Nekaj o ,,perečih vprašanjih". Kedar vidi človek kaj, da ga zaaima pa ae zaa, kaj je ali pa čemu da kje aluži, tedaj vpraša po tem brž, ko more. V čaaih pa zaa Slovek to, ali zaaima ga izvedeti, kaj da kdo drugi a. pr. ajegov aoaed o tem misli, zato ga vpraaa brž, ko pride do ajega. Vaelej boče pa tedaj človek, če vpraša, kaj izvedeti ia to izvedeti o reči, ki mu je bolj pri srci, kakor ao mu drugp, aavadae reči. Zaaimivim reče'm pa ae čiato ali ae vaem do yolje jaaaim — tacim pravimo. da ao vprašanje ia če aaa pnaebno žeae, aaj brž ko brž poizvemo pravo; če aaa to že aekam peče, tedaj pa mu pravimo, da je pekoče, žgoče vprašaaje ali kar je ae bolj v navadi, da je ,,pereče vprašanje". Taka, pereče vprašanje je aedaj za vse te, ki imajo gorice, traaa ušica, kako ae je ubraaimo ali kako se aaj človek zavaruje zoper škodo, ki mu je poataae oaa labko kriva. Blizo eaako, pereče vpraaaaje je potlej za živiaorejo živiaaka aol. Eaako vpraaaaje je aadalje delalsko, vprašaaje, kako se pomore delalcem ali tako da ae bode škode za druge ataaove. Ia tako imamo v aašib časib ae veliko, veliko drugib pereSih vpraaaaj ia ker moramo tudi v aaaih listih govoriti o ajib, ae moremo pa vselej razlagati jih aa široko, zato prosimo aaše bralce, poaebao tiate, ki še aiso dalje čaaa v v vrsti aaših bralcev, aaj si zapomnijo poniea beaede: vprašaaje ali pereče vpraaaaje. Tako bode potlej aam mogoče o njih govoriti aa kratko, bralcem pa bode eela stvar hitro jaaaa, Če kje kedaj berejo, recimo, šolako vprašaaje, to ae pomeai vprasaaja, katero stavi učitelj otrokom v šoli; ae to, ampak to je vpraaaaje, kaka aaj bode aola, da je prava, Ijudstvu. koriataa, ali pa tadi, kdo aaj ima oblast čez ljudske šole. Iz odgovora aa to vpraaaaje izvci 6lovek do dobra, kako da boče tiati šolo, ki odgovori tako ali tako na aolsko vprašaaje. Naj pokažemo v izgledu, kaj da pomeai v političaem ali goapodarskem oziru kako vprašaaje, zato izpregovorimo daea o vprašanji, katero je v reaaici pereče vprašaaje, ae samo za ea kraj, eao deželo, eao državo, ampak za ves svet, ae Ie za katolike, ampak v reaaici za vse ljudi, kar jih živi aa aveta. To vprašaaje je Rim ali če rečemo ae na dalje, Rimsko vprašaaje. Rim ali Rimako vpraaaaje pomeai eao ia tiato v političaem oziru. Rim je večao meato, v Rimu je vidai poglavar av. katoliške cerkve sem od časa av. Petra, prvega aaraestaika Siaii božjega. Dobrib ejiajsto let pa je bilo to mesto tudi v polni oblaati papežev, poglavarjev katolišk« cerkve. Piemoataki kralji ao prvi, ki si lastijo od leta 1870 aajvišjo oblaat tudi čez to meato: po sili so prišli ajih vojaki va-aj ia po aili držijo se sedaj ajib aajvišje gosposke v tem raeatu. Sv. očeta, poglavarja katoliake cerkve, pa smemo reči, da le trpijo ae v večaem meata ia to zato, ker ae ae upajo ga izgaati. Toliko ia aič vee ae pomeai poatava, kateri ae pravi, da je garaacijaka. V ajej ae določuje neka pravica, se daje aeko poroštvo za to, da av. oče aiao po polnem v obla3ti italijaBskib kraljev ali karje tisto. italijaaakih gospoak ali obla3ti. Sv. oče pa te poatave aiso aikoli izpozaali za tako, ki ajib veže ali ki je kaj vredaa. Ia prav tako, kajti kakor ae aapravi taka poatava, tako ae oaa tadi labko odpravi ia kdo daje italijaaakim kraljem pravico za tako postavo ? Kdo gleda aa to, da se oaa tudi izpolajuje? Da ta garaacijska postava ai vredaa aičeaar, to čutijo sv. oče daa na daa ia ravao aedaj so framaaoai aa tcjm, da ae aaj oaa po polaem odpravi ia sv. oče, poglavar vae katoliake cerkve aaj ae poatavi pod oblaat italijaaakib kraljev. Za to aimajo italijaaaki kralji aobeae pravice ia vaak verai kristijaa mora zoper to ugovarjati, delati aa to, da ae sv. oce iztrgajo in za vselej iz krempljev brezbožaih framaaoaov ia Bjib pomagačev. Ali kako se more to izgoditiV To je, to pomeai Rim, Rimako vprašaaje. 0 tem vprašanji govorijo avstrijski škofje v svojem akupaem pastirakeai liatu, sicer rablo pa odločao in kedar ališijo aaši bralci ajih besede doli z lece, aaj se spomeaijo, da ae meri v njib aa imeBitao vpraaaaje — aa Rim, na pereče vprašaaje. Daj Bog, da dobimo tudi aa to vprašanje k malu odgovor, tak odgovor, da ga ne bode več treba, da izgiae za vselej Rimsko vprašaaje.