Napori za razorožitev. Med vprašanji, ki po svetovni vojni najbolj zanimajo narode Ln države v Evropi in vobče na svetu, zavzema meBio med prvirai vpraeamje o razorožitvi aJi toanejše o ¦manjšanju obaroženosti poedinih držav. Rimski papež za razoroženje. Med svetovno vojno je papež Benedikt XV. ob razndh prilikah povdarjal naeelo, da se mora materialna (tvarna) sil« orožja nadomestiti z morakio (nravmo) silo pravice. V »vojem mirovmam pisami dne 1. avgusta 1917 je kot prvo postavil to-le zahtevo: »Doseči in izvršiti se mora pravičen sporazuim vseh na temelju pravil in jamstev, iki jih je treba določiti, o istocasni in medsebojini razoroždtvi, in sicer v potrebmh in zadostnih mejah, da se v vseh državah more vzdržati javtni red..« Wilson — propovednik miru in razorožitve. Po vojni je ta ideja, ibi se je polastila duha in srca narodov, pod vodstvom rajnega predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike Wilsona našla sprejem v mirovnih pogodbah leta 1919 in v pravilih Društva narodov. V versailski mirovni pogodbi se v V. delu zahteva, da niora Nemčija svojo vojsko razorožiti do stanja 100.000 mož. — Nemčija je to storila, istotako druge premagane države, in sicer Avstrija do stanja 21.000 mož, Ogrsika 35.000 mož in Bolgarija 20.000 mož. Razorožitev premaganih držav bi naj bil zaeetek in zgled za splošno razorožefnje v Evropi in na celem svetu. K temu obvezuje vse države Društvo narodov, katero v 61. 8 svojih pravil določuje sledeče: »Člani Društva narodov azpovedajo načelo, da vzdrževanje miru zahteva zmanjšanje narodne oboroženosti do tiste najmanjše mere, ki je v skladu z narodovo sigurnostjo in z izsiljenjem mednarodnih obveznosii s skupniim nastopom. Svet (Društva narodov) lx> izdelal z ozirom na zomljepisni položaj in posebne razmere vsake države načrte za razorožitev ter jih bo raznkn državam predložil v pretres in odlocitev.« Zmanjšanje oboroženosti na morju. Države-olanice Društva narodov te svoje obveze dosedaj še niso izvršile. Ne bi bilo prav, ako bi rekli, da je raz3og za to v pomanjkanju dobre volje pri vseh. Zedinjeine države Severne Amerike so podvzele prvonstvene korake za zmanjšanje oboroženosti na morju. Tenrn cilju je služila konferenca med Zedinjenimi državami, Anglijo, Japooisko, Francijo in Italijo v Washingtonu (v Severni Ameriki), ki je 6. februarja 1922 prinesla skupni gklep o zmanjšanju broja velikih bojnih ladij. V letošnjem letu, in sicer meseca junija, se je 9lična konferenca seStala v Ženevi, katere pa so se udeležile samo Anglija, Japonska in Zedinjeaie države. Namen je bil, doseči tudi zmanjšamje broja srednjih \n malih bojnih ladij. Ta namen se ni mogel popolno- ma doseči, ker se Anglija in Zpdinjesne države miso mogle zedinili v vprašanju ladij-Jjkrižaik. Društro narodoT se zaveda svoje naloge. Svet Druitva narodov tudl ni ostal brezdelen ter ni križemrok gledal na mrtve orke predpisa svojih pravil. Izdelal je leta 1924 takozvanii ženevski protokol, ki je svoj razorožitveni načrt zasnoval na ta tri temeljiia nacela: razsodišče, varaoet, razorožitev. Ta protokol žalibog ni bil sprejot, ker mu je zlasti Angliija nasprotovala, ker se je z ozirom na dominioaie (samosto|ne države v okvirju velikobritanske države) bala sprejeti prevelika jamstva. Pripravljalna komisija za razorožitveno svetovno konferenco. Društvo narodov kljub temu neuapehu ni pustilo vpra šanija o razorožitvii iiz vidika, inarveč |e dodocilo posebno komisijo, ki bi naj to vprašanje temeljito preuSMa ter pripravila vse potrebno za svetovno konferenco, katera bi naj primesla sfclepe o zaželjeni razorožitvi ali vsaj o zmanjšanju oboroženega stanja. Ta pripravljalna koraisija je letošnjo spomlad imela svoje zborovanje v Ženevi, na katerem sta najprej Anglija, potem Francija predložile svoj načrt o razoroženju. Na osnovi teh dveh predlogov je pripravljalna komisija koncem aprila 1.1. aprejda načrt za mednarodno pogodbo o zmanijšanju oboroženosti, ki trpi na tem, da je preveč splošen ter da ni mogel spraviti v sklad različna naziranja poedinih velesil. Francosko in nemško stališče. Mosca septembra t. 1. je zborovalo Dništvo narodov. Razprave, ki so se vršile na tem zasedanju, so prinesile več luci v zamotano vprašanje razorožitve. Pojavili sta se dve stališci: eno je zlasti branila Nemtjija, drugo pa Francija. Nemcija zahteva, naj se po njenem zgledu izvrši razorožitev v vseh državah, pa bo tako najbolj zajamčena varno&t vseh. Francija pa povdarja, dav^>i razorožitev sama še ne mogla prinesti sigurnosti vsem državarn, marveč bi bila, ako bi se izvršila na vrat na nos, varnosti bolj v kvar nego v korist^ zato je treba vprašanje varnosti vzparedno preuoiti in rešiti z vprašanjem postopnega razoroženja: čim ve<j varnosti za poedine države, tem vec razorožitve. Vodec račuina o teh dveh staMšoih, je Društvo narodov sklenilo, da naj komisija za pripravo razoroženja izbere poseben odbor, ki mora preuciti m utrditi stanje sigumosti ter za to priporocati posebna sredstva in pripomooke. Decembersko zasedanje komisije za pripravo razoroženja. Na te_ielju tega sklepa je posebni odbor za varnost in sigurnost bil izvoljen na zborovanju pripraviljalne komisd- je za raaioroženje, ki je pričelo 30. novembra. To zborcrvj nje je radi tega še posebno zanimivo, ker so se v Zenei zbrali zastopniJri 26 držav, prisli so tudii zastopmki Zed njenih držav Severne Amerike in sovjetske Rusije. To _ prvi slučaj v zgodovini komiaije za raaorožitev, da so n Bjenem zasedanju zbrani zastopniki vseh velesii, tudi isš šnih, _i niso olanice Društva narodov. V tem je dakaz, d so vse države uvidele velik gospodarski pomen razorožt n]a. Želeti je, da bi zasedanju pripravljalne komisije čii prej sledila svetovma konferenca, M bi naj vprašanje ras orožitve, odnosno zmanjšanja oboroženosti rešila v pri evrojpskim narodom in vsemu oloveštvn.