala prva ženska, ki bo osvojila vse osemtisočake, pa se mora povzpe-ti še na Makalu, Manaslu, Kangčen-jungo in Anapurno. V boju za ta primat sta njeni glavni konkurent-ki Avstrijka Gerlinde Kaltenbrunner in Baska Edurne Pasaban. koroška - Novo podžiganje nestrpnosti Z glasovi BZO in OVP deželni zbor sprejel zakonski predlog proti gradnji džamij in minaretov CELOVEC - Koroški deželni glavar Jorg Haider leto dni pred deželnimi volitvami marca 2009 na Koroškem očitno že pripravlja politični teren. S pomočjo članov svoje stranke BZO in zastopnika ljudske stranke (OVP) je v kolegiju deželne vlade izsilil sklep o zakonskem predlogu, s katerim naj bi v bodoče preprečili gradnjo džamij in minaretov na Koroškem. Zakonski predlog mora sicer še obravnavati in sprejeti koroški deželni zbor, toda tudi v njem imata omenjeni dve stranki potrebno večino. Socialdemokrati (SPO) so se odločno izrekli proti predlogu, prav tako koroški Zeleni, ki pa nimajo sedeža v deželni vladi. Vsekakor včerajšnji sklep tudi opozarja, da Haiderju očitno ne zadostuje več kampanja proti dvojezičnim krajevnim tablam oz. proti slovenski manjšini, izbral si je še dodatno predvolilno tarčo - muslimansko skupnost, ki živi na Koroškem! Svoj boj proti džamijam in mina-retom na Koroškem je Haider napovedal že poleti 2007, ko je izjavil, da »na Koroškem noče vojne kultur in radikal-no-islamskih tendenc«. Zato da bo dežela spremenila zakon o gradnji oz. zakon o občinskem prostorskem načrtovanju, s čem bi onemogočili gradnjo džamij in minaretov. To je včeraj tudi storil - s pomočjo predstavnika krščansko usmerjene ljudske stranke... Osnova Haiderjeve najnovejše kampanje proti gradnji džamij in minaretov na Koroškem je bila prošnja muslimanske verske skupnosti v Špitalu ob Dravi poleti 2007. Muslimanska skupnost je kupila neko hišo in pri občini zaprosila za ureditev prostorov za verske obrede. Čeprav pri tem nikdar ni bilo govora o gradnji džamiije ali minareta, je Haider prošnjo takoj v svoje namene politično instrumentaliziral in zagnal kampanjo proti džamijam in minaretom na Koroškem. Omar Al-Rawi, predstavnik za integracijo verskih skupnosti v Avstriji, je Haiderjevo kampanjo že tedaj označil za »čisti populizem« deželnega gla- varja in dodal, da je Koroška - za Gra-diščansko in Štajersko - tista zvezna dežela, v kateri živi najmanj Muslimanov. »11.000 ljudi zagotovo ne more izzvati kulturnega boja,« je poudaril predstavnik za integracijo verskih skupnosti v Avstriji in opozoril, da sploh ni nobenega načrta za gradnjo neke džamije ali nekega minareta na Koroškem. Socialdemokrati in Zeleni so včeraj vnovič opozorili, da gre za neodgovorno kampanjo koroškega deželnega glavarja s ciljem, da vnaša novo polarizacijo v koroško družbo. Kot že predstavnik ustavne službe pri koroški deželni vladi pa sta tako SPO kot tudi Zeleni poudarili, da na koncu ne bosta mogla ne Haider in ne deželni zbor preprečiti gradnje džamij in minaretov, saj je muslimanska vera že skozi desetletja državno uradno priznana vera v Avstriji. Edino, kar je mogoče, so omejitve z zakoni, s katerimi bi zakonodajalec lahko preko gradbenih dovoljenj vplival na višino džamij in minaretov. Sklep deželne vlade o zakonskem predlogu, ki naj bi v prihodnje preprečeval gradnjo džamij in minaretov je še včeraj izzval tudi prve reakcije rimskokatoliške cerkve na Koroškem. Pliberški dekan Ivan Olip ga je označil za »akt nestrpnosti« in opozoril, da ob takšnem dogajanju pričakuje še zlasti v vrstah koroških Slovencev senzibilizacijo. »Takšen sklep je zaskrbljujoč in v bistvu odločitev večine proti manjšini,« je dejal dekan Olip, pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem Muslimani so v Avstriji trenutno tretja največja verska skupnost - po katoličanih (5,9 milijonov) in protes-tanlih (376.000). Po ljudskem štej 2001 jih je 4,2 odstotka prebivalcev oz. 339.000, največ pa jih živi na Dunaju in na Predarlskem. V Avstriji zaenkrat obstajata dve džamiji, in sicer na Dunaju in v Telfsu na Tirolskem, na Koroškem pa znaša delež muslimanov dva odstotka. Ivan Lukan slovenija - Obsežna preiskava s področja gospodarskega kriminala Organi pregona nad večja gradbena podjetja Kriminalisti preiskali SCT, Primorje, Vegrad in Kontrolo zračnega prometa Slovenije - Med priprtimi naj bi bila tudi direktor ajdovskega Primorja in direktorica Vegrada LJUBLJANA - Kriminalisti so se včeraj na območju celotne Slovenije lotili obsežnejših preiskav s področja gospodarskega kriminala. Začeli so z opravljanjem 29 hišnih preiskav pri posameznikih in nekaterih gospodarskih družbah ter zaradi suma nedovoljenega prejemanja in dajanja daril pri postopku javnega naročanja pridržali sedem oseb. Kot je na novinarski konferenci povedal direktor uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Aleksander Jevšek, kriminalistična policija sume storitve večih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije, storjenih s strani posameznih odgovornih oseb in drugih zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji, obravnava od sredine 2007. O konkretnih imenih zaradi interesa preiskave zaenkrat ne želijo govoriti. So pa preiskave potrdili v podjetjih SCT, Primorje, Vegrad in Kontrola zračnega prometa Slovenije. Policija naj bi med drugim začasno odvzela prostost direktorici Vegrada Hildi Tovšak, generalnemu direktorju Primorja Dušanu Čr-nigoju, medtem ko so v SCT poročanje nekaterih medijev, da naj bi prostost odvzeli tudi predsedniku upravnega odbora SCT Ivanu Zidarju, zanikali. Trenutno je v obravnavi en posel - šlo naj bi za gradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučni- ka -, teče pa tudi preiskava sumov drugih kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala. Za kazniva dejanja je zagrožena kazen do petih let zapora. Pri preiskavi zoper več fizičnih oseb so bili uporabljeni tudi prikriti ukrepi. Kot je povedal vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu Harij Furlan, gre za ukrepa tajnega opazovanja in nadzora elektronskih komunikacij. Na Generalni policijski upravi zaradi interesa preiskave zaenkrat ne morejo povedati, ali je preiskava uvedena zgolj zoper omenjena gradbena podjetja ali gre še za več podjetij. Kot omenjeno, so v družbah SCT, Vegrad, Primorje in Kontrola zračnega prometa Slovenije potek preiskave potrdili. V SCT so za STA pojasnili, da je policija v njihove prostore prišla že ob 7. uri zjutraj. Policija je bila na štirih lokacijah omenjene družbe, na Slovenski in Vošnjakovi v Ljubljani ter v Črnučah in Mengšu. Zidarja ni bilo v službo, preiskava pa je zajela tudi njegovo hišo. Predstavnik za stike z javnostjo v ajdovskem gradbenem gigantu Primorje Edo Pelicon je povedal, da je kriminalistična policija ob 6. uri zjutraj v Ajdovščini zaprla vhod v eno od stavb uprave družbe Primorje in v njej začela s kriminalistično preiskavo. »V stavbo policisti niso pustili nobenega od zaposlenih, kriminalisti pa zaradi interesa preiskave niso dajali nobenih izjav,« je dogajanje na sedežu družbe Primorje opisal tiskovni predstavnik podjetja Edo Pelicon. Kasneje je še potrdil, daje predsednik uprave Primorja Dušan Čr-nigoj v službo prišel ob 9. uri, pred glavno upravno stavbo pa so ga pričakali kriminalisti. S Črnigojem so nato v prostorih uprave opravili razgovor, kriminalistična preiskava pa je bila zaključena ob pol štirih. Nekaj minut kasneje je Pelicon v telefonskem pogovoru potrdil, da je Črnigoj stavbo zapustil v spremstvu kriminalistične policije. Kot je še izjavil tiskovni predstavnik, so iz podjetja Primorje pridržali samo predsednika uprave, o drugih stvareh pa ni želel dajati izjav. Tako tudi ni znano, ali so pri Črnigoju doma kriminalisti opravili hišno preiskavo. Iz velenjskega Vegrada pa so sporočili, da se je policijska preiskava na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani že zaključila. »Gre za preiskavo, povezano z oddajo naročila za izgradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika. Družba Vegrad je kot ponudnik nastopala pri naročilu za izgradnjo kontrolnega stolpa na Brniku kot najugodnejši ponudnik, zato ne vidimo pravega razloga za preiskavo,« so pojasnili v družbi in dodali, da je kljub vsemu delo v družbi potekalo normalno, saj preiskava ni ovirala dela družbe. Policija je obiskala tudi podjetje Kontrola zrač- nega prometa Slovenije. Kot je za STA povedal direktor podjetja Srečko Janša, je policija prišla že okrog 8. ure. »Pregledujejo določene dokumente, v bistvu gre za nekakšno hišno preiskavo v podjetju,« je dejal Janša in dodal, da ne on sam ne samo podjetje nista neposredno vpletena, ampak policijo le zanimajo »določeni dokumenti v zvezi z javnimi naročili«. Glede centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa s kontrolnim stolpom in poslovnimi prostori, okrog katerega naj bi tudi, kot že omenjeno, tekla preiskava, je pojasnil, da gre za javno naročilo, ki je še v postopku. Po prvotnih ocenah naj bi bil postopek končan še ta mesec, saj naj bi se gradnja na Letališču Jožeta Pučnika po načrtih začela v drugem trimesečju letos. Vrednost projekta je po investicijskem programu ocenjena na okrog 20 milijonov evrov, je povedal Janša in poudaril, da to ne vključuje samo gradnje, temveč tudi posodobitev dela sistema za vodenje in kontrolo zračnega prometa. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je glede kriminalistične preiskave dejal, da sam nima pooblastil, da bi imel vpogled v potek preiskave. Prav zaradi tega ne more potrditi, da je bila odvzeta prostost Tovšakovi, Zidarju ali Črnigoju ter njihovim namestnikom. (STA/KM) 6 Sreda, 13. februarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it rim - Zavrnjen priziv ministrstva za prevoze in konec 7 let trajajoče sodne bitke Državni svet zagotovil pravico do šumnikov Sodniki potrdili, da mora biti priimek Ivice Švab pravilno zapisan na vozniškem dovoljenju Natanko sedem let je trajala sodna bitka med miljsko Slovenko Ivico (Anno) Švab in italijanskim ministrstvom za infrastrukture in prevoze, naposled pa je bila vztrajnost gospe le poplačana, vsaj moralno. Državni svet je zavrnil priziv ministrstva proti razsodbi deželnega upravnega sodišča (DUS) FJK, po kateri ima Švabova pravico do pravilno zapisanega priimka na svojem vozniškem dovoljenju: njen priimek mora biti zapisan kot Švab in ne Svab. Do pravice, ki bi morala biti samoumevna, a je pogosto zanikana, se je gospa iz Milj dokopala šele konec leta 2007. Vse se je začelo oktobra 2000, ko je Ivica Švab zaprosila za obnovitev vozniškega dovoljenja. Dobila je elektronski dokument, na katerem je bil njen priimek zapisan brez šumnika; na to je opozorila tako uslužbenca pokrajinskega urada za motorizacijo kot tudi njegovega nadrejenega, a odgovor je bil negativen: na vozniškem dovoljenju naj bo pač gospa Svab. »Leta 1993 sem svojemu priimku povrnila izvirno obliko, zato sem bila na to dokaj občutljiva. Odtlej sem pričakovala, da bo šumnik vedno na mestu, v tem primeru pa se to ni zgodilo. A motil me je predvsem zanikrn pristop uradnikov do tega problema,« je včeraj povedala odločna Miljčanka, sicer članica Društva Slovencev miljske občine, ki je pred desetletji živela v Barkovljah in ima korenine v Križu. Po posvetovanju z odvetnikom Renzom Frandoličem se je odločila za pritožbo na DUS, ki je 25. maja 2001 (razsodba št. 391) njen ugovor sprejel. Sodniki so poudarili, da je priimek priznan vsaki osebi in ga javna uprava ne sme spremeniti. »Če majhna občinska uprava, kot je miljska, lahko s skromnimi sredstvi pravilno zapiše priimek, potem pravilno pisanje gotovo ne presega zmožnosti ministrstva,« so zapisali. Na uradu za motorizacijo in na ministrstvu so se namreč izgovarjali, da njihov računalniški sistem ne premore strešic, obnova sistema pa naj bi bila stroškovno obremenjujoča. Švabovi so ponudili papirnato potrdilo, na katerem je pisalo, da »je treba priimek Svab obravnavati kot Švab«. Ministrstvo za infrastrukture in prevoze je po razsodbi DUS vložilo priziv na državni svet v Rimu, pred tem pa je moralo začasno ugoditi zahtevi: strešic niso vnesli v računalniški sistem, priimek na elektronskem vozniškem dovoljenju so popravili kar s peresom... Državni svet je febru- Desno Ivica Švab in odvetnik Renzo Frandolič, spodaj vozniško dovoljenje, ki je bilo v središču pravde kroma arja 2006 zadal prvi udarec prizivu ministrstva, ko je zavrnil zahtevo po prekinitvi učinkovitosti razsodbe DUS. Pravda pod vodstvom odvetnika Frandoliča (v sodelovanju z odvetnikom Claudiom Bevilacquo) se je nadaljevala, konec lanskega leta pa je razsodba potrdila, da ima Ivica Švab pravico do pravilno zapisanega priimka, ministrstvo pa mora zahtevi ugoditi. Ob tem je državni svet zavrnil zahtevo po odškodnini, ker ni bilo dokazov o premoženjski škodi, moralno škodo pa se upošteva samo pri obravnavi zločinov. Frandolič seje med sodnim postopkom skliceval na zakon 935/1966, ki je prvič omogočil uporabo slovenskih imen in priimkov v izvirni obliki v javnih dokumentih, pa tudi na zakon 114/1991 (t.i. zakon Spetič-Battello) o vračanju imen in priimkov v izvirno obliko ter na 7. člen zaščitnega zakona 38/ 2001, ki zagotavlja pravico do slovenskega imena. Medtem ostaja odprto vprašanje 300 zdravstvenih izkaznic, ki so jih na pobudo Stranke slovenske skupnosti Slovenci zavrnili iz enakih razlogov. Prvi italijanski elektronski dokumenti s slovenskimi črkami so bile dvojezične osebne izkaznice, ki so jih začeli izdajati s šumniki decembra lani. (af) operacija thai V preiskavi o pedofiliji tudi dva Tržačana Javno tožilstvo iz Sirakuze vodi preiskavo v zvezi z obširno mrežo oseb, ki se ukvarjajo s širjenjem posnetkov pedofilsko-pornografske vsebine po spletu ter s spolnim turizmom na Tajskem (od tod ime operacije »Thai«). V17 italijanskih deželah so sile javnega reda v teh dneh pregledale 116 stanovanj, aretirale pet oseb, preiskovanih pa je 110. V Fur-laniji-Julijski krajini je preiskovanih pet oseb: dve stanujeta v Trstu, tri pa v videmski pokrajini (v krajih Faga-gna, S. Giorgio di Nogaro in Palmanova). Videmska poštna policija, ki je pristojna za preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi s pedofilijo v FJK, je pregledala bivališča petih oseb, ki so osumljene posedovanja pedofilskega in pornografskega gradiva. Zaplenila je več delov računalniške opreme: 7 osebnih računalnikov, 10 trdih diskov, 715 CD in DVD plošč, 70 prenosnih naprav pen drive in 140 video-kaset. Tržaška osumljenca sta upravitelj javnega lokala in uslužbenec zasebnega podjetja. Dve od oseb, ki stanujejo v videmski pokrajini, sta brezposelni, tretji pa je 68-letni upokojenec, ki je bil prijavljen zaradi skrivanja orožja, doma je imel pištolo in puško. Ostali štirje preiskovani so baje stari od 30 do 40 iet. Poštna poii-cija bo v naslednjih dneh pregledala zaplenjene predmete, saj mora ugotoviti, ali gre za pedofilsko gradivo in razumeti, zakaj seje gradivo znašlo v računalnikih preiskovanih oseb. Sile javnega reda so aretirale pet moških, ki so jih zalotili med uporabljanjem prepovedanega gradiva: gre za bančnega uradnika iz Imperie, delavca iz Vareseja, kovinarja iz Brescie, sociologa iz Caserte in uradnika iz Vi-cenze; vsi so imeli na tisoče pedofil-skih posnetkov. Poleg njih so prijeli in prijavili še neapeljskega univerzitetnega profesorja, ki se je vračal s potovanja na Tajskem: pri sebi je imel vi-deoposnetke o spolnih zlorabah nad 8 tajskimi otroki, v enem od filmov naj bi bil tudi sam dejaven. Preiskovalci so našteli vsega skupaj kakih 200 daljših filmov, ki so bili namenjeni spletni prodaji. nabrežina - Javna skupščina o posledicah od desne sredine odobrene spremembe k regulacijskemu načrtu Gradbene špekulacije je treba zaustaviti Levosredinski občinski svetniki zahtevajo od Dežele FJK, da varianto zamrzne - Predlog po izdelavi nove variante - Ustanovili odbor za zaščito devinsko-nabrežinskega teritorija V Kamnarski hiši je bila javna skupščina o varianti k občinskemu regulacijskemu načrtu kroma Sprememba k varianti k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu, ki jo je pred nedavnim sprejela desnosredinska večina v devinsko-nabrežin-skem občinskem svetu in s tem postavila na glavo, kar je skupščina izglasovala oktobra lani, uvaja nesprejemljive gradbene špekulacije, ki jih je treba na vsak način zaustaviti. Zato bodo levosredinski občinski svetniki zahtevali od Dežele FJK, da varianto zamrzne. Obenem bodo predlagali izdelavo nove variante, ki bo odgovarjala potrebam družin in bo obrnila hrbet gradbenim špekulantom. To je izšlo z javne skupščine, ki so jo priredili občinski svetniki opozicije v ponedeljek zvečer v Kamnarski hiši v Nabrežini. Na srečanju so svetniki Massimo Veronese, Adriano Ferfolja, Maurizio Roz-za, Igor Gabrovec in Lorenzo Corigliano seznanili javnost s hudimi posledicami spremembe k varianti, ki bodo privedle do divjih gradenj na devinsko-nabre-žinskem območju. Zato so po živahni razpravi, v katero sta se vključila tudi bivša občinska svetnika Edvin Forčič in Viktor Tanze, na koncu skupščine tudi ustanovili odbor za zaščito devinsko-nabrežinskega teritorija. Odbor bo priredil še dodatna srečanja, tudi na temo gradnje novega železniškega koridorja. To varianto je treba ustaviti, ker škodi prebivalstvu, je uvodoma poudaril Veronese. Devinsko-na- brežinski župan Giorgio Ret, njegov odbor in desnosredinska večina v občinskem svetu niso držali obljube in so odobrili varianto, ki prižiga zeleno luč gradbenim špekulacijam, ki bodo razdejale teritorij, pravi Veronese. Ret in desnosredinski svetniki so namreč »izdali«, kar so bili podpisali 16. oktobra lani, in sicer da bodo nove gradnje mogoče le »za družinske potrebe«. Spremenili so pojem gradnje »za družinske potrebe« in dvignili možnost gradnje do meje 1.600 kub. metrov, kar pomeni do pet vrstnih hišic. Desna sredina je še zlasti pod pritiskom Nacionalnega zavezništva, pa tudi nepremičninskih lobijev zavrnila vsak poskus posredovanja. To je bila skratka žalostna razprodaja teritorija in usluga točno določeni skupini ljudi, je naglasil Veronese, ki ne izključuje pobud na pravni ravni. Odobrena varianta ne bo urejala razvoja občine, ampak predstavlja menjalno blago, je povedal Ferfolja. Ni naključje, je dodal, da so v zadnjem obdobju kar hiteli nakupovat terene, ki so bili namenjeni kmetijstvu, pa so slednji po odobritvi »desnosredin-ske« variante postali zazidljivi. »V celotno zadevo so celo zainteresirani nekateri občinski svetniki«, je dejal Rozza in vprašal, s kakšnimi preroškimi vizijami je neko podjetje iz kraja Quarto DAltino lani kupilo kmetijsko zemljišče, ki je zdaj postalo zazidljivo. / TRST Sreda, 13. februarja 2008 7 1 šolstvo - Rezultati januarskega vpisovanja v nižje in višje srednje šole 1 i v • »viti Vec vpisov na nizjih, manj pa na višjih srednjih šolah Na nižjih 134, na višjih šolah pa 109 novih vpisov - Več vpisov na licej Prešeren, manj na ostale šole Več dijakov v prvem razredu nižjih, veliko manj pa v prvem razredu višjih srednjih šol. To je »bera« letošnjega januarskega vpisovanja v prvi razred nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Če je bilo v enakem obdobju lani na nižjih šolah 126 novih vpisov, jih je letos 134, kar znaša osem vpisov več. Na višjih šolah pa gre beležiti močan padec novih vpisov: če jih je bilo lani 133, jih je letos le 109, kar pomeni 24 vpisov manj. Stvar je še bolj zaskrbljujoča, ker bi moralo po naših izračunih letos zaključiti študij na nižjih srednjih šolah 127 dijakov, vpisov v prvi razred višje srednje šol e pa j e kot že re če no 109. Če gremo po posameznih šolah, je slika sledeča. Na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu so letos zbrali enajst novih vpisov, kar znaša šest vpisov manj kot lani, ko so jih imeli sedemnajst, natanko enaka slika pa se kaže tudi na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini. Drugače je na NSŠ Sv. Cirila in Meto da: na glas be ni sme ri pri Sve tem Iva -nu so zbrali prav tako enajst vpisov v prvi razred, kar pa je za pet vpisov več kot lani, ko jih je bilo šest. Več vpisov imajo tudi na oddelku na Katinari, kjer bo v prihodnjem šolskem letu v prvem razredu sedelo devetnajst dijakov, medtem ko je bilo lani vpisov enajst. Kar se tiče NSŠ Srečka Kosovela, so na openskem oddelku našteli 29 novih vpisov, kar je sicer nekaj manj kot lani, ko so jih našteli 32, a bo dovolj za odprtje dveh prvih razredov. Dva razreda bodo imeli tudi na proseškem oddelku, kjer imajo 26 novih vpisov, kar je pet več kot lani, ko so jih zabeležili 21. Na dva prva razreda računajo tudi na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini, kjer so v januarju zbrali 27 vpisov, kar tudi znaša pet več kot lani, ko so zabeležili 22 vpisov. Od skupnih 109 vpisov v prvi razred višjih srednjih šol jih več kot polovica pripada Liceju Franceta Prešerna, kamor se je vpisalo 60 letošnjih tretje-šolcev (lani 55), zaradi česar bo vsaka smer imela svoj prvi razred. Naravoslov-no-multimedijsko (A) smer je izbralo deset dijakov (eden manj kot lani), znanstveno-fizikalno (B) 21 (trije manj kot lani, ko j ih j e bil o 24), vel ik skok navzgor pa beležijo pri vpisih na jezikovno smer (C): letos jih je dvajset, medtem ko jih je bilo lani dvanajst. Klasično smer je izbralo devet dijakov (eden več kot lani). Na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa beležijo manjše število vpisov kot lani: na pravno gospodarsko podjetniški smeri imajo deset novih vpisov (lani dvanajst), močan padec pa so doživeli na oddelku za geometre s šestimi vpisi, medtem ko jih je bilo lani kar devetnajst. Podobna slika se kaže na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška, kjer imajo letos devetnajst novih vpisov napram lanskim šestindvajsetim: na pedagoški smeri je sedem vpisov, kar znaša šest vpisov manj kot lani, ko jih je bilo trinajst, na družboslovni smeri pa dvanajst vpisov, medtem ko jih je bilo lani trinajst. Nič bolje ni na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana, Licej Prešeren (zgoraj posnetek z decembrskega dneva odprtih vrat) ima največ vpisov, na poklicnem zavodu Stefan (spodaj posnetek z januarskega dneva odprtih vrat) pa ne bo prvega razreda kemijsko-biološke kroma kjer so na mehanski smeri zabeležili sicer rahel porast z devetimi novimi vpisi napram lanskim osmim, na elektronski smeri pa padec z lanskih devetih na letošnje štiri vpise. Na kemijsko-biolo-ško smeri imajo kljub velikemu reklamnemu trudu le en vpis (lani so bili štirje), kar pomeni, da prihodnje leto na tej smeri prvega razreda ne bo. Nasplošno pa je opaziti, da se nižješolci odločajo za liceje oz. »nevtralne« šole, kar si marsikdo raz la ga tu di z dej stvom, da je sta -tus tehničnih oz. poklicnih šol v Italiji trenutno negotov, svoje pa je verjetno prispevalo tudi stanje nekaterih šolskih stavb, v prvi vrsti poslopja zavoda Stefan, glede katerega je tržaška pokrajin- ska uprav napovedala, da bo poskrbela za obnovo. (iž) Glede članka o vpisih v otroške vrtce in osnovne šole, ki smo ga objavili v nedeljski številki, smo dolžni objaviti popravek. Zapisali smo namreč, da je novih vpisov v vrtec v Barkovljah šestnajst. Tako nam je bilo namreč sporočeno s strani svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva, vendar je šlo za nesporazum. V resnici se število šestnajst nanaša na vse vpisane otroke v vrtcu, novih vpisov pa je le osem. Iz tega sledi, da je novih vpisov v slovenske državne vrtce ne 146, kot smo zapisali, ampak 138, kar pomeni, da smo se vrnili na število izpred dveh let. NIŽJE SREDNJE ŠOLE 2008/09 2007/08 1. letnik 1. letnik Cankar-Sv. Jakob 11 17 Ciril-Metod-Sv. Ivan 11 6 Ciril-Metod-Katinara 19 11 Gregorčič-Dolina 11 17 Kosovel-Opčine 29 32 Kosovel-Prosek 26 21 Gruden-Nabrežina 27 22 Skupno 134 126 VIŠJE SREDNJE ŠOLE 2008/09 2007/08 1. letnik 1. letnik Prešeren-A 10 11 Prešeren-B 21 24 Prešeren-C 20 12 Prešeren-kl. licej 9 8 Zois-knjigovodje 10 12 Zois-geometri 6 19 Slomšek-ped. licej 7 13 Slomšek-družb. licej 12 13 Stefan-mehanski odd. 9 8 Stefan-elektronski odd. 4 9 Stefan-biokemijski odd. 1 4 Skupno 109 133 Matični urad v Dolini bo danes zaprt Občina Dolina obvešča, da bo zaradi posodobitve informatskega sistema, občinski matični urad zaprt v sredo 13. februarja 2008. Nagrade za ustvarjalnost Na Univerzi v Trstu je danes potekalo nagrajevanje najboljših reklamnih del v okviru tekmovanja v ustvarjalnosti »20 di idee«, ki ga je priredila Mitti Cavallar, docentka na Fakulteti za izobraževalne vede tržaške univerze, v sodelovanju z Italijanskim klubom umetniških direktorjev ob 20-letnici delovanja Združenja de Banfield. Tekmovanje je potekalo prejšnji teden, udeležilo pa se ga je več kot sto študentov Fakultete za izobraževalne vede, ki so nastopili v parih z nalogo, da si zamislijo reklamno kampanjo. Prvo nagrado v višini 1.500 evrov sta prejela Giovanni Baccara in Milica Novakovic, druga nagrada v višini tisoč evrov je šla Chiari Fingolo in Cinzii Fedrigo, tretja nagrada v višini osemsto evrov pa Alessiu Marzolinu in Marcu Cedolinu. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali člani sveta Italijanskega kluba umetniških direktorjev, je podelila tudi tri posebna priznanja, ob tej priložnosti pa so v gledališču Miela odprli razstavo ustvarjalnih del, ki bo na ogled do 18. februarja, obenem so tudi predstavili zbornik najboljših reklamnih del v lanskem letu Ad-ci Awards 2007. Antropozofsko društvo gosti Marka Pogačnika Danes bo na sedežu Antropozof-skega društva v Ul. Beccaria, 6 v petem nadstropju ob 19. uri predavanje Marka Pogačnika z naslovom Čas je, da ponovno vzljubimo Zemljo. Avtor bo pripovedoval o svojih stikih z dušo Zemlje in z vse-prisotnostjo njene zavesti na površini našega planeta, drugi del večera pa bo posvečen vprašanju, kaj lahko mi v Trstu storimo za zdravje našega planeta. Marko Pogačnik se že več desetletij aktivno ukvarja z zdravjem Zemlje in z zemeljskimi spremembami. Udeleženci drevišnjega srečanja bodo izvedeli, kakšni so njegovi praktični predlogi za območje Trsta, Krasa in Istre in kako bi se jih dalo uresničiti. Vstop je prost. Na valentinovo zaljubljeni v umetnost Na god sv. Valentina, zavetnika zaljubljencev, ki pade na jutrišnji dan, italijansko ministrstvo za kulturo prireja pobudo Zaljubljeni v umetnost, pri čemer bodo muzeji in umetnostne lokacije, ki so v državni lasti, ponujali ogled parom za ceno ene vstopnice. Ob tej priložnosti bo tržaška državna knjižnica v svoji konferenčni dvorani na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 jutri ob 17. uri priredila predavanje umetnostne izvedenke Fabienne Mizrahi na temo Ljubezensko sporočilo: pogledi, pisma in ljubezenska srečanja v umetnosti. Ob isti priložnosti bo na ogled razstava slik, risb in grafik mlade miljske slikarke Rossane Longo, ki jo je uredila arhitektka Marianna Accerboni in ki si jo bo mogoče ogledati do 7. marca. Zaprli nočni lokal Cristal Karabinjerji iz Ul. Hermet so v noči na nedeljo do nadaljnjega zaprli nočni lokal Cristal, ki se nahaja na Nabrežju Oktavijana Avgusta št. 2/b. Upravitelju so očitali, da je sedem plesalk-striptizet zaposlil nezakonito: dekleta, ki so doma iz Madžarske in Moldavije, niso vpisana v zavoda INAIL in INPS, pa tudi v centre za zaposlovanje ne. Upravitelju so naložili 11 tisoč evrov globe, lokal pa bo lahko spet odprl takrat, ko bo svoje uslužbenke redno vpisal ter plačal kazen. 8 Sreda, 13. februarja 2008 TRST / tržaški občinski svet - Na nocojšnji seji Razprava o proračunu s celo vrsto amandmajev opozicije Trije slovenski svetniki skupno podpisali 15 popravkov V tržaškem občinskem svetu se bo nocoj začela razprava o občinskem proračunu za leto 2008 in o triletnem načrtu javnih del za obdobje 2008-2010. Pred tem bo skupščina morala odobriti odlok o minimalnem znižanju davka na nepremičnine ICI, ki gaje občinska uprava »oklestila« za vsega 0,25 promile. Tako bo davek ICI na prvo stanovanje po novem znašal 4,25 promile. Obenem bo morala skupščina odobriti odloka o novih (beri: višjih) tarifah za gradbena dovoljenja in nekaterih drugih službah. Levosredinska opozicija je že napovedala vrsto amandmajev, da bi »izboljšala« zanjo povsem nezadosten proračun. Svoje amandmaje bodo vložili tudi trije slovenski občinski svetniki. Kakih 15, ki bodo zadevali slovenska šolska poslopja in nekatera druga javna dela, bodo podpisali skupno. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je najavil, da bo predstavil še dodatnih 74 popravkov (nekatere skupno z načelnikom svetniške skupine Marinom Andolino). Svetnik Slovenske skupnosti bo danes vložil deset amandmajev, večinoma za prispevke za slovenska društva v Trstu, nadalje za začetek del za obnovo pokopališč v Škednju in v Bar-kovljah, za obnovo stopnišča, ki pelje z Obalne ceste do kriškega portiča, za odstranitev arhitektonskih pregrad na Opči-nah v Trebčah in v Bazovici ter za saniranje kalov na območju Opčin, Padrič in Gropade. Nadaljnji amandma bo zahteval zvišanje sredstev za odstranitev arhitektonskih pregrad od predvidenih 100 tisoč na 200 tisoč evrov. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je pripravil štiri popravke. Prvi trije se nanašajo na prispevke za Zadrugo za Kulturni dom Prosek-Kontovel, ŠD Pri-morje in ŠD Zarja. Četrti predvideva prispevek v višini 200 tisoč evrov za izredno vzdrževanje poslopij osnovnih šol Avgusta Černigoja na Proseku in Primoža Trubarja v Bazovici. Demokratska stranka bo predstavila svoje odklonilno stališče do občinskega proračuna na današnji dopoldanski tiskovni konferenci v občinski palači. Razprava o proračunu se bo gotovo razvlekla na več dni. Desna sredina je »ponudila« vsakemu od svetnikov opozicije sklad v višini 5 tisoč evrov, da bi j ih le-ti namenili za razna javna dela. Skupna vsota 80 tisoč evrov (opozicij a štej e 16 svetnikov) pa j e nižj a od lanske (98 tisoč evrov). Poleg tega je opozicija lani »iztržila« od večine prispevek v višini 150 tisoč za posege na socialnem področju (ki pa jih občinska uprava ni »izkoristila«...). M.K. PRI POSTAJI Zavohali mamila Temeljito nadzorovanje območja glavne tržaške železniške postaje se je v januarju obrestovalo: finančni stražniki so v tem času nadaljevali z delom prejš nje ga le ta in zap le ni li pol kilograma hašiša in marihuane. Zaradi posedovanja droge so posredovali sodstvu imena sedmih oseb, med katerimi so tudi štu den ti. Ne ka te re ose be so tu -di prijavili, ker obstaja sum razpečevanja mamil. Kontrole pri železniški postaji opravlja ekipa tržaškega pokrajinskega poveljstva finančne straže, ki razpolaga s peterico izurjenih psov. Gre za nemške in belgijske ovčarje, katerim se je pred krat kim pri dru ži la še mlada samica pasme labrador, ki so jo finančni stražniki posebno pohvalili. Pse uporabljajo zlasti za boj proti trgovanju z drogami. škedenj - Na seji rajonskega sveta o občinskem proračunu Čakajoč na... pokopališče Petaros: Občina že deset let obljublja obnovo, vsakič pa preloži poseg na naslednje leto Rajonski svet za Škedenj, Čar-bolo, Sv. Soboto in Sv. Sergij je z glasovi desnosredinske večine izrekel pozitivno mnenje o občinskem proračunu za letošnje leto, razprava o finančnem dokumentu Dipiazzove-ga od bo ra pa je bi la ta ko bur na, da so svetniki levosredinske opozicije ob glasovanju zapustili sejno dvorano. Ta ko je bil pro ra čun »odob ren« z enaj sti mi gla so vi (5 For za Ita lia, 5 Naucionalno zavezništvo, 1 UDC), medtem ko je svetnik Forze italia Giovanni Castello presenetljivo gla-so val pro ti. Levosredinska opozicija je pri-pra vi la do ku ment, v ka te rem je opozorila na celo vrsto nedoslednosti v ob čin skem pro ra ču nu. Ta ko je omenila zamik že pred leti obljubljenih javnih del. Med razpravo je svetnik Slovenske skupnosti Sergij Sergij Petaros Pe ta ros iz rec no spo mnil na ob no vo ške denjske ga po ko pa li šča. O njej je bil govor že pred desetimi leti, doslej pa j e mestna uprava dejo iz leta v leto preložila. Podobno je tudi s prenovo in popravili šolskih poslopij Marice Gregorič-Stepančič pri Sv. Ani, šole Demarchi-Grbec v Škednju, dveh otroških vrtcev in rekreacij ske ga sre diš ča Gen ti li v Šked nju. Svetniki leve sredine so opozorili na dejstvo, da je občinski odbor namenil mnogo več denarja obnovi ali gradnji športnih igrišč kot pa prenovi šolskih stavb. Spet pa je pozabil na odstranitev arhitektonskih pre grad v ba ze nu na Al tu ri in na ureditev območja nekdanje škedenj-ske kinodvorane. Več kot 1.800 podpisnikov je že pred leti zahtevalo, naj občina preuredi kinodvorano v ne-čna men ski pro stor za kul tur ne in družbene dejavnosti. Še sedaj čakajo na odgovor mestnih upraviteljev. Svetniki leve sredine so opozorili tudi na minimalno znižanje občinskega davka na nepremičnine ICI (0,25 promil e), medtem ko ostajajo »težki« davki, ko so prilagoditev davku Irpef i n davek na odvoz odpadkov, nespremenjeni.. nespre-me nje ni občina Švab (SSk) o delih na šoli Milčinski Pred začetkom razprave o občinskem proračunu za letošnje leto je svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab izrazil zadovoljstvo ob obvezi, ki jo je izrekel odbornik za javna dela Franco Bandelli, da se popravila na katinarski osnovni šoli Frana Milčin-skega pospešeno nadaljujejo. Zaključila naj bi se pred začetkom novega šolskega leta. Odbornik je tudi zagotovil, da se bodo dokončala dela na kanalizaciji na Opčinah in da bo končno prišlo do uresničitve parkirišča na Kontovelu, saj gre za načrt, ki sega še pod Illyevo upravo. Takrat je bil izdelan okvirni načrt, ki ga je uprava osvojila. Ker do tega projekta desnosredinska uprava, ki je nasledila Illyevo, ni kazala velikega posluha, je takratni svetnik SSk Peter Močnik vsako leto predstavljal popravke k proračunu, ki pa so doživljali različne usode: od zavrnitve, do sprejetja kot priporočilo ali obljube župana samega, je spomnil Švab. V drugem Dipiazzovem mandatu se je za gradnjo parkirišča zavzel svetnik Demokratske stranke, domačin Stefano Ukmar, delo je bilo vključeno v načrt javnih del in bo sedaj končno uresničeno. ZADOVOLJSTVO SSK Prispevek FJK za Dolino Slovenska skupnost izraža veliko zadovoljstvo nad razdelitvijo prispevkov, ki jo je deželni odbor odobril posameznim občinam. Vsega skupaj gre za kar 140 milijonov evrov za infrastrukture. Prispevka v višini 600 tisoč evrov je bila deželna tudi Občina Dolina, ki bo ta denar namenila urbanistični preureditvi. Poleg za Dolino je Dežela odobrila sredstva tudi za milj sko ob či no. Predstavnikom Slovenske skupnosti je to za dolinsko upravo dobro novico sporočil podpredsednik deželnega odbora in odbornik Gianfran-co Moretton. Slovenska stranka v tiskovnem sporočilu pravi, daje odbornika Morettona imela večkrat v gosteh in prav ob teh srečanjih si je Moretton v spremstvu pokojnega Mirka Špaca-pana ogledal kraje, za katere so upravitelji in izvoljeni predstavniki iz vrst SSk zaprosili za po- PRISTANIŠKO POVELJSTVO - S tehničnim poročilom Vložili novo prošnjo, da privežejo ladjo v Trstu Nadaljujejo se prizadevanja, da bi tovorna turška ladja Und Adriyatik, ki jo je prejšnji teden med plovbo v hrvaških vodah pri Rovinju zajel silovit požar, naposled le privezali v Trstu. Družba Samer Shipping je namreč v imenu lastnika ladje, družbe Un ro-ro Istanbul, spet vložila ustrezno prošnjo na Tržaškem pristaniškem poveljstvu, kije bilo sorodno prošnjo že zavrnilo prejšnji konec tedna. Prošnjo so v sodelovanju z nizozemskimi izvedenci družbe Smith Salvage iz Rotterdama, ki so bili zadolženi za pogasitev požara, opremili s tehničnim poročilom. Tako prošnjo kot poročilo so nato posredovali kriznemu štabu, ki gaje italijansko ministrstvo za okolje ustanovilo pri glavnem poveljstvu pristaniških kapitanij. Prošnjo in priloženo dokumentacijo je krizna enota v Trstu že pregledala, je sporočilo Pristaniško poveljstvo in dodalo, da zahteva od družb Samer in Smith dodatno gradivo glede morebitnih nevarnosti. BARKOVLJE - Slavnostno odprtje sredi maja Kopališče Topolini kmalu obnovljeno V borovem gozdiču tudi tuši in sanitarije Kopališče Topolini bodo popolnoma obnovili kroma Dela za obnovo kopališča Topolini v Barkovljah se bodo zaključila najkasneje 30. aprila, uradno odprtje pa bo sredi maja, ko bodo obnovljen kopališki objekt proslavili s pravcatim praznikom. To sta poudarila župan Roberto Di-piazza in občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli, ki sta si včeraj ogledala potek del. Po že končani obnovi desetega »Topolina« bo kmalu zaključena obnova celega kopališča, je povedal Bandelli. Zadnja tranša del za skupno naložbo milijona evrov zadeva obnovo stropov in tal znanih Topolinov, tj. v bistvu struktur, kjer so slačilnice. V načrt sodi tudi namestitev štirih novih tušev in sanitarij v barkovljanskem borovem gozdiču, medtem ko bodo na bližnjem skalovju postavili dve rampi za lažji dostop do morja. Po skoraj 60 letih smo obnovili objekt, kije pomemben tudi iz turističnega vidika, ker predstavlja »vhod« v mesto, je ocenil Dipiazza in dodal, da so to pričakovali kopalci in sploh vsi ljubitelji morja. / TRST Sreda, 13. februarja 2008 9 1 dsi - Na tokratnem ponedeljkovem večeru Proslavili Prešernov dan in podelili nagrade natečajev Odlikovali so zmagovalce literarnega natečaja revije Mladika in tekmovanja Mladi oder 2007 Slovenski kulturni praznik, torej Prešernov dan, so v ponedeljek počastili tudi v Društvu slovenskih izobražencev z že tradicionalno prireditvijo, na kateri so podelili priznanja zmagovalcem literarnega natečaja, ki ga je razpisala revija Mladika, ter prvouvrščenim na tekmovanju Mladi oder 2007. Kulturno prireditev je obogatila predstavitev pesniške zbirke Ti navdih in jaz beseda Brune Marije Pertot ter nastop kvinteta flavt Glasbene matice. Pet mladih flavtistov, in sicer Petra Marega, Sara Bembi, Carlo Venier, Jagoda Castellani in Tjaša Bajc so pod mentorstvom prof. Erike Slama občinstvu podali skladbe slovenskih in tujih avtorjev. Pesniško zbirko Brune Marije Pertot Ti navdih in jaz beseda je predstavil Saša Martelanc. O zbirki je dejal, da je privlačna že po sami naslovnici, ki je lepo oblikovana. Zbirka vsebuje štiri pesniške cikluse. Pesniči-na lirika je nežna in močna hkrati, v njej najdejo svoje mesto mediteran in ptice ter veliko starih domačih besed, ki jih ni več slišati. Pesmi Brune Marije Pertot so lepe prav zaradi tega, ker so razumljive vsakomur. Sama avtorica pa je o svoji zbirki dejala, da veliko navdiha črpa iz branja Sv. Pisma ter vse prisotne povabila k ustvarjanju. Kratkemu branju pesmi Brune Marije Pertot je sledila podelitev nagrad 36. literarnega natečaja revije Mladika. Vse nagrade so tudi letos šle v Slovenijo. Prvo nagrado za prozo je prejela Ana Marija Pušnik iz Maribora za novelo Pocestnik, drugo Manka Kremenšek Križ-man iz Ljubljane za novelo Osamljenost, tretjo pa Olga Paušič iz Lendave za novelo Jutranja kava. Komisija je tudi letos v objavo priporočila vrsto besedil, ki sicer niso bila nagrajena, jih pa bo mogoče v letošnjem letu brati na straneh revije Mladika. Prvo nagrado za poezijo je za svoj ciklus pesmi prejela Ana Balantič iz Idrije, drugo Martina Štunf Šelhaus iz Ljubljane za ciklus Briškule in liše, tretjo pa Borut Gom-bač iz Maribora za ciklus Drgetanje tigrov. Podelitvi nagrad in priznanj prisotnim ustvarjalcem je sledilo branje njihovih proznih in pesniških del, ki sta jih podala reci-tatorja Radijskega odra Alenka Hrovatin in Tomaž Susič. Slovenski kulturni praznik v DSI se je sklenil s podelitvijo priznanj natečaja Mladi oder 2007. Priznanja so prejeli učenci Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah za lansko božičnico, dijaki Nižje srednje šole Frana Levstika in Srečka Kosovela s Proseka prav tako za lansko božičnico. Za zaključno šolsko prireditev so bili nagrajeni dijaki Nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu. Na lanskem festivalu zamejskih dramskih skupin so se izkazali gojenci VZS Mitja Čuk Barvana klapa. Nižja srednja šola Srečko Kosovel z Opčin je prejela priznanje za igrico v sklopu lanske zaključne šolske prireditve, Mladinska dramska skupina SKD Igo Gruden iz Nabrežine pa je dobitnik priznanja za igro Moliere za mlade. Stalni nagrajenec na festivalu Mladi oder je tudi Zbor Ladjica iz Devina, pa tudi igralska skupina Tamara Petaros. Posebno pa so se lani izkazali člani Otroške skupine Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka in Kon-tovela za igro Narobe stvari v mestu Petpedi. Priznanja so šla še Otroški dramski skupini Slovenec, gledališki skupini Slovenskega kulturnega kluba in oblikovalcem Gledališkega tedna za najmlajše, ki je junija lani potekal v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. (ps) Na zgornji sliki mladi glasbeniki, spodaj pa izročanje nagrad kroma VČERAJ PREDSTAVITEV - Ustanovila ga je skupina angažiranih Tržačanov Nov »demokratični laboratorij« Poimenovali so ga po Brunu Pincherletu - Prva javna pobuda že v petek, ko bo na sporedu okrogla miza o krizi italijanske politike Včeraj so uradno predstavili nov laboratorij kroma Besedo laboratorij največkrat asociiramo z znanostjo in njenimi znanstvenimi metodami. Prav zato so jo ustanovitelji poli-tično-kulturnega združenja, kije pred nekaj tedni nastalo v Trstu, izbrali: Demokratični laboratorij Bruno Pincherle ne bo ponujal vnaprej pripravljenih tez, ampak bo skušal s svojim delovanjem ponuditi priložnost za debato in razmislek, tako o lokalnih kot o mednarodnih temah. Izbrani pristop naj bi bil kolikor mogoče objektiven, »znanstveno laičen«,maksimalno odprt vsem sogovornikom, čeprav so poudarili, daje laboratorij nastal v krogu ljudi, ki se prepoznavajo v levi sredini. In so ga tudi zato poimenovali po Brunu Pincherletu, tržaškem pediatru, odličnem poznavalcu Stendhala, občinskem svetniku in levičarju, ki ni podlegel ideologiji, ampak je vse življenje ostal svobodnih in odprtih misli. Prva javna pobuda novonastalega združenja se bo odvijala v petek na Pomorski postaji. Ob 17. uri bo v dvorani Vulcania na sporedu debata o »slepi ulici«, v katero je zašla italijanska politika. Kot je na včerajšnji predstavitveni konferenci pojasnil predsednik Piero Alzetta (prisotni pa so bili tudi nekateri »ustanovni člani«, na primer Igor Dolenc, Marino Pittoni in Giorgio Ros-setti), bi radi v širši javnosti, a tudi med strankami, spodbudili sposobnost analiziranja in, zakaj ne, tudi odločanja. Tudi zato bodo o krizi italijanske politike spregovorili politika Alessandro Ma-ran in Francesco Russo, univerzitetna profesorja Gabriele Pas-trello in Paolo Segatti, jurist Renato Romano in predsednik družbe za javnomnenjske raziskave SWG Roberto Weber. O Kruhu in ribah danes v Narodnem domu Pri Celjski Mohorjevi družbi je podkraj leta 2007 izšla pomembna knjiga, ki končno povzema prerez ljudskega slovstva, ki je nastajalo na našem koncu v preteklih sto-stopet-desetih letih in je izraz ljudske miselnosti, življenjskih izkušenj, duševnih stanj in načina prilagajanja družbenim, političnim in gospodarskim razmeram. Gradivo, ki je bilo raztreseno širom po teritoriju od Miljskih hribov, preko Brega in Krasa, barkovljanske in devinske obale do doberdob-skega Krasa in Vrha Sv.Mihae-la, vse do Laškega je zbrala in uredila znana kulturna delavka in pisateljica iz Kort Nada Rav-bar Morato; knjiga nosi naslov »Kruh in ribe«, vanjo pa je vključila še nekaj zgodb današnjega časa, zdajšnjih pripo-vedovalk in pripovedovalcev. To pestro in raznoliko gradivo je Nada Ravbar Morato porazdelila na osem vsebinskih sklopov, ki obravnavajo Pravce, Bajčne in strahljive, Razlagalne in legendne, Zgodovinske,So-cialne, Anekdotične, Etnološke in Smešnice; tako je namreč avtorica poimenovala poglavja. Življenje Slovencev na zahodnem robu poselitvenega ozemlja je pogojevala poselitev sama, geološka sestava tal, vodovje, raznolikost naravnega in bivalnega okolja, kar se kaže v krajevnih in ledinskih imenih, njihovi zgodovini in socialnem okolju. Vse to pride izrazito na dan v več kot petstotih pripovedih, pri katerih je sodelovalo več kot 250 ljudi, med njimi kar nekaj šolskih otrok in njihovih učiteljev in profesorjev. Mnogo požrtvovalnega dela je bilo opravljenega na terenu, seveda pa je največji in najbolj dragoceni zalogaj opravila Nada Ravbar Morato sama, ko je z veliko mero potrpljenja, predvsem pa svojega bogatega znanja na tem področju gradivo pregledala, razvrstila, ga obdelala in ga pripravila za tisk. V knjigo je vključila tudi gradivo iz knjig, ki so s podobno vsebino že izšle, iz priložnostnih brošur, šolskih glasil in drugih razpoložljivih virov. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v zbirki »Glasovi«, ki izhaja že od leta 1988 in je pokrila že lep del slovenskega narodnega prostora, na katerem nastaja in se bujno razvija ljudsko slovstvo. Zbirko ureja izredni profesor dr. Marija Stanonik z Inštituta za slo-vesnko narodopisje pri Znanstveno raziskovalnem cetru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Stanonikova je že več let spodbujala nastanek take knjige z obogato ljudsko dediščino slovenskega zahoda, končno se ji je zamisel uresničila, v prof. Nadi Mora-to pa je našla idealnega sogovornika in izvrstnega sodelavca. Knjigo so na prvo predstavili preteklega 20. januarja v Kor-tah, danes ob 18. uri pa bo slovesna predstavitev v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, v ul. Filzi 14. Na predstavitvi bodo sodelovali avtorica Nada Ravbar Morato, dr. Marija Sta-nonik kot urednica zbirke »Glasovi«, glavni direktor Celjske Mohorjeve družbe prof. Jože Faganel in Ženska pevska skupina »Stu ledi«, ki bo pela ljudske pesmi slovenskega zahoda. Prisluhnili bomo tudi pripovedim, ki jih je za slovenski program Radia Trst A ujela v mikrofon urednica Loredana Gec. Pokroviteljstvo pobudi sta složno dali Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta. (ris) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 290. februarja 2008 TRST 2B DAN SLOVENSKE KULTURE - V nedeljo v gledališču v Boljuncu Slovenščina naj bo Sonce in ne planet Na občinski proslavi prepletanje besede in glasbe - Nagovor Olge Lupinc Nedeljski spored so med drugimi izoblikovali MPZ Valentin Vodnik (levo) in prof. Olga Lupinc (spodaj) kroma S priložnostno proslavo, ki sta jo zaznamovali beseda in glasba, je tudi Občina Dolina počastila dan slovenske kulture. Na odru boljunskega gledališča Franceta Prešerna so se v nedeljo zvrstili pevci Moškega pevskega zbora Valentin Vodnik, ki so pod vodstvom dirigentke Anas-tasije Purič poskrbeli za glasbeno kuliso. S svojim ubranim petjem so se prisotnim predstavili tudi nekateri pevci solisti: Maria Samec in Herman Antonič (na klavirju je spremljala prof. Barbara Corbatto) ter Damjan Locatelli (ob spremljavi prof. Tamare Ražem). Z glasbo so se prepletale besede mladih recitatorjev, ki so občinstvu predstavili nekaj odlomkov iz Prešernovega življenja in drugih literarnih del (mentorica jim je bila Boža Hrvatič). O pesnikih in njihovi neprecenljivi zapuščini pa je v svojem priložnostnem nagovoru spregovorila prof. Olga Lupinc. »Zapuščina sicer ni predmetna, njena vrednost pa je neprecenljiva. Te zapuščine ni mogoče izgubiti, ne odvzeti, nedotakljiva je, neuničljiva in večna.« Tako so na primer verzi Prešernove Zdravljice prešli v vsakdanjo rabo, šli med ljudi in se oprijeli njihovih src. Na primer v času narodnoosvobodilnega boja, ko so se na njegove verze opirali borci. Govornica je podčrtala dejstvo, daje bila Primorska edina pokrajina v Sloveniji, ki ni poznala izdajalcev, na kar so Primorci lahko posebno ponosni. V obstoj Slovencev v Italiji Olga Lupinc ne dvomi: setev je povsod padla na plodna tla, veliko je še zanesenjakov, ki se zastonjkarsko trudijo po društvih in organizacijah. Upati je, da bo znal dvoje-zič ni pro stor, v katerem živimo, izko ris ti ti seda nji zgo do -vinski trenutek, ki lahko pripomore k zbližanju med tu živečima narodoma. A tudi, da bomo Slovenci znali ohraniti, razvijati in načrtovati prihodnost materinščine: slovenščina naj postane težišče našega vsakdanjega življenja, naj bo Sonce in ne planet ... SKUPNO PRAZNOVANJE - Danes začetek Prešerno skupaj Desetdnevni spored so pripravila vzhodno-kraška društva Že četrto leto zapored vzhodno-kraška društva, pod pokroviteljstvom ZSKD in ob podpori Zadružne kraške banke, praznujejo dan slovenske kulture pod pomenljivim imenom Prešerno skupaj. Letošnji spored se bo začel danes, ko bodo v openskem Prosvetnem domu gostili Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo »Zgodba o dobrem volku« (P.Nickl-B.Vovk); ponovitev bo na sporedu tudi jutri. Nato se bodo razne prireditve zvrstile v vaseh od Repentabra do Gro-čane. V Trebčah bo v soboto, 16. februarja, KD Primorec gostilo veseloigro v domačem narečju Je še zmerej kej nauga, v izvedbi Skd Slovenec. KD Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage bo v nedeljo ponudilo Kulturne utrinke iz Brega, KD Kraški dom in OŠ A.Gradnika z Repentabra bosta v sredo, 20. februarja, predstavila nadaljevanje projekta Ovrednotimo naše korenine. Društvi KD Slovan s Padrič in Skala iz Gropade prirejata v četrtek, 21.februarja, večer Mladi in kultura, v petek, 22.februarja, pa so si pri KD Li- pa iz Bazovice zamislili večer Pisani šopek ljubezni prešerno poklanjamo, ki ga bodo izvedli društveni recitatorji, pevci in glasbeniki, medtem ko pripravljajo pri Banih večer Beseda, petje in glasba, ki ga bodo oblikovali domači recitatorji, gojenci Glasbene matice iz Špetra ter zbor Vesela Pomlad. Po treh uspešnih produkcijah iz prejšnjih let bo letošnja osrednja skupna proslava v znamenju gostov. V nedeljo, 24. februarja, bodo namreč pri Skd Tabor na Opčinah gostili rojake z avstrijske Koroške. Najprej bo ob 16. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na sporedu okrogla miza Koroška danes: sožitje, šola, kultura, ob 17.30 pa bo v veliki dvorani koroško obarvan kulturni program. Desetdnevni bogat in pester spored je sad prijetnih sestankov, razbremenjenega usklajevanja in tru da, ki ga vsa sou de le že na druš tva vlagajo v pripravo tega zanje prazničnega obdobja, ki ga želijo doživeti in deliti s svojimi člani, prijatelji in z gosti s Koroške. Loterija 12. februarja 2008 Bari 68 30 85 46 34 Cagliari 19 62 17 58 10 Firenze 16 8 80 35 20 Genova 53 55 90 3 66 Milano 8 44 61 81 66 Napoli 64 30 38 3 80 Palermo 33 63 89 6 88 Roma 82 14 27 43 37 Torino 51 14 27 2 77 Venezia 64 4 62 5 82 Nazionale 44 77 36 26 50 Super Enalotto Št. 19 8 16 33 64 68 82 jolly4 Nagradni sklad 5.986.288,47 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 2.833.756,33 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 43.596,26 € 1.506 dobitnikov s 4 točkami 376,32 € 47.364 dobitnikov s 3 točkami 11,96 € Superstar 44 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 37.632,00 € 145 dobitnikov s 3 točkami 1.196,00 € 2.571 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.182 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.120 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes [I] Lekarne U Kino Danes, SREDA, 13. februarja 2008 KATARINA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.17 - Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 0.12. Jutri, ČETRTEK, 14. februarja 2008 VALENTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,1 stopinje C, zračni tlak 1033 mb ustaljen, veter 32 km na uro vzhodnik, nebo jasno, vlaga 46-od-stotna, morje razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje C. ■N Do sobote, 16. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venzia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. slovensko dramsko društvo jaka Stoka Prosek — Kantovel vabi na predstavitev knjige BLAGOR ŽENSKAM avtorice ALENKE REBULA Predstavila jo bo pisatetfica EVELINA UMEK Sreda. 13. februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku - Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Caos calmo«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.15 »Sogni e delitti«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »30 giorni di buio«; Dvorana 5: 17.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 20.15, 22.15 »Clo-verfield«. Čestitke ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Bianco e nero«. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cloverfield«. ARISTON - 16.00 »Hotel Meina«; 18.05, 20.10, 22.15 »Lars e una ra-gazza tutta sua«. CINECITY - 16.05, 18.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 16.00, 21.30 »American Gangster«; 21.15 »Into the wild - Nelle terre selvagge«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sogni e delitti«; 19.00 »P.S. I love you«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Cloverfield«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »La guerra di Charlie Wilson«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Caos calmo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Asterix alle Olimpiadi«. EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre sel-vagge«. FELLINI - 18.30, 21.00 »American Gangster«; 17.00 »Mr. Magorium e la bot-tega delle meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.35, 20.30, 22.20 »Sogni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 17.50 »Divji safari«; 18.00, 19.50, 21.40 »Pošastno Cloverfield«; 19.00 »Zbogom, punčka«; 16.00, 18.30, 21.00 »Asterix na olimpijskih igrah«; 21.20 »4 meseci, 3 tedni in 2 dneva«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 3: 18.30, 20.20, 22.15 »30 giorni di buio«; 16.30, 20.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 4: 16.30 »Alvin superstar«; 18.15, 22.15 »P.S. I love you«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«; Danes v Dolini na Šiji naša draga in preljubljena žena, mama in nona polokroglih let ima. Veliko sreče in na mnoga leta ji želimo vsi njeni in vsi prijatelji, ki jih ni malo. Včeraj je NIKA SARTORI slavila 50-letnico rojstva. SKD Barkovlje ji iskreno čestita, ji želi samo lepe trenutke in veliko družinskega veselja. 0 Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah (Ul. Nicolodi). Tel. št. 333-4154687. IŠČEM hišo v občini Dolina tudi potrebno popravil. Tel. 040-231399. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, nudim tudi nego ostarelih ali varstvo otrok. Tel. 333-6194326. IŠČEMO izkušeno slovensko govorečo gospo za skrb in nego nepokretne gospe srednjih let, 24 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 347-6357400 v večernih urah. KDOR JE POZABIL JOPIČ v pustnem šotoru v Zgoniku naj se oglasi v nedeljo, 17. februarja od 10. do 11. ure, na rokometnem igrišču v Zgoniku (kjer je bil postavljen šotor). KMEČKI TURIZEM GRUDEN-ŽBO-GAR v Samatorci je spet odprt od četrtka do nedelje. Tel. št. 040-229191. KMEČKI TURIZEM HRMADA v Ce-rovljah je spet odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-299501. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom prodamo. Pes je primeren za družino z otroki in vrtom. Tel. na 040-226207 ob uri obedov. PRODAM dvoposteljno žimnico (160x190) iz latexa, znamka Innerge-tic za 450,00 evrov; dvoposteljno pernico (100 % piumino d'oca naturale) (250x220); znamka Daunex, teža 1,6 kg za 200,00 evrov; televizor LCD znamke LG 32'' za 500,00 wvrov. Tel. 320-9383283. PRODAM ford transit van 280M, letnik 2003, v dobrem stanju, prevoženih 68.000 km. Tel. na: 338-2578724. PRODAM komaj prenovljeno stanovanje v okolici Pončane, 67 kv. metrov s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 040-229243 ali 328-7565844. PRODAM staro kraško skrinjo z oreha. Tel.: 339-7396098. RAZNOVRSTNO RABLJENO POHIŠTVO, prodam po ugodni ceni. Tel.: 040-57145, 040-54390 ali 3482801144. V BORŠTU dajem v najem udobno, opremljeno stanovanje, veliko približno 80 kv. metrov, s samostojnim ogrevanjem, parkiriščem in avtobusno postajo pred hišo. Tel. na 3394484840 v jutranjih ali večernih urah. V NABREŽINI prodajam vrstno hišo z vrtom iz leta 1997 v treh nadstropjih, 2 kopalnici, 3 spalnice. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-208326 ali 335304758. V POKRITEM ŠOTORU V ZGONIKU sta bila na pustni torek pomotoma zamenjana popolnoma enaka jopiča temno rdeče barve znamke Murphy & Nye. Prosimo, da se, kdor je oblekel jopič velikosti large, javi na tel. st. 348 3518496, da si vzame svojega, ki pa je velikosti small. / TRST Sreda, 13. februarja 2008 1 1 Slovensko stalno gledališče Pesniški večeri - sezona 2007/08 Kam? Drugam Večer z Branetom Grubarjem v sredo, 13. februarja, ob 20.30 Vstop prost! Vabljeni na predstavitveni večer prvenca igralca in jadralca Braneta Grubarja »Kam? Drugam« (Didakta, 2006) Realizacija Janko Petrovec M Izleti Ü3 Obvestila &ag/i£Âno/padfefye/ Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu. V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu. Tel. 040 2158 318 KD ROVTE- KO LO N KOVEC Ulica M. Sernio 27 vabi na praznovanje DNEVA SLOVENSKE KULTURE v soboto, 16. februarja ob 20.30 CELOVEČERNI KONCERT bodo izvedle članice pevskega zbora IVAN GRBEC iz Škednja pod vodstvom Marjetke Popovski info brezplačna tel.št. 800 214302 H Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA razpisuje 8. Glasbeno revijo, ki bo potekala od 5. do 7. marca 2008. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax. 040-567500) in na naslovu www.ci-rilmetod.it. Prijave morajo biti oddane do srede, 20. februarja. NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. SK DEVIN prireja študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: v nedeljo, 17., in 24. februarja ter 2., 9., 16. marca. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 3481334086 (Erika). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP obveščata, da je iz tehničnih razlogov nagrajevanje likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade preloženo na kasnejši datum, ki bo objavljen v naslednjih dneh. Za informacije: rast_mladika@hotmail.com. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se od srede 13. februarja do petka 15. februarja 2008, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do La-badnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Jus Trebče obenem obvešča, da se v petek, 15. fabruarja 2008, vzdrževalna sečnja na poljskih poteh v letošnji sezoni zaključi. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinski matični urad zaprt danes, 13. februarja 2008, zaradi posodobitve in-formatskega sistema. SLOVENSKA PROSVETA, Celjska Mohorjeva Družba in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na predstavitev knjige Nade Ravbar Morato »Kruh in ribe« danes, 13. februarja 2008, ob 18. uri v mali dvorani Narodnega doma v Ul. Fabio Filzi 14 v Trstu. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečamo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma Casablanca, režija Michael Curtiz, ki bo v četrtek, 14. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 15. februarja, ob 16.30 v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Kako živeti s sladkorno boleznijo«. Predaval bo raziskovalec in specialist Tržaškega diabe-tološkega centra dr. Riccardo Candido. Vabljeni vsi! ZDRUŽENJA ZA ZAŠČITO OBČIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 15. februarja, ob 20. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje dveh razstav v soboto, 16. februarja, ob 18 uri: v dvorani Kulturnega doma v Nabrežini razstavlja Desiderij Švara, predstavitev Ani Tretjak; v kavarni Gruden razstavlja Judith Horvath- Fontana, predstavitev Fabio Favretto, glasbeni uvod kitaristka Tanja Cibic. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva v Briščikih, v soboto, 16. februarja, ob 15.30, tekmovanje v risanju, ter ob 16.30 predvajanje risanke v italijanskem jeziku »Happy Feet«. Vstop prost. Vsi toplo vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira tečaj »Tai ji«, ki bo na sedežu društva (Ul. S. Mauri-zio 9/F) v nedeljo, 17. februarja, med 10. in 13. uro. Dodatne informacije: tel. 340-1607908 ali na spletni strani www.associazionetao.it. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 18. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OTVORITEV IN BLAGOSLOV obnovljenega Slomškovega doma v Bazovici s poklonom pokojnemu Mirku Spa-canu bo v torek, 19. februarja, ob 19.30. Prisotni bodo: tržaški škof Evgen Ra-vignani, govornika prof. Fulvia Pre-molin in dr. Damijan Terpin, ostali predstavniki stranke Slovenske skupnosti in vsi domači zbori. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 19. februarja 2008, ob 20.45 na sedežu v Padričah. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim« v torek, 19. februarja, ob 17. uri v razstavno dvorano na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. KD ZA UMETNOST KONS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Grego-ričevi dvorani (ul. S. Francesco 20, 2. nads.) v Trstu. Dnevni red: 1. obračun delovanja 2007, 2. program 2008, 3. včlanjevanje 2008, 4. volitve novega upravnega odbora, 5. razno. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Inter-reg Ilia Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slo-vensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske KRUT in SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata ...srečajmo se popoldne klepet ob skodelici čaja z ogledom filma CASABLANCA jutri, 14. februarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S.Francesco 20 meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov fo-to@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adin-formandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je v Peterli-novi dvorani v Ulici Donizetti 3 do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure. KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v zdravilišča Strun-jan, Šmarješke in Dolenjske toplice ali ostale termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Podrobnejše informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b ali na tel. št. 040-360072. TAI CHI CHUAN - tedenski tečaji za zdravje, sproščenost, notranjo moč, in dolgoživo harmoničnost v življenju. Informacije in prijave Sklad Mitja Čuk, tel. št. 040-212289. Prireditve SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi ob Dnevu slovenske kulture na Večer ljudskega izročila. Sodelujejo otroci, plesalci in pevke Folklorne skupine »Stu ledi«. Prireditev bo v soboto, 16. februarja 2008, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Alenke Rebula Blagor ženskam, ki bo danes, 13. februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Predstavila jo bo pisateljica Evelina Umek za glasbeni utrinek bosta poskrbeli pevki Oddelka za zabavno glasbo in jazz GM Trst Tina Renar in Lisa Meriggioli. FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST 80 in društvo za umetnost KONS v sodelovanju z NŠK in ZSKD ter pod pokroviteljstvom potovalne agencije Adriatica.net vabijo na odprtje fotografske razstave bolgarskega ustvarjalca Zaferja Galibova. Razstavo bo predstavila prof. Jasna Merku'. Otvoritev bo v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14 v četrtek, 14. februarja, ob 19. uri. Več info na www.trst80.com. PD SLOVENEC vabi v četrtek, 14. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Sodelujejo: domači reci-tatorji pod vodstvom B. Hrvatič s prizori iz Prešernovega življenja, harmonikar Erik Kuret in MoPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom M. Žitka. SKD IN MOPZ VALENTIN VODNIK prirejata v Trubarjevem letu Dan slovenske kulture v četrtek, 14. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini. Program, je posvečen 250-letnici rojstva V. Vodnika. Sodelujejo učenci OŠ P. Voranc, OV Pika Nogavička in srednje šole S. Gregorčič. Vabljeni! SPDT vabi v četrtek, 14. februarja 2008, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. Sv. Frančiška 20 na projekcijo videofilmov »Južni Sudan: po 20-letni vojni končno mir« in »Chitwan: po sledovih tigra« Posnel ju je g. Dino Stefani, ki bo tudi vodil razgovor. SŠK TIMAVA vabi člane in prijatelje na »Prešernovo proslavo«, ki bo v petek, 15. februarja 2008 ob 20.30 v gostilni Pri Pinotu v Medji vasi, v poklon pesniku Ivanu Burniku Legiši in njegovi poeziji. Sodelujejo: vsestranski umetnik Aleksij Pregarc, literarna kritičarka Vilma Purič, istrski pesnik Bert Pribac in harmonikaš Zoran Lupinc. Toplo vabljeni! VSE ZAMEJSKE SLOVENSKE ORGANIZACIJE vabijo na osrednjo »Prešernovo proslavo« z naslovom »KJE, DOMOVINA, SI?«, ki bo v petek, 15. februarja 2008 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Župančičevo Dumo v izvedbi recitatorjev zbora solistov orkestra in plesalcev režira Gregor Toson, izvirna glasba Iztok Cergol, koreografija Raffaella Petronio, video Alex Pu-rič, slavnostni govor Luigia Negro, predsednica društva Razajanski Dum. Toplo vabljeni! KD ROVTE - KOLONKOVEC (UL. M. Sernio 27) vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture v soboto, 16. februarja, ob 20.30. Celovečerni koncert bodo izvedle članice pevskega zbora Ivan Grbec iz Škednja pod vodstvom Marjetke Popovski. KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD ob dnevu slovenske kulture »Prešerno skupaj« bo danes, 13. februarja 2008, ob 11. uri in v četrtek, 14. februarja 2008, ob 9.30 in ob 11. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo »Zgodba o dobrem volku« (Peter Nickl-Božo Vovk); v soboto, 16. februarja ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah gostovanje dramske skupine SKD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga...«; v nedeljo, 17. februarja ob 17. uri v Srenjski hiši v Gročani »Kulturni utrinki iz Brega«. SKD PRIMOREC vabi v soboto, 16. februarja, ob 21. uri v Ljudski dom v Trebče na ogled veseloigre v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga...«, v priredbi dramske skupine SKD Slovenec. Večer spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, Sovodnje -Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Jelenc), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), Godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje -Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Ko-vačevič), Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na teden slovenske kulture: v ponedeljek, 18. februarja ob 19. uri, otvoritev razstave »Barve otroštva v črnobe-lem« - fotografija Marija Magajne; sodelujejo glasbeno-pevska skupina Vi-gred in otroški pevski zbor Fran Ven-turini; v sredo, 20. februarja ob 20.30 »Kulturni večer«; sodelujejo: Oktet Škofije, Ines Cergol, Alenka Rebula, Bert Pribac in Boris Pangerc; v petek, 22. februarja ob 19. uri »Kulturni večer«, organiziran v sodelovanju z društvom Kraška harmonika (Sežana); sodelujejo: glasbena skupina Vigred, harmonikaši društva Kraška harmonika in Dušan Drobnič s predavanjem »Harmonike od znotraj«; v ponedeljek, 25. februarja ob 19. uri, v sodelovanju s COŠ S. Gruden večer »Kultura je tudi fotografija«; sodelujejo: učenci COŠ S. Gruden, fotograf Miloš Zidarič in član fotografskega krožka Foto Trst 80 Robi Jakomin. Razstava »Barve otroštva« je postavljena v sodelovanju z ZSKD. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v sodelovanju z ZSKD vabi v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20.30 na kabaretno predstavo gledališča Komigo »Radioaktivni live«. Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Devetak, Franko Korošec. ŒB Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442 IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040-229270. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-ji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči belo in črno domačo kapljico. Vabljeni na obisk! ZORKO je odprl osmico v Dolini 37. Prispevki V spomin ob 10-letnici smrti Mirka Re-narja daruje žena Roži 40,00 evrov za cerkev sv. Florjana pri Banih. + Iznenada, prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Luciano Malalan Žalostno vest sporočajo žena Giuliana, sin Mauro z Miro in hči Elisabetta s Francescom, vnukinji Karin in Martina, sestra Zorka ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 15. februarja ob 13.20 v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte za Sklad Lu-chetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin ali za Center za rakasta obolenja. Lonjer, Opčine, Vicenza, 13. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Žalujejo sorodniki iz Vicenze Žalujemo za dragim Lucianom Ma-lalanom. Družina Žerjal Divna, Boris, Marino in Yari Ob izgubi dragega Cianota sočustvujemo z družino Svetko, Silvana, Arianna in Marta V tem težkem trenutku sočustvujemo z Maurom in družino vsi pri Interlandu Ob izgubi dragega očeta izražamo sodelavki Elizabeti Malalan in vsem svojcem iskreno sožalje. Vsi na liceju Antona Martina Slomška Ob smrti Luciana Malalana izrekata svojcem iskreno sožalje SKD in MZ Lonjer-Katinara Sekcija VZPI Lonjer - Katinara se klanja pokojnemu tovarišu LUCIJANU MALALANU partizanskemu borcu in izreka svojcem globoko sožalje JUS Lonjer izreka iskreno sožalje družini ob izgubi LUCIANA MALALANA, nekdanjega predsednika odbora Ob smrti Luciana Malalana, svojega nekdanjega predsednika, se ga spominja in svojcem izreka sožalje KK Adria Ob boleči izgubi drage mame Marije izrekamo Marjotu in vsem svojcem občuteno sožalje družine Škrk, Pipan in Žužek 12 Četrtek, 14. februarja 2008 KULTURA / OPČINE - Razstava Matjaža Hmeljaka v Bambičevi galeriji Abstraktni motivi kot živi posredniki duhovnih doživetij Razstava »Po-mejski iz-rezki« je le ožji izbor ustvarjalnosti tega vidnejšega predstavnika digitalne umetnosti V Bambičevi galeriji na Opčinah so v soboto zvečer v znamenju slovenske kulture otvorili samostojno razstavo Matjaža Hmeljaka, enega vidnejših predstavnikov digitalne umetnosti pri nas, saj se je tej specifični zvrsti posveča od leta 1970, v časih, ko so bili računalniki prava redkost, uporaba tega takrat novega sredstva v ustvarjalne namene pa povsem neobičajna. Celih deset let sta skupaj z Edvardom Zajcem raziskovalno preizkušala izrazne možnosti, ki jih računalniška grafika ponuja ter delila svoje znanje iz likovnega in tehnološkega področja v duhu pristnega eksperimentiranja, ki je označevalo njihovo generacijo še toliko bolj v primeru Černigojevih učencev. Matjaž Hmeljak se digitalni umetnosti posveča tako že preko petintrideset let, vendar izzveni uvrstitev v to specifično zvrst upodabljajoče umetnosti danes bistveno drugače kot je bilo v sedemdesetih letih. Takrat je pomenilo ustvarjanje z novo tehnologijo v razvoju pionirsko raziskovanje možnosti, kijih ta medij ponuja in povsem nov ustvarjalni izziv. Danes nam računalnik ponuja veliko več od tega, kar si sploh lahko zamišljamo, zakar nastrada večkrat prav ustvarjalni proces, saj nas spektakularnost obilice oblikovnih rešitev, ki jih računalniški programi ponujajo, zavaja in razvaja. Pomembno je zato razlikovati med tistimi ustvarjalci, ki se poslužujejo že obstoječe programske opreme in onih kot je Matjaž Hmeljak, ki pristopijo ustvarjalno že pri programira-nju.Matjaž Hmeljak ustvarja sam tudi programe podobno kot drugi algoristi definira pravila izgradnje slike, ki jo nato računalnik na osnovi vstavljenih parametrov avtonomno ustvari. Ideativni proces se opira na bistvene matematične predpostavke: strukturirano zaporedje številk je osnovni miselni koncept, ki generira podobo. Prvotni navdih izhaja pa iz osnovne oblikovne zamisli, to umetnik sproti predeluje v sozvočju s prvotnim izzvenom, ki ga oblika zadobi tudi na globlji duševni ravni med samim ustvarjalnim procesom. Vstavljanje funkcij znotraj določenih parametrov v sam programski jezik mu dovoljuje raziskovanje znakovne govorice, rastrske obdelave, spremembe strukture, svetlobno odstopanje in barvne posege znoraj izbrane strukture kompozicije. Nič risal, ne čopičev, le čisti umski izzivi, ki vodijo po asociativni poti do izvirnih razpletov. Eksponati predstavljajo le ožji izbor več tisoč poskusov. Vodilo pričujoče razstave kot izpričuje sam naslov »Po-mejski iz-rezki«, je osrednja navpična os, ki jo doživlja umetnik kot osrednji pas in bistveni namig slike. Navpičnica postane dalje lahko še os zrcaljenja, omogoča soočanje pred in po prostorski razmejitvi. Vertikala dovoljuje še izrez in ponovno sestavljanje s podobnimi izrezi v novih kontekstih. Grafika nasploh uvaja v princip zrcaljenja in postopno oblikovno prečiščevanje podobe, ki ga pogojuje tipologija izbrane tehnike. Čeprav pri digitalni grafiki nimamo stvarno opraviti z matrico, če ne v virtualnem smislu, ostaja koncept nespremenjen. Tehnologija zaživi torej v funkciji ustvarjalnega procesa, ki sproti raziskuje in usmerja njene zmogljivosti v nenehnem dinamičnem dvogovoru ustvarjalca s strojem. Posamezne osi zaživijo kot prispodobe meje, osi, okrog katerih se vi-jejo spremembe. Kot bi nas Matjaž Hmeljak nagovarjal, da živimo vsi na meji med slučajnim začetkom in neizogibnim koncem, zaživi ta prostor kot prizorišče novih spoznanj. V trenutku, ko presežemo kategorično doživljanje meje v smislu ločnice, se nam ponujajo novi pogledi, nove kombinacije, kjer srečamo npr. ločnico v sami genetski kodi, v jeziku sporazumevanja, obenem sporočanja. Abstraktni motivi Matjaža Hmeljaka postanejo znamenja, zadobijo tako semantično va-lenco in postanejo živi posredniki globljih duhovnih doživetij, številke pa ostajajo tisti osnovni koncepti, nosilke bistvenih predpostavk stvarjenja, ki vsakič znova ponujajo nove pomejske izzive, kjer je poleg ustvarjalnosti potrebna iznajdljivost in bistroumnost. Večer je popestril nastop dua flavtistk Ane Černic in Doris Ko-delja, profesoric iz glasbene šole v Novi Gorici, ki sta občuteno podali skladbi Goffreda Petrassija in Daniela Zanettovicha ter na prošnjo publike izvajali še dodatno skladbo Friedricha Kuhlaua. Med večerom so si lahko prisotni ogledali še projekcijo številnih digitalnih grafik Matjaža Hmeljaka, v potrditev, da gre za kompleksen pristop in dologotrajen proces, kjer prihaja stvarno do interakcije med človekom in strojem, terja na tisoče poskusov in predelav preden se izluščijo ključni prijemi, ki vodijo raziskovanje v pravo smer. Grafike iz prejšnjih obdobij so dosegljive na umetnikovi spletni strani http://hmeljak.units.it, očitna je nenehna sposobnost obnove v doslednem razvijanju zmogljivosti računalniške umetnosti. Razstava digitalne grafike Matjaža Hmeljaka bo v prostorih Bambiče-ve galerije Sklada Mitja Čuk na ogled do 29. februarja od ponedeljka do petka: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Jasna Merku Desno zgoraj Matjaž Hmeljak, spodaj pa eno njegovih del kroma Pripravljen »slovenski« Harry Potter Knjiga Harry Potter - Svetinje smrti je natisnjena in do petka oziroma sobote jo bo Mladinska knjiga dostavila v vse knjigarne po Sloveniji. Uradni izid knjige je v soboto, 16. februarja, v izbranih knjigarnah pa bo naprodaj že v petek ob 20. uri, ko bodo vsem kupcem podarili tudi plakat s tem priljubljenim knjižnim junakom. Vse informacije o Harryju in sorodnih knjigah najdete na spletni strani www.harryjezakon.com, vtise bralcev pa odslej zbirajo tudi na fabulariju, ki ga prav tako najdete na omenjeni spletni strani, je sporočila Mojca Hribar iz založbe Mladinska knjiga. (STA) Grass bo dobil muzej v rodnem Gdansku Nemški pisatelj, Nobelov nagrajenec Günter Grass bo prihodnje leto dobil muzej v svojem rodnem kraju Gdansk, nekdanjem Danzigu, je ponedeljkovo pisanje časnika Gazeta Wyborcza za nemško tiskovno agencijo dpa potrdila predstavnica mesta Anna Czekanowicz.Grass se je rodil v Gdansku, piše o Gdansku in svoja dela podarja Gdansku. Zato se bosta tukaj nahajala njegov muzej in stalna razstava o njegovem delu, je dejala Czekanowiczeva. Pisatelj je nad to idejo zelo navdušen, je dodala. Gdansk med drugim razpolaga z več kot 120 litografijami, 51 grafikami in šestimi skulpturami, ki jih je ustvaril Grass. Umetnik je oktobra lani v Gdansku proslavil svoj 80. rojstni dan. Njegovo priznanje, da je bil ob koncu vojne član enote SS, je na Poljskem sprva izzvalo burne razprave, ni pa uničilo njegovih dobrih stikov z rojstnim mestom. (STA) Lenny Kravitz v bolnišnici Ameriški pevec Lenny Kravitz je preložil promocijsko evropsko turnejo, ki bi jo po prvotnem načrtu moral začeti 17. februarja v Parizu. Razlog je bronhitis, zaradi katerega je moral pevec oditi v bolnišnico v Miamiju, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na včerajšnje obvestilo organizatorja pevčevega koncerta v Franciji. Organizator, agencija Gerard Drouot Productions je ob tem sporočila, da 43-letni Kravitz že nekaj dni trpi zaradi »pljučne infekcije, ki se je po hudi gripi sprevrgla v bronhitis«. »Po nasvetu zdravnikov in zaradi trenutne skrajne izčrpanosti je pevec pred kratkim odšel na kliniko Mount Sinai v Miamiju,« so sporočili prireditelji njegovega koncerta. (STA) REVIJE ZA OTROKE IN MLADINO - Januarska številka priljubljene revije Galeb tokrat pretežno zimsko obarvan Vsebina revije, ki obsega več kot 50 strani, ostaja pestra, bogatijo pa jo domiselne ilustracije - Dragocen učni pripomoček izhaja pri Zadrugi Novi Matajur Revija, ki v naših krajih mesec za mesecem razveseljuje otroke in mladino, bo tudi v letošnjem letu objavljala vrsto zanimivih zgodbic in pesmic, vse skupaj pa bodo popestrile simpatične ilustracije različnih ilustratorjev. Galeb tako še naprej ostaja dragocen učni pripomoček, prva letošnja številka pa na več kot petdesetih straneh prinaša pretežno zimsko obarvane teme. V januarski številki mladi bralci lahko preberejo pet pesmic, deset zgodbic in poučno pripoved, v kateri je mogoče spoznati Tehniški muzej Bistra, poskrbljeno pa je tudi za družabne trenutke. Že naslovnica novega Galeba, ki jo je prispevala Metka Kuk, učenka petega razreda osnovne šole Josipa Jurčiča v Devinu, kaže na to, da rdeča nit januarske številke še naprej ostaja zima, ki pa jo skozi pripoved in pesmi počasi izpodriva pomlad. Uvod v tokratno številko predstavlja pesmica Zvezdane Majhen z naslovom Lepota zime, to lepoto pa je na dveh straneh likovno upodobila Mojca Cerjak. Med pesmicami velja omeniti še pesem Kaj je belo, ki je nastala izpod peresa Bine Štampe Žmavc, ilustracije pa je prispevala Polona Lovšin, prisrčni sta tudi pesmici Medvedja vas in Umivanje, ki sta sicer sestavni del Ga-lebove knjige Kaj medvedek sanja. Ti dve pesmi je napisal Vojan Tihomir Arhar, medvedje življenje pa je barvito upodobil Andrej Vodopivec. O pustu in pustnih norčijah pripoveduje pesem Pustna, ki jo je prispeval Žiga Gombač, ilustriral pa Štefan Turk. Zbrane zgodbe tudi tokrat obravnavajo različne teme, še posebej zanimivi pa sta zgodbi, ki pripovedujeta o dveh vodnih živalih, o vidri in bobru. Šrefka Kac Marn je pod naslovom Palčki in škrati v tej številki revije Galeb opisala dogodivščine vider, ki se bodo nadaljevale v naslednji izdaji, Žiga Gombač pa v zgodbi Ob dedkovem kaminu pripoveduje pravljico o starosti, katere protagonist je bobrova družina. To zgodbo je ilustrirala Andreja Peklar. Bralci lahko preberejo tudi prvi del zgodbe Miroslava Košute, ki tokrat piše O vlaku, ki ni maral tirnic, za ilustracije pa je poskrbel Klavdij Palčič. V zgodbi Kai bo vedno leto starejši Berta Golob pripoveduje o dečku, ki hitro raste, Jože Sevljak pa je prispeval zanimivo zgodbo z naslovom Bojazljivi gumb. To je likovno upodobila Katerina Kalc. Bržkone nepogrešljivi del revije Galeb ostaja zgodbica o mali Gaji in njenem dedku, ki sta se tokrat lotila popravila stare ure. Zgodbo je ilustrirala Erika Cunja. V nadaljevanju je mogoče prebrati še zgodbo Pri- gode muce Brine, ki jo je napisala Klarisa M. Jo-vanovič, zgodbico Milana Petka Zimska pravljica z ilustracijami Jasne Sepin, pripoved Patrici-je Peršolja Žigova sestrica ter nove prigode junakov zgodbe Martin pesjan - Ljubeznivi moj mož, menda ti je kri v glavi zavrela. To zgodbo sta napisala Fran Levstik in Bogdan Novak, za ilustracije v reviji Galeb pa je poskrbel Klavdij Palčič. V okviru potopisnih pripovedi lahko bralci pobliže spoznajo Tehniški muzej Bistra. Marjeta Zorec je na zanimiv način nanizala zgodovinske podatke o tem, kako je Bistra postala Tehniški muzej. Jasna Merku v Galebovi likovni delavnici tokrat predstavlja okraske za steklo, psihologinja Suzana Pertot pa v rubriki za starše in šolnike prikazuje, kako kompleksen je lahko odnos med brati in sestrami. Na zadnjih straneh januarske številke revije Galeb se nahajajo enigma-tične in družabne igre, rubriko Šolarji pišejo in rišejo pa so napolnili verzi učencev šempolajske šole Stanko Gruden. Čisto ob koncu se nahajajo še otroška likovna dela. Prave male umetnine so tokrat prispevali učenci naslednjih osnovnih šol: OŠ Prežihov Voranc v Dolini, OŠ Fran Saleški Finžgar v Barkovljah, OŠ P. Trubar K. D. Kajuh v Ba zo vi ci ter ka ti nar ska OŠ Fran Mil čin ski. ( sč) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 13. februarja 2008 2B politika - Potem ko se je dolgo upiral združitvi upravnih in parlamentarnih volitev Tudi Berlusconi za »election day« Casini še vedno noče skupne liste DS bo k izbiri kandidatov pritegnila svoje člane - Danes predstavitev simbola Mavrične levice RIM - Italijanska politika se ne more pohvaliti z doslednostjo. V ponedeljek je kazalo, da ne bo mogoče združiti upravnih volitev s parlamentarnimi, ki so že razpisane za 13. in 14. april, ker je temu odločno nasprotoval voditelj desne sredine Silvio Berlusconi. Včeraj pa je prišlo do preobrata: poleg levosredinskih sil so »election day« najprej podprli predstavniki SL, NZ in UDC, naposled pa je svoje privoljenje izrazil tudi sam Berlusconi. Zadevni odlok bo vlada verjetno odobrila jutri. Medtem se nadaljujejo pogovori, pa tudi polemike okrog sestavljanja volilnih zavezništev oz. skupnih list. Največji nerazrešeni vozel ostaja UDC. Berlusconi je Casinijevi stranki včeraj ponovil poziv, naj pristopi k novi listi oz. stranki Ljudstva svobode, Casini pa je odgovoril, da se UDC ne bo razpustila, pripravljena pa da je skleniti trdno zavezniško pogodbo za celotno zakonodajno dobo. Sicer pa bo o zadevi dokončno sklepalo vodstvo stranke danes. Napeto ozračje vlada tudi okrog DS, ki se je, kot znano, odločila, da bo šla sama na volitve. Kaže, da bodo propadli še zadnji poskusi dogovora s predstavniki drugih strank, da bi kandidirali na njeni listi. To velja konkretno za Italijo vrednost Antonia Di Pietra. Sicer pa je osrednje vodstvo DS včeraj skupno z deželnimi tajniki razpravljalo o metodi izbiranja kandidatov. Ker so volitve predčasne in je časa malo, kandidate ne bodo določali na pravih primarnih volitvah, ampak na zborovanjih članov. Natančna navodila bo vodstvo sestavilo v prihodnjih dneh. Medtem se je za ločen nastop odločilo kar nekaj strank oziroma skupin strank. Tako bodo SKP, SIK, DL in Zeleni nastopili na skupni listi Mavrične levice, ki bo danes predstavila svoj volilni znak. Kaže, da na njem ne bo več srpa in kladiva. Na samostojen nastop se pripravljajo socialisti kakor tudi sredinci novoustanovljene Bele vrtnice, ki je včeraj predstavila svoj simbol. Na skrajni desni pa bo na volitvah sama nastopila La des-tra Francesca Storaceja. Za novo presenečenje je poskrbel direktor dnevnika Il Foglio Giuliano Ferrara. Odločil se je, da se bo na volitvah vsaj ponekod predstavil z listo, ki se bo zavzemala za moratorij na izvajanje zakona o splavu. Gre za pobudo, ki jo je pred nekaj tedni sprožil na straneh svojega časopisa, zgledujoč se po pobudi za svetovni moratorij na izvajanje smrtne kazni, ki je decembra prodrla v Generalni skupščini ZN. Mario Baccini, Savino Pezzotta in Bruno Tabacci predstavljajo simbol Bele vrtnice ansa bruselj - Padoa-Schioppa na svetu finančnih ministrov Ecofin Zakladek obstaja ali ne? Polemika med Schioppo in sindikati Almunia: EU bo maja umaknila postopek o prekršku, ki ga je zaradi deficita sprožila leta 2005 BRUSELJ - Razprave o t.i. zaklad-ku so gola volilna propaganda, ker bo šele marca jasno, ali res obstaja. Tako je italijanski minister za ekonomijo Tommaso Padoa-Schioppa ob robu sveta finančnih ministrov držav članic Evropske unije Ecofin včeraj odgovoril na polemike o dodatnem prilivu denarja v državno blagajno, ki so jih še zlasti sprožili sindikati Cgil, Cisl in Uil. Sindikati so se nanašali na ministrovo trditev, češ da »zakladka ni«. Nasprotno, sindikati so mnenja, da zakladek obstaja in zahtevajo, da se na njegovi podlagi zmanjšajo davki na plače. Zadevo so še zaostrile izjave predsednika poslanske zbornice Fausta Bertinottija, po mnenju katerega »zakladek obstaja«. Za ljudi, ki zaslužijo mesečno tisoč evrov ni mogoče postavljati proračunskih vinkulacij, kot to zatrjuje Pad-oa-Schioppa na osnovi predpostavke, da zakladka ni, je povedal Bertinotti. Sicer je minister svoje stališče kmalu omehčal in dejal, da je treba počakati na enotno poročilo o ekonomiji in financah, ki bo objavljeno čez mesec dni. Šele takrat, je povedal Padoa-Schiop-pa, bodo namreč na razpolago ažurira-ne številke. Vendar mora biti jasno, je dodal, da kateri koli poseg na davčnem področju mora spoštovati evropske vin-kulacije oz. program stabilnosti. Tiste vinkulacije, ki so jih določili prav včeraj finančni ministri Ecofina. Evropska priporočila za Italijo za leto 2008 so torej utrjevanje bilance prek »bolj ambicioznih ukrepov«, uresničevanje celotne pokojninske reforme s ciljem zmanjšanja zelo visokega javnega dolga in izboljšanje kakovosti javne porabe. Sicer je EU podala pozitivno oceno za leto 2007, ko je Italija zmanjšala deficit pod 3%. Evropski komisar za finančne zadeve Joaquin Almunia je s tem v zvezi včeraj neuradno izjavil, da bodo maja umaknili postopek o prekršku, ki ga j e EU sprožila leta 2005 zaradi prekomernega italijanskega deficita. Tommaso Padoa Schioppa ansa Poštna policija prijela avtorja »črne liste« RIM - Vse kaže, da so preiskovalci prišli na sled avtorja »črne liste« 162 judovskih univerzitetnih profesorjev. Sestavil naj bi jo 43-letni Paolo Munzi iz Rie-tija. Gre za sorazmerno znanega človeka, sina nekdanjega župana mesteca Forana iz vrst Radikalne stranke. Kot znano, je bila »črna lista« objavljena v obliki bloga, poimensko navedene docente pa je obtoževala, da tvorijo »judovski lobi«. Dvignila veliko prahu, saj sta svojo zaskrbljenost zaradi diskriminatorske geste med drugim izrazila predsednik republike Giorgio Napolitano in minister za univerzo Fa-bio Mussi, judovska skupnost pa je vložila tožbo proti neznancem. Zaradi tega se Munziju zdaj obeta proces. Kaže, da je Munzi začel gojiti protiju-dovske poglede, potem ko je judovska skupnost lanskega maja preprečila, da bi na Univerzi v Teramu predaval »ne-gacionistični« francoski zgodovinar Robert Faurisson. Po njegovem je šlo za kratenje svobode izražanja. Vrtnice in zelena za valentinovo RIM - Stari izrek, da gre ljubezen skozi želodec, postane vsako leto še bolj aktualen pred praznikom vseh zaljubljenih, valentinovim, ki ga bomo obhajali jutri. V Italiji, znani tudi kot deželi ljubezni in okusne kulinarike, zato velja, da je potrebno na ta dan skuhati nekaj posebnega. Italijanski strokovnjaki ponujajo številne recepte, kako s hrano ne samo razveseliti želodec in oko, pač pa tudi, kako z njo tudi vzbuditi poželenje. Dnevnik La Repubblica je tako nedavno objavil recept za rižoto z lističi vrtnic, ki med drugim pravi, da je potrebno riž kuhati v poparku iz lističev vrtnic, krožnik z jedjo pa okrasiti s pisanimi in dehtečimi listi vrtnic. Tistim, ki prisegajo na bolj preproste jedi, ga-stronomi svetujejo, da naj ob valentinovem pripravijo krožnik solate iz zelene in pora, ki naj bi imela podobne za ljubezen vzpodbudne učinke. Stekli projekti ob 150. obletnici zedinjenja Italije RIM - Sto petdeseto obletnico italijanskega zedinjenja bodo leta 2011 počastili z nekaterimi pomembnimi kulturnimi projekti, ki so jih včeraj na Kvirinalu predstavili predsedniku Gior-giu Napolitanu. Gre predvsem za nove avditorije, glasbene in filmske palače (na primer v Benetkah in Firenzah), a tudi za prenovitev arheološkega muzeja v Reggiu Calabrii, za razširitev letališča v Perugii in številna druga javna dela. Predsednik republike je pohvalil načrte ter opozoril, da jih tudi prehodna faza, ki jo doživlja italijanska politika, ne sme zaustaviti. raziskava - Po ugotovitvah laboratorija INFN v Padovi Napoleon naj ne bi umrl zaradi zastrupitve z arzenom PADOVA - Italijanski znanstveniki so ugotovili, da Napoleon ni umrl zaradi zastrupitve z arzenom, saj so odkrili, da je bila visoka raven tega strupa v laseh v tistem času nekaj običajnega. 'Arzen ni tisto, kar je ubilo Napoleona na Sveti Heleni," so sporočili z italijanskega inštituta za jedrsko fiziko (INFN) po "novem pikolovskem pregledu" las francoskega cesarja, njegove prve žene in njegovega sina Napoleona II. Znanstveniki so se raziskave lotili tako, da so kapsule s prameni Napoleonovih las vstavili v jedro majhnega jedrskega reaktorja v laboratoriju INFN v Padovi. Vzorce Napoleonovih las so prispevali francoski in italijanski muzeji. Gre za lase iz njegovega otroštva, obdobja na otoku Elba in na dan njegove smrti na Sveti Heleni. Za primerjavo so pregledali tudi sodobne vzorce. "Raziskava je pokazala, da so imeli ljudje pred dvema stoletjem v laseh 100-krat višjo koncentracijo arzena, kot jo imajo danes," je sporočil inštitut. "V laseh cesarja in njegovih sodobnikov smo našli tako visoko raven arzena, ki bi jo danes imeli za toksično," so navedli znanstveniki. To v tistih časih ni bilo nič nenavadnega in govori o "stalnem uživanju" te snovi. Italijanski znanstveniki so še ugotovili, da koncentracija arzena v Napoleonovih laseh ni bila dovolj velika, da bi ga ubila. O Napoleonovi smrti pri 51 letih sicer obstaja več teorij. Po eni naj bi umrl za rakom na želodcu. Napoleonov portret kritike - Film Caos calmo Škofovska konferenca: Erotični prizor je vulgaren Nanni Moretti RIM - Katoliške kroge je močno razburila erotična vsebina filma Caos calmo: kritikam na straneh časopisa Fa-miglia cristiana se je včeraj pridružil Ni-colo Anselmi, odgovorni za mladinsko pastoralo pri italijanski škofovski konferenci, ki je izjavil, da ga je prizor v filmu Antonella Grimaldija močno prizadel. Na zatožni klopi je strastno ljubljenje, ki ga uprizarjata igralca Nanni Moretti in Isabella Ferrari: za Anselmija je prizor težek in pretirano vulgaren. Prizor si je mo go če ogle da ti tu di na splet -nem portalu YouTube. Predstavnik škofovske konference je v pismu udeležencem Svetovnega dne mladine v Sydneyu izrazil svoje razočaranje nad igralcema, ki bi se morala po njegovem mnenju izogniti podobnemu igranju. »Moretti je dober režiser in pogumen idealist, Isabella Ferrari ima občutljiv in delikaten obraz; od njiju bi pričakoval romantičnost in nežnost oziroma ljubezenski trenutek v smislu življenja in spočetja otroka,« je v svojem sporočilu zapisal Anselmi. Motilo ga je, da je televizijski dnevnik TG1 namenil erotičnemu prizoru več minut, medtem ko je o državljanski vojni v Keniji poročal le malo sekund. Ob ogorčenju nad filmom je pozval igralce, naj v imenu vzgoje mladih zavračajo tovrstne vloge. »Igralci imajo velik vpliv in odgovornost na področju vzgoje. Najšibkejši in kulturno revni mladi so pogosto žrtve slabih naukov, ki se prepustijo spolnim fantazijam, postanejo zasvojeni, vse skupaj pa se razvije v nasilje,« so bili zaključki odgovornega za mladinsko pastoralo. 1 4 Sreda, 13. februarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Z včerajšnjim dnem slovensko okence v vladni palači Prefektura odslej »govori« tudi slovensko Urad bo odprt dvakrat tedensko - Za prevode bosta skrbeli Fanika Klanjšček in Vesna Lutman »Občanom slovenske narodnosti želimo zagotavljati možnost, da se v materinem jeziku pogovarjajo z državno upravo.« Tako je včeraj povedala viceprefekt Rita Il-da Riccio ob odprtju slovenskega okenca pri goriški prefekturi. V njem bo osebje skrbelo za prevode dokumentov, ki so naslovljeni na državne urade na ozemlju goriške pokrajine, ob tem pa še slovenske prevode obrazcev in ukrepov, ki jih bodo na zahtevo občanov izdajali državni organi. »Zagotavljanje teh storitev predvideva zakon 38 iz leta 2001. Prvi korak v smeri izvajanja zakonskega določila je bil sestanek, ki sva ga z goriškim prefektom Robertom De Lorenzom imela v Trstu z vsemi vodilnimi funkcionarji državnih uradov iz goriške pokrajine,« je povedala Ricciova in dodala: »Oktobra smo se nato še enkrat sestali na goriškem gradu. Vodilnim funkcionarjem državnih uradov smo razdelili vprašalnike, s katerimi smo preverili, ali razpolagajo s slovensko govorečim osebjem. Pokazalo se je, da na Goriškem primanjkuje tovrstnih figur.« Zato se je prefekt De Lorenzo zavzel za odprtje okenca, ki so ga včeraj odprli v pritličnih prostorih vladne palače na Travniku. Urad bo deloval dvakrat tedensko, v njem pa bosta slovenskim občanom na razpolago jezikovni asistentki Fanika Klanjšček in Vesna Lutman. Prva opravlja prevajalsko delo v goriški vladni palači že dalj časa, Lutmanovo pa si je prefektura »izposodila« pri kvesturi v Vi-cenzi ravno v vidiku odprtja slovenskega okenca. »Zaenkrat bosta urad vodili naši jezikovni asistentki, v primeru velikega povpraševanja pa bomo podpisali dogovor z goriško državno knjižnico. Le-ta ima namreč slovensko uslužbenko, ki bi nam lahko priskočila na pomoč, pripravljenost na sodelovanje pa sta nam zagotovili tudi občini Števerjan in Doberdob,« je pristavila Ricciova, ki jo je včeraj spremljala funkci-onarka prefekture Patrizia De Licio. Opozorila je še, da namerava prefektura zaprositi deželo FJK in notranje ministrstvo za denar, s katerim naj bi priredili tečaje slovenskega in furlanskega jezika za funkcionarje javne uprave v goriški pokrajini. »V veselje in ponos nama je, da lahko prispevava k izvajanju določil zaščitnega zakona in nudiva dodatno storitev slovenskim občanom. Pomembno pa je, da se bodo Slovenci te možnosti posluževali,« sta včeraj poudarili Klanjščkova in Lutmanova. (Ale) vileš - Boma Mobilizacija zaradi negotovosti Na bojni nogi so delavci tovarne Boma v Vilešu. Z včerajšnjim dnem so se odpovedali naduram in zavračajo vsako spremembo v izmenah. Če pa se lastništvo ne bo odzvalo na njihove zahteve, bodo reagirali z mobilizacijo. Napovedali so dvanajst ur stavk. To so sklenili pokrajinski sindikati Filcem-CGIL, Femca-CISL in Filcem-UIL na predlog sindikalnega predstavništva tovarne, ki zastopa 80 delavcev, zaposlenih v dveh obratih v Vilešu. Njihov protest je sprožila negotovost, potem ko je večinski delničar postalo podjetje 3M. »Novi lastnik ni pojasnil perspektiv za tovarni v Vilešu. Od odkupa večinske kvote delnic je minilo več mesecev, a še vedno od nikoder ni ne načrtov ne zagotovil o zaposlenih. Zaskrbljenost je povečala vest, da je bila odložena predaja naprave, ki jo je naročilo prejšnje lastništvo,« so povedali pri sindikatih, ki so s protestno mobilizacijo podkrepili zahtevo,naj se čim prej skliče omizj e, kjer naj gornja vprašanja dobijo odgovor. Viceprefekt Rita Ilda Riccio v novem slovenskem uradu (zgoraj); ob vhod so včeraj pritrdili napis, ki usmerja občane k okencu bumbaca državni uradi Na razpolago prevodi vseh dokumentov Prošnje, ki so naslovljene na vse italijanske državne urade, kot so na primer urad za delo, vozniška dovoljenja in prekrške, bodo občani goriške pokrajine odslej lahko vlagali v slovenskem jeziku. Za prevajanje obrazcev in druge potrebne dokumentacije bosta namreč zadolženi uslužbenki pri slovenskem okencu goriške prefekture, ki so ga odprli včeraj. »Dovolj je, da se bodo občani zglasili pri nas ob torkih ali četrtkih in oddali prošnjo v slovenščini. Dokument bova nato prevedli v italijanščino. Ko bo pristojni državni organ odgovoril ali izdal odlok, bova le-tega prevedli iz italijanščine v slovenščino in ga izročili prosilcu,« sta pojasnili Fanika Klanjšček in Vesna Lutman, ki bosta skrbeli za jezikovno okence pokrajine. »Tovrstne storitve bo urad za stike s slovensko manjšino opravljal tako za notranje kot tudi za zunanje državne urade iz goriške pokrajine, kot so na primer uradi kvesture.« Klanjščkova in Lutmanova sta tudi povedali, da sta državne službe že zaprosili, naj jima posredujejo najbolj pogosto uporabljene obrazce in dokumente. Le-te nameravata vnaprej prevesti, tako da jih bodo ljudje lahko dvignili neposredno pri pristojnem uradu. Slovensko okence je odprto javnosti ob torkih in četrtkih med 9.30 in 12.30. Uredili so ga v pritličnih prostorih vladne palače (zadnja vrata na levi strani veže) na Travniku. Za dodatne informacije sta na razpolago Fanika Klanjšček in Vesna Lutman, s katerima je mogoče stopiti v stik tudi po telefonu (0481595469), faksu (0481-595425) ter preko naslova elektronske pošte fa-nika.klanjscek@interno.it in ves-na.lutman@interno.it. pokrajina Uresničujejo mrežo kolesarskih poti ob Soči Marko Marinčič bumbaca V osnutku proračuna goriške pokrajine za leto 2008 je tudi 40 tisoč evrov, ki so namenjeni urejanju kolesarskih poti ob Soči od državne meje do izliva reke. S tem bodo izpeljali vsaj del ambiciozne mreže čez-mejnih kolesarskih poti, za katero si pokrajina Gorica prizadeva z drugimi javnimi ustanovami in agencijami iz goriškega in širše ga pro sto ra. In ravno mreža kolesarskih poti, ki bi povezovala območja od izvira do izliva Soče, je bila v središču ponedeljkovega srečanja v palači goriške pokrajine. Sestanka so se udeležili pokrajinski odbornik Marko Marinčič, občinski odbornik Francesco Del Sordi ter predstavniki novogoriške občine, Regijske razvojne agencije, občine Brda in občine Šem-peter-Vrtojba. »Šlo je za eno izmed rednih srečanj goriškega omizja za izvedbo načrta čez-mejne mreže kolesarskih poti, kateremu se po navadi pridruži tudi občina Miren. Osredotočili smo se na načrtovanje mreže od izvira do izliva Soče, projekt, s katerim bomo konkurirali za dodelitev evropskih sredstev sklada Cilj 3, pa je veliko širši. Vanj se bodo vključile tudi občine in ustanove s Koprskega, iz tržaške pokrajine ter dežel Veneto in Emilia Romagna,« je povedal Marinčič in pojasnil, da si z evropskim denarjem prizadevajo uresničiti vsaj del načrta čezmejne mreže kolesarskih poti. »Skušali bomo nadgraditi mrežo že obstoječih kolesarskih poti in urediti čezmejne povezave med njimi,« je povedal Marinčič in dodal: »Pri pokrajini veliko vlagamo v razvoj čezmejnih turistično-kolesarskih poti ob Soči, pa tudi v Brdih in na Krasu. Vse te poti bodo povezane med seboj in bodo lahko privabile veliko turistov. Načrt soškega kolesarskega koridorja se navezuje tudi na resolucijo Evropskega parlamenta, ki predvideva uresničitev kolesarske transverzale od Baltika do Jadrana vzdolž nekdanje železne zavese. Naše območje bi bilo končni del te evropske poti.« (Ale) gorica - Cotič na pogovoru s Povšetom in Semoličem Konzulta zbližala krovni organizaciji Pokrajinski tajništvi SKGZ in SSO se bosta redno sestajali - Šolstvo in sodelovanje med Goricama v vrhu prednostnih nalog Tesno sodelovanje med Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij je pogoj za učinkovito delovanje slovenske konzulte pri goriški občini, pravi predsednik konzulte Ivo Cotič, ki se je v ta namen v ponedeljek srečal s pokrajinskima predsednikoma obeh krovnih organizacij Liviom Semoličem in Janezom Povšetom. Pogovor je potekal v slovenskem uradu na goriški občni, kjer sta Povše in Semolič potrdila, da se bosta tajništvi organizacij redno sestajali, predvidoma enkrat mesečno. Do prvega srečanja naj bi prišlo še pred koncem februarja. Cotič je sogovornikoma najprej obnovil delovanje konzulte od oktobrske umestitve do danes. »Posvečali smo se predvsem slovenskim jaslim v mestu, izvajanju 10. člena zaščitnega zakona, pospeševanju čezmej-nega sodelovanja, napovedani ukinitvi rajonskih svetov in večjezičnemu nazivu dežele FJK. »Ob svoji izvolitvi sem se obvezal, da bom posebno skrb namenjal iskanju dialoga znotraj konzulte,« je poudaril Cotič in dodal: »Prizadevam si tudi za sodelovanje med slovenskimi organizacijami nasploh.« Povše je opozoril na vrsto odprtih vprašanj, pred katerimi je danes manjšina. »Pomislimo na čezmejno sodelovanje, pa tudi na Trgovski dom, rajonske svete in nadaljnje izvajanje zaščitnega zakona. Za njihovo reševanje je nujno potrebno optimalno sodelovanje med vsemi komponentami manjšine.« Za sistemsko sestajanje krovnih organizacij se je zavzel predvsem Semolič, kije podčrtal, da manjšina pričakuje, da bosta ravno SKGZ in SSO našli ustrezne odgovore na konkretne probleme in izzive novega časa. Med temi izstopa vprašanje slovenskega šolstva, ld zasluži čim širšo in temeljito obravnavo. Treba pa je tudi stopiti na nove poti sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Povše, Cotič in Semolič na pogovoru bumbaca / RADIO IN TV SPORED Sreda, 295. februarja 2008 2B predvpisi - Število dijakov na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah narašča Tehnični pol manj privlačen »Treba bo obnoviti ponudbo« Na nižjih srednjih šolah Trinko in v Doberdobu bodo prihodnje leto imeli po en razred več Slovenski licejski polje za goriške tret-ješolce očitno bolj privlačen od tehničnega. O tem pričajo podatki o predvpisih, ki so jih na ravnateljstvih goriških višjih srednjih šol zbrali do konca januarja. V prve razrede vseh višješolskih smeri, ki jih ponuja slovenski center v ulici Puccini, se je skupno vpisalo isto število dijakov kot lani, in sicer 61, spremenila pa se je njihova porazdelitev. Če je bilo lansko število predhodno vpisanih študentov dokaj uravnovešeno med poloma, se je kazalec tehtnice letos premaknil proti licejem. Na tehnični pol se je skupaj vpisalo 14 novih dijakov, na humanističnem pa bodo v prihodnjem letu šteli 47 novincev. Na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Cankar so zbrali štiri vpise, prav tako na tehničnem industrijskem zavodu Vega, pet dijakov pa se je vpisalo na trgovski tehnični zavod Zois. Med humanističnimi smermi sta v tekmi vpisov izenačila klasični licej Trubar in družboslovni licej Gregorčič, kjer so zbrali po 16 novincev, v prvem razredu znanstveno- tehnološkega liceja pa bo v šolskem letu 2008-2009 15 dijakov. Skupna populacija vseh slovenskih višješolskih smeri bo vsekakor od septembra dalje presegala sedanjo. »Podatki jasno kažejo na potrebo po obnovi tehničnega pola. Analizirati bomo morali vzroke, ki so privedli do padca zanimanja za šole Cankar, Vega in Zois in odločiti, kako naprej v pričakovanju na reformo višje šole. Vprašati se moramo, ali je še primeren obstoj dveh trgovskih šol in katere smeri so primernejše glede na razvoj našega gospodarstva,« je povedala ravnateljica tehničnega pola Miroslava Braini in dodala: »Za mizo bomo morali sesti tako šolniki kot ostali predstavniki slovenske manjšine in odločiti, katere spremembe uvesti.« Po besedah ravnateljice licejskega pola Mihaele Pirih je večje zanimanje za li-ceje vsedržavna težnja. »Pri tako nizkih številih vpisov, kot jih imamo na slovenskih šolah, težko govorimo o pravih trendih. Precej očiten pa je vpliv prepričanja, da se šolska kariera dijakov ne bo zaključila z višjo srednjo šolo. Na izbiro splošnejših smeri vpliva tudi dejstvo, da dijakom v tretjem razredu nižje šole še ni povsem jasno, katera so njihova nagnjenja in kaj želijo postati v Ravnateljici Mihaela Pirih in Elizabeta Kovic bumbaca VIŠJA SREDNJA ŠOLA - Tehnični pol ŠOLSKO LETO 2008-2009 ŠOLSKO LETO 2007-2008 1. RAZ I. TRINKO DOBERDOB TRST SLOVENIJA SKUPNO 1. RAZ SKUPNO I. Cankar 4 2 1 1 0 58 19 59 J. Vega 5 3 1 0 1 37 9 38 Ž. Zois 5 2 1 1 1 28 5 27 Skupno 14 7 3 2 2 123 33 120 VIŠJA SREDNJA ŠOLA - Humanistični pol ŠOLSKO LETO 2008-2009 ŠOLSKO LETO 2007-2008 1. RAZ I. TRINKO DOBERDOB TRST SLOVENIJA SKUPNO 1. RAZ SKUPNO Klasični licej 16 13 2 / 1 58 13 50 Družb. licej 16 35 1 7 68 9 62 Znan. tehn. licej 15 9 3 2 1 60 6 51 Skupno 47 25 10 3 9 186 28 163 NIŽJA SREDNJA ŠOLA ŠOLSKO LETO 2008-2009 ŠOLSKO LETO2007-2008 1. RAZ SKUPNO 1. RAZ SKUPNO 3. RAZ I. Trinko 60 164 58 140 36 Doberdob 32 84 30 72 20 Skupno 92 248 88 212 56 življenju,« je povedala Pirihova in pristavila: »Prav gotovo pa so slovenske in italijanske tehnične šole v težavah tudi zaradi nejasnosti razvojnih perspektiv. Ministrica Morattijeva je nameravala ohraniti le lice-je in poklicne šole, Fioronijeva reforma pa predvideva ohranitev tehničnih zavodov. Kaj se bo zgodilo, je še vprašanje.« V prihodnjem šolskem letu se bo ponovno povišala tudi populacija slovenskih nižjih srednjih šol. Letos obiskuje šolo Trinko in nižjo srednjo šolo v Doberdobu skupno 212 učencev, prihodnje leto pa jih bo 248. »V prvem razredu bomo imeli 60 dijakov, zato bomo lahko ohranili tri sekcije. Skupno bomo torej imeli 23 dijakov več kot v tem šolskem letu in kar osem razredov. V ulici Grabizio nam prostora k sreči ne primanjkuje,« je povedala ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic. Z dodatnim razredom se bodo v prihodnjem šolskem letu ponašali tudi na nižji srednji šoli v Doberdobu. »V prvem letniku bomo še enkrat lahko odprli dve paralelki. Skupno bomo torej imeli šest razredov. Z odbornico za šolstvo iz Doberdoba smo našli začasno rešitev, s katero bomo v prihodnjem šolskem letu kljubovali prostorski stiski, nato pa bo občina z gradbenim posegom dokončno rešila problem,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. V primerjavi z lanskim letom se je znižalo število otrok, ki bodo s slovenske nižje srednje šole prešli na italijansko višjo srednjo šolo. Med 36 učenci, ki zaključujejo šolo Trinko, so se le štirje odločili za šolanje v italijanskem jeziku. V Doberdobu je odstotek nekoliko višji (pet tretješolcev na dvajset), v glavnem pa gre za otroke italijanskih zakonov ali pa za dijake, ki so izbrali smeri, ki jih slovenske višje šole ne nudijo. (Ale) ds - Ocena volitev Množična udeležba popotnica za stranko Goriški izid nedeljskih volitev v vodstvene organe Demokratske stranke je ocenila slovenska komponenta DS. »Pozdravljamo dejstvo, da so primarne volitve tudi tokrat potekale ob množični udeležbi, kar izpričuje veliko željo po aktivnemu političnemu udejstvovanju,« so zapisali v sporočilu, ki se tako nadaljuje: »Kljub temu da tokrat ni bilo katalizatorjev, kakršen je bila vsedržavna kandidatura Walterja Veltronija na primarnih volitvah 14. oktobra lani, so ljudje razumeli pomen lokalnega strukturiranja stranke in so hoteli soodločati pri izbiri predstavnikov stranke. Število volivcev, ki so prišli na volišči v Sovodnjah in Doberdobu, dokazuje, da domačini gradijo krožka na solidnih temeljih in da je perspektiva rožnata. Čestitamo vsem, ki so bili izvoljeni v vodstvi obeh občinskih krožkov, posebno pa Alenki Flo-renin in Andreju Gergoletu, ki bosta slovenski občini zastopala v pokrajinskem vodstvu DS. Tamara Mizerit je zmagala v nepričakovanem dvoboju za edino mesto, ki pripada Števerjanu, in bo sedaj legitimno zastopala briško občino v pokrajinskem in občinskem organu DS. Poudarek zasluži tudi pomembna izvolitev Aleša Waltritscha v vodstvo krožka DS Gorica-Števerjan, saj je občinski svetnik izkušen in zares dobro pozna goriško politično stvarnost. Čestitamo tudi Caterini Ambrosi, ki je bila izvoljena v pokrajinsko vodstvo DS, in Katji Bandelli, ki je postala član vodstva krožka DS Gorica-Števerjan. Zahvaljujemo se torej vsem somišljenikom DS, ki so množično podprli kandidate slovenske komponente. Spodbudno je tudi dejstvo, da se vse več Slovencev prepoznava v DS in da je med temi tudi veliko članov stranke Slovenske skupnosti (SSk), ki so v zares nepričakovanem številu sodelovali na nedeljskih volitvah v Gorici in tako, v nasprotju z navodili vodstva SSk, izpričali pomen aktivnega sooblikovanja nove medetnične stranke, kot želi biti DS, z evropsko levosredinsko usmeritvijo. S svojo prisotnostjo so takšno izbiro potrdili tudi vidni goriški predstavniki SSk, med katerimi predsednik rajonskega sveta Podgora Walter Bandelj. Ta prisotnost meče sicer malo sence na potrebo po prozornem in iskrenem obnašanju, ki mora odlikovati DS, po drugi strani pa dokazuje, da je tudi v politiki najbolj perspektivno medet-nično združevanje, ne pa izključevanje.« gorica - Da bi se spomnili holokavsta in bolje spoznali najbolj tragično poglavje evropske zgodovine Odkrivali temelje skupne Evrope Tudi goriški dijaki in skavti na obisku koncentracijskih taborišč Auschwitz in Birkenau - Spremljali so jih bivši deportiranci Mario Candotto, Mario Sverco in Vilma Braini marinčič »Vse šole naj obiščejo Auschwitz« »Prepričan sem, da bi morala biti izkušnja potovanja v Auschwitz skorajda obvezno prisotna v učnih programih vseh šol,« so besede goriškega pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča, ki je spremljal dvesto dijakov iz dežele na potovanje v koncentracijski taborišči Auschwitz in Birkenau. Dodal je, daje ogled taborišč živo doživljanje najhujšega zla, ki ga je bila Evropa sposobna povzročiti. »Spomin na holokavst nas krepi k zavesti, da moramo graditi drugačne odnose do drugih, spoštovati druge etnije in religije. Skupno Evropo namreč sestavljajo raznolike države, ki tvorijo vsaka s svojimi značilnostmi neke vrste manjšino. Temno brezno Auschwitza, kjer so umrli prebivalci celotne Evrope, nam je bila skupna baza za gradnjo nove Evrope. Zahvaliti se je treba goriški in tržaški pokrajini ter deželi, ki so omogočile to pomembno izkušnjo,« je še izjavil Marinčič. Približno dvesto dijakov iz dežele FJK se je prejšnji teden udeležilo potovanja z Vlakom spomina, katerega glavni cilj je bil podrobno spoznanje tragičnih dogodkov v koncentracijskih taboriščih Auschwitz in Birkenau. Združenje Terra del Fuoco, ki je ob finančni podpori goriške pokrajine in drugih javnih ustanov pobudnik projekta, ki se uspešno ponavlja že več let, je kot prevozno sredstvo izbrala vlak, saj so ravnokar vlaki peljali množice ljudi v smrt. Tako se je dvesto mladih, med katerimi so bili tudi dijaki višjih srednjih šol Cankar, Vega in Tru-bar-Gregorčič iz Gorice, Zois, Slomšek in Prešeren iz Trsta ter delegacija zamejskih skavtov, pridružilo petstotim vrstnikom iz Apulije, Piemonta, Južne Tirolske in Vidma. Zbrali so se v Rižarni, kjer je potekalo uvodno zborovanje, nakar so v Vidmu stopili na vlak. Po petnajsturni vožnji so dospeli v Krakov, kjer so preživeli štiri dni. Udeležence je najbolj pretresel ogled koncentracijskih taborišč Auschwitz in Birkenau. Največ občutkov so sprožile danes porušene plinske celice, krematorijske peči in neverjetno veliko število čevljev, las, očal in potovalnih kovčkov, ki so jih nacisti pobrali žrtvam in so danes razstavljeni v muzeju. Ob ogledu t.i. »tovarn smrti« so dijaki lahko poslušali pretresljiva pričevanja bivših depor-tirancev Maria Candotta in Maria Sverca iz Ronk ter Vilme Braini iz Štandreža, ki je že drugič spremljala dijake pri tej enkratni izkušnji. Ob koncu dneva se je celotna skupina spomnila žrtev koncentracijskih tabo- Dijaki med sprehodom skozi »tovarno smrti« foto av. rišč in vsi so enoglasno izjavili, da tega tragičnega poglavja zgodovine ne smemo pozabiti in ga ne smemo zanikati, a moramo preprečiti, da bi se nekaj takega ponovilo. Ta poučna in hkrati pretresljiva izkušnja pa se ni zaključila z ogledom taborišč, saj se je naslednjega dne vseh sedemsto oseb udeležilo skupnega zborovanja na univerzi v Krakovu, kjer so bile na sporedu razne razprave o doživetjih v koncentracijskih taboriščih s prejšnjega dne in o aktualnih temah, s posebnim poudarkom na problemu mafije v južni Italiji. Spregovorilo je tudi več osebnosti, kot npr. župan mesta Bari Michele Emiliano, ki se je z dijaki udeležil potovanja. Prav tako je dijake spremljal goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Z večernim koncertom skupine Meganoidi (organizatorji so poleg debat priredili tudi koncert in dve gledališki predstavi) se je v bistvu izlet zaključil. Preostala je le še povratna vožnja, ki so jo udeleženci izkoristili, da so se lepo poslovili od novih prijateljev iz raznih predelov Italije. Sredi noči je deželna delegacija prispela na železniško postajo v Videm, ki pa ne predstavlja sklepne točke, saj je skupno doživetje vse udeležence zaznamovalo. Vlilo jim je nove energije, da nadaljujejo z gradnjo nove in skupne Evrope, saj so njeni temelji ravno v Auschwitz-u, kjer je bil umorjen poldrugi milijon prebivalcev iz raznoraznih predelov celine. Albert Vončina / RADIO IN TV SPORED Sreda, 296. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR 2B gorica - Župana Romolija včeraj sprejel evropski komisar Frattini Videokamere na meji v boju proti razpečevalcem V obeh Goricah evropski urad za politiko azila - EU bo financirala usposabljanje »stražarjev meje« Goriška občina bo predlagala Novi Gorici namestitev videokamer vzdolž državne meje, ki naj bi služile nadzorovanju preselitvenih tokov in še predvsem nezakonitega prometa z mamili. Včeraj je predlog goriškega župana Ettoreja Romolija »blagoslovil« Franco Frattini, evropski komisar za pravosodje, svoboščine in varnost ter obenem podpredsednik Evropske komisije. Romoli se je namreč s svojim uradnim govorcem Štefanom Cosmo mudil na dvodnevnem delovnem obisku v Bruslju. Ob videokamerah se je župan zavzel še za odprtje evropskega urada, ki se bo ukvarjal s politiko azila in naj bi imel istočasno sedež v Gorici in Novi Gorici. Visokega evropskega predstavnika pa je tudi seznanil z nastajanjem sodobnega konferenčnega središča ob goriškem sedežu Tržaške univerze v ulici Alviano, kjer že deluje univerzitetna smer diplomatskih ved. Pobudnik konferenčnega kompleksa je Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola in bo zgrajen za potrebe Centra za pogajalstvo. Odprli naj bi ga meseca junija, služil pa naj bi prirejanju mednarodnih in diplomatskih zasedanj. Med raznimi predlogi, ki jih je Romoli ponesel v Bruselj, izstopa pobuda, da bi na nekdanjih mejnih prehodih namestili videokamere, ki naj jih potem upravljali goriška kvestura in novogoriška policijska uprava. Po navajanju Cosme je zamisel prejela Frattinijevo podporo. Evropski komisarje župana obvestil, daje Italija, tako kot tudi Slovenija, prejela ob začetku leta precej evropskega denarja, s katerim naj bi financirali ravno tovrstne pobude. Po Frat-tinijevih navodilih se bo goriška občinska uprava v ta namen obrnila na italijansko notranje ministrstvo. Še prej pa bodo goriški upravitelji seznanili s predlogom slovenske sosede, so včeraj zagotovili v Bruslju, in se v čim krajšem času sestali z novogoriškim županom Mirkom Brulcem. Z nadzornimi napravami je povezana tudi pobuda, da bi v sodelovanju s slovenskimi in avstrijskimi oblastmi naslovili na Evropsko komisijo prošnjo za financiranje tečajev za usposabljanje posebnega kadra policije, t.i. »stražarjev mej e«; to naj bi bilo osebj e, ki bi se ukvarjalo s čezmejnim kriminalom in se posluževalo na meji nameščenih videokamer. gradez - Umor Lazarevic ostaja zaprt Jutri obdukcija na truplu Milovan Lazarevic, 44-letni srbski državljan z bivališčem v Trstu, ki so ga v soboto aretirali in je osumljen umora 60-letnega Itala Felluge iz Gradeža, bo ostal v zaporu. To je včeraj sklenil sodnik za predhodne obravnave Massimo Vicinanza na osnovi obravnave, ki je dopoldne potekala na goriškem sodišču. Osvojil je zahtevo državnega tožilca Marca Panzerija in zavrnil predlog Lazarevicevih odvetnikov Štefana Benettija in Maria Corubola, ki sta se zavzela, da bi osumljenca spustili na prostost ali v hišni pripor. Lazarevic je pred sodnikom zanikal vpletenost v zločin, ni pa hotel odgovarjati na druga vprašanja; enako se je ravnal tudi po aretaciji in med prvim zaslišanjem, do katerega je prišlo v soboto zjutraj, pred državnim tožilcem Panzerijem v karabinjerski kasarni v Gradežu. Preiskovalci pa trdijo, da imajo v rokah pomembno dokazno gradivo; gre za okrvavljena oblačila, ki so jih našli v bližini kraja umora na otoku Schiusa in o katerih so Lazarevicevi znanci povedali, da so njegova. Preiskava je zaobjela tudi Trst, kamor naj bi se bil osumljenec zatekel. Opravili so hišno preiskavo pri Sv. Jakobu in v ulici Manna; zaslišali so stanovalce in Laza-reviceve sodržavljane, proti nikomur pa niso uvedli postopka. Jutri bodo opravili obdukcijo na truplu Itala Felluge. Franco Frattini kroma Ettore Romoli bumbaca Po Frattinijevem navajanju takšne tečaje so že organizirali na slovensko-avstrijski meji. S problematiko meje je povezan tudi predlog o odprtju evropskega urada za politiko azila in priseljevanja. »V vseh državah Evropske unije število prošenj za pridobitev azila vrtoglavo narašča,« je povedal Frattini in pritrdil Romolijevemu predlogu: »V dogovoru s slovensko vlado bi kazalo premisliti odprtje opazovalnice pojavov azila in priseljevanja, ki bi lahko imela sedeža v Gorici in Novi Gorici.« Sorodna evropska urada že delujeta na Dunaju in v Varšavi, vendar se ukvarjata izključno s priseljevanjem. Kot je pojasnil Romoli, bi si goriški in novogoriški sedež evropskega urada razdelila pristojnosti, na primer operativne naloge in usposabljanje osebja. Če bo predlog goriške občine naletel na soglasje pri novogoriških sosedih, se bosta morali obe upravi potem dogovorjeno obrniti na vladi lastnih držav, je pripomnil Romoli, ki računa, da bo Ljubljana predlogu prisluhnila, saj predseduje Evropski uniji. Ob koncu več kot polurnega srečanja na sedežu Evropske komisije je župan orisal Frattiniju še nastajajoči konferenčni kompleks v ulici Alviano; v njem lahko zaseda sto delegatov v spremstvu 25 prevajalcev. nova gorica - Podžupanja začudena »Pobuda skregana z odprto mejo« Novogoriško podžupanjo Darinka Kozinc, ki v tem tednu nadomešča zaradi dopusta odsotnega žu pa na Mir ka Bru l ca, je enos tran -sko delo župana Gorice Ettoreja Romolija, »ki bi ga na slovenski strani lahko razumeli tudi kot nezaupnico«, nekoliko začudilo. Še posebej, ker o svojem namenu, da se na nekdanjih mejnih prehodih namestijo videokamere, ki bi nadzorovale morebitne prehode meje razpečevalcev mamil in odvisnikov, ni ti pred od ho dom v Bru selj ni ob -ves til so sed nje, no vo go riš ke ob či -ne, pa čeprav je njegov predlog »čez mej no« zas no van. »Goriški župan Ettore Romoli novogoriške mestne občine o namenu postavitve kamer ni obvestil. To smo izvedeli neuradno, "od zunaj". Ko sem izvedela za njegov namen, je bila moja prva reakcija takšna: komaj smo dobro odprli mejo, že bi nanjo postavljali kamere. To ne gre skupaj. To lahko razumemo tu di kot ne zaup ni co, še zlas ti, ker o tem z nami ni bilo nobenega dogovora,« je Romolijevo potezo komentirala novogoriška podžupanja Darinka Kozinc, ki bi - kot pravi -v takš nem pri me ru pri ča ko va la dvogovor v smislu doslej zgrajenega sodelovanja, ne pa takšno enostransko delo. Obenem pa se podžupanja sprašuje, kakšen je sploh cilj predlagane postavitve kamer na nekdanjih mejnih prehodih. »Je to večja varnost ali večja kontrola? Kaj bo sploh doseženo? Tisti, ki nameravajo početi stvari v neskladju z za ko nom, lah ko to po čno tu di drugje, na bolj skritih mestih. Me- Darinka Kozinc fotok.m. jo sedaj lah ko presto pa mo po vsod, ne le na nekdanjih mejnih prehodih. Če bi torej želeli doseči takšen nadzor, bi morali kamere postaviti vzdolž celotne meje!?« To, da je Romoli zadevo že predstavil tudi v Bruslju, pa podžupanja označuje kot ignoriranje sosedov in izraža za ču de nje nad tem, da žu pan so -sednjega mesta svoje namere ni najprej predstavil novogoriški obči ni. »Do slej smo s so sed njo ob či -no vendarle zgradili neke dobroso-sed ske od no se, brez do go vo rov in sodelovanja pa si ne predstavljam življenja v demokratični Evropski uniji,« meni Kozinčeva, ki obenem poudarja, da so se na novogoriški občini vedno pripravljeni pogovarjati o pobudah, ki bi res prinesle večjo varnost, in sodelovati pri njihovih uresničitvah. »V nekaterih zahodnoevropskih državah, denimo, so uved li vi deo nad zor kri žišč z na me nom, da bi po ve ča li var nost v prometu. Na področjih, kjer lahko res nekaj izboljšamo, podpiram takšen nadzor. To, da bi kamere postavili na meji, pa ne gre v kontekst odpiranja meja. Ponovno se sprašujem, kakšen je cilj te namere?« (km) Ažuriran razpis Fundacije Fundacija Goriške hranilnice je objavila ažurirane razpise za pridobitev prispevkov za leto 2008. Na razpolago so na sedežu Fundacije v ulici Carducci v Gorici ali pa na spletni strani www.fondazio-necarigo.it. Hkrati obveščajo, da so vnesli nekatere spremembe v pravilnik, ki zadevajo namembnost delovanja prosilcev. Prošnje za prispevek je treba oddati do 30. aprila letos, h katerim bo moral prosilec priložiti izpolnjeno informativno anketo za letošnje leto in projektni obrazec 2008. Prošenj z nepopolno dokumentacijo ne bodo vzeli v poštev. Zato se obračajo tudi na te, ki so že vložili prošnjo, vendar brez ankete in projektnega obrazca, da jo dopolnijo do aprilskega roka. Tudi letos pa bo zapadel 30. junija rok za prošnje, ki jih bodo vložile šole iz goriške pokrajine ali društva, angažirana na šolskem področju. Podrobne informacije nudijo na sedežu Fundacije (tel. 0481-537111) od ponedeljka do četrtka med 8.15 in 13.15 ter ob petkih med 8.15 in 13.45. V Tržiču danes o evroregiji V knjigarni Rinascita v Tržiču bo danes ob 18. uri govor o nastajanju evroregije. Pri pobudi združenja Ponti d'Europa bodo sodelovali občinski in pokrajinski svetnik Fabio Del Bello, predstavnik Zavoda združenega sveta Stefano Sacher in Daniele Del Bianco iz goriškega inštituta ISIG. Poseben poudarek bo namenjen projektu turistične promocije Kras 2014. Delavnica na temo mladih V dvorani GRASP na sedežu goriške pokrajine (korzo Italia 55) bo danes z začetkom ob 15. uri potekala delavnica na temo deželnega zakona 12/2007 o podpori in promociji mladinskih dejavnosti. Med udeleženci bodo pokrajinska od-bornica Licia Rita Morsolin, deželni odbornik Roberto Antonaz in deželni svetnik Kristian Franzil. Pesniško srečanje v Gorici V državni knjižnici v ulici Mameli v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili pesniško srečanje z naslovom »Poeti fuori dalle righe - Un percorso tra immagini, poesia e musica. Predavanje o judovski glasbi Goriško združenje Prijateljev Izraela prireja danes ob 18. uri konferenco v sinagogi v ulici Ascoli v Gorici; na temo judovske glasbe bo predaval Davide Casa-li. V prostorih sinagoge je na ogled tudi muzejska zbirka z naslovom Jeruzalem na Soči. livarna - Knjiga pripomb k postopku za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja Odbornik zahteval odlog roka »Sosedje« naprave opozarjajo na smrad, hrup in prašne delce ter izražajo strah pred še večjo onesnaženostjo okolice Odbornik Francesco Del Sordi in Livarna bumbaca Včeraj se je zaključilo javno zbiranje pripomb o okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave za taljenje sive litine v solkanski Livarni. V knjigi pripomb, ki je bila dostopna v prostorih novogoriške upravne enote, je okoli dvajset vpisov. Med njimi je tudi zapis odbornika za okolje na goriški občini Francesca Del Sordija. Večino zapisov v knjigi pripomb na sedežu novogoriške upravne enote so prispevali ljudje, ki prebivajo v neposredni okolici Livarne. Opozarjali so na smrad, hrup in prašne delce, izražali strah pred še večjo onesnaženostjo okolice, ki bi puščala posledice na zdravju prebivalcev, predvsem otrok. Večina je jasno izrazila svoje nasprotovanje izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje solkanske naprave, nekateri so zahtevali tudi trajne meritve onesnaženosti, nekdo pa je pristojne kar povabil, naj za nekaj dni pridejo živet v njegovo soseščino, »da bodo spoznali smrad, ki ga povzroča Livarna«. Prostoročno napisan zapis v slovenščini, uvodoma označen z žigom goriške občine in s podpisom odbornika za okolje na goriški občini Francesca Del Sordija, pa poziva odgovorne, naj podaljšajo rok za oddajo pripomb za en mesec, do 12. marca. V obrazložitvi odbornik Del Sordi navaja, da so pri goriški občinski upravi za zbiranje pripomb izvedeli šele iz članka, kije bil pred nekaj dnevi objavljen v Primorskem dnevniku. Ker želijo na goriški občini bolje analizirati tehnične osnove okoljevar- stvenega dovoljenja, prosijo za enomesečno podaljšanje roka, obenem pa zahtevajo kopijo celotne dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki je bila na vpogled ob knjigi pripomb. »Livarna Gorica se nahaja tik ob Gorici in ima močan okoljski vpliv. Negativni učinki bi lahko resno ogrozili zdravje občanov,« je med drugim zapisal goriški odbornik. Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor je konec decembra izdala naznanilo, v katerem obvešča javnost, da je Livarna zaprosila za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za taljenje in litje sive litine z zmogljivostjo taljenja 50 ton na dan. V naznanilu je agencija sporočila še, da se bo v postopku izdalo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, ter da v postopku sodeluje tudi Italija, saj gre za napravo, ki bi lahko pomembno vplivala na okolje v tej članici Evropske unije. Kot smo že poročali, je na ljubljanskem sedežu republiške agencije prišlo v januarju do srečanja s predstavniki goriške pokrajine, ki so tudi angažirani v zadevi. Tedaj so se slovenski sogovorniki obvezali, da bodo problem smrada iz solkanske Livarne reševali na podlagi najboljših praks za preprečevanje motečih vonjav in na osnovi najvišjih tehnoloških standardov, kar bo tudi zapisano v priporočilih, s katerimi bo slovensko ministrstvo za okolje in prostor pogojevalo izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. (km) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 17. februarja 2008 2B gorica kinema - Filmski poklon Nora Gregor Dreyerjeva princesa Carl Theodor Dreyer, eden največjih režiserjev v zgodovini filma, in Nora Gregor, igralka goriškega rodu, ki je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja blestela tako v gledališču kot na velikem ekranu, na katerem je dosegla vrh s filmom Pravilo igre Jeana Renoirja. Ti dve osebnosti sedme umetnosti imata skupni imenovalec v filmu Michael (Mikael) iz leta 1924, ki ga je režiral Dreyer in v katerem igra Gregorjeva. Ravno Michael bo jutri, 14. februarja, ob 17.45 in 20.45 v goriškem Kinemaxu uvedel v letošnjo sezono Gorice Kinema. V poklon danskemu režiserju bosta v Kinoateljejevem nizu predvajana še dva njegova filma: Dan jeze (28. februarja) in Gertrud, zadnji režiserjev film, ki ga bodo vrteli 20. marca, na dan 40. obletnice Dreyerjeve smrti. Čeprav ni zelo znan širši publiki, velja Michael za eno najboljših zgodnjih Dreyerjevih del, ki ga zob časa ni načel. Film odlikuje izredna fotografija Karla Freunda, s katero pridejo do izraza nekateri izmed najlepših notranjih posnetkov v zgodovini nemega filma. V središču zgodbe je ostareli Claude Zoret, znani slikar, ki umre, potem ko ga je Michael, nje- Nora Gregor v Dreyerjevem filmu Michael gov najljubši model, oropal, prevaral in zapustil, ker se je zaljubil v rusko princeso. V filmu najdemo vrsto tematik (očetovstvo / homoseksualnost, umetnost / življenje), med katerimi pride najbolj do izraza doslednost ljubezni, ki traja do smrti. »Michael se odlikuje po poetični zavesti, ki jo je režiser dosledno ohranil štirideset let, kljub prilagajanju različnim temam in stilom, do zadnjega filma, Gertrud, iz leta 1964, ki ga kritiki večkrat primerjajo z berlinskim filmom,« pravi goriški kritik Sandro Scandolara. Scando-lara je poglobljeno analiziral Dreyerjev film v knjigi »Nora Gregor. L'imperfezione della bellezza« (Nora Gregor. Nepopolnost lepote), ki jo je pripravil Igor Deve-tak in izdal Kinoatelje leta 2005, v kateri so zbrani rezultati dolgoletnih raziskav o goriški igralki. Prav Scandolara bo jutri predstavil publiki film Michael. Tudi filmi v poklon Dreyerju, kot ostali filmi v sklopu Gorice Kinema, bodo predvajani v izvirniku z italijanskimi podnapisi (Michael, nemi film, z napisi v nemščini in podnapisi v italijanščini); vstopnica ne stane 4,50 ev-rov, pač pa 3 evre. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU stave Žarka Vrezca v galeriji Zorana Mušiča na Gradu Dobrovo v petek, 15. februarja, ob 19. uri; o avtorju bo govoril Milček Komelj. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava arhitekta Svetozar-ja Križaja, rojenega v Ajdovščini; od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. ~M Koncerti U Kin o GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Caos calmo«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »So-gni e delitti«. Dvorana 3: 17.45 »Scusa ma ti chiamo amore«; 20.10 - 22.10 »Cloverfield«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Asterix alle Olimpiadi«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »Into the Wild«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Asterix alle Olimpiadi«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Ca-os calmo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.15 »So-gni e delitti«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »30 giorni di buio«. Dvorana 5: 17.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 20.15 - 22.15 »Cloverfield«. fl Razstave DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi danes člane in prijatelje na ogled mednarodne razstave o dediščini sv. Cirila in Metoda na goriškem gradu. Zbrali se bodo pred glavnim vhodom v grad ob 15. uri; vstopnina 1 evro na osebo. GORIŠKI MUZEJ prireja odprtje raz- V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri v organizaciji združenja Panta rhei klavirski koncert Carla Tommasija z naslovom »Segreti e simpatie: la musica dei quattro elementi«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 14. februarja, ob 20.30 koncert danske skupine Rikke Lundorff; informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288, »info@kulturnidom.it«). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 20. februarja, ob 20.30 koncert Zorana Predina & Gypsy Swing Band; informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288, »info@kulturnidom.it«). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 13. februarja, ob 20.15 iz niza Art sredica koncert avstrijske klez-mer zasedbe Klezmer Connection. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 14. februarja, ob 20.15 jazzovsko obarvan Valentinov koncert. Nastopili bodo Imer Traja Brizani, Peter Erskine in Big Band RTV Slovenija; informacije na tel. 003865-3354016. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 15. februarja, ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici klavirski recital Simone-ja Pedronija; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). V KONCERTNI SEZONI 2007-2008 v priredbi SCGV Emil Komel, Združenja cerkvenih pevskih zborov in Kulturnega centra Lojze Bratuž bo v četrtek, 21. februarja, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici klavirski recital f¡ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI SKRDS0V0DNJE vabijo na 14. revijo kraških pihalnih godb Sobota, 16. februarja 2008 ob 20. uri Kulturni dom - Sovodnje Nastopajo: Godbeno društvo Prosek Pihalni orkester Ilirska Bistrica Godbeno društvo "Viktor Parma" nagrajenca na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar 2007 Timura Gasra-tova iz Ukrajine. Izvajal bo skladbe Brahmsa, Schumanna, Prokofieva, Liszt-Horowitza. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 16. februarja, ob 17. uri v palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo nastopili flavtist Giorgio Samar, klavičembalist Fabio Cadetto in čelist Andrea Musto. ZSKD IN JSKD prirejata 14. Revijo kraških pihalnih godb v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek, pihalni orkester Ilirska Bistrica, godbeno društvo Viktor Parma Trebče; v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ric-manje, pihalni orkester Divača, god-beno društvo Nabrežina. M Izleti DRUŽABNI AVTOBUSNI IZLET NA BI-ZELJSKO - Srečanje deklet iz Soške doline s slovenskimi fanti iz Italije bo v soboto, 16. februarja; informacije na tel. 328-7599640 (Paolo). KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Lo-reto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije do 20. februarja na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). POTOVANJE V UZBEKISTHAN: Novi glas prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekisthan; vpisovanje do 28. t.m. na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481-533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040365473, kjer bodo zainteresirani dobili vse potrebne informacije in program potovanja. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 8. marca, na dan žena v Abano in okolico; informacije in vpisovanje pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazio-ni@coronini.it«. KRMINSKA VINOTEKA bo do 19. februarja zaprta zaradi dopusta. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba prireja danes, 13. februarja, ob 20.30 v Modras's galeriji projekcijo filma »Follia« (Asylum) režiserja Davida Mackenzieja. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo danes, 13. februarja, knjižnica zaprta. OBČINA V MARIANU prireja v sredo, 20. februarja, ob 20.30 v predavalnici nižje srednje šole v ul. Roma, 9 v Marianu projekcijo fotografij in vi-deoposnetkov z naslovom »In cima ai Tropici«. O gorski špediciji na Cor-digliero Blanco v Peruju bosta pripovedovala Andrea Olivieri in Alessan-dro Simonazzi; vstop prost. POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV (Vsedržavna organizacija pokuševal-cev vin) iz Gorice prireja tečaj za po-kuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krmi-nu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481639334, 0481-631666), v baru »Ai giardini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481-533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 338-5908287), pri blagaj-ničarju Fabiu Rivoltu (tel. 3312529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408). SOVODENJSKA PUSTNA LOTERIJA 2008 - Seznam zmagovitih srečk, ki so bile izžrebane 7. februarja: št. 6505, enotedenske počitnice za dve osebi v Šarm El Šejk; št. 1052, dva dneva za dve osebi v Termah Čatež; št. 6549, videokamera; št. 8774, televizija; št. 4752, večerja za dve osebi v gostilni Devetak na Vrhu; št. 2075, domači pršut; št. 1953, mikrovalovna pečica; št. 3691, mobilni telefon; št. 2114, hi-fi; št. 3848, gastronomska košara z raznimi dobrotami. Lastniki izžrebanih številk imajo na razpolago trideset dni, da dvignejo nagrade na sedežu društva Kar-nival na trgu Indipendenza, 5 v Ga-brjah. Pred dvigom nagrade je treba klicati na tel. 0481-882119. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA prireja avdicijo za vključitev mladih v starosti od 13. do 17. leta v Čezmejni goriški mešani mladinski zbor. Avdicija bo v Točki ZKD Nova Gorica v petek, 15. februarja, od 16.30 dalje. Prijave sprejemajo na ZKD Nova Gorica še danes, 13. februarja, na tel. 003865-3330311 ali 0038641-789031 in na »zkd.nova-gorica@guest. arnes.si«. Prireditve MALA PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji Dijaškega doma, Kulturnega doma in ZSKD bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri v Kulturnem do- mu v Gorici. Na programu slavnostni koncert Mladinskega orkestra iz Novega mesta. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG prireja v petek, 22. februarja, ob 17.30 v konferenčni dvorani bivše konjušnice na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici predstavitev publikacije z naslovom »Monete«; informacije na tel. 0481-533485. GORIŠKO ZDRUŽENJE PRIJATELJEV IZRAELA prireja danes, 13. februarja, ob 18. uri v goriški sinagogi (ulica Ascoli 19) predavanje Davideja Casa-lija na temo judovske glasbe. KD SABOTIN vabi na praznovanje Sv. Valentina od 15. do 17. februarja v Štmavru. Program: 15. februarja ob 20.30 na sedežu društva (okraj Znorišče 4) nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave Ročna dela domačih ustvarjalcev in koncert MPZ Tabor z Opčin; 16. februarja ob 20.30 v cerkvi v Štmavru koncert harmonikarskega kvinteta Kvintak Glasbene matice, predstavitev knjige Življenjska pot Rafka Premrla (1906-1983) in koncert harmonikar-skega orkestra Glasbene matice Špeter; 17. februarja na sedežu društva ob 10. uri odprtje kioskov z jedmi na žaru, pijačo in domačimi štruklji, ob 14.30 slovesna maša in ob 15.30 nastop KD pihalnega orkestra Goriška Brda. SERT, center za zdravljenje odvisnosti pri goriškem zdravstvenem podjetju, prireja informativna srečanja s strokovnjaki za seznanjanje družin z vzgojnimi pristopi za preprečevanje depresij in uporabe mamil v mladostniškem obdobju. Srečanja potekajo na območju goriške pokrajine, vsakič med 18. in 19.30, po naslednjem programu: 21. februarja v občinski knjižnici v Foljanu, 13. marca v šolski menzi v Pierisu, 17. aprila v dvorani občinskega sveta v Turjaku, 6. in 27. marca ter 8. maja na sedežu večstopenjske šole v Gradežu, 7. in 28. februarja ter 30. aprila v občinski palači v Romansu, 20. februarja, 12. marca in 9. aprila na sedežu večstopenjske šole v Krminu, 19. marca, 2. in 23. aprila na občini v Gradišču; informacije nudijo na oddelkih za zdravljenje odvisnosti v Gorici (tel. 0481592747) in Tržiču (tel. 0481-487698). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka z naslovom Pravica do imena in priimka v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Gorici (KB center, korzo Verdi 51). V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 18. februarja, od 16.30 do 18. ure predavanje na temo občutkov krivde; večer bo povezovala Selena Del Buono. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo danes, 13. februarja, ob 17.30 srečanje s poezijo z naslovom »Poeti fuori dalle righe. Un percorso tra immagini poesia e musica«. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo v petek, 15. februarja, ob 17.30 predavanje Cri-stine Bragaglia Venuti o ruski dediščini grofov Coronini; vstop prost, informacije na tel. 0481-533485. Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. PLANINSKI VESTNIK - kupim letnike od 1895 do vključno 1901, tudi posamezne letnike in številke. Tel.: 040396013 ob večernih urah (Vojko). Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Anna Fri-senna s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče. Občuteno sožalje odborniku kulturnega društva Skala Ladiju Boškinu ob izgubi mame Alojzije "Lojzke" Pipan. Kulturno društvo Skala / RADIO IN TV SPORED Sreda, 298. februarja 2008 2B FERNETIČI - Čezmejno informativno okence Ad Informandum Prva od treh izobraževalnih delavnic namenjena motivaciji Sodelovanje SDZPI, SLORI in Mladinskega centra Podlaga v okviru čezmejnega projekta Mejni dogodki FERNETIČI - V petek in soboto je v prostorih čezmejnega informativnega okenca za mlade Ad Informandum na Fernetičih potekala prva izmed treh izobraževalnih delavnic na temo motivacije za sodelovanje v društvih in organizacijah. Izobraževalne delavnice so sad sodelovanja med Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje (-SDZPI), Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in mladinskim centrom Podlaga iz Sežane, ki se je razvilo v okviru čezmejnega projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Slovenija. Izvedba delavnic izobraževalnega značaja predstavlja drugi del širšega projekta, ki obravnava temo o motivacijah mladine za aktivno udejstvovanje v društvih in organizacijah. Prvi del je namreč predvideval izvedbo raziskave med mladimi, ki prebivajo v obmejnem pasu; izsledki raziskave so trenutno v obdelavi in bodo objavljeni v zaključni publikaciji projekta Mejni dogodki konec marca. Prve izobraževalne delavnice, ki je nosila naslov Kako motivirati druge, se je udeležilo 16 mladih predstavnikov raznovrstnih društev in organizacij iz obmejnega pasu. Tečaj sta vodili Urška Novak in Maja Bobnar, mladinski trenerki programa Mladinska akademija pri Društvu mladinski ceh v Ljubljani. Trenerki sta uvodoma razložili, da je motiviranje samega sebe temeljni pogoj za uspešno motiviranje drugih. Udeleženci so torej najprej preverili lastno motiviranost in obravnavali nekaj tehnik, kako spraviti sebe v pogon, nato pa so se naučili, kako to uporabiti pri delu z drugimi. Domov so odšli opremljeni s kopico motivacijskih tehnik in novih idej za svoje delo. Naslednji vikend je na sporedu druga izobraževalna delavnica, ki bo obravnavala temo Kako voditi mladinsko organizacijo, da bo vedno bolj uspešna. Udeleženci se bodo lahko seznanili z osnova- mi načrtovalne miselnosti, s fazami priprave, vodenja in preverjanja projektov, z osnovami timskega dela ter s koristnimi nasveti za delo v društvih in organizacijah. Delavnica je brezplačna in namenjena vsem, trenutno pa je le še nekaj razpoložljivih mest. Dodatne informacije in prijave na elektronskem naslovu »info@adin-formandum.eu« oz. na telefonski številki +39 040 566360 (SDZPI - Daša Bolčina). Danes v Sežani predstavitev knjige Dragi Srečko SEŽANA - Ob 45-letnici poimenovanja Kosovelove knjižnice in 60-let-nici Ljudske knjižnice Sežana prirejajo ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici predstavitev knjige neobjavljenih pisem Srečku Kosovelu z naslovom Dragi Srečko. Zbrane bo pozdravil sežanski župan Davorin Terčon in ravnateljica sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič. Z avtorico spremnega eseja dr. Tatjano Rojc se bo pogovarjal prof. dr. Janez Vrečko. Na večeru bodo sodelovali še predstavnik založbe Goriška Mohorjeva Marko Tavčar, Patricija Dodič, ki bo brala pisma, družinski prijatelj Kosovelovih Edi Race, v kulturnem programu pa sopranistka Milena Košuta in pianistka Ingrid Tavčar. (O.K.) V oddaji Izostritev Igor Bavčar o Istrabenzu in tudi 20-letnid Odbora za človekove pravice KOPER - V redni tedenski oddaji Izostritev na TV Koper bo jutri ob 18. uri gost v studiu Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza. Novinar Branko Vrabec se bo z njim pogovarjal o najpomembnejših gospodarskih, finančnih in drugih temah, ki se dotikajo tega pomembnega slovenskega holdinga. Seveda pa ne bosta mogla mimo 20-letnice ustanovitve Odbora za človekove pravice ter s tem povezanih vprašanj, ki so še danes aktualna. Slovesnost v Komnu ob krajevnem prazniku KOMEN - Komenska krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 prireja v petek ob 17. uri v dvorani v Komnu spominsko slovesnost ob krajevnem prazniku 15. februar. S slovesnostjo se bodo spomnili obletnice požiga Komna in sosednjih vasi leta 1944 ter izgona prebivalcev v Nemčijo. Nastopila bosta mešani pevski zbori Cominum iz Komna in vokalno - instrumentalna skupina domače OŠ. Slavnostna govornica bo članica izvršnega odbora Društva izgnancev Slovenije Zdenka Kaplan. Uro pred slovesnostjo bo v komenski cerkvi maša v spomin na vse umrle v izgnanstvu in žrtve vojne. (O.K.) Lubjezen, uojska, lakota v nedeljo v Kobjeglavi KOBJEGLAVA - Kulturno umetniško turistično društvo Kraški slavček Kob-jeglava -Tupelče prireja v nedeljo, 17. februarja, ob 18.30 uri v kulturnem domu v Kobjeglavi predstavitev gledališkega dela Lubjezen, uojska, lakota avtorja Angela Beloce-Ruzanteja. Igrajo člani Kulturnega društva Grgar. Igro je režiral Janez Bolčina. (O. K.) V Bohinju odlovili medveda BOHINJ - V bližini Bohinjskega jezera, v naselju Ukanc, je v ponedeljek zvečer intervencijska skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja ljudi in premoženja po velikih zvereh, odlovila medveda. Medved je več dni zaporedoma prihajal v naseljeno območje, obiskoval smetnjake in s svojo prisotnostjo vznemirjal lokalno prebivalstvo ter turiste. Najpogostejši so bili obiski smetnjakov ob spodnji gondolski postaji na Vogel in ob cesti proti Savici. Sledi so se pojavile tudi v območju poseljenem s počitniškimi hišicami, kar je med njihovimi prebivalci vzbudilo nemalo strahu. Medveda so med drugim opazovali z gondole na Vogel, zabeleženi sta tudi dve videnji na cesti Ukanc -Savica. Po besedah očividcev, medved ob prisotnosti človeka ni kazal znakov strahu. Odlovljeni medved je samec, star pet let in težak 142 kilogramov. Medved je bil opremljen z ovratnico za spremljanje s pomočjo globalnega satelitskega sistema in prepeljan na področje jelovo-bukovih gozdov visokega Krasa, kjer je njegovo osrednje življenjsko območje. (STA) BRKINI - Izgradnja akumulacije bi bila po izračunih ministrstva predraga Projekt Padež padel v vodo? Iz načrtovanega vodnega zajetja bi morali zagotoviti pitno vodo za Istro in zaledno območje Krasa PADEŽ - Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) naj bi se odpovedali izgradnji vodnega zajetja v dolini potoka Padež v Brkinih za oskrbo Istre in zalednega dela Krasa s pitno vodo. Razlog za to je previsoka cena naložbe, ki je ocenjena na 70 milijonov evrov. Odločitev sicer še ni dokončna, ker morajo projektanti prej preveriti ustreznost drugih vodnih virov - povezave Kraškega in ilirsko-bistriškega vodovoda ter akumulacij Klivnik in Mola - potem pa naj bi sprejeli dokončno odločitev. To pričakujemo v marcu ali aprilu. »Odločitev za zgradnjo Padeža pred nekaj leti je bila prenagljena in neutemeljena,« je povedala direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije na MOP Bernarda Podlipnik. »70 milijonov evrov je previsoka številka. Drugi problem pa je cena na uporabnika, ki smo jo v operativnem programu omejili na tisoč 300 evrov na populacijsko enoto, in bi jo z naložbo prekoračili. Seveda, projekt Padež uradno še ni zaključen, dokončen odgovor bo znan čez dva meseca.« Do takrat bodo projektanti še enkrat natančno preverili možnost povezave Kraškega in ilirskobistriškega vodovoda ter obeh akumulacij, kar so kot ustreznejšo varianto za oskrbo Istre s pitno vodo priporočili nemški revizorji. O tem smo že poročali. »In če se bo pokazalo, da je ta v okviru predpisanih finančnih omejitev, se bomo zanjo tudi odločili.« To pa ne pomeni, je še dodala Podlipnikova, da je bil denar, namenjen za dosedanje raziskave, vržen stran. »Raziskave bo mogoče izkoristiti za druge namene.« V petih letih pa so za to porabili 1,8 milijona evrov. Za izgradnjo akumulacije Padež so si zelo prizadevali na Rižanskem vodovodu Koper (RVK), kjer pravijo, da lokacije niso izbrali na pamet, v delovni skupini pa da so sodelovali najuglednejši slovenski strokovnjaki na področju voda. »MOP je z njimi in z lastnimi zaposlenimi na projektu delal štiri leta, zato je nerazumljivo, daje po tem obdobju in s pozitivnim okoljevarstve-nim soglasjem projekt ustavil,« so povedali na RVK. »Upajmo, da to ni dokončna odločitev,« je povedal di- V dolini potoka Padež kot vse kaže ne bodo zgradili akumulacije za oskrbo Istre in zalednega dela Krasa s pitno vodo rektor Zdravko Hočevar. »Padež je vsekakor zelo potreben za zagotavljanje tistih količin vode, ki jih bomo z razvojem treh istrskih občin in celotne regije potrebovali v bodoče. Kar zadeva omenjeno drugo varianto, moram reči, da povezavo s Kraškim vodovodom že imamo in da dobro opravlja svojo funkcijo. Še zdaleč pa ne zagotavlja niti z novimi vrtinami količin, ki jih pričakujemo. Te so že sedaj okoli 500 litrov na sekundo, čez 10 ali 20 Vode bi bilo dovolj do leta 2035 Po načrtu naj bi v dolini potokov Padež in Su-horka med vasmi Ostrožno Brdo, Suhorje in Kozjane postavili eno ali dve akumulaciji s skupnim volumnom do 20 milijonov kubičnih metrov in višino pregrad okoli 40 metrov. Vodo bi dvignili za 250 metrov do rezervoarja na Barki in jo potem po 17 kilometrskem cevovodu spuščali do čistilne naprave v Cepkih pri Rižani. Tako naj bi zagotovili ustrezne količine in kakovost vode za oskrbo ljudi s pitno vodo do leta 2035. (I.C.) let pa bo ta številka narasla na 800. Zajetji Klivnik in Mola pa sta narejeni za to, da preprečujeta poplave in nista primerni za oskrbo s pitno vodo.« Na Kraškem vodovodu Sežana pa odločitev ocenjujejo kot priznanje za vodni vir Brestovica. Po njihovem prepričanju bi bila povezava z Ilirsko Bistrico bistveno cenejša kot Padež. »Mislim, daje bilo že dokazano in upam, da bomo tudi v prihodnje dokazali še s količinami, daje Brestovica dovolj velik vodni vir, da poleg Krasa lahko oskrbuje tudi Obalo. Analize kažejo, da je kvaliteta vode dobra, celo v sušnih obdobjih, ko je je manj, je še bolj kvalitetna kot sicer. Črpalni preizkus na novi vrtini pričakujemo v kratkem.« Na MOP so k vsemu še dodali, da bi povezava Ilirske Bistrice in Sežane stala 40 milijonov evrov v DDV-ejem vred, pri čemer so dve tretjini denarja že pridobili iz evropskih skladov, da pa nameravajo z desetmi-lijonskim vložkom v prihodnjih letih celovito prenovili obstoječe vodovodno omrežje RVK. Kar zadeva vo-do-oskrbo, morajo bo urediti do konca leta 2013, zato je zadnji čas za pričetek del leto 2010. Irena Cunja / TRST Sreda, 13. februarja 2008 19 1 rusija-ukrajina - Ukrajinski predsednik na obisku v Moskvi Putin in Juščenko dosegla dogovor o energetskem sporu Govorila sta tudi o približevanju Ukrajine Natu, kateremu Rusija nasprotuje MOSKVA - Ruski in ukrajinski predsednik, Vladimir Putin in Viktor Juščenko, sta ob včerajšnjem obisku slednjega v Moskvi dosegla načelni dogovor o rešitvi energetskega spora med državama. Kot je dejal Putin, so jim ukrajinski partnerji zatrdili, da se bo odplačevanje dolga "začelo v kratkem", morda že v četrtek. Juščenko je potrdil, daje bil dogovor dosežen. Juščenkov obisk v Kremlju je zasenčila grožnja ruskega naftnega giganta Gazprom, da utegne zaradi neporavnanih dol-govv višini kar 1,5 milijarde dolarjev še včeraj delno ustaviti dobavo plina Ukrajini. Rok, ki ga je postavil Gazprom, se je iztekel ob 18. uri po lokalnem oziroma 17. uri po srednjeevropskem času, tako da sta ga Juščenko in Putin za las prehitela. "Načela sodelovanja morajo biti univerzalna in tržna. Zelo pomembno je tudi spoštovanje dogovorov," je po srečanju z ukrajinskim kolegom poudaril Putin. Kot je pojasnil, je Gazprom s predlogi za rešitev spora, ki jih je predstavila Ukrajina, zadovoljen. Uradni dokumenti bodo predvidoma podpisani v naslednjih dneh. Gazprom zaenkrat sicer še ni uradno sporočil, da je grožnja z "zaprtjem pipice" umaknjena. Juščenko je na novinarski konferenci potrdil, da bo začela Ukrajina svoj dolg Gazpromu iz leta 2007 odplačevati že ta četrtek, in sicer po lanskih cenah. Kot je še povedal, so se tudi dogovorili, da bo Ukrajina za ruski plin enako kot lani tudi letos plačevala 179 ameriških dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina. Ukrajinska premier-ka Julija Timošenko je v ponedeljek priznala, da Ukrajina ima dolg do Rusije, ki pa po njenem znaša "le" 1,07 milijarde dolarjev. Kot je opozorila, to vsoto sicer dolgujejo podjetju RosUkrEnergo - posredniku, kije v polovični lasti Gazproma. Tega posrednika, v katerem cveti korupcija, se je po njenem treba znebiti. Juščenko je glede tega včeraj izjavil, da sta se državi dogovorili, da bosta oblikovali delovno skupino, ki bo preučila načine, kako poenostaviti trgovanje s plinom in ga predvsem narediti "bolj neposrednega". Vodja ukrajinskega energetskega kon-cerna Neftegaz Oleh Dubina je novinarjem povedal, da naj bi Gazprom po novem plin dobavljal neposredno Neftegazu. Ob tem je izrazil upanje, da bodo vsa vprašanja rešena v letu dni. Ruski in ukrajinski predsednik sta sicer govorila tudi o drugih temah, med drugim o približevanju Ukrajine evroatlant-skim povezavam, kar pa ni po volji Rusije. Če bi Ukrajina postala članica Nata in bi dovolila namestitev protiraketne obrambe na svojem ozemlju, bi morala Rusija nanjo usmeriti svoje jedrske rakete, je po srečanju dejal Putin. Kot je še posvaril, bi vstop v Nato ogrozil suverenost Ukrajine. "To je seveda notranji proces Ukrajine in mi niti nimamo pravice niti se ne bomo vanj vmešavali," je sicer dejal Putin, a hkrati dodal, da se s tem za Rusijo odpira vprašanje o potrebi po morebitnih povračilnih ukrepih. Juščenko je odgovoril z besedami, da ima Ukrajina pravico oblikovati lastno zunanjo in obrambno politiko, ter poudaril, da njihova ustava ne dovoljuje nameščanja tujih oporišč na ozemlju Ukrajine. "Dobro razumete, da nič, kar naredi Ukrajina v to smer, ni na noben način uperjeno proti katerikoli tretji državi, vključno z Rusijo," je še dejal. Rusija ostro nasprotuje širitvi Nata na vzhod. Članstvo v Natu je zelo sporno tudi v sami Ukrajini, saj mu nasprotuje več kot polovica prebivalstva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem danes ob obisku v Švici sporočil, da se bo aprilskega vrha zavezništva v Bukarešti udeležil tudi Putin. (STA) Predsednika Vladimir Putin in Viktor Juščenko ansa IZRAEL-NEMČIJA - Izraelski premier v Berlinu Olmert Merklovi: Iran pripravlja jedrsko orožje BERLIN - Izraelski premier Ehud Olmert je ob obisku v Nemčiji izrazil prepričanje, da poskuša Iran še vedno razviti jedrsko orožje, in posvaril, da pri soočanju s tem vprašanjem ne sme biti storjena nobena napaka. Zatrdil je še, da se bo Izrael na nasilje Palestincev z območja Gaze odzval "na vse možne načine, ki bodo učinkoviti". "Iranci hitro napredujejo s svojimi načrti za nekonven-cionalno orožje. Obstajajo dokazi, da načrt Irancev ni naiven ali nedolžen... To je glavni izziv. Pri tem si ne moremo privoščiti nobene napake," je po včerajšnjih pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel izjavil Olmert. Izraelski premier je odločno zavrnil navedbe, da Iran naj ne bi predstavljal več jedrske grožnje, potem ko so ameriške obveščevalne službe decembra lani objavile poročilo, v katerem ugotavljajo, da je Teheran program razvoja jedrskega orožja ustavil leta 2003. Kot je še zatrdil Olmert, Izrael ostaja odločen v boju proti teroristom. "Nadaljevali bomo boj proti teroristom, ne bomo se ustavili," je dejal in dodal: "To bomo naredili z močjo, odločnostjo in brez odlašanja." Istočasno je zatrdil, da se bodo pogajanja s palestinskim predsednikom Mahmudom Aba-som in premierom Salamom Fajadom nadaljevala. Merklova je izraelskemu gostu po poročanju nemške tiskovne agencije dpa obljubila široko podporo pri reševanju konflikta s Palestinci, glede jedrskega spora z Iranom pa je podprla diplomatsko reševanje problema. (STA) Ehud Olmert in Angela Merkel ansa Lavrov: Neodvisnost Kosova grožnja varnosti v Evropi ŽENEVA - Enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova bi imela za posledico "uničenje" načel mednarodnega prava v Evropi in bi predstavljala grožnjo varnosti na celini, je včeraj v Ženevi poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "To bi oslabilo temelje varnosti v Evropi in temelje Ustanovne listine Združenih narodov," je pojasnil. Lavrov, ki je sinoči prispel na obisk v Slovenijo, kjer bo danes sodeloval na srečanju trojke EU in Rusije, je še ponovil stališče Rusije, da bi razglasitev neodvisnosti sprožila verižno reakcijo po vsem svetu, tudi v Evropi. "Tu imamo primer prevlade dvojnih meril, mednarodnega prava ne moremo obiti," je še menil. Podobnik v GS ZN o podnebnih spremembah NEW YORK - Slovenski minister za okolje in predsedujoči Svetu EU za okolje Janez Podobnik je včeraj v imenu EU nastopil na splošni razpravi pred Generalno skupščino ZN v okviru dvodnevne tematske razprave o podnebnih spremembah. Podobnik je poudaril, da so podnebne spremembe eden največjih izzivov v svetu, zaradi česar je potrebno ukrepanje. Minister Podobnik je dejal, da so posledice podnebnih sprememb že vidne in grozijo prihodnjim generacijam. Po njegovih besedah ni več dvoma, da je za podnebne spremembe odgovoren človek. Omenil je lanskoletno poročilo medvladnega panela o podnebnih spremembah (ICPP), v katerem je ugotovljeno, da so se izpusti toplogrednih plinov v času od leta 1970 do 2004 povečali za 70 odstotkov kot posledica človeških dejavnosti. Finančni ministri EU opozorili Francijo BRUSELJ - Finančni ministri EU so včeraj v Bruslju sprejeli mnenje o programu stabilnosti Francije in državo opozorili, da mora pospešiti proračunsko konsolidacijo in znižati dolg ter tako doseči svoj srednjeročni cilj do leta 2010. Poudarili pa so, da mora to storiti v primeru, da ji bodo to omogočali ciklični pogoji. Ta pogoj sicer ni "nič novega". Opozorila sta si prislužili tudi Italija in Slovaška, pohvalo pa Finska, Švedska, Nizozemska, Luksemburg in Nemčija. Trem državam - Veliki Britaniji, Madžarski in Romuniji -pa so ministri priporočili nadaljevanje odločne proračunske konsolidacije, da ne bi prišlo do postopka zaradi prekomernega primanjkljaja. (STA) AVSTRALIJA - Na seji parlamenta, ki se je pričela včeraj z aboriginskim obredom Premier Rudd se bo danes opravičil staroselcem zaradi prisilne integracije CANBERRA - Avstralski parlament je včeraj začel sejo, na kateri se bo danes premier Kevin Rudd opravičil avstralskim staroselcem zaradi prisilne integracije, ki so jo izvajali večji del 20. stoletja. Prva seja novega sklica avstralskega parlamenta se je začela s starodavnim aboriginskim obredom. Pred parlamentom se je zbrala množica aboriginov, ki menijo, da je pot do poprave krivic, storjenih v 220 letih naseljevanja Avstralije, še dolga. Večina jih sicer pozdravlja namero vlade, da se opraviči, kritike pa letijo na prejšnjega premiera Johna Howarda, ki se je vseh 11 let na oblasti temu upiral. "Danes smo začeli majhen korak nasproti popravi krivic iz preteklosti," je dejal Rudd ob začetku pozdravne slovesnosti, za katero je napovedal, da bo postala tradicionalna. Parlament bo danes razpravljal o besedilu, s katerim se bo vlada opravičila t. i. "ukradenim generacijam" staroselcev, aboriginskim otrokom, ki so jih nasilno ločili od družin, pa tudi njihovim potomcem in družinam. V opravičilu bo vlada priznala zlorabe, ki so jim bile prizadejane, parlament pa se bo zavezal, da se ne bodo več ponovile. Od leta 1910 do 1970 so okoli 100.000 aboriginskih otrok, večinoma mešanega porekla, na podlagi zvezne zakonodaje odvzeli staršem in jih dali v posvojitev oziroma rejo belim staršem ali jih namestili v institucijah. Zakonodaja je temeljila na sklepu iz leta 1910, da so aborigini pogubljena rasa, ki jo čaka izumrtje, in da je za njihove otroke bolje, če jih integrirajo v belo družbo. Asimilacija, po potrebi tudi prisilna, je z letom 1937 postala uradna politika na zvezni ravni in ravni zveznih držav. Prelomna vladna preiskava izpred desetih let o ukradenih generacijah je pokazala, da so ti otroci utrpeli resne travme in dolgotrajno psihološko škodo, ker so bili iztrgani iz svojih družin in kulture. Prisilni odvzem otrok so označili za genocid in poudarili, da je bil vsak tretji aboriginski otrok odvzet staršem. Priporočili so tudi uradno opravičilo prizadetim in izplačilo odškodnin. (STA) DANSKA - Islamski skrajneži Policija aretirala načrtovalce umora karikaturista Mohameda KOEBENHAVN - Danska policija je včeraj aretirala več oseb, ki so osumljene, da so pripravljale umor enega od 12 karikaturistov, ki so pred dvema letoma s karikaturo preroka Mohameda sprožili jezo muslimanov po vsem svetu. Policija je aretacije izvedla v mestu Aarhus na zahodu države, da bi "preprečila umor, povezan s terorizmom". Policija ni sporočila, koliko oseb je aretirala niti kateri karikaturist naj bi bil tarča zarote. Policija je kasneje sporočila, daje aretirala tri osebe, in sicer dva Tunizijca in danskega državljana maroškega rodu. 40-letni danski državljan bo ovaden zaradi kršenja protiterorističnega zakona, a bo po zaslišanju najverjetneje izpuščen iz pripora, Tunizijca pa bosta izgnana iz države, ker predstavljata grožnjo nacionalni varnosti, je sporočil šef obveščevalne službe PET Jakob Scharf. Danski časnik Jyllands Posten, ki je 30. septembra 2005 prvi objavil karikature Mohameda, trdi, da so osumljenci načrtovali umor njihovega karikaturista, 73-letne-ga Kurta Westergaarda. "Obstajali so zelo konkretni načrti za umor Kurta Westergaarda," je povedal odgovorni urednik časnika Carsten Juste. Policija tega ni potrdila. Karikature preroka Mohameda iz danskega časnika je ponatisnila vrsta zahodnih medijev, kar je sprožilo nasilne proteste muslimanov po vsem svetu. Islamsko pravo prepoveduje upodabljanje preroka. (STA) 2 0 Sreda' 13- februarJa 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V 25. kolu B lige Triestina razočarala z igro Spezia skoraj brez truda odnesla točko iz Trsta Po dolgočasnem srečanju je končni izid brez zadetkov še najbolj pravičen Triestina - Spezia 0:0 TRIESTINA (4-4-2): Dei 6; Milani 5,5, Petras 6,5, Minelli 6,5, Pesaresi 6; Tab-biani 6 (17.dp Babu' 5,5), Princivalli 6, Al-legretti 5,5, Testini 6,5 (28. Sgrigna 5,5); Granoche 6, Della Rocca 5,5 (10.dp Pian-gerelli 6). Trener: Maran. SPEZIA (4-3-2-1): Pellegrino; Ca-morani, Bianchi, Ceccarelli, Gorzegno; Herzan, Romondini, Padoin; Millesi, Di Vicino (20.dp Zizzari); Guidetti. Trener: Soda. SODNIK: Scoditti iz Bologne 6; OPOMINI: Gorzegno, Petras, Padoin, Al-legretti; GLEDALCEV: 6000. Spezia je v Trst prišla po točko in se s točko v Ligurijo tudi vrača. In skoraj brez vloženega truda, saj je bila včerajšnja Trie-stina vse prej kot zastrahujoča. Le bleda senca ekipe, ki smo jo videli na zadnjih tekmah. B-liga IZIDI 25. KROGA Albinoleffe - Ravenna 3:1, Ascoli - Lecce 2:1, Bari - Piacenza 2:1, Bologna - Avellino 3:1, Brescia - Pisa 1:0, Cesena - Grosseto 0:0, Frosinone - Messina 4:0, Mantova - Vicenza 2:3, Modena - Chievo 1:2, Treviso - Rimini 0:2, Triestina Spezia 0:0 Bologna 25 15 8 2 35:14 53 Chievo 25 16 5 4 46:28530 Lecce 25 14 7 4 39:16 49 Pisa 25 14 7 4 44:28 49 Albinoleffe 25 14 7 4 40:21 49 Brescia 24 14 5 5 40:22 47 Mantova 25 12 4 9 38:31 40 Rimini 25 11 6 8 34:24 39 Messina 25 10 5 10 20:30 35 Modena 25 8 9 7 35:30 33 Ascoli 24 8 9 7 34:26 33 Frosinone 25 9 6 10 33:37 33 Triestina 25 7 9 9 29:38 30 Bari 25 6 9 10 29:39 27 Grosseto 25 6 9 10 22:34 27 Piacenza 25 8 2 15 21:34 26 Avellino 25 5 6 14 24:38 21 Treviso 25 5 6 14 23:36 21 Vicenza 25 4 9 12 25:41 21 Cesena 25 3 11 11 24:38 20 Spezia (-1) 25 4 9 12 29:39 20 Ravenna 25 4 6 15 29:48 18 PRIHODNJI KROG (16.2. ob 16.00) Albinoleffe - Modena, Bologna - Triestina, Chievo - Frosinone, Lecce - Avellino, Messina - Brescia, Piacenza - Treviso, Pisa - Mantova, Ravenna - Bari, Rimini - Grosseto, Spezia -Ascoli, Vicenza - Cesena Pod drobnogledom je bil tokrat tudi sodnik Scoditti iz Bologne, iz mesta torej, kjer bo Triestina igrala v soboto. Dokaj čudna izbira, saj bi zadostoval opomin določenim igralcem (v tem primeru samo Tabbiani in Granoche, saj Mezzano in Gorgone nista bila niti na klopi) in bi slednji bili avtomatično dikvalificirani za en krog, a svoje delo je opravil zadostno. Maran je v obrambi zaupal Minel-liju, ki je igral s posebno masko, da bi si zavaroval poškodovani nos pred udarci, na sredini pa je Princivalli nadomeščal Pian-gerellija. V napadu je tokrat igrala dvojica Della Rocca-Granoche, ki je primernejša proti ekipam, ki naj bi se po predvidevanjih nekoliko bolj zapirale v svoj brlog. Soda se je odločil za igranje z enim samim napadalcem, Guidettijem, za katerim sta se pomikali dve polšpici, Di Vicino in Mil-lesi. Po tretjini prvega polčasa je taktiziranje še prevladovalo nad željo po zmagi. Ekipi nista tvegali skoraj ničesar, Spezia se je urejeno branila, pri Triestini pa niso uspeli igrati maksimalno. Dei na eni strani in Pellegrino na drugi sta tako lahko mirno sledila tekmi in se v vratih kratko-malo dolgočasila. Morda preveč, saj je med prvim posegom (niti tako zahtevnim) v 22. minuti žoga vratarju Pellegrinu ušla iz rok in Granoche bi skorajda izkoristil priložnost. Nespreten poseg pa je dal nekaj več zagona Tržačanom in zlasti Te-stinju, ki je po lepi solo akciji streljal previsoko. A to je bil tudi labodji spev igralca Triestine, ki je moral takoj zatem zaradi poškodbe (vejetno si je nategnil mišico) zapustiti igrišče. Na njegovo mesto je vstopil Sgrigna in dodatno okrepil napadalno vrsto. V 36. minuti je Triesti- Granoche je včeraj nekajkrat poskusil ogroziti gol Spezie, vendar pri tem ni bil uspešen kroma na ustvarila najnevarnejšo priložnost. Al-legretti je čudovito podal do Sgrigne, ki je žogo dvignil proti sredini kazenskega prostora; skupaj sta skočila Della Rocca in Granoche, ki je bil v ugodnejšem položaju, žoge pa se je žal dotaknil Della Rocca, tako da je izredna priložnost splavala po vodi. Štiri minute kasneje je znova poskušal z glavo Della Rocca, tokrat je moral vratar strel odbiti, vendar po odboju Sgrigni ni uspelo žoge preusmeriti proti vratom. V 42. minuti se je končno nevarno približala nasprotnikovim vratom tudi Spe-zia. Guidetti je poskušal z razdalje, Dei je posegel in poslal žogo nad prečko, nato pa s hrbtom udaril v vratnico. Na srečo brez hujših posledic. Triestina je imela precejšnje težave graditi igro, preveč se je posluževala visokih in dolgih podaj, nikoli ni ustvarila številčne premoči s preigravan- ji na bokih in nekateri ključni možje so preveč zadrževali žogo, tako da so nasprotniki dokaj lahko našli prava protio-rožja. Prve minute drugega polčasa so bile vse v črnobeli tehniki, saj je Spezia imela kar tri priložnosti za gol. Prvi dve z Di Vicinom (najprej strel mimo vrat, nato še z glavo, ko je vrata zgrešil res za nekaj centimetrov), tretjo pa s Padoinom, ki je streljal previsoko. Težave Triestine so bile očitne, zmedo na igrišču pa je hotel trener Ma-ran odpraviti s presenetljivo menjavo Della Rocca-Piangerelli, saj je upal, da bodo tako podaje hitrejše in natančnejše in hkrati okrepil vezno vrsto za prevlado v tej coni igrišča. Po samih 17 minutah nadaljevanja je trener Triestine izkoristil še zadnjo menjavo in na igrišče poslal Babuja, ki je tako včeraj opravil krstni nastop v dre- su Triestine. A težave v igri ni rešil. Kljub naprezanjem Triestini ni uspelo ustvarjati nevarnih priložnosti. V 83. minuti je sicer prišlo do sumljivega dogodka, ko je Gorzegno istočasno poslal žogo v kot in zrušil Piangerellija. Sodnik se je odločil za kot, a sum o prekršku ostaja... Vendar 11-metrovka ne bi bila pravična nagrada za to, kar je pokazala Triestina sinoči. O zadnjem delu srečanja pa je boljše ne izgubljati besed, saj je bil na nivoju povprečne tekme amaterskega nogometa... Top: Testini je bil do prisiljene zamenjave najbolj aktiven med svojimi. Flop: Milani je bil šibek člen obrambne vrste Triestine in tudi v napadu je večkrat netočno podal, Allegretti na sredini pa ni uspel izkoristiti številne proste udarce in na splošno vodil moštvo pod običajnimi standardi. (Iztok Furlanič) UMOR RACITI Zaporna kazen za mladoletnega navijača Catanie CATANIA - Mladinsko sodišče v Catanii je včeraj na poltretje leto zapora obsodilo nogometnega navijača Antonina Filippa Speziale-ja. Slednjega je policija že pred časom aretirala zaradi povzročanja neredov in umora policista Filippa Racitija med navijaškimi izgredi ob robu derbija med Catanio in Paler-mom 2. februarja 2007. Speziale je bil ob aretaciji še mladoleten, njegov zagovornik in njegov oče pa sta ves čas trdila, da ni kriv. Preiskovalci pa so med preiskavo dognali, daje Speziale član »ultrasov« in da je bil prav on tisti, ki je izruval umivalnik na severni tribuni stadiona Angelo Mas-simino in z njim ubil policista. MATERAZZI - Nogometni prvoligaš Catania bo vložil priziv, češ da Interjev branilec Marco Ma-terazzi v nedeljo ne bi smel stopiti na igrišče. Materazzi namreč prejšnjo sredo - prav zaradi poškodbe - ni igral za italijansko reprezentanco in po pravilniku (člena 75 in 76 Noif) ne bi smel nastopati niti za klub. PARIZ-DAKAR - »Dakar gre le na obisk v Južno Ameriko, ne poslavljamo se še od Afrike za vselej. Počakali bomo na ugodnejše politične razmere,« je na predstavitvi projekta dejal direktor dirke Etienne Lavigne in dodal, da to morda ne bo zadnja selitev tradicionalne vzdržljivostne dirke, ki je v Afriki kljub številnim težavam vztrajala 29 let. Južnoameriška različica relija Dakar bo pustolovske dirkače popeljala po puščavi Atacama v severnem Čilu, v pogorje Andov in argentinsko pokrajino Patagonijo. BIATLON - Slovenska mešana biatlonska štafeta je na SP v Oster-sundu osvojila deveto mesto (+2:56,5/4+8), potem ko je Klemen Bauer v zadnjem streljanju kar sedemkrat zgrešil. Pred njim so Dija-na Ravnikar, Teja Gregorin in Peter Dokl streljali brezhibno. Zmagali so Nemci pred Belorusi in Rusi. ODBOJKA - Reprezentanca Kanade je zaradi finančnih težav dokončno odpovedala nastop v letošnji svetovni ligi. Namesto nje je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) povabila Venezuelo, ki bo tako namesto Kanade v skupini A nastopala skupaj z Brazilijo, Francijo in Srbijo. DAVČNA UTAJA Valentino Rossi bo moral odšteti 35 milijonov € RIM - Motociklistični zvezdnik Valentino Rossi in davčni organi (Agenzia delle Entrate) so dosegli sporazum o plačilu Rossijevih zaostalih davčnih obveznosti. Sedemkratni svetovni prvak bo davkariji odštel 19 milijonov evrov zaostalih obveznosti med leti 2000 in 2004. Italijanski davčni organi so ugotovili, da je Rossi med leti 2000 in 2004 v Italiji plačeval le davek na nepremičnine. V tem času je kot stalno bivališče navedel London, kamor naj bi se preselil prav zaradi ugodnejše davčne stopnje, vendar v Italiji trdijo, da je Rossi tudi v tem času živel v domačem kraju Tavullia, a ni plačeval davka na dohodek. Danes dogovorjenih 19 milijonov evrov bo Rossi plačal za to obdobje, čaka pa ga še plačilo davkov za leti 2005 in 2006, zneska še niso določili. Skupno bo znesek, ki ga bo Rossi moral plačati, znašal približno 35 milijonov evrov. rokomet - Bojan Skoko, nekdaj v Trstu, sedaj v Kopru »V Sloveniji se igra hitreje kot v Italiji, a tudi bolj grobo in na moč« Dan kulture je postal v Kopru tudi dan rokometa, saj so 8. februarja ro-kometaši Cimosa iz Kopra v osmini finala pokala EHF gostili nemško ekipo Lemga in jo presenetljivo premagali s petimi goli razlike. Med najzaslužnejšimi za nepričakovano zmago je bil tudi krožni napadalec Bojan Skoko, ki seje koprskemu prvoligašu pridružil lani poleti po dveh sezonah v dresu Pallamana Trieste. Postavni igralec, ki ima žal stalne težave s poškodbami, ki ga omejujejo pri igranju, je po tekmi rad obujal spomine na tržaško preteklost s pogledom seveda v prihodnost in na povratno tekmo v Nemčiji, kjer bodo Koprčani branili navsezadnje majhno prednost. Čeprav je pred prvo tekmo v Kopru malokdo napovedoval zmago domačih (tudi zaradi prvenstvenega poraza proti Rudarju, ki je sprožil val kritik na račun varovancev Matjaža Tominca), pa je bil potek tekme tak, da bi si lahko Koprčani zagotovili tudi večjo gol razliko. Seveda je bilo zadovoljstvo Skoka po prestižni zmagi precejšnje, a vpra- šanje je, ali bo uspel rokometašem Ci-mo sa pre boj med naj bolj ših osem: »Mislim, da bomo morali tudi v Nemčiji odigrati podobno tekmo. Morali bomo biti zbrani vseh šestdeset minut in Nemce znova spraviti v težave z obrambo 3-2-1, ki nam je omogočila celo vrsto golov v protinapadu. Mislim pa, da smo proti Lemgu dokazali, da smo kakovostna ekipa, kljub temu pa smo stalna tarča kritikov. Sploh nam ni dana možnost, da se uigramo in vsak spodrsljaj postane tragedija. Vsekakor je nemo go če re či, ali nam bo pet go lov za -dostovalo. Videli smo Celjane, ki so izpadli, potem ko so na domačem parketu slavili z desetimi goli prednosti. Enostavno moraš začeti tekmo s pristopom ekipe, ki mora nadoknaditi zaostanek. Ro ko met ni šport, ki ti omo go ča bra -niti prednost.« Kako pa se počutiš v Kopru? »Res mi je lepo. Ekipa je zelo kakovostna in s soigralci se odlično razumem. Nikakor se nisem kesal poletne izbire.« Veš, da se je tvoja bivša ekipa zaradi finančnih težav odpovedala igranju v prvi ligi in nastopa sedaj v tretji ligi? »Vem. Sledil sem dogajanju in res mi je žal, da je prišlo do tega. Lansko leto smo imeli v Trstu dokaj kakovostno ekipo. Igrali smo dobro in si izborili igranje v finalu tako italijanskega pokala kot italijanskega prvenstva, čeprav je malokdo napovedoval tako uspešno sezono, saj so bile finančne težave že lani. Žal mi je tudi za Fredija Radojkoviča, zelo pa spoštujem njegovo izbiro, da ostane v Trstu. Tržaški ekipi želim, da bi se čimprej vrnila v prvo ligo, kamor tudi sodi.« Lani si igral v eni izmed boljših ekip v Italiji, letos pa si se preselil v eno izmed vodilnih slovenskih društev. Katere razlike si opazil? »Mislim, da so razlike dokaj velike. Tu v Sloveniji se igra vrhunski rokomet. Vsi vemo, katere uspehe so imeli zadnja leta slovenski klubi. Igra se hitreje kot v Italiji, a tudi bolj grobo in na moč.« (I.F.) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 21. februarja 2008 2B NAŠ POGOVOR - Novi trener Vesne Marco Della Zotta »Težave imamo na krilih in ne v napadu« V nedeljo je treba premagati Casarso - Ekipa mu zaupa - Ceni Fabia Capella Mlad in ambiciozen. Predvsem pa ponosen, da sta mu društvo in ekipa zaupali pomembno vlogo. Novi trener Vesne Marco Della Zotta (letnik 1977) pravzaprav pri kriškem društvu ni nov obraz, saj je eno sezono in pol (od polovice sezone 2005-06 in v sezoni 2006-07) bil aktiven nogometaš, v letošnji sezoni pa je začel kot pomožni trener. »Zame je bilo to prijetno presenečenje, četudi položaj ni najbolj rožnat in nas čaka težka naloga, da si izborimo obstanek v ligi,« meni tridesetletni trener, ki je v mladinskih kategorijah igral za Triestino, pri kateri je nastopal tudi eno sezono s člansko ekipo (v D-ligi, leto dni po bankrotu društva v devetdesetih letih). Zatem je igral v D in elitni ligi: Sanvitese, Riccione, Ta-mai, Trieste Calcio, Pozzuolo, Pro Go-rizia in Monfalcone. Skratka, bogata kariera v samem vrhu amaterskega nogometa. Leta 2004 pa je tridesetletni Marco uspešno opravil trenerski izpit (licenca Uefa B), s katerim lahko vodi ekipe do D-lige, v C2-ligi pa je lahko pomožni trener. Pred začetkom je bil cilj 2. mesto oziroma izboljšati lansko 4. mesto. Po 19 krogih ste na zadnjem mestu. Kaj se pravzaprav dogaja pri kriški Vesni? »Načrti so bili res ambiciozni. Normalno, saj smo v zadnjih dveh sezonah zasedli 4. mesto in pri športu je treba vedno stremeti po izboljšanju. Nekaj pa se je zataknilo. Ekipa kot taka ne deluje kot bi bila morala, čeprav imamo odlične posameznike. Trener Calo ni nič kriv. Sam se bom osredotočil na delo s skupino. Vadili in trenirali pa bomo predvsem detajle, kot so na primer koti, prosti streli in prekinitve. Fizično in tehnično smo dobro pripravljena ekipa. Navsezadnje smo izgubili šest tekem, kot Torviscosa, ki pa je četrta na lestvici. Imamo pa kar enajst neodločenih izidov. Večkrat so bile usodne tudi zadnje minute: vsaj petkrat nas je nasprotnik dohitel ali premagal prav tik pred iztekom srečanja. Iz tega sklepamo, da imamo težave s koncentracijo.« Kdaj so vam sporočili, da boste trener Vesne? »Po odstopu Trentina je moštvo izrazilo željo, da bi lahko jaz vodil ekipo. Društvo je dobro premislilo in se zatem odločilo zame. V tem težkem trenutku smo tako vsi združeni: ekipa in društvo. Prepričan sem, da bomo dosegli obstanek v ligi.« Mogoče pa le imate kako težavo v napadu? »Kako težavo imamo, vseeno pa je Mervich v letošnji sezoni dal že osem zadetkov in je tretji strelec v elitni ligi. Res pa je, da pogrešamo zadetke ostalih napadalcev in predvsem zveznih igralcev. Še dobro, da včasih zatresejo nasprotnikovo mrežo tudi naši branilci (Degrassi), drugače bi nam trda predla. Letos imamo precej težav na obeh krilih. Napadalci dobijo premalo uporabnih žog in premalo predložkov.« V nedeljo vas čaka izredno pomembna tekma proti Casarsi. »Tri točke so obvezne, drugače se bodo stvari še dodatno zapletle. Ekipa in društvo zato pozivata naše navijače, naj v nedeljo pridejo na tekmo in naj nas bodrijo. V težkih trenutkih nam morajo stati ob strani. Odslej bo treba zbrati čim več točk, saj nas v zadnjih treh krogih čakajo prve tri ekipe, in sicer Manzanese, Pordenone ter Go-nars.« Kdo od svetovno znanih trenerjev pa je za zgled Della Zotti? »Recimo, da zelo cenim Fabia Ca-pella, ki je zelo pozoren na disciplino posameznikov in ga vsi zelo spoštujejo.« Jan Grgič Na sliki zgoraj trener Vesne Marco Della Zotta. Na sliki desno napadalec Simone Mervich, ki je v letošnji sezoni dosegel osem zadetkov kroma NAŠE ŠTEVILKE - Še o sobotnem derbiju Sovodnje - Primorec Sovodenjci in Trebenci že desetič Le enkrat so se razšli brez zadetkov Primorec je trikrat zmagal, Sovodenjci dvakrat, pet tekem se je končalo neodločeno - Simone že četrtič izključen Osrednja tekma četrtega povratnega kola v amaterskih nogometnih prvenstvih je bil prav gotovo sobotni derbi med Sovodnjami in Primorcem, kije bil deseti po vrsti. Ekipi sta se doslej srečali osemkrat v 2. AL in letos dvakrat v 1. AL. Prav v sobotnem derbiju se je ponovil rezultat prvega derbija (10.11.1991), vendar s to razliko, da so v prvem derbiju v Sovodnjah zmagali Trebenci z golom Pertana v zadnjih minutah igre, tokrat pa so tri točke šle So-vodenjcem, ki so do odločilnega zadetka prišli z 11-metrovko Portellija. Skupni obračun po desetem derbiju je tri zmage za Primorec, dve za Sovodnje, kar petkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu, le enkrat brez gola (drugi derbi 8.3.1992 v Treb- čah). Skupno je v teh derbijih padlo 21 golov, 12 so jih dali Trebenci, 9 pa Sovodenjci. Prav na sobotnem derbiju pa je v vrstah Sovodenj odigral 250. prvenstveno tekmo (122 v promocijski, 62 v 1. AL in 66 v 2.AL) Giuseppe Bregant, ki bo na jožefovo (19. marca) praznoval 35. rojstni dan. Bregant je k Sovodnjam prišel od Torviscose v sezoni 1996/97 z »novembrsko borzo«, tako da ga je takratni trener Paolo Interbartolo poslal prvič na igrišče 1.12.1996 na tekmi Staranza-no - Sovodnje, ki se je končala 1:1. V11 sezonah pri Sovodnjah (v sezoni 2005/06 je igral pri Villesse), je skupno dal 9 golov, prvega 13.2.2000 na tekmi Sovodnje-Fincantieri 1:1. Obenem pa je šestkrat moral predčasno v slačilnico zaradi iz- ključitve. Prav zaradi zadnje izključitve v lanski sezoni na tekmi Sovodnje-Tor-re 2:3 (28.1.2007) je bil kaznovan kar s štirimi tekmami neigranja. Negativna nota sobotnega derbija je brez dvoma izključitev 28-letnega Alexa Simoneja, saj je to bila že njegova četrta izključitev v letošnjem prvenstvu. Simone je bil že izključen na tekmah s Primorjem, Aquileio in Pierisom. Simone je od Mladosti prestopil k Sovodnjam v sezoni 2003/04 (27 odigranih tekem, 1 izključitev). V sezoni 2004/05 je igral pri Isonzu, v sezoni 2005/06 pa pri Medei. Lani se je ponovno vrnil k Sovodnjam (26 odigranih tekem), izključen je bil proti Foglianu, katerega so Sovodenjci v gosteh premagali 3:0. Bruno Rupel SMUČANJE Lara Purič in Albert Kerpan na državni Topolino Na državni fazi prestižnega mladinskega smučarskega prvenstva Topolino, ki bo 18. in 19. tega meseca na Tridentinskem-Južni Tirolski, bomo letos imeli dva predstavnika združene ekipe Gadov. To sta Lara Purič in Albert Kerpan, ki sta si mesto na državni fazi izborila na včerajšnjih in ponedeljkovih kvalifikacijah v deželnem smučarskem centru Forni di Sopra. Kvalifikacij za nastop na Topolinu se lahko udeležijo le najboljši smučarji in smučarke, ki zasedajo prva mesta na deželni lestvici v različnih starostnih kategorijah (do 12. mesta). Na kvalifikacijah ima vsak posameznik na razpolago tri spuste v slalomu in tri v veleslalomu. Sodniki upoštevajo le najboljša časa v obeh disciplinah. Na državno fazo se tako uvrsti le najboljših osem moških in pet žensk. Pri deklicah je Lara Purič (Mladina) zasedla 3. mesto (3. v slalomu in 4. v veleslalomu). S to uvrstitvijo si je zagotovila nastop na državni fazi Topolina in obenem na mednarodni FIS tekmi v Škofji Loki, ki bo že ta konec tedna. Pri dečkih je bil Albert Kerpan (Mladina) 7. (8. v veleslalomu in 6. v slalomu), ki je prav tako dobil vozovnico za nastop na državni fazi. Pri naraščajnikih pa je imel Minej Purič (prav tako Mladina) zvrhano mero smole, saj mu je spodrsnilo v veleslalomu (v slalomu je bil 5.). Res škoda, saj je Mi-nej v letošnji sezoni v dobri formi. NAMIZNI TENIS Kras in Castelgoffredo še nepremagana Tudi po zaostali tekmi v Molfetti (3:3) so namiznoteniške igralke Krasa ZKB v skupini A2-lige za napredovanje še nepremagane, kar velja tudi za vodilni Castelgoffredo, ki bo konec tedna gostitelj krasovk. Proti Molfetti bi Kras ZKB lahko tudi zmagal, vendar je bilo predvsem pomembno, da ni izgubil, s čimer je obdržal teoretsko prednost pred Asolo, ki je njegov edini konkurent v boju za napredovanje, če vemo, da ostale tri ekipe ne morejo prestopiti v višjo ligo, ker že imajo svojo ekipo v A1-li-gi. Vrstni red po 3. krogu: Sterilgar-da Castelgoffredo 4, Kras Zadružna kraška banka 3, Asola in Sandonate-se 2, Molfetta 1. (Asola in Molfetta s tekmo več). Prihodnji krog (16.2.): Sandonatese - Asola, Castelgoffredo - Kras ZKB, Respa Molfetta je prosta. KOŠARKA - Zmaga in poraz v mladinskem državnem prvenstvu U21 Bor še v boju za uvrstitev na meddeželno fazo Tekmec Don Bosco je nepričakovano klonil proti goriškemu Bor Nova Ljubljanska banka - Tarcen-to 76:45 (12:16, 34:24, 53:31) BOR: Trevisan (-, 0:1, 0:3), Queri-nuzzi 5 (-, 1:5, 1:2), Corsi 3 (1:2, 1:3, -), Vigini 4 (-, 2:2, -), Devčič 6 (2:2, 2:5, -), Bole 23 (1:2, 8:12, 2:4), Crevatin 15 (4:4, 4:7, 1:5), Bronzato 12 (2:2, 2:3, 2:4), Erik Filipac 3 (3:4, 0:2, -), Brian Filipac 5 (-, 1:2, 1:1), trener Lucio Martini. Borovci ostajajo v boju za uvrstitev na meddeželno fazo tudi pred zadnjimi tremi krogi. Na domačih tleh so namreč zanesljivo ugnali pepelko iz Čente, na roko pa jim je šel tudi nepričakovan poraz konkurenta Don Bosca v Gorici pri Di-namu. Tako Martinijevi fantje zdaj delijo drugo mesto s Snaiderom (prvo mesto je že oddano Falconstaru), sledita pa z dvema točkama manj Don Bosco in vi-demski Virtus. Bor (v zadnjem krogu) in Don Bosco morata še počivati. Naloga za Borove mladince ne bo lahka, saj imajo neugoden razpored (Dinamo v gosteh, Snaidero doma) in negativno razliko v koših v dvobojih z Don Boscom in Virtusom. Ze sedaj pa so lahko za- dovoljni z nenadejanim rezultatom, ki ga bodo seveda skušali z vsemi močmi braniti do konca. Tokrat je Bor NLB tekmo začel malce podcenjevalno in po prvi četrtini, v kateri so gostitelji zapravili kar štiri protinapade, je skromni Tarcento tesno vodil. Od druge četrtine dalje pa so razpoloženi Bole, Bronzato in ostali pritisnili na plin in zlahka nadigrali nasprotnika. Skrbi trenerja Lucia Martinija, ki tokrat ni mogel računati na Nadliška in Bossi-ja, so bile tako odveč. Nuova Pallacanestro Gorizia - Konto-vel/Sokol 76:70 (19:18, 52:34, 60:57) KONTOVEL: Guštin 15, Bergagna 11, Starc 12, Danijel Malalan 2, Saša Malalan 30, trener Danijel Šušteršič. Gostovanje se za združeno vrsto ni začelo najbolje, saj se je goriške odprave udeležilo samo pet igralcev in v ledeni Pa-laBigot so prispeli le nekaj minut pred tekmo. Posledica je bil uvodni delni izid 12:0 v korist gostiteljev, ki so večji del srečanja zanesljivo vodili. Peterka (tokrat Dinamu - Okrnjeni Kontovel Sokol brez moči proti goriški ekipi NPG stom zmanjkalo moči in točki sta naposled ostali pri goriškem nasprotniku. »V takih okoliščinah nam je šlo še dobro,« so bile po tekmi besede trenerja Danijela Šušteršiča. Ostali izidi 19. kroga: Dinamo -Don Bosco 76:67, Drago - Monfalcone 49:86, Santos - Virtus Udine 45:62, Snai-dero prost. Vrstni red: Falconstar 32, Bor NLB in Snaidero 26, Don Bosco in Virtus Udine 24, NPG 18, Santos in Dinamo 12, Drago 8, Kontovel/Sokol in Tar-cento 4. Saša Malalan (Kontovel Sokol) kroma dobesedno) Kontovela in Sokola pa je v drugem polčasu s sproščeno in učinkovito igro zmogla preobrat, saj je dve minuti pred koncem dvoboja povedla za tri točke. Prav v poslednjih potezah pa je go- Bor NLB bo sodeloval na Memorialu Zanatta Prihodnji ponedeljek in torek, 18. in 19. februarja, bodo mladinci Bora Nova Ljubljanska banka v Mestrah nastopili na prestižnem turnirju za Memorial Za-natta (deseta izvedba) za košarkarje do 21. leta, ki ga prireja društvo Reyer iz Benetk. Poleg Reyerja in Bora bosta sode- lovala še Benetton Treviso in Montepa-schi Siena, Toskanci, ki so mladinci državnih prvakov, morajo sicer še potrditi prisotnost. V ponedeljek se bosta ob 17. uri v dvorani Taliercio spoprijela Bor in Benetton, ob 19. uri pa Reyer in Monte-paschi. V torek bo ob 18.30 tekma za tretje mesto, ob 20.30 pa veliki finale. TURNIR ALPE ADRIA BCAA TOP15 Koper boljši od Jadrana Jadran ZKB - KK Koš Koper 64:113 (13:26, 11:39, 9:26, 26:22) JADRAN: Starec 2, Škerl 6, Delli-santi 8, Rauber 2, Zaccaria 4, Sacher 12, Rizzo 3, Ban 20, Bernetič 7. Trener: Mario Gerjevic. SON: Jadran 15, Koš Koper 20; 3 točke: Ban 1. V 3. krogu mednarodnega košarkarskega turnirja Alep Adria (za letnike 1992-93) so morali varovanci trenerja Maria Gerjeviča priznati premoč Koprčanov. Pri Jadranu je tokrat največ točk zbral Borut Ban. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 22. februarja 2008 PRIREDITVE 2B TRŽAŠKI NARODNI DOM - Jutri ob 19. uri odprtje fotografske razstave Bolgarski premiki Na pobudo Fotovideo Trst 80 bodo do 7. marca na ogled fotografije Zafera Galibova iz Sofije Začenja se novo razstavno leto v Galeriji Narodnega doma v Trstu. Fo-tokrožek Fotovideo Trst 80 bo gostil razstavo bolgarskega fotografa Zafer-ja Galibova, ki nosi naslov Move-ments/Premiki/Movimenti. Odprtje razstave bo v četrtek, 14. februarja, ob 19. uri v razstavni dvorani Narodnega doma v ul. Filzi 14. Galibova bo občinstvu predstavila umetnostna kriti-čarka Jasna Merku. Zafer Ismai- l Galibov je leta 1965 dokončal tehnično šolo v Sofiji in nato zaključil še magisterski študij elektronskega inženir -stva na tehnični univerzi. Od leta 2001 je umetnostni fotograf pri Narodni galeriji za tujo umetnost in predavatelj s polovičnim delovnim urnikom na Fakulteti za novinarstvo v Sofiji, kjer poučuje umetnostno fotografijo. Od leta 1996 do 1998 je delal kot fotograf pri Malem mestnem gledališču v Sofij i, od leta 1981 do 1991 pa je bil urednik za fotografijo pri reviji Nasha Rodina. Kot fotograf je delal tudi na Inštitutu za arhitekturo Glavpro-ekt in pri modni reviji Lada. Od leta 1978 je Galibov imel več kot štirideset individualnih razstav, zadnji sta bili na letališču v Sofiji (marca 2007 - Fotografije iz Izraela) in v Krakowu (maja 2007 - Moja judovska cesta). Galibov ostaja zvest arhetipični estetiki fotografije, ki se je oblikovala pod vplivom naturalizma v drugi polovici 19. stoletja. Na svoje subjekte gleda brez predsodkov, kot raziskovalec, ki razume občutke, misli, usode in trenutke resničnega življenja in opisuje premike ljudi (ni pomembno, če so ti znani ali neznani). Zaustavlja se pri sledeh, ki taki premiki pustijo za se- boj: prikazuje poti, smeri in učinke. Ti premiki gredo v različne smeri in so v svojem bistvu različni. V njegovih slikah lahko zasledimo stalne kretnje in mimiko ljudi, ki so nekam namenjeni, ljudi pri delu, ko se za trenutek ustavijo, ko se ukvarjajo z umetnost- jo in počitniškimi dejavnostmi. Tržaško razstavo prirejajo v sodelovanju z Društvom za umetnost Kons, Narodno in študijsko knjižnico in Zvezo slovenskih kulturnih društev ter pod pokroviteljstvom potovalne agencije Adriatica.net. (beto) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti William Shakespeare: »La tempesta« / režija: Tato Russo. Danes, 13. februarja, ob 20.30, jutri, 14. februarja ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 15. in soboto, 16. februarja ob 20.30 in v nedeljo, 17. februarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Nino Romeo: »Dollirio« / Režija: Nino Romeo. Urnik: v torek, 19., v sredo, 20., v četrtek, 21. in v petek, 2. februarja ob 21.00 ter v soboto, 23. februarja ob 17.00 in 21.00. La Contrada Carlo Goldoni: »Il teatro comico« / režija: Marco Bernardi; nastopajo: Pa-trizia Milani in Carlo Simoni. V petek, 15. in soboto, 16. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 17. februarja, ob 16.30, v torek, 19. februarja, ob 16.30, v sredo, 20., v četrtek, 21., v petek 22. in v soboto 23. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo,24. februarja, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 16. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Tre sorelle... un imbranato«. V petek, 22. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Otto pericolose simpatiche donnette«. Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 15. februarja ob 10.00 za osnovnošolce in v soboto, 16. februarja ob 16.30 v okviru niza Zimski popoldnevi / Clac Teatro (Santa Lucia di Cesena - Forli) »Scale a vela & orologi a soffio«. V soboto, 23. februarja ob 16.30 / v okviru niza Zimski popoldnevi, Teatro del Buratto (Milan) »Giocagiocattolo«. V ponedeljek, 25. februarja ob 9.30 in 10.45 / gledališka predstava v abonmaju Veliki polžek, nastopa Mestno gledališče Ptuj s predstavo »Kokoro-lek«. V torek, 26. februarja ob 9.30 in 10.45 / gledališka predstava v abonmaju Mali polžek, nastopa Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana s predstavo »Mali ribič«. TRZIC Občinsko gledališče Elio Petri: »Roma ore 11« / gledališče Mitipretese / gledališče Eliseo; igrajo: Anna Gualdo, Manuela Mandracchia, Sandra Toffolatti in Mariàngeles Torres. V nedeljo, 17. februarja, ob 20.45. Gioele Dix, Nicola Fano in Sergio Fantoni: »Tutta colpa di Garibaldi« / režija: Sergio Fantoni. V torek, 19. in v sredo, 20. februarja ob 20.45. VIDEM Teatro Palamostre Elio Petri: »Roma ore 11« / gledališče Mitipretese / gledališče Eliseo; igrajo: Anna Gualdo, Manuela Mandracchia, Sandra Toffolatti in Mariàngeles Torres. V soboto, 16. februarja ob 21.00. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Italo Svevo: »La rigenerazione« / Nastopa Stalno gledališče Il Rossetti v režiji Antonia Calende. Na sporedu od jutri, 14. do 17. februarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Iztok Mlakar. »Duohtar pod mus« / danes, 13. ob 20.00 in jutri, 14. februarja ob 18.00. KOPER Gledališče Koper Danes, 13. februarja ob 17.30 in ob 20.00 / »5moških.com«. V sredo, 20. februarja ob 20.00 / Vasilij V. Sigarev: »Ahasver«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. V soboto, 16. in v četrtek, 21. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«. PIRAN Gledališče Tartini V petek, 15. februarja ob 20.00 / Maja Gal Štromar: »Alma Ajaka«, monodrama. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. februarja - 18.30-22.40 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heil-bronna ali Preizkus z ognjem«. V četrtek, 14. in v petek, 15. februarja - 19.30-21.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V soboto, 16. februarja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Mala drama Danes, 13. februarja ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Jutri, 14. februarja - 20.00-21.40 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Aha-sver«. V petek, 15. februarja - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V soboto, 16. februarja ob 20.00 / Yu-kio Mishima: »Markiza de Sade«. MGL Veliki oder Jutri, 14. februarja ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V petek, 15. februarja ob 10.00 in 13.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V soboto, 16. februarja ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Mala scena MGL Danes, 13. februarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. Jutri, 14. februarja ob 15.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V petek, 15. februarja ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V soboto, 16. februarja ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki« / do torka, 19. februarja, ob 17.00. v sklopu Across the border / »Rikke Lundorff«. V petek, 15. februarja ob 18.00 / Mala Prešernova proslava / »Sinfonični orkester iz Novega Mesta«. V sredo, 20. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Zoran Predin & Gypsy Swing Band«. V soboto, 23. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Koncert albanske glasbe«. Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 21. februarja ob 18.00 / V okviru koncertne sezone 2007/08 - klavirski recital nagrajenca na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pečar 2007 - Timur Gasratov, Ukrajina. Avditorij V petek, 15. februarja ob 20.45 / Recital pianista Simoneja Pedronija. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V ponedeljek, 18. februarja ob 20.45 / Nastop pevskega zbora Chor Accen-tus. Dirigent: Laurence Equilbey. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 13. februarja ob 20.15, mala dvorana / Klezmer Connection v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom Art Sredica. Jutri, 14. februarja ob 20.15, velika dvorana / Valentinov koncert, avtorski večer Imerja Traje Brizanija ob njegovi 50-letnici. Imer Traja Brizani in Big band RTV SLO. KOPER Gledališče Koper V torek, 19. februarja ob 20.00 / Koncert za zaljubljene - Zoran Predin Gipsy Swing Band. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 14. in v petek, 15. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Aleksander Vedernikov. Gospodarsko razstavišče Sergej S. Prokofjev: »Romeo in Julija« / Urnik: jutri, 14. ob 19.30, v petek, 15. ob 15.00, v soboto, 16. ob19.30, v torek, 19. ob 12.00, v četrtek, 21. in v petek, 22. februarja ob 19.30. _KOROŠKA_ CELOVEC Dom glasbe V nedeljo, 2. marca ob 14.30 / Koroška poje, ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Cigana. Vstopnice v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze, 10.-Oktoberstrasse 25/3, Celovec, tel. 0463516243, e-mail: office@kkz.at, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Haček ter eno uro pred koncertom. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Iris«, Pietro Mascagni / v okviru operne in baletne sezone 2007-2008 / danes, 13. in jutri, 14. februarja ob 20.30, v soboto, 16. februarja ob 17.00, v nedeljo 17. februarja ob 16.00, v torek, 19. in v sredo 20. februarja ob 20.30. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 18. februarja ob 20.30 / V priredbi tržaškega koncertnega društva, Paul Lewis - klavir. Tato Russo: »Masaniello«, muzikal / Urnik: v sredo, 20., v četrtek, 21. in v petek, 22. februarja ob 20.30, v soboto, 23. ob 16.00, in 20.30 ter v nedeljo, 24. februarja ob 16.00. GORICA Kulturni dom Jutri, 14. februarja ob 20.30 / koncert FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. OPČINE Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 29. februarja bo na ogled likovna razstava Matjaža Hmeljaka z naslovom: »Po-mejski iz-rezki«. Urnik razstave». od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma je do 22. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik: v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 29. februarja ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »Leredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. marca od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Knjigarna Equilibri (Ul. Seminario in v E.QU. v Ul. Oberdan): do 27. februarja je na ogled razstava »Unodi-due«. Razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. SEŽANA Kosovelov dom: v ponedeljek, 18. februarja ob 18.00 bo v Mali galeriji Mira Kranjca odprtje razstave slik Ide Rebula. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: na ogled je razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pilono- vi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): v petek, 15. februarja, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; na ogled bo do 7. marca od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji je še danes, 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (12. 2. 2008) Vodoravno: Plesnlčar, romantika, Ekar, arak, L. O., Malone, Kom-janc, T. V., Samoa, Klm, Obit, TNT, Ota, Samarlja, aker, Eco, ovarlj, Z. I., Bonera, Odisej, A. N., La, Ke-nlja; na sliki: Simon Komjanc. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 13. februarja 2008 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 21.30 Proza: Tutto Dante - Il 33. canto dell'Inferno (R. Benigni) 22.55 0.35 Dnevnik 23.00 Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Aktualno: Tg2.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Glasb. oddaja: Scalo 76 Remix 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Zodiaco (i. A. Liskova, M. Poggio) 23.10 Kratke vesti, sledi Punto di vista 23.25 Variete: Pensiero stupendo (nastopa Italijanska umetnostna drsalka Carolina Kostner) 0.45 Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: TgR Leonardo - Neapo-lis - L.I.S. 15.15 Variete: Trebisonda, sledi Melevi-sione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? - Speciale 23.10 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.45 Dok.: Megalopolis - Karachi 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.45 Dok.: La storia siamo noi 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.. Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Miracolo a Sage Creek (western, ZDA, '05, i. D. Carradine) 17.50 Kratke vesti in prometne informacije 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Rambo 2 - La vendetta (akc., ZDA, '85, i. Sylvester Stallone) 23.30 Film: Magnolia (dram., ZDA, '99, i. T. Cruise) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 8.00 Dnevnik 8.50 14.05, 16.50, 18.15 Resničnostni show: Grande fratello 9.00 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) 17.20 Nan.: Settimo cielo 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: Questa e la mia terra- Ven-t'anni dopo (4. del, i. K. Smutniak)) 23.30 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.05 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Otto sotto un tetto 6.40 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at Home 19.40 Simpsonovi 20.05 Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: CSI: Miami (i. D. Caruso) 22.05 Nan.: CSI: NY (i. H. Harper) 23.05 Nan.: 24 0.55 Dnevnik - Šport con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 8.50 A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 Dokumentarec o naravi 9.30 Debatna oddaja: Formato famiglia 10.15 Aktualno: Obiettivo fisco 10.40 Nan.: The flying doctors 11.05 0.45 Klasična glasba 12.05 Aktualno: Udinesismi 12.45 Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 13.30 Aktualno: ...Dopo il Tg 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 16.05 Nan.: Zanna Bianca 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Rotocalco ADN Kronos 19.55 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.10 Gledališče: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Garibaldi, eroe dei due mon-di 22.05 Aktualno: Vprašanja Riccardu Illy-ju 23.50 Aktualno: La regione dei cittadini 23.00 Nogometna tekma: Triestina - Spe-zia (12-02-08) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.30 23.45 1.00 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Blitz nell'oceano (pust., ZDA, '80, r. J. Jameson, i. J. Robards) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterprise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Variete: Speciale Chiambretti, sledi Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik Rete 4 ^ Tele 4 6.25 Nan.: Ellery Queen 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 22.22, 1.32 Dnevnik 8.00 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 9.30, 10.00, 15.45 Risana nanizanka 9.45 18.40 Risanka 9.55 Ris. nan.: Medvedki 10.15 Pepi vse ve o cirkusu; poučno zabavna oddaja 10.35 Zlatko Zakladko 11.00 Knjiga mene briga: Rainer Maria Rilke (p.) 11.20 Z glavo na zabavo (p.) 11.50 Dok. serija 12.15 Zlata resna glasba in balet TVS (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (p.) 13.30 Pisave (p.) 14.00 Portretni film o Dubravi Tomšič Srebotnjak (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.40 00.30 Dok. oddaja 18.30 Žrebanje Lota 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Kaj je moški brez brkov? 21.05 Pogled na... Prešernov spomenik v Ljubljani 21.45 Prvi in drugi 22.10 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Omizje {p Slovenija 2 9.30 Zabavni Infokanal Infokanal Otroški infokanal Studio City (pon.) Od ene do druge Poljud. znanstvena serija: Zaljubljeni v živali Hri-bar (pon.) Mostovi - Hidak Ostersund: SP v biatlonu, 15 km (Ž) Večerni gost: Slavko Pregl (pon.) Tarča Dok. feljton Bertold Brecht: Malomeščanska svatba (prir. predstave SNG Drama LJ) Slov. jazz scena Nan.: Rebus 6.30 7.00 11.00 12.25 13.20 14.30 15.30 16.35 17.10 18.55 20.00 21.30 21.55 23.25 00.15 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Globus 15.00 Film: Zaradi njega 16.25 Folkest 17.25 Nautilus 18.00 Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Šport 19.30 Odmev 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 Dok. oddaja: City Folk' 21.10 Kristalno drevo: Stringsi & Obalni komorni orkester 22.05 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Ostersund: SP v biatlonu, 15 km (Ž) 23.35 Iz arhiva 0.35 Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti Tv Primorka 10.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon) 18.00 Čas za nas 18.40 Video spot meseca 18.45 Bovec 19.00 Pod drobnogledom: Minister za obrambo Karel Erjavec 19.55 EPP 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.05 Klepet na kvadrat: Pavle Ravnohrib (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Desa Muck: Pasti življenja: drugič! (6. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženske v renesansi; 18.40 Jezikovne reže; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že ve ste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.50 Iz sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.0322.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manj šinskih dnevnikov MIDAS K Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 24. februarja 2008 2B jasno rN zmerno č—oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1030 1040 1030 1020 1010 1000 990 1/12 OBRUSELJ A 0/13 DUNAJ -6/5 O LJUBLJANA ŽENEVA ¡-^o"" -4/7° MILAN S Ci? -5/6 Nad večjim delom Evrope je obsežno anticiklonsko ob- Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega močje, ki zagotavlja vremensko stanovitnost. Jutri bodo zračnega pritiska. Od vzhoda doteka nad naše kraje v v prizemlju severovzhodni tokovi prehodno oslabeli. višinah nekoliko toplejši in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.28 Dolžina dneva 10.17 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 0.12. A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.31 najvišje 38 cm, ob 8.37 najnižje -23 cm, ob 14.32 najnižje -6 cm, ob 17.56 najnižje -9 cm. Jutri: ob 2.21 najvišje 31 cm, ob 10.53 najnižje -25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 6 2000 m...........-2 1000 m ........... 5 2500 m ...........-4 1500 m............1 2864 m...........-6 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -8/7 TRBIŽ O -9/6 O -10/6 KRANJSKA G. VIDEM O -4/13 O PORDENON -3/12 ČEDAD O -3/12 GORICA O -1/13 O N. GORICA .mi PORTOROŽ O -1/11 o® TRŽIČ V4 -7/7 O KRANJ O LJUBLJANA -4/8 POSTOJNA O-5/6 KOČEVJE O _ O - ČRNOMELJ N. MESTO -3/7 4. REKA 2/13 OPATIJA .— ^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Burja bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -7, v Gornje-savski dolini do -10, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem do 12 stopinj C. O GRADEC -4/9 o-3/7 S. GRADEC CELJE -4/10 MARIBOR O-3/10 PTUJ O M. SOBOTA O-4/9 N. MESTO -3/10 O O ZAGREB -2/8 O _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Pretežno jasno bo. V gorah bo nastal temperaturni obrat. Jutri bo pretežno jasno, po nekaterih nižinah bo zjutraj Čez dan bo lahko nastala visoka oblačnost. megla. V petek nas bo od severa hitro prešla hladna fronta. Prehodno se bo pooblačilo in predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji bodo dopoldne kratkotrajne snežne plohe. v. britranija - Nekdanji Beatle in njegova soproga Paul McCartney in Heather Mills na sodišču o pogojih razvpite ločitve LONDON - Paul McCartney in Heather Mills sta se ta ponedeljek ponovno srečala na sodišču, kjer naj bi se sporazumela glede pogojev svoje razvpite ločitve. Bitka za bogastvo nekdanjega Beatla, kije ocenjeno na 825 milijonov funtov (1,1 milijarde evrov), bi se lahko končala z najvišjo ločitveno poravnavo v zgodovini Velike Britanije. O primeru bo odločal sodnik Hugh Bennett, razprava pa bo potekala za zaprtimi vrati. Pogoji poravnave ne bodo objavljeni, dokler primer ne bo obravnavalo prizivno sodišče ali pa se obe strani odločita objaviti podrobnosti. "Po trenutnih ocenah bi Heather lahko dobila dokončno odpravnino v vrednosti od 50 do 100 milijonov funtov (od 67 do 134 milijonov evrov)," je povedala strokovnjakinja za družinsko pravo Suzanne Kingston. "Upoštevalo se bo dejstvo, da je šlo za kratek zakon, kar pomeni, da bodo verjetno posebej obravnavali bogastvo, ki sta ga zakonca pridobila v času zakona, posebej pa tisto, ki sta ga imela v lasti že pred zakonom," je dodala Kingstonova. Millsova se namerava zastopati sama, saj je svoje odvetnike odpustila novembra lani po nizu intervjujev, v katerih je McCartneyja obtožila, da njo in njune hčerke ni uspel obvarovati pred zlorabami, ki po njenih besedah obsegajo vse od laži in obrekovanja do groženj s smrtjo. "Grozili so nama s smrtjo, bila sem blizu samomoru. Tako zelo me je vse to prizadelo," je dejala v enem od novembrskih intervjujev. "Mediji so o meni poročali huje, kot če bi bila pedofilka ali morilka, zadnjih 20 let pa se nisem ukvarjala z ničemer drugim kot dobrodelnostjo." "Paula sem vedno ščitila in ga še vedno skušam zaščititi, ampak potisnjena sem do roba in nočem, da moja hčerka pri na internetu bere to popolnoma enostransko zgodbo," je dejala. Millsovi so po nesreči z motorjem leta 1993 amputirali nogo pod kolenom, od takrat pa je aktivno sodelovala v kampanjah proti minam, sama pa je vodila akcijo za posvojitev minskih polj Adopt-A-Mi-nefild.Par se je poročil junija 2002, hčerka Beatrice pa se jima je rodila oktobra naslednje leto. Ločitev sta objavila leta 2006. (STA) švedska - Princesa Victoria Prestolonaslednica si ne zapomni imen in obrazov STOCKHOLM - Švedska prestolonaslednica, princesa Victoria, ima izredne težave, da si zapomni imena in obraze ljudi. V pogovoru za časnik Foraldra-kraft, ki je namenjen družinam z otroki s posebnimi potrebami, je priznala, da je to poleg njenih težav z branjem in pisanjem glede na njen položaj "velik manko". "Zelo si prizadevam, da bi si zapomnila imena in obraze, a preprosto mi ne ostanejo v spominu," je dejala princesa. Po navedbah časnika naj bi za tovrstno težavo, ki je strokovno poimenovana prosopagnozija, trpelo 200.000 Švedov. Najstarejša hčerka kralja Karla XVI. Gustava in kraljice Silvie je v preteklosti že večkrat javno govorila o disleksiji in tudi svojih motnjah hranjenja. Njeno javno razkritje teh težav je eden od razlogov za njeno izjemno priljubljenost med Švedi. V Kolumbiji neznanci delili milijone pesov BOGOTA - V kolumbijskem mestu Villavicencio so neznanci mimoidočim in prebivalcem revnih mestnih predelov podarili več milijonov pesov. 'Avtomobil se je ustavil poleg nas in vsak je dobil okoli dva milijona pesov (1000 ameriških dolarjev ali 690 evrov)," je dejal nek mladenič. Mnogo so tudi v svojih poštnih nabiralnikih ali pod vrati stanovanj našli po 300 dolarjev, so še poročali tamkajšnji mediji. Več tisoč ljudi je kasneje ulicah in trgih mesta, ki leži približno 90 km južno od glavnega mesta Bogota, čakalo, da se bo "avtomobil z milijoni" spet pojavil. Oblasti domnevajo, da gre za denar od preprodaje z mamili. Kdo in zakaj je denar razdeljeval, ni znano. Med ljudmi so se pojavile govorice, da naj bi nek vodja preprodajalcev mamil pred kratkim umrl in v oporoki določil, da morajo njegovo premoženje razdeliti med reveže, je poročala kolumbijska televizija RCN. Izraelska vojska bi pilotom dala viagro JERUZALEM - Izraelska vojska razmišlja o tem, da bi svojim pilotom ponudila viagro in tako izboljšala njihove dosežke v letenju, piše vojaški tednik Ba Mahahne. Zamisel je izraelska vojska dobila potem, ko je neka raziskava pokazala, da so imeli alpinisti, ki so jemali različico viagre, na višini boljše fizične sposobnosti, bili so tudi manj utrujeni in so lažje prenašali pomanjkanje kisika. Raziskavo je opravil zdravnik in polkovnik rezervist Jehezekiel Ken, ki je tudi direktor bolnišnice Herzog v Jeruzalemu. "Ugotovili smo, da so imeli piloti, ki so vzeli različico viagre, višji krvni pritisk v pljučih, kot tisti, ki je niso vzeli," je pojasnil Ken. Rezultate študije bodo kmalu predstavili na simpoziju vojaške medicine, ki ga organizira izraelsko letalstvo, piše tednik. Nova Zelandija bo deportirala 101-letnega Britanca WELLINGTON - Na Novo Zelandijo naj bi kmalu prispel najstarejši priseljenec v njeni zgodovini, hkrati pa so pristojne oblasti Britancu, ki je star 101 leto, sporočile, da mora po dveh letih bivanja na Novi Zelandiji zapustiti državo. 101 leto star vdovec je od leta 2006 živel pri svojem sinu. V prošnji za stalno prebivališče je navedel, da želi svoja zadnja leta preživeti s svojim edinim sorodnikom, 63-letnim posvojenim sinom in snaho, in da ima "dovolj finančnih virov" za preživljanje. A pristojne oblasti so njegovo prošnjo zavrnile in utemeljile, da glede na okoliščine, primer 101-letnika "ni nič posebnega". Tako naj ne bi bilo dokazov, da možak ne bi mogel še naprej živeti v Veliki Britaniji sam, brez svojega sina, kot je počel mnogo let poprej. (STA)