Dopisi. Iz Čadraiua. Naše bralno društvo Sloga imelo je 29. aprila svoj občni zbor po preteku celega letnega obstanka in volitev novega odbora. Soglasno bili so izvoljeni vlč. g. župnik J. Bezenšek, predsednikom, Anton Kangler, podpredsednikom, č. g. kaplan Vid Janžekovič, tajnikom, Jožef Videčnik, blagajnikom, Fr. Klinc, knjižničarjem in M. Hribrnik, odbornikom. Sloga ali Edinost lepo ime, pomenljivo ime. Vsi bi se imeli tukaj shajati, katerim je mar za napredek kmetovanja, za lastni napredek, za svojo in drugih omiko in vnetost za vse dobro in za zadovoljnost. katera iz tega izhaja. In te nam je pač resnieno treba v enem, kakor drugera oziru, saj pri nas se sliši, da so duhovni predstojniki nezadovoljni z mnogimi podložnimi, kateri namesto, da bi dobro reč podpirali, tisto podirajo, kakor oni Oplotniški nasprotniki vsega slovenskega, kateri so slepili lahkomiselne Pohorske in domače volilce 15. svečana tekočega leta pred občinsko volitvijo s tem, da naj nikar od g. župnika priporočenih mož ne volijo, ker on hoče 50.000 gold. na cesarski davek izvreei za novo cerkev. In to boso laž ,je še podpredsednik društva sam menda iztuhtal in po občini širil. Zato se pa tudi poroča, da ti prijatelji katoliške cerkve in slovenskega ljudstva so do zdaj za naše cerkvene potrebe manj darovali, kakor veliko ubožnejši kmetje po župniji. In ako je kateri prvakov v Oplotnici, katerega premoženje je lahko do 30—50.000 gold. vredno v 10 letib 50 ali k višjemu 100 gld. za novo cerkev daroval, to gotovo ni premoženju primerno. — Ne sloga, ampak nezadovoljnost je kriva, ko so gospodarji v Brezju, Kovaškem vrhu in Slakovi prošnjo pri dež. odboru vložili, naj bi se smeli od Oplotniške občine ločiti, kjer se samonemški piše, in so do zdaj vsi drugi občani pomagali luč za Oplotniško vas plačevati, kakor bi ta vas celo občino predstavljala. Bilo je tukaj prej 58 in zdaj je še menda 54 % občinskib doklad. Nezadovoljni so tudi občani s sklepom Oplotniške občine, da se naj tukaj napravi telegrafijska postaja, ker se bojijo, da bi cela naša občina imela velikih plačil brez posebnega dobička, kakor jih ima celi naš okraj po Poličansko-konjiški železnici, ki se po domače Baraba imenuje. Pa tudi slavni gospodje purgarji v Oplotnici niso zadovoljni in sicer s svojim g. župnikom, ker namerava on v sredi med Gadramom in Oplotnico novo cerkev postaviti, saj bi se to moralo v Oplotnici zgoditi, da bi pač vas bolj slovela, če tudi ne zavoljo dobrih katoliških Slovencev. Nezadovoljni so oni pa tudi skrajnim šolskim svetom in njegovim sklepom, da sc mora stanovanje za uči- telje tik šolskega poslopja v Čadramu in ne v Oplotnici staviti in že priprosti kmet to dobro zastopi, da učitelj in Solar morata blizo skupaj biti, a Oplotniški modrijani tega nočejo zastopiti. Sloge ali edinosti je tukaj treba in ako bi vsi gospodarji se hoteli na katoliško narodni podlagi izobraziti in bi za naprej več ne pohujševali nevednih Pohorcev z lažmi in zapeljevali z lepimi obljubami, z jedjo in pijačo, ampak bi njim postregli z resnico in z lepim izgledom značajnosti, potem bi braterna edinost bila med nami po izgledu sv. družine Nazarejske, katera se nam po toliko modrem sv. očetu Leonu XIII. priporoča. V to ime na svidenje v Slogi! Iz Brežiškega okraja. (Slovenščina.) Mnogo se govori o ravnopravnosti ter se nekateri Nemci nevošljivo na nas ozirajo, češ, vlada preveč Slovencem streže. Kako višji krogi za nas Slovence skrbijo, pojasnujeta nam Brežiška dva nemška zdravnika, katera nam je deželni odbor poslal. Ubogi bolniki, ki nemški ne znajo! Kdor bode hotel pri omenjenih zdravnikih pomoči iskati, moral se bo poprej nemščine učiti, a za to ni vselej časa, ker bolezen navadno nepričakovano pride. Po tolmaču pa tudi ne bode vsak bolnik rad govoril, ker so večkrat take bolezni, da jih bolnik samo zdravniku razodene, drugemu ne. Sicer pa gre govorica, da se ta gospoda, kakor tudi neki višji uradniki, slovenski učijo. Prav tako, kdor hoče naš kruh jesti, naj tudi naš jezik govori! — Kakor čujemo, bile so pretečeno jesen na Bizeljskem občinske volitve, ter so občinski odbor nekoliko prerešetali. Novi odbor si je neki na svojo zastavo zapisal »mir in sloga« in je v svoji prvi seji določil, naj se slovenski uraduje, da bodo vsi odborniki razumeli, kaj se razpravlja. Živeli! Pokažite, da vstajate na jezo tistih, ki slovenščino na stran porivajo, in kakor nam je znano, o njej čudno govorijo, a jim vendar slovenski kruh prav dobro tekne. — Gudna ravnopravnost! Dne 22. aprila je baje neki gospod, kateremu pravijo -»Landesrevisor«, iz graške deželne hiše na Bizeljskem razlagal o novi hranilnici po načinu »Reifeisen«. Poslušalcev je bilo neki mnogo, pa so mnogi z glavami skimavali, ker je ta gospod le nemški govoril. Res je, da je gospod Janez Balon, deželni komisar, isto slovenski razložil. Ali čemu dvojno delo ? Ali bi ne bilo mogoče najti gospoda, ki bi bil tudi slovenščine zmožen in ne po tolmaču govoril? Naj se torej ne kriči samo, Slovenci ste ravnopravni, naj se z nami tudi prav ravna! Iz Ljubljane. (Vabilo) na XXIX. občni zbor »Slovenske Matice«, ki bode v četrtek, dno 17. maja, ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1.) Predsednikov ogotfor. 2.) Letno poročilo tajnikovo o odborovem delovanju v dobi od 1. junija 1893. do 30. aprila 1894. leta. 3.) Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. januvarija do 31. decembra 1894. leta. 4.) Volitev treh raeunskih presojevalcev. (§ 9 a) dr. pravil. 5.) Proračun za leto 1894. 6.) Samostojni predlog odborov glede prenaredbe opravilnega reda. 7.) Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Po § 12. društvenih pravil imajo letos izstopiti iz odbora gg.: dr. Dolenec Hinko, Kersnik Janko, Koblar Anton, dr. Lampe Frančišek, Levec Frančišek (ki je bil po pokojnem dr. Josipu Poklukarju 1. 1991. voljen za dobo treh let), dr. Sernec -Josip, Šuman Josip (ki je bil po pokojnem Josipu Marnu voljen za dobo jednega leta), dr. Tavčar Ivan, f Tomšič Ivan. V odboru pa še ostanejo gg.: Bartel Anton, dr. Detela Franc, Grasselli Peter, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon-, Hubad Franc, dr. Janežič Ivan, dr Jarc Anton, Kržič Anton, dr. Lesar .Tosip, Majciger Ivan, Navratil Ivan, Pleteršnik Maks, dr. Požar Lovro, Praprolnik Andrej, Rutar Simon, Senekovič Andrej, dr. Sket Jakob, dr. Stare Josip, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Šubic Ivan, Šuklje Franc, Tavčar Alojzij, Vavru Ivan, Vihar Ivan, Wiesthaler Franc, Zupančič Anton, Zupančič Vilibald in dr. Zupanec Jernej. Vsaj 20 odbornikov mora po § 12. pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakoniti podpisani volilni listki nenavzočnih društvenikov. 8.) Posamezni drugi predlogi in nasveti. Iz Celovca. (Dom družbe sv. Mohorja.) Vsi bralci »Slov. Gospodarja« so gotovo udje družbe sv. Mohorja; zato pa jih bode zanimalo, ako jim sporočim o blagoslovljenju doma drube sv. Mohorja dne 26. aprila. Ob 7. uri dopoldne je pel slovesno sv. mašo družbeni podpredsednik, preč. kanonik Lambert Einspieler, v cerkvi sv. Duha. Pri sv. maši so stregli in peli slovenski bogoslovci iz celovške duhovšnice ter je bil prisoten ves družben odbor, skoro vsi celovški rodoljubi in mnogo častitih duhovnikov in drugih narodnjakov s kmetov. Po sv. maši se vsi napotijo v novo družbino hišo, imenovano >dom družbe sv. Mohorja*, kateri napis pa je moral izostati vsled znane nestrpljivosti celovških zagrizenih nasprotnikov. Hiša, ki stane nad 100 tisoč gld., je pravi kras celovškega mesta, ima dvojno nadstropje in je na dan blagoslavljanja bila lepo ozaljšana z zelenjem in cvetlicami. Drušbeni predsednik, prečastiti gosp. stolni prošt dr. Valentin Miiller, je v popolni cerkveni- opravi blagoslovil najprej sliko sv. Mohorja in Fortunata na pročelju družbine hiše, potem pa prehodil vse sobane ter jim klical božjega blagoslova z nebes. Pri blagoslavljanju so popevali psalrae gospodje bogoslovci, k sklepu pa zapeli slovensko Mohorjevo pesem. Naj božji blagoslov vedno počiva nad domom družbe sv. Mohorja, na katerega vsi verni Slovenci lahko kažejo rekoč: glejte, to je naša hiša! Naj iz te hiše po družbenih knjigah prav obilno blagoslova pride nad ves mili narod slovenski stoletja in stoletja!