ŠT. 19
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVI.
KAMNIK, 24. NOVEMBRA 1986
Triinštirideset let naše domovine, naše družbe, AVNOJ-ski sklepi kot temelji velike zgradbe, ki je kasneje rasla, se širila in obstala. Na istih temeljih. V ponos nam samim in pred svetom je marsičemu kljubovala, iz vsakega pretresa pa izšla čvrstejša in ponosnejša. Naj bo tudi po viharju, ki ga zdaj preživljamo, tako!
V človekovem življenju so triinštirideseta tista leta. ko se bogastvo izkušenj tako lepo zlije z duševno sposobnostjo v ustvarjalno silovitost in moč obvladovanja težav. Družba, ki je v tem času zrasla na A VNOJ-skih odločitvah, pa jo vzemimo kot celoto, ali samo posamezno družbenopolitično skupnost, je marsikje že dosegla dobo zrelosti, marsikje pa šele dobo streznitve. Kot da stopamo po dolgem stopnišču. Od stopnice do stopnice. Začeli smo leto in pol pred koncem vojne z jasnim namenom, kam gremo. V teh letih pa smo spet obstali, naslednja stopnica je bila prestrma, previsoka. Vemo, da moramo dalje, vendar bo potrebno ogromno naporov in veliko znanja.
Nismo prvič v taki zagati, v preteklosti smo jih že premagali. Naši gospodarski rezultati v tabelah, indeksih, poročilih, analizah, ... veljajo toliko, kolikor pomenijo za našo prihodnost in ne le za udobno preživetje bližnjega dne. Letošnji obseg fizične proizvodnje je znatno nad resolucijsko načrtovanim. Izboljšali smo stopnjo akumulativne sposobnosti. Oba izgubarja skupaj nista ustvarila večje skrbi vrednih rdečih številk.
Opustimo vsaj tokrat indekse! Igrice indeksov lahko zamota-vajo bistva in dejstva, ki jih že tako zamegluje inflacija. Kasno je, a ne prepozno, če bomo ob jubileju odstranili pesek z oči ter izpod pokrivala samozadovoljstva s prstom pokazali na dobro in slabo v našem delu, in slabe in še bolj na dobre delavce. Čvrsto bomo morali zgrabiti na tistih gospodarskih področjih, ki so že dolgo naša slaba vest. Turistična bodeča neža nas bode z najvišjega hribu nad mestom, na Veliki planini in v našem zgodovinsko kulturnem mestu je še vedno več »naravnih danosti« kot pa tistih »danosti«, ki jih turistu lahko ponudita človekova roka in glava. Še eno nežo smo si napravili sami s stanjem, ki je pripeljalo Planinko v družbeno varstvo. Nežo in čudno absurden kontrast z uspešno privatno gostinsko umetniško ponudbo na naši občinski meji z Domžalami. Malo gospodarstvo? Da, tudi kot izziv za premik v naši miselnosti. Malo gospodarstvo kot potreba, kot kvalitetno dopolnilo velikemu in ne kot skupek posameznikov, ki jim je dan družbeni privilegij voziti se v mer-cedesu.
Vsa čast tistim izvoznikom v naši občini, ki so prerasli preproščino, s katero lahko udobno živiš na domačem trgu. Tistim, ki izvažajo zato, ker delajo dobro in ne zato, ker so voljni žrtvovati svoje delo poceni, da bi prodrli z nizko ceno šibkega izdelka. Pravzaprav je zanje manj tragično, če se ob kaki bilanci
tudi njihov izvozni indeks ne prilega v kalup resolucije, kot ugoden indeks za one druge.
Želja po sodobnem in tehnološko visoko razvitem nam ne manjka. Nekoliko bolj nam manjka denarja in vedenja, kaj je smotrno za prihodnost. Vendar je to spoznanje dobro. Potrebujemo sodobne stroje, računalnike. Ne zato, ker je taka moda, ampak za boljši ekonomski rezultat. Informacije o svetu nam bo razširila kabelska televizija. Prav je tako. Vendar ne pozabimo, da imamo v naši občini kraje, v katerih o njej sploh ne razmišljajo! Zelo zadovoljni bi bili, če bi imeli vsaj en telefon sredi vasi, da bi lahko poklicali zdravnika ali veterinarja . ..!
Novi zdravstveni dom nam bo prinesel napredek v zdravstvenem varstvu. Ne bo to napredek z napako, če ne bomo hkrati razvijali osnovnega splošnega in zobnega zdravstva tudi zunaj njega, v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih? Tako ne bo treba na avtobus in v Kamnik za vsak boleč zob in po vsako tableto.
Ideje ne morejo obstati brez materialne osnove
zdravnik pa ne bo tako nedostopen, da bi se bolnik odločal zanj šele v skrajni sili ali celo prepozno.
Razen volje potrebujemo tudi znanje ter širok in jasen pogled v prihodnost in v svet. Povprečna izobrazba v našem združenem delu je menda katastrofalno pizka. Zapisali smo, da jo je treba izboljšati. Kolikokrat že? Si to vsi tudi v resnici želimo takrat, ko moramo v svojem delovnem okolju kaj premakniti? Poskusimo uganiti, kaj bi lahko bilo za tem: strah pred ustvarjalno mladostjo in svežimi idejami, bojazen, da bi kak nebodigatreba premaknil že davno ustaljeni red, vodilni, ki so to že tako dolgo, da jim je to le še navada, ščitenje nedela, slabega dela, navideznega dela, delovnega vegetiranja, kvazistrokovnosti. ...
Ali sploh smemo ta neprijetna razmišljanja vnašati med praznične zastave, v vedro praznično vzdušje? Ta praznik bolj kot drugi vsiljuje preverjanje, kjer pravzaprav smo in je lahko resnično prazničen le, če bomo razen poti, ki je za nami, videli tudi
daleč pred seboj. Torej tudi naslednje desetletje kot ekonomsko čvrsta in družbeno trdna skupnost jugoslovanskih narodov.
Slovenci v tej skupnosti smo zaradi zgodovine drugačen člen. a v celoti samo člen. Ob strelkah potrebujemo dostojanstvo in še večjo skrb za lastno kulturo, vendar hkrati tudi spoštovanje kultur drugih narodov. Spoštovanje teh kultur in občanov drugih narodnosti tudi med nami in tudi v Kamniku. Nekateri so tu že dolgo, drugi še prihajajo - za delom - v življenjske pogoje, ki jih Slovenci nočejo, ne dela, ki jih Slovenci nočejo.. . . Človečnost na kocki?
Da človečnost. Tista prava. Ne lažna, ki je krinka za nedelo. Človek in človečnost v človeškem mravljišču, kot je na Zikovi ali kje drugje. Nam je prišlo na misel ob vrsti tistih, ki so zaviti v odeje preživljali polovice noči v vrstah pred Kočnino prodajo premoga in zjutraj zvedeli, da ga nimajo.
Ne bo odveč, če ob zastavah spregovorimo še o zaupanju, temu razmajanemu stebru naše stabilnosti. Zaupanje v šefa. v direktorja, funkcionarja, zaupanje v lastne samoupravne organe, v skupščino občine, zaupanje v zvezo komunistov in zaupanje v našo pot! Predvsem nezaupanje je krivo, da se naš delegat žal več ukvarja s skrbmi in iskanjem, kaj se morebiti skriva za predlaganim sklepom, kot z njegovo neposredno vsebino. Posledice so hude. Kot majhni vulkani: zdaj v Komendi, pa na Križu, potem v Novem trgu.... kje bo naslednji? Smo nezaupanje s čim sprožili ali pa je z našimi krajani nekaj narobe? Če bomo v naši občini kaj menjali, to zagotovo ne bodo občani. Torej se vprašajmo, kje smo bili nerodni. So gradiva, ki seznanjajo s problemi, dovolj razumljiva (spomnimo se: za delegate fakulteta ni pogoj), smo kdaj zamotavali pomembno med droben tisk in kopico tujk in ponarejeno strokovno besedje, smo ukrepali administrativno, ker je bilo tako enostavneje od dogovarjanja? Smo dovolj storili, da bi se vsi občani znebili vtisa o mrzlem, nedostopnem in neporabljenem leglu oblasti, ki mu pravijo »občina«. Kljub razvitemu samoupravljanju seveda brez administrativnih ukrepov ne gre. Takrat, ko je ogrožen interes skupnosti. Vendar pa sila krepi nezaupanje. Zato si jih lahko privoščimo le tedaj, kadar je to resnično edina pot za zaščito družbenega interesa, in ne samo najlagod-nejša rešitev.
Kar je odlikovalo čas in ljudi pred triinštiridesetimi leti v Jajcu? Bi potrebovali tudi danes: jasnovidnost, iskrenost, pravo mero trme, uporno prepričanje, da gremo dalje in po svoje, vendar z vednostjo, da ideje ne morejo obstati brez materialne osnove. Bila je še vojna in pogled je bilo potrebno usmeriti v čas, ki bo sledil viharju.
Kot danes sta bili tudi tedaj na izbiro le dve možnosti: biti in ne biti.
VANDA REBOLJ
Dogovor o kadrovski politiki dosledneje uresničevati
V naši občini smo leta 1980 sprejeli družbeni dogovor o kadrovski politiki, ki so ga podpisale vse temeljne organizacije združenega dela, občinska skupščina in občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij. V letu 1983 je bil dogovor dopolnjen z natančneje opredeljenimi družbenimi merili kadrovanja za najodgovornejše funkcije v občini in za poslovodne funkcije v oganizacijah združenega dela.
V dopolnilo dogovora smo med drugim zapisali tudi tole:
»Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo pri kadrovanju kadrov za poslovodne funkcije v OZD (organizacijah združenega dela) do-slednjo uresničevali načelo reelekcije. Zato bodo samoupravni organi pri izbiri kandidata, ki ponovno kandidira na poslovodno funkcijo v isti OZD upoštevali, kot odločujoč kriterij na njegovo uspešnost v pretečenem mandatu, predvsem pri uresničevanju planov družbenoekonomskega razvoja, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, razvijanju samoupravljanja, ugotavljanja načela delitve po rezultatih dela.
Pred ponovnim imenovanjem iste osebe za poslovodno funkcijo v isti OZD (organizaciji združenega dela) podajo oceno uspešnosti kandidata družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja v organizaciji združenega dela v sodelovanju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti.«
Prav je, da vsake toliko časa napravimo oceno uresničevanja tega dogovora. Vendar lahko rečemo, da so te ocene precej splošne in se po sprejemu takih ocen stanje kaj dosti ne spremeni. Drugače se ne bi srečevali s primeri, ko družbenopolitične organizacije v organizaciji združenega dela ne dajo ocene dosedanjega dela direktorja in prepustijo njemu samemu odločitev ali bo ponovno kandidiral ali ne. Ali pa so primeri, kjer dobita zelo načelno pozitivno mnenje oba prijavljena kandidata in je potem
samo od članov razpisne komisije odvisno, koga bodo predlagali kot kandidata delavskemu svetu. Čeprav v razpisni komisiji sodeluje tudi predstavnik sindikata, ki bi za svojo odločitev moral imeti jasno izoblikovano mnenje sindikata. Enako velja tudi za predstavnike družbene skupnosti v razpisni komisiji.
Zato prihaja v razpisnih komisijah večkrat do razdvojenosti članov pri opredeljevanju za določenega kandidata. Če za nobenega kandidata ne glasujeta najmanj dve tretjini vseh članov razpisne komisije, potem taka komisija ni opravila svoje naloge. Zakon o združenem delu v takem primeru določa, da mora delavski svet imenovati novo razpisno komisijo, ki se ponovno izreče o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Če tudi nova komisija ne more pripraviti enega ali več predlogov kandidatov na delavski svet, se razpis ponovi.
Poudariti je treba, da gre za kandidate, ki sicer formalno izpolnjujejo vse razpisane pogoje.
Zato je od jasne in nedvoumne ocene rezultatov dosedanjega dela kandidata, ki ponovno kandidira za individualnega poslovodnega organa v isti organizaciji združenega dela odvisno, kakšen predlog bo oblikovala razpisna komisija, in seveda kako bo končno odločil delavski svet.
Ne bi se smeli sprijazniti z ne tako redkimi primeri, ko se zato, da bi dosedanjemu poslovodnemu organu preprečili ponovno izbiro, iščejo formalno pravni razlogi v postopku imenovanja in podobno, namesto da bi odkrito povedali, kaj menijo o njegovem delu.
Zato v družbenem dogovoru o kadrovski politiki zapisane naloge družbenopolitičnih organizacij in samoupravnh organov ob ponovni izbiri direktorja temeljne organizacije združenega dela ali delovne organizacije ne bi smele ostati samo na papirju.
F. S.
S seje predsedstva OK SZDL
Različna obveščenost pripeljala do različnih razlag
Člani predsedstva občinske konference SZDL so na svoji zadnji seji prišli do podobnih zaključkov glede kolektivne pritožbe dela krajanov iz Novega trga na postopek in predlagano razlastitev zazidalnega območja B-3 in B-8, kot jih je pred časom sprejel že Svet krajevne skupnosti Novi trg.
Slednji se namreč strinja z delom pritožbe krajanov, v katerem pravijo, da s strani občine niso bili dovolj informirani o razlastitvenih postopkih, ki bi sledili sprejetemu zazidalnemu načrtu na tem območju. Ne strinjajo pa se s skupinsko pritožbo občanov kot obliko in načinom delovanja mimo organiziranih (samoupravno izvoljenih) teles v krajevni skupnosti.
Na seji je predsednik skupščine krajevne skupnosti Novi trg ponovno poudaril, da to, tako
imenovano peticijo sprejema kot obliko nezaupnice celotnemu predsedstvu v krajevni skupnosti. Pri tem so ostali razpravljala dejali, da je vprašanje zaupanja občanov v samoupravno, demokratično reševanje družbenih problemov ključnega pomena pri sprejemanju vseh podobnih aktivov v naši občini in celotni družbi.
Po mnenju predsednika skupščine krajevne skupnosti je neupravičena tudi trditev, da aktivisti v njej podpirajo stališča »občinskih« in da so takorekoč njihova podaljšana roka. Dejal je, da so bili vedno pripravljeni krajanom pojasniti, kar jih zanima, da skupno, po demokratični poti pridejo do najboljših rešitev. Vemo, da je delo aktivistov v krajevni skupnosti prostovoljno, zato je omenjeni očitek še toliko bolj vreden graje.
Vsi člani predsedstva so se strinjali, da zadeva o razlastitvah ni bila dovolj zrela in je zaradi neinformiranosti krajanov (in po drugi strani zaradi dezinformacij, ki jih je širila peščica krajanov), napetega vzdušja ter nerazčiščenih odnosov med krajani tudi demokratičen dialog otež-kočen.
»Družbenopolitične organizacije ne smejo dovoliti, da bi osebni interesi prevladali pred širšim, družbenim. V Novem trgu ni tako, kot hočejo prikazati vso stvar nekateri krajani. Predvsem pa je nevzdržno vzdušje, ki je sedaj v tej krajevni skupnosti. Socialistična samoupravna družba ne vzdrži takih peticij! Za to obstajajo demokra-tičnejše poti. Glede očitka v peticiji, da bodo sedaj razlastili
Nadaljevanje na 2. strani
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo 29. november
občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana
Vabimo vse občane, da se 28. novembra 1986 ob 19. uri udeležijo osrednje občinske proslave ob 29. novembru - dnevu republike. Proslava bo v veliki dvorani kina Dom Kamnik.
V kulturnem programu se bo — ob svoji petnajstletnici — predstavil simfonični orkester Domžale - Kamnik.
Občinska konferenca SZDL Kamnik
• S seje izvršnega sveta
V obratu šolske prehrane resno
• Seminar za sekretarje 00 ZKS in člane OK ZKS
O gospodarskem razvoju in prenovi ZK
Spričo kadrovske sestave v naši občini zbuja skrb tarnanje, da nam manjka nekvalificiranih delavcev, ne tarnamo pa, da nam še bolj primanjkuje visoko izobrazbenih strokovnjakov, je v razpravi o gospodarskem razvoju občine v prihodnjem letu na seminarju za sekretarje OK ZK in člane OK ZKS, poudaril dr. Vlado Breznik, predsednik OK ZKS.
Poleg usmeritev gospodarskih gibanj v prihodnjem letu v SFRJ, republiki in občini, ki jih je v uvodu predstavil Janko Gedrih, predsednik IS SO Kamnik, so na seminarju govorili tudi o nalogah komunistov pri prenovi ZK.
V občini Kamnik bomo vztrajali na povečanju izvoza za zahodno tržišče, ker vemo, da je kljub sedanjim težavam to dolgoročno edino prava usmeritev, je poudaril predsednik izvršnega sveta. Poleg tega si bomo začrtali odločnejše povečanje deleža naložb v dohodku in kadrovsko krepitev OZD.
V razpravi so poudarili, da bi morali pri razbremenjevanju gospodarstva preiti od besed k dejanjem, saj 2% višja obremenitev gospodarstva v naši občini v 6 mesecih kaže, da ravnamo ravno nasprotno, kot govorimo.
Sekretarji OO ZKS so se dogovorili, da v OZD ne bodo podpirali sprejemanja novih programov, pač pa bodo najprej pogledali, kako se uresničujejo že sprejeti stabilizacijski programi, in programi opiranja na lastne moči. Le-te bodo po potrebi dopolnili in se dogovorili za prednostne naloge, ki jih bo treba opraviti v prihodnjem obdobju.
Uvod k temi o prenovi ZK sta pripravili izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS, Sonja Lokar, in sekretarka predsedstva OK ZKS Kamnik, Jelka Tušar.
Po njunih besedah kaže, da bodo morali v osnovnih organizacijah posvetiti več pozornosti obnavljanju članstva in vsebinski prenovi delovanja osnovnih organizacij. Podatek, da v 46 osnovnih organizacijah ZK v preteklih štirih letih niso sprejeli nobenega novega člana, je dovolj zgovoren.
Poleg kadrovske prenove zveze komunistov bo treba spremeniti tudi metode dela, tako da bodo komunisti bolj učinkovito delovali prek vseh oblik družbenopolitičnega in samoupravnega življenja.
Sekretarji OK ZKS so sklenili, da bodo v sleherni OO ZK temeljito pretresli dosedanje oblike in metode dela ter jih spremenili in dopolnili v skladu s kongresnimi usmeritvami.
Na programskih sejah OK ZK v decembru in januarju bodo ocenili gibanje članstva in evidentirali člane, ki se bodo udeležili različnih izobražvalnih oblik. Aktivno bodo sodelovali tudi na programskih kofnerencah KO SZDL.
F. S.
Nadaljevanje s 1. strani
zemljo krajanom, »ki so si s trdim delom kupili zemljo...« pa mislim, da tisti, ki so si res s trdim delom nekaj pridobili, danes molčijo, ne delajo problemov tam, kjer jih ni,« je dejala predstavnica občinskega komiteja ZKS.
Predsedstvo občinske konference SZDL je med drugim sklenilo, da je treba krajanom ponovno pojasniti nerazčiščene zadeve v zvezi z razlastitvami in obenem izreklo grajo strokovnim službam, ki tega niso storile pravočasno in na razumljiv način. Trpka izkušnja in v opomin za bodoče, podobne primere!
ROMANA GRČ AR
*
Ker nekaterim krajanom KS Novi trg, kljub večkratnim razlagam in pojasnjevanjem z različnih zornih kotov in na različnih mestih, odlok o prenehanju lastninske pravice še vedno noče biti razumljiv, dodajamo še eno pojasnilo.
Nekatere lastnike parcel v Novem trgu skrbi, da se bodo bodoči uporabniki stavbnih parcel okoristili na njihov račun. Toda, s sprejetjem odloka bodo vsi tisti, ki jim bo zemlja odvzeta, kot tisti, ki bodo to zemljo dobili v uporabo, obravnavani enako. Prvi dobe odškodnino, ki jo sestavlja cena kvadratnega metra (ta je določena z občinskim odlokom in znaša 0,8 odstotka od povprečne cene kvadratnega metra stanovanjske površine v preteklem letu v družbeni gradnji; za leto 1986 je priznana cena 79.880. din za m2), na to vrednost pa se doda še subjektivna ocena, ki se od posameznega zemljišča do posameznega zemljišča razlikuje. Bodoči uporabniki pa bodo kvadratni meter stavbnega zemljišča plačali tako, da bodo k osnovni ceni prišteti še vsi stroški komunalne opremljenosti. Tu je jabolko spora, saj bi posamezniki radi to večvrednost spravili v svoje žepe. Uporabnik pa bi plačal ceho dvakrat,
enkrat lastniku zemljišča večvrednost (rento), in drugič dejansko vrednost komunalne infrastrukture.
Naj omenimo še to. Vsa zemljišča, tako na zazidalnem otoku B-3 Novi trg, kot B-8 Zgornje Perovo, so stavbna zemljišča in se kot taka tudi plačujejo in ne kot kmetijska ali gozdna, ki ima znatno nižjo ceno.
V kolikor iie bi ušpeii pridobiti rente v svoj prid, pa predlagajo prav tisti, ki so pred nekaj meseci sprejeli zazidalni načrt, naj sedaj zmanjšamo njegovo območje, saj v takem obsegu nima nobene koristi več. Tako razmišljajo. Večina občanov pa se zaveda resnosti, odgovornosti, pa tudi posledic ob spreje-
V centralni kamniški šolski kuhinji v Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra je po besedah ravnateljice Vande Rebolj, ki je člane izvršnega sveta seznanila z njihovim največjim problemom, stanje slabo praktično že od vsega začetka. Že vsa leta kar obrat deluje, se v njem pojavljajo oporečni brisi, okužbe na opremi in s tem nevarnost zastrupitve velikega števila otrok. Prehranjujemo pa jih 2000, od tega 850 dijakov ter več kot 1200 otrok du-pliške osnovne šole ter kamniškega vzgojno-varstvenega zavoda.
»Naš kolektiv in vodilni delavci v njem ne želimo več nositi bremena odgovrnosti zaradi razmer v obratu in če se zadeve ne bodo uredile, bomo poleti skrčili število pripravljenih obrokov na mejo, ki jo razmere dopuščajo (približno 1000 obrokov),« pravijo delavci v SENŠRM.
Bistvo problema, je opozorila ravnateljica, je že v projektni zasnovi zgradbe šolskega centra, ki je bil zgrajen leta 1978, kuhinja pa dve leti kasneje. Na pomanjkljivosti so opozarjali že od vsega začetka, za njihovo odpravo pa bi bili potrebni zelo dragi gradbeni posegi in celo konstrukcijske spremembe.
Obrat šolske prehrane deluje v dveh etažah; v prvi je termična obdelava živil in jedilnica, v kletni pa je nečista priprava živil in skladišče. Kletne prostore ob večjih nalivih zalivajo meteorne vode in fekalne odplake, kar ogroža skladišče živil, uničuje pa tudi pohištvo in plastični pod. Problem je tudi visoka stopnja vlažnosti v skladiščnih prostorih (kondenz), zaradi česar se kvari skladiščena hrana, ogroženo pa
manju odlokov v skupščinah. Zato je prav gotovo odveč razlaga, da je zmanjšati območje zazidalnega načrta povezano s spremembo družbenega plana 1986-1990. Za območje kompleksne zazidave smo se prvič odločali z dolgoročnim planom, konkretizirali posamezna zazidalna območja le opredelili rabo prostora, upoštevaje vse okološke in urbane predpise ter skoraj vse želje krajanov Novega trga. Vsako spreminjanje območja zazidalnega načrta pomeni spreminjati vse planske akte; za to pa se morajo odločati vsi na podlagi širših družbenih interesov in ne zaradi peščice zagrizenih in trmoglavih koristolovcev.
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja
je tudi zdravje zaposlenih. Napake so tudi na komunalnih vodih (vodovodne cevi puščajo), rampa za dovoz živil pa je projektirana tako, da je ni mogoče uporabljati.
Zaradi večletnega odlaganja obnove šole in ugotavljanja glavnega krivca za nastale napake (projektant, izvajalec?) bo sanacija stala najmanj 47 milijonov dinarjev.
Člani izvršnega sveta so sklenili, da je treba obnovo oziroma povečanje kuhinje začeti takoj, kdo je krivec "za nastalo škodo, pa bodo ugotavljali kasneje. V razpravi je bilo sicer slišati, da je projekt zgrešen že v osnovi (zaradi visoke podtalnice bi bila potrebna dobra drenaža), vendar tudi izvajalec svojega dela ni naj-
bolje opravil. Po besedah ravnateljice je Graditelj preko stare strehe, ki je že od vsega začetka puščala, naredil novo, sedaj pa teče skozi obe. Izvršni svet bo skušal dobiti neodvisnega ocenjevalca, ki bo ocenil sam projekt in njegovo izvedbo, ravnateljica in eden od članov izvršnega sveta pa bosta do 15. decembra izdelala finančni načrt obnove. Na posebnih izobraževalnih skupnostih pa naj bi izvedela, koliko denarja bi šola za to lahko dobila. Do začetka septembra prihodnjega leta pa morajo biti šolska kuhinja in ostale pomanjkljivosti na zgradbi popolnoma sanirane.
Člani izvršnega sveta so med drugim obravnavali tudi problematiko mladinskega prostovolj-
nega dela. Sekretar občinskega komiteja ZSMS je povedal, da je odnos do prostovoljnega dela iz leta v leto slabši, čeprav je jasno, da bo z izvedbo krajevnih samoprispevkov le-to še kako potrebno. Stare oblike mladinskega prostovoljnega dela so preživete, vendar bi se jih dalo z novo vsebino (tudi v obliki raziskovalnih taborov) ponovno oživiti. Mladinci tudi predlagajo, naj krajevne skupnosti v izvedbo samoprispevkov planirajo tudi lokalne mladinske delovne akcije, do seje skupščine, ko bodo to problematiko obravnavali vsi zbori, pa bodo na občinskem komiteju ZSMS pripravili tudi predloge konkretnih akcij, ki bi jih v naši občini lahko izvedli s pomočjo mladinskih brigad.
ROMANA GRČAR
Mrliške vežice v Komendi
Člani sveta naj bodo podaljšana roka ulic, ne zagovorniki občinskih struktur
Tako so zahtevali krajani Novega trga na zadnjem zboru, ko so med drugim obravnavali tudi priprave na programsko-volilno konferenco krajevne konference socialistične zveze. Člani predsedstva so opozorili krajane, naj se zanjo dobro pripravijo, naj predlagajo, kaj bi bilo v krajevni skupnosti še treba narediti, in predvsem naj se te konference udeležijo ravno tako množično, kot so se zbora krajanov, na katerem so obravnavali perečo problematiko v zvezi z razlastitvijo. Mnogo je še stvari v krajevni skupnosti, ki bi jih veljalo narediti, le da navadno ni nikoli ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno, za družbo, kaj narediti.
»Sicer pa, so dejali člani predsedstva krajanom, imate vsa pooblastila, da nam daste nezaupnico in v novo vodstvo izberete »svoje ljudi«. Vendar pa se spomnite, kako smo spomladi evidentirali predstavnike za novo vodstvo in kako smo prosili .. Nihče ne sestankuje rad, sploh pa, vsi delajo v krajevni skupnosti prostovoljno! Tudi v zvezi z že sprejetim samoprispevkom in oblikovanjem programov so aktivni delavci v krajevni skupnosti veliko prispevali.
»Ali ni morda tokrat predsedstvo izgubilo zaupanja v svoje krajane?! (in ne obratno!)
J R. G.
Dolgotrajna razprava o lokaciji mrliških vežic v Komendi se je s sprejetjem družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 in s sklepom skupščine krajevne skupnosti Komenda zaključila. Večinsko mnenje izvoljenih delegatov v skupščini krajevne skupnosti Komenda je, da je lokacija za mrliške vežice zahodno od parkirišča v smeri proti Klancu, za pokopališče (širitev) pa južno od sedanjega pokopališča.
Vsled nekaterih zadržkov, zlasti pri posameznih (ne pri organizacijah in skupnostih), ki so bili v nasprotju z večinsko odločitvijo krajanov treh krajevnih skupnosti: Komenda, Križ in Moste, so pripravljalni postopki stekli šele oktobra, ko smo se izvoljeni predstavniki vseh treh krajevnih skupnosti sestali s predsednikom občinskega izvršnega sveta, predstavniki SIKCS, sklada stavbnih zemljišč, komiteja za urejanje prostora ter kmetijsko zemljiške skupnosti in z uspešnim dogovorom ter jasno opredeljenimi cilji odprli vrata za pričetek priprav za gradnjo vežic, razširitev pokopališča ter rekonstrukcijo parkirišča. Za širitev pokopališča je bil opravljen prvi razgovor na komiteju za urejanje prostora. Parceli in stavbišče sta ocenjeni približno 10 milijonov din in ko bo dogo-vorejena in na svetih KS potjena cena, bo zemljišče odkupljeno in zatem odstranjen objekt Glavarjeva 108.
Za del parcele za postavitev mrliških vežic na komiteju za urejanje prostora še ni bilo pogovora, saj kmetijsko-zemljiška skupnost občine Kamnik še ni pripravila ustrezne ponudbe za zamenjavo. V primeru, da ponudba z njihove strani ne bo možna, bo izvršena zamenjava s parcelo, ki je last krajevne skupnosti Komenda, v izmeri okrog 1700 m2, katero kmet Ivan Šmid že uživa. Za izgubljena zemljišča navedenega kmeta zaradi razširitve ceste in dosedanje širitve pokopališča, poteka na komiteju za urejanje prostora poseben postopek. V kolikor do dogovora o zamenjavi ne bo prišlo, bo predlagan razlastitveni postopek.
Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik je oktobra povabil organizacije za projektiranje, da do 20. novembra posredujejo ponudbe za izdelavo ureditvenega načrta Ko 1 Komenda, ki bo urejal gradnjo vežic, širitev pokopališča, javno razsvetljavo, avtobusna postajališča, kanalizacijski sistem, dokončanje Glavarjeve ulice, na tem hribu in na njegovem vznožju. Ponudbe bo pregledal sklad in gradbeni odbor za gradnjo vežic in se odločil za najboljšo. Od naročila do sprejetja ureditvenega načrta na skupščini občine bo poteklo najmanj štiri mesece, tako da je moč pričakovati javno obravnavo ureditvenega načrta v vseh treh krajevnih skupnostih v februarju prihodnjega leta. Ureditveni načrt bo financirala KS Komenda s 13%, ostalo pa SIKCS in sklad s 87% deležem (kakor je zapisano v Dogovoru o
temeljih plana občine Kamnik). Večino sredstev za projekte bo lahko sklad zbral na območju Komende in sicer od prodaje Belcijanovih poslovnih prostorov na Gori in od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zbranega v KS Komenda. V Komendi namreč smatramo, da je nevzdržno, da se bo naš denar prelival za projekte v mestu Kamnik.
V krajevnih skupnostih Ko-' menda, Križ in Moste še niso opredeljena vsa merila za sofinanciranje celotne investiejije iz programa krajevnega samoprispevka, katere investitor bo krajevna skupnost Komenda (vodil jo bo skupen gradbeni odbor). Smatramo, da bomo lahko sklenili dogovor, da se iz samoprispevka združujejo sredstva po kriteriju števila prebivalstva v posamezni krajevni skupnosti, kar pomeni; da bo 55% sredstev združila KS Komenda, 34% KS Moste in 11% KS Križ. V kolikor bo za pokritje celotne investicije potreben še dodaten pri-
Vpetost SZDL v življenjski utrip kraja
Na letošnji programski konferenci KK SZDL Komenda so dobili udeleženci možnost za pregled dela frontne organizacije SZDL v preteklem letu, še posebej pa se je odrazila odprtost SZDL za vse življenjske probleme v Komendi, saj skorajda ni bilo vprašanja, ki mu ne bi bil dan konkreten odgovor, kar vse je dalo prisotnim občutek, da odhajajo s tega srečanja še močnejši in še bolj pripravljeni, da svoje probleme tudi sami rešujemo ter da je to moč doseči le v tako enotni organizaciji kot je KK SZDL v Komendi.
Vtkanost SZDL v življenje kraja se odraža pravzaprav pri vseh odprtih temah od: želje društev po tesnejši koordinaciji pri izvedbi prireditev in dodeljevanju sredstev za programe društev, raznašanju Kamniškega občana, objave zapisnikov sej skupščin krajevne skupnosti na oglasnih deskah oziroma v trgovini do spremljanja delovanja delegacij, še posebno za zbor krajevnih skupnosti in izobraževalno skupnost. Da se SZDL ne izogiba tudi najbolj perečim vprašanjem razvoja kraja, je odražala razprava o mrliških vežicah in o ukinitvi matičnega urada v Komendi. Zahteva prisotnih je bila, da se sprejeti sklepi skupščine krajevne skupnosti Komenda čimpreje realizirajo, jasno pa je bilo v razpravi ugotovljeno, da nekateri posamezniki, ki ponovno odpirajo lokacije vežic, nimajo nobene podpore ne v krajevni samoupravi in ne v SZDL, kjer je moč najbolj avtentično rezimirati pluralizem interesov delovnih ljudi in občanov.
KK SZDL ni nasprotovala
predlogu izvršnega sveta SO Kamnik, da se matični urad Komenda ukine, zahteva pa, da se na sejah zborov občinske skupščine natančno dogovori, da s 1. 1. 1987 vrata matičnega urada v Komendi ne bodo zaklenjena, ampak da se bodo nadaljevala dela in haloge, za vse tri krajevne skupnosti, za delovne ljudi in občane, v okviru zavoda za družbeno planiranje, ob tem predlogu je moteče dejstvo, da nam predlagatelj o tako pomembni življenjski temi ne omogoča nobene javne razprave, saj predlaga ukinitev matičnega urada po hitrem postopku. Enostransko razumevanje vsebine približevanja dela uprabnih organov občanom oziroma posodabljanja občinske uprave, ne bo naletelo na spontan aplavz med krajani, prav tako pa verjetno ni potrebe, ob vseh problemih, ki jih imamo, odpirati še novega in tako sejati nejevoljo med preko 4000 prebivalci našega širšega območja.
Prisotni so zelo izpostavili tudi varovanje okolja; podrtje Kra-marjeve hiše, izprane zastave, porušena avtobusna čakalnica, odvoz smeti, za kar mora svet krajevne skupnosti in delegati skupščine storiti vse, da se sprejete naloge čimpreje realizirajo.
Komendčani smo z zadovoljstvom pozdravili zaupanje OK SZDL Kamnik, ki nam je dodelila organizacijo prihodnjega zbora gorenjskih aktivistov. Z mobilizacijo vseh subjektivnih sil, družbenih organizacij in društev, bomo storili vse za dobro počutje gostov, še zlasti pa za prikaz vsega tistega, s čimer se lahko naš kraj predstavi.
STANE ZARNIK
spevek občanov, bo ta, po vsej verjetnosti, odmerjen na hišo (po vseh treh KS). Višina sredstev SIKCS Kamnik pa je opredeljena v planskih dokumentih te skupnosti.
Fakulteta za arhitekturo je za gradnjo vežic pripravila idejni projekt, naročeni so tudi že projekti za vežice in idejni projekt za širitev pokopališča ter za postavitev čebelnjaka in spomenika Petru Pavlu Glavarju na območju južno od Glavarjeve hiše (slednje ne spada v obravnavano investicijo).
Iz navedenega je možno zaključiti, da se bo granja vežic, širitev pokopališča in rekonstrukcija parkirišča pričela poleti leta 1987. Izvoljeni predstavniki krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste se zavedamo, da nas v prihodnjih mesecih čaka SC ogromno dela, zato si želimo pri naših opravilih čim manj ovir. Le tako bo načrtovana investicija prihodnje leto realizirana.
STANE ZARNIK
Ideja vedno znova preseneča!
Večini je verjetno znano, da delovna organizacija »Ideja« že nekaj let sodi med najuspešnejše in najpomembnejše organizacije v občini. Pa ne le pri nas, poznajo jo po vsej Jugoslaviji in čedalje bolj odločno posega tudi na tuje trge in stopa v stik s svetovno priznanimi izdelovalci notranje opreme. Z odprtjem svetovalno prodajnega centra (v stari Eti) v Kamniku, pa so si za glavno nalogo in zasnovo dela zastavili: privabiti čimveč projektantov in ostalih poslovnih gostov iz vse Jugoslavije v Kamniku, jim pokazati, kaj zmorejo in kaj so pripravljeni narediti.
Direktor delovne organizacije Slobodan Miladinovič, Idejo takole predstavi: »Prostor je mozaik predmetov, površin, barv in materialov. Pučutiti se v tem mozaiku prijetno, je glavni cilj večnega sestavljanja in kombiniranja v prostoru. Prav tekstilije s svojo bogato barvno pristojnostjo dajejo ob tem neizčrpne možnosti, da uporabite vso svojo domišljijo. Pestre, vedre, oblikovane za sodoben čas, polne idej -takšne so tudi tekstilije IDEJA«.
Delavci Ideje so prisluhnili direktorjevim ambicioznim načrtom, pridno tkejo in so zato tudi primerno nagrajeni. Njihov mladi oblikovalski tim (diplomirane inženirke oblikovanja tekstilij) uporablja vso svojo domišljijo pri iskanju prave kombinacije materiala, tkalske tehnike in barv (seveda prisluhnejo tudi potrebam, željam in koristnim idejam kupcev. Njihov direktor pa je v nenehnem lovu za nova tržišča. Agresivno si utira pot k vedno novim in zahtevnejšim partnerjem, ki si Idejo vse bolj izbirajo predvsem zaradi kakovostnega in izvirno opravljenega dela. Zato ni naključje, da je vrsta hotelskih objektov po vsej Jugoslaviji opremljena prav z njihovimi izdelki.
Prav v zadnjem času so tako začeli sodelovati z IATO, italijanskim proizvajalcem sončnih tend-markiz (senčniki nad balkoni, vhodi, terasami), z njimi so podpisali kooperacijsko pogodbo, ki pa jo morajo potrditi še na zvezni ravni. Sodelujejo pa tudi z DURO, zahodnonem-škim, svetovnoznanim proizvaja-cem talnih oblog. Njihovi izdleki bodo v konsignacijski prodaji na voljo tudi v novem Svetovalno-prodajnem centru Ideje, katerega otvoritev bo dvajsetega decembra.
Ideja že nekaj časa sodeluje z galerijo Sebastjan iz Dubrovnika in tako bo tudi ta s svojimi unikatnimi izdelki za opremljanje prostorov imela svoje mesto v Idejinem novem centru.
Kaj torej novi prodajni center pomeni za Kamnik?
Kulturni spomenik (stara Eta) na Kidričevi 35 je Ideja s temeljito obnovo prav gotovo rešila pred popolnim propadom. Tako obnovljena je po besedah direktorja ena najstabilnejših zgradb v starem mestnem jedru. Slobodan Miladinovič je k temu pristavil, da bi Ideja v vsakem primeru morala graditi novo poslovno stavbo zaradi velike prostorske stiske v sedanjih prostorih. Da so ti novi prostori sedaj prav omenjeni kulturni spomenik, pa je seveda še posebnega pomena.
»Do kakšne vsebinske zasnove bo torej prišlo: gre za nekaj posebnega, nekaj, kar je manjkalo jugoslovanskemu tržišču. Ideja hoče zapolniti vrzel na tem področju in zagotoviti čimširšo
ponudbo. S tem bo Kamnik in tudi širši slovenski (že v stari trgovini je bilo 70-80 odstotkov strank iz Ljubljane in okolice), prostor dobil zelo reprezentativen objekt, v katerem bo poleg trgovine, razstavnega in svetovalnega oddelka Idejinih izdelkov tudi Studio inženiring, ki bo prevzemal celotne projekte že v začetni fazi. Prav zato želijo navezati stike s čimveč projektanti iz cele Jugoslavije. V tem enkratnem okolju želimo strankam ustreči v vseh pogledih - tako si bodo lahko med čakanjem na naše strokovne storitve odpočili in okrepčali v našem bifeju, ki bo na voljo tako poslovnim partnerjem, kot tudi zunanjim gostom.« Drugo leto nameravajo urediti tudi dvorišče za prenovljeno stavbo, namenili pa ga bodo za kulturne prireditve, modne revije...
Po besedah direktorja se Ideja sedaj pripravlja na veliko propagandno akcijo, ki bo pritegnila nove partnerje, s katerimi do sedaj niso sodelovali. Pri tem raču-
najo predvsem na arhitekte, da bi jih s tem pritegnili k sodelovanju pri celostnem opremljanju projektov. V Ideji menijo, da bi z vsebinskim konceptom njihovega novega prodajnega centra lahko Kamnik kot celota pridobil na pomenu. Še posebej pa bi se bilo treba potruditi glede starega mestnega jedra. Z organizirano, celostno propagandno akcijo, v kateri bi vključili tako kamniško industrijo kot tudi gostinsko in turistično ponudbo, bi Kidričevo ulico spremenili v privlačno butično ulico, za katero bi ljudje iz vse ožje in lahko tudi širše domovine vedeli, in seveda, da bodo poleg dobrih storitev deležni tudi kulturnega užitka. (Samo za ilustracijo, v Kamniku, bodo v bližnji prihodnosti svoje izdelke prodajali Almira, Pletenina, Polzela, Elan).
Kje je ključ Idejine prodornosti? Pravijo, da v mladem, perspektivnem strokovnem kadru in agresivnem nastopu na tržišču, ki pa ga seveda opravičujejo s pripravljenostjo za delo, strokovnostjo in sprejemanjem določenega poslovnega tveganja. So kreativnejši od ostalih, izkazali so se za solidne partnerje, ki spoštujejo tako dogovorjene roke kot tudi cene. In dober glas seže v deveto vas.
ROMANA GRČAR
Kako bo urejena zimska služba
Opravljanje zimske službe v sezoni 1986/ 1987 ne bo bistveno drugačno kot v prejšnji sezoni. Tako Cestno podjetje Ljubljana TOZD Vzdrževanje, kakor Komunalno podjetje Kamnik bosta na osnovi razmejitev pokrivala vsak svoje področje zimske službe. Cestno podjetje Ljubljana bo čistilo sneg na kategoriziranih regionalnih in lokalnih cestah, Komunalno podjetje Kamnik pa na z zakonom opredeljenih komunalnih površinah, kot so ulice, poti in komunalne površine skupne rabe.
Nekaj sprememb glede zimske službe bo v ožjem mestnem jedru, pogojuje jih novozgrajena povezovalna ulica.
Komunalno podjetje Kamnik bo očistilo sneg na Kidričevi cesti od Titovega trga do povezovalne ulice in na povezovalni ulici, ter na Ljubljanski cesti. Sneg s Kranjske ceste, od križišča med Ljubljansko cesto in Kranjsko do Koreno-ve poti in nadalje po trasi obvoznice bo čistilo Cesto podjetje kot kategorizirano cesto.
Sneg bomo odvažali s sledečih ulic: Medvedova, Maistrova, vključno z železnim mostom, Slandova, Cankarjeva in dela Kolodvorske ulice do železniške postaje.
Delovne organizacije oz. ustanove kot so trgovine, vrtci, šole, hišni sveti oz. skupnosti stanovalcev itd., ki imajo določene površine v uporabi, lahko izvajanje zimske službe naročijo pri Komunalnem podjetju Kamnik.
Občani in uporabniki so dolžni na osnovi občinskega odloka očistiti pločnike pred svojimi hišami.
Cestno podjetje Ljubljana je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi za opravljanje zimske službe na lokalnih cestah, vključilo tudi kmete-kooperante z njihovo mehanizacijo, z njimi je sklenilo ustrezne pogodbe. Ta način je bil v preteklih sezonah izredno uspešen, kar je tudi zasluga kmetov-kooperantov.
Cestno podjetje Ljubljana opozarja, da uporabniki v prometu svoja vozila tehnično opremijo za zimske razmere in da tovore zmanjšajo na 60% nosilnosti vozil. Vse uporabnike, predvsem osebnih vozil, naprošajo, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem vsaj v času, dokler ceste niso očiščene.
Cestno podjetje bo za spremljanje izvajanja zimske službe oblikovalo poseben štab, v katerega bodo vključeni še predstavniki SIKCS, UJV in PM Kamnik-:
Uporabniki se moramo zavedati, da bo raven zgoraj navedene zimske službe vsekakor zahtevala večja finančna sredstva kot lani. Da bodo manjša, pa lahko vsak prispeva s svojim lastnim delom in disciplino v prometu.
SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNO-CESTNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
■
V zadovoljstvo krajanov končno položen asfalt.
Nova cesta v Bistričico
Že v letu 1979 so bila pridobljena vsa soglasja ter lokacijska dokumentacija za razširitev in asfaltiranje dela lokalne ceste številka 3515, ki povezuje Zgornje Stranje z Bistričico, Zaka-lom in se konča pri Sv. Lenartu. Vendar so se dela na cesti začela šele v letu 1984, ko je bila dokončana prva faza v dolžini 440 metrov.
Letošnjo jesen pa so delavci Cestnega podjetja Ljubljana začeli z urejanjem in pripravo terena za asfaltiranje druge faze ceste od Županjih njiv, pa do domačije Devovc v Bistričici. Sredstva za gradnjo sta prispevala oba podpisnika sporazuma in sicer krajevna skupnost v višini enega milijona, ter samoupravna interesna cestno komunalna skupnost Kamnik v znesku 1,1 milijona dinarjev.
Večino del so opravili delavci Cestnega podjetja, kljub vsemu pa tudi domačini niso stali križem rok in so naredili 640 prostovoljnih delovnih ur, ter še na-daljnih osemdeset ur z raznimi prevozi. Tako so sami posekali odvečno drevje ob trasi, prestavili kozolec in uredili teren ob obeh straneh ceste. Po dogovoru pa tiste lastnike zemljišč, ki so del svoje parcele odstopili za razširitev ceste, niso bremenili z udarniškim delom. S polmetr-skim utrjenim nasutjem na vsaki strani znaša sedaj širina ceste šest metrov in sodi med boljše na območju krajevne skupnosti. Velja pripomniti, da je zaenkrat položen samo grob asfalt, to pa zaradi želje krajanov, da se čim večjemu številu ljudi omogoči boljši in hitrejši dostop do doma.
Česta tako še zdaleč ni do-
končno urejena in bo treba čim hitreje zagotoviti sredstva za dokončanje, torej izdelavo zgornjega finega sloja asfalta in ureditev javne razsvetljave.
»V kolikor ne bo prišlo vmes kaj neplaniranega, bodo vsa ta dela končana do konca leta 1988,« je v pogovoru zatrdil predsednik krajevne skupnosti Janez Cevka. Lahko pa se zaradi nujnih del vse skupaj zavleče, tako kot je letos odpadlo asfaltiranje ceste v Stolnik. Prednost je imela rekonstrukcija vodovodnega omrežja in gradnja novega zajetja v Slevem. Star in do sedaj premalo vzdrževan vodovod, je namreč na več kot petih mestih malodane razpadel in je bilo popravilo prednostnega pomena. Krajevna skupnost je s strokovnim delavcem Stanetom Kropiv-nikom sklenila pogodbo o vzdrževanju vodovodnega omrežja, kar pomeni, da bodo v bodoče napake hitro in strokovno odpravljene. Ni pa ostalo samo pri tem, KS Godič in Kamniška Bistrica sta skupaj s Hidroinženi-ringom sklenili pogodbo o izdelavi generalne rešitve vodooskr-be na območju obeh skupnosti. Rešitev vsebuje vse potrebne situacije, aproksimativni predračun in tehnično poročilo s potrebnimi izračuni, ki zadoščajo potrebam po vodi za petdeset let.
To sta dve novosti, ki sta resnična potreba in nenazadnje tudi ponos kraju. Kaj več o pridobitvah pa morda v prihodnji številki, ko bi po pogodbi na pošti v Stahovici že morala delovati viseča telefonska govorilnica.
JANEZ BALANTIČ
Dobro delo železničarjev
V zadnjem letu dni je železniško gospodarstvo tudi v Kamniku kar lepo posodobilo svoje poslovanje. Promet raste, tako potniški kot tovorni. Določene izboljšave zahteva tudi čas, sicer bi občutneje zaostali. Ureditev železniške postaje v Kamniku prav tako sodi v ta okvir. O tem je naše glasilo pred nedavnim že poročalo. V tem zapisu bomo govorili še o urejanju okolice železniške postaje, pa tudi o problemih in težavah ter o njihovih nalogah in načrtih.
Po besedah šefa postaje v Kamniku Ivana TomaŽiča, ki je tudi osebno vodil in največ delal za privlačnejši videz postaje in okolice, so pri tem zelo prizadevno sodelovali tudi vsi ostali člani kolektiva. Človek je prav prijetno presenečen, ko gleda njihovo vnemo. S takim delom ne olepšujejo le del lastnega okolja, ampak prispevajo tudi k lepši turistični ureditvi Kamnika. Za TOZD prometa ŽG Ljubljana, v ta sestav spada tudi postaja v Kamniku, je pri odločitvi o sanaciji postajnega poslopja in okolice bilo zelo pomembno tudi to vprašanje. V ZG se zavedajo, da je danes mogoče dosegati ugodnejše poslovne rezultate z dobrim odnosom do koristnikov proge in lepo in zanesljivo urejenostjo  železniških  naprav. V
ureditev je bilo vloženih okrog 17 milijonov dinarjev, pa tudi veliko prostovoljnega dela tega majhnega kolektiva.
Zmogljivosti v potniškem pro-metu-vozijo sodobne železniške kompozicije, so izkoriščene celo od 80 do 100-odstotno. Tovorni promet je velik, zmogljivosti pa so maksimalno izkoriščene.
Zanimalo nas je, kaj vse še načrtujejo, čeprav so v zadnjih letih veliko storili, kaj bodo še spremenili, da bi koriščenje železniških uslug še povečali. Tov. Tomažič je strnil svoje misli nekako takole:
»Skladiščni prostori estetsko kvarijo okolico, zato bodo po možnosti že v naslednjem letu stavbo olepšali in notranje preuredili. O tem se že dogovarjajo na občini. S to posodobitvijo bo mogoče tudi tovorni promet organizacijsko bolj približati zahtevam kamniškega gospodarstva.
Že dalj časa opažamo, da so vlaki ob nekaterih konicah preobremenjeni, zato bi veljalo povečati nekatere vlakovne kompozicije. Upajo, da jim bo to kmalu uspelo, vsaj za vlake z odhodom iz Kamnika ob 5,35, ob 6.05, ob 12.15 in 19.15 in vlakov z odhodom iz Ljubljane proti Kamniku ob 4.15, ob 4.52, ob 11. ob 14.15, ob 15.15 in 16.15. Gneča v tem času bo s tem odpravljena ali pa vsaj zmanjšana, prevoz pa
bo postal sodobnejši in prijetnejši. Na železnici razmišljajo tudi o hitrosti vlakov, kar bodo uredili, ko bodo rešeni nekateri nezavarovani prehodi, utrjena proga pa že dovoljuje večje hitrosti od dosedanjih. Poskrbeli bodo tudi za varnost prometa in ureditev peronov. V ta okvir spadajo peron na Grabnu, na spodnji postaji
Kamnika in v Smarci. Z rešitvijo tega problema bodo odpadle mnoge, tudi upravičene pripombe, zlasti starejših občanov, ki imajo zelo velike težave pri vstopanju in izstopanju. Marsikdo zato potuje z avtobusom, čeprav bi raje z vlakom.
Posamezni potniki, zlasti nekateri dijaki iz Kamnika, uničujejo naprave v vagonih in v okolici, proti nekaterim je že stekla akcija. Želijo, da bi za red in disciplino skrbeli vsi, železniški
/4	
	
||	
	
uslužbenci pa bodo storili vse, da bodo potniki zadovoljni z njihovim delom. Že do sedaj so storili veliko, zagotavljajo pa, da bodo z lastnimi napori nadaljevali, pri tem pa računajo na pomoč vseh udeležencev v prometu.«
Kdaj bo proga vključena v javno prevozno mrežo?
»Pogovori so v teku. Upajo, da se ta rešitev ne bo preveč zavlekla. Prevozne cene za potni-
Na železniški postaji v Kamniku je vrvež potnikov zelo velik zlasti ob konicah.
ški promet so po izjavi šefa postaje nekoliko nižje - skoraj za 20%, kot so na ostalih progah, vendar pa bo sedanji sistem ohranjen tudi v prihodnje. Osebje, ki skrbi za varnost in nemotenost prometa, je v zadnjem času okrepilo odgovornost, svoje naloge opravljajo dobro, deloma je k temu prispevalo kar primerno nagrajevanje.«
Kakšne so možnosti povečanja tovornega prometa?
»V načrtu je še vedno izgradnja manipulacijskega tira št. 5. S tem bi omogočili hitrejše izto-varjanje v Kamniku, aktualna ostaja Duplica in povezava z večjimi gospodarskimi organizacijami, kar pa je še vedno vprašanje časa in sredstev.«
To je le nekaj drobcev iz življenja in dela železniških delavcev v Kamniku. Pomembno je, da se stvari premikajo na bolje. Problemi, ki jih spremljajo, postajajo zaradi urejenih odnosov hitreje rešljivi. Veseli so, tako pravijo, če so potniki in gospodarstvo zadovoljni z njihovim delom, ne bežijo pa tudi pred kritičnimi pripombami in predlogi. Zavedajo se, da tak način dela krepi medsebojno zaupanje in razumevanje in pomaga k hitrejšem odpravljanju težav.
O železnici in njihovem delu bomo verjetno še govorili, sami pa pravijo, da bi želeli okrepiti vezi s koristniki, o vseh novostih pa želijo seznanjati javnost pravočasno in objektivno.
STANE SIMŠIČ
Zakaj
lokostrelcem večni ne?
Klubu, ki je v preteklosti dosegel odlične rezultate, od članskih in mladinskih državnih prvakov do državnih reprezentan-tov - udeležencev svetovnih prvenstev, se že vrsto let zapored onemogoča kontinuiran trening skozi vse leto. Tekmovalci kakovostno zgubljajo iz leta v leto, in stik z vrhunskim lokostrelstvom v državnem in svetovnem merilu. Podmladek se razgubi ravno v zimskem času, ker ni pogojev za trening. Raje se pridružijo drugim športom, kjer jim je redna vadba zagotovljena.
Ob prevzemu športnih objektov v Kamniku je Komunalno podjetje Kamnik uvedlo sebi lasten režim vadbe v teh objektih. Dogajalo se je, in se še, precej neobičajnih stvari. Dvorana ter-minsko ni izkoriščena npr. v nedeljo, ki je za rekreativno vadbo najzanimivejši dan. Tedaj je hala prazna, kljub minimalnim stroškom obratovanja. Vzdrževana temperatura je sedemnajst stopinj, pri vadbi ob dnevni svetlobi pa ni potrebna nobena dodatna osvetlitev (poraba elektrike). Čez teden je neizkoriščena galerija, čeprav je izredno primerna za vadbo lokostrelstva. Narava vadbe lokostrelstva izključuje kakršnokoli nezgodo ob ustrezni zaščiti, ki je bila že pred časom kupljena za veliko denarja. Te vrste zaščita ja edina mednarodno priznana in se uporablja na vseh večjih tekmovanjih (SP, Ol), saj izključuje materialno škodo v objektu ter varuje osebe, ki se zadržujejo blizu območja steljanja, ker je neprobojna za puščice. Kljub ustnemu zagotovilu upravljalca, da nam bo vadba zagotovljena, če uredimo ustrezno zaščito, nam po preteku enega leta le-ta še vedno ni omogočena.
Kje in kako smo se lokostrelci »zamerili« upravljahu športnih objektov, Komunalnemu podjetju Kamnik ter direktorju tov. Skodlarju, da nas že četrto leto zapored postavlja na sneg. ZAKAJ VEČINI NE???
LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK
Ste tudi vi to doživeli?
Ste bolni? Niste? Hitro trikrat potrkajte po lesu, kajti če zboli-te, se vam slabo piše.
»Zakaj?« se boste vprašali in poskušali najti odgovor glede na vaše lastne izkušnje.
Moj namen ni razpravljati o zdravju kot velikem bogastvu vsakega posameznika.
K pisanju članka me je spodbudila lastna izkušnja, ki ima na žalost grenak priokus.
Bilo je v sredo, .29. 10. 1986, ko sem se zaradi slabega počutja po daljšem oklevanju vendarle napotila k zdravniku. Po natančnem pregledu se je »moj« zdravnik odločil da me napoti tudi v laboratorij na odvzem krvi in urina. Na osnovi analiz bi mi lahko postavil končno diagnozo in pričel z ustreznim zdravljenjem. A glej ga zlomka. Ura je bila 11 in 5 minut, ko sem vsa zasopla pridrvela v kamniški zdravstveni dom. Najprej me je presenetilo, da na vratih, kjer smo »včasih« čakali na odvzem, ni bilo nikakršnega obvestila. Čakajoči pri naslednjih vratih so se po desetminutnem čakanju odločili, da mi povedo, naj se hitro postavim v vrsto, k naslednjim vratom. Vsa vesela in hvaležna za opozorilo sem končno stala pri pravih vratih. Na moje veliko presenečenje pa sem prebrala obvestilo, da je odvzem organiziran od 6. do 11. ure, v popoldanskem času od 13. do 17. ure. Laborantka, ki je prišla v ordinacijo, me je osorno zavrnila in mi ni vzela krvi kljub temu, da je urni kazalec kazal 11 in 15 minut.
Po prosjačenju, da sem doma iz okolice Kamnika in ne v sosednem bloku, da nimam avtomobila, da so tudi avtobusne
zveze bolj slabe in drage, mi je pred nosom zaprla vrata, medtem ko je tovarišici, ki je čakala tako kot jaz, le vzela napotnico in kri.
Vsa utrujena sem hočeš nočeš čakala 13. uro. Na moje veliko presenečenje je tovarišica, ki je prišla v popoldansko izmeno, začela z delom točno ob uri, njena prijaznost in pripravljenost popraviti ali vsaj omiliti moje dopoldansko razočaranje in bes sta obrodili vsaj kanček upanja, da so ostale delavke v laboratoriju pač prijaznejše in ustrežljivejše kot v dopoldanski izmeni.
Upam, da se vsem, ki se pri delu srečujejo s strankami in to delo vestno in v zadovoljstvo vseh opravljajo, pozna tudi pri delitvi sredstev za osebne dohodke.
Istočasno pa se mi postavlja vprašanje o organizaciji dela v laboratoriju v kamniškem zdravstvenem domu, ki je že ves čas trn v peti nas uporabnikov. Mislim, da bi moralo vodstvo zdravstvenega doma vendarle pogledati, kako imajo delo laboratorijev organizirano drugje.
Upam, da bo moja lastna izkušnja ter izkušnje še mnogih uporabnikov, ki stanujemo zunaj mestnega jedra, spodbudila k razmišljanju tiste, ki so danes zdravi, pa bodo morda že jutri potrebovali zdravniško pomoč, ki jih bo napotila tudi v laboratorij kamniškega zdravstvenega doma, pričeli razmišljati o novi organizaciji dela, s pripombo, da bodo sprejeti na odvzem krvi in urina v določenih urah, ne pa zunaj določenega urnika le zaradi dobrih zvez.
Tjaša
»Gašenja« delavnice Usluga.
Oktobrski nauki
V mesecu oktobru so večkrat zavijale gasilske sirene po mestu Kamnik, kot tudi po okoliških vaseh. Prav v tem mesecu gasilci vsako leto povečamo svoje aktivnosti, izvajamo praktične gasilske vaje na raznih, za izbruh požara nevarnejših objektih, zlasti v delovnih organizacijah.
Ob tem se vsako leto seznanjamo z novostmi v tehnoloških procesih, s spremembami pri zgradbah, z možnimi odvzema-lišči vode in iščemo najprimernejše načine za reševanje. Zato so te vaje praviloma načrtovane, saj imamo le tako gasilci čas natančneje preučiti vse parametre na izbranem terenu, se z njimi podrobneje seznaniti in jih v primeru potrebe koristno uporabiti. To je del naše praktične priprave za slučaj požara ali kakšne druge nesreče. Z nabiranjem takšnih praktičnih izkušenj lah-
ko, ko je naša pomoč resnično potrebna, realno načrtujemo celotno akcijo. V ilustracijo naj naštejem nekaj takšnih praktičnih izkušenj iz letošnjih »namišljenih požarov«.
Ponovno smo si dokazali, da za reševanje iz višjih zgradb nismo najbolje opremljeni, saj je najvišja točka, iz katere bi bilo še možno reševanje ljudi, vrh upravne zgradbe tovarne Stol. Zato načrtujemo v prihodnjem obdobju nakup višje lestve in zaprtega spiralnega reševalnega rova. Tako bo reševanje mnogo zanesljivejše, hitrejše in sploh omogočeno za vse primere v naši občini.
Z letošnjo dobavo štirih avto-cistern se je možnost hitre intervencije močno povečala za vse predele naše občine. Zelo je pomembno, da gasilci, ko pridejo na mesto požara, lahko takoj
Banka podatkov in borza inovacij
Brezplačna ponudba in objavljanje inovacij za inovatorje in delovne organizacije
ITEO - Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo v Ljubljani je zgradil računalniško podprt informacijski sistem baze podatkov vseh oblik inovacijskih dosežkov, od koristnih predlogov, tehničnih izboljšav, pa do novih dosežkov na področju opreme tehnologije in izdelkov. Posebnost je zbiranje novih dosežkov tudi na področju storitvenih dejavnosti, kot so nove metodologije, računalniški programi, organizacijske, poslovne in programske rešitve, informacijski in poslovni sistemi. ITEO, pri katerem deluje tudi Regionalni center za patente v SRS, se je z Gospodarsko zbornico Slovenije dogovoril in tudi podpisal Samoupravni sporazum o enotnem, z zakonom predvidenem evidentiranju tehničnih izboljšav za celotno Slovenijo.
Delovne organizacije in inovatorji lahko pri ITEO na posebnem obrazcu BREZPLAČNO prijavijo inovacijo z naslovnimi podatki, ki jo po mednarodni patentni klasifikaciji za tehnološke rešitve in mednarodni blagovni klasifikaciji za storitvene dejavnosti vključijo v računalniški sistem. Naslovni podatki o inovacijah po posameznih industrijskih in storitvenih področjih dejavnosti so tako na voljo celotnemu gospodarstvu in drugim, ki jih brezplačno dobivajo preko panožnih združenj ali direktno iz baze podatkov. Avtorjem je zajamčena poslovna in avtorska tajnost in pravica, saj prijavijo le naslovne podatke, ko pa za svojo rešitev najdejo interesenta, pa oddajo ponudbo. ITEO bo z vsemi, ki bodo ponudili svoje inovacije trgu, sklenil pogodbe, ki jamčijo poslovno tajnost in brezplačno računalniško posredovanje in ponudbo inovacij doma in v tujini. Pogodba pa bo omogočila tudi koriščenje vseh ostalih poslovnih aktivnosti pri realizaciji in prodaji inovacij. Namen inovacijskega informacijskega sistema je vzpostaviti trg ponudbe in povpraševanja. Zato je pri ITEO ustanovljena borza inovacij. Njen namen je ob informacijski vlogi z bazo podatkov organizirati poleg pretoka inovacijskih informacij od avtorjev in lastnikov inovacij do porabnikov tudi vse potrebne aktivnosti med prijaviteljem in kupcem ter izvajalci prenosa inovacije v prakso.
Ta del je še toliko bolj pomemben, ker na tem področju ni bilo pravega pretoka informacij, saj je vrsta rešitev obležala neizkoriščenih. Po drugi plati pa je nujno potreben centralen način zbiranja podatkov, saj le tak omogoča dobro informiranost in možnost zbrati dovolj veliko število inovacij za izmenjavo z drugimi sistemi v tujini.
Računalniški sistem in razdelitev inovacij po mednarodnih klasifikacijah omogočajo sodoben telekomunikacijski sistem izmenjave informacij o inovacijah s tujimi partnerji. Tudi domači udeleženci v JUPAC bodo s svojimi terminali lahko neposredno dobivali osnovne in sprotne naslovne informacije o inovacijah. Posebna ugodnost za avtorje in DO, ki ponujajo inova-
cije je, da bodo svoje rešitve tako lahko brezplačno ponudili poleg celotnega jugoslovanskega trga tudi na tržišča EGS, ZDA, ZRN, Anglije, kjer se bodo izmenjevali naslovni podatki. Hkrati pa bo naše gospodarstvo seznanjeno tudi z inovacijami v industrijsko razvitih gospodarstvih.
Trenutno je v bazi podatkov že 5.280 tujih in 658 domačih inovacijskih dosežkov.
ITEO bo organiziral tudi vse potrebne poslovne aktivnosti ob prodaji inovacije. Za posebno zanimive rešitve pa bo organiziral celotno izvedbo projekta od ideje do proizvodnje, hkrati pa izvedel in organiziral vse potrebne raziskave in analize (tržne, ekonomske, organizacijske in finančne). Posebnih ugodnosti bodo deležni inovatorji, za katerih rešitve bo več interesentov, saj bodo take rešitve deležne še posebnih finančnih ugodnosti. ITEO bo tako inovatorjem kot interesentom inovacij organiziral po njihovi zahtevi tudi vsa potrebna svetovalna dela, kot so zaščita industrijske lastnine, raziskava trga, ekonomske analize, organizacijo in finansiranje, ter vse pogodbene in poslovne posle. S to dejavnostjo želi ITEO pospešiti realizacijo inovacij. Omogočanje brezplačne ponudbe in pretoka inovacij doma in v tujini ter strokovna pomoč pri prodaji in realizaciji inovacij naj bi bila resnična in konkretna pomoč uveljavljanju in pospeševanju inovatorstva pri nas. Se posebej želimo pospešiti zbiranje in trg ponudbe in povpraševanja po storitvenih inovacijah, ki so vse bolj potrebne za uspešno poslovanje in realizacijo tehniško-tehnoloških rešitev. Prav na tem področju je pretok informacij o marsikateri koristni novosti, ki ima večkratno uporabnost v različnih okoljih in pogojih poslovanja, najslabši. Prav slaba kvaliteta organizacije dela ter nesistematično delo s pomanjkljivimi informacijami, pa so prav gotovo najslabši del našega poslovanja.
Delovne organizacije v bazo podatkov lahko prijavijo tudi proste proizvodnje, raziskovalne in računalniške, opremske in kadrovske kapacitete. Prodaja znanja postaja zahteva našega časa, prodaja inovacij pa je njena temeljna sestavina.
Zato bo potrebno spremeniti naš odnos do inovatorstva. Ta še vedno ostaja na vzpodbudnih besedah, političnih podporah in vrsti dobrih, a nerealiziranih sklepov. V resnici in praksi pa inovatorstvo zavirata v prvi vrsti naše domače človeške slabosti - nevoščljivost, neorganiziranost in neznanje in to predvsem, žal, vodilnih ljudi, ki to največkrat storijo zaradi miru v podjetju. Zato ni slučaj, da je v anketi več kot polovica inovatorjev izjavila, da so imeli največ težav zaradi inovacij v svoji delovni sredini in z vodilnimi delavci (od teh največkrat z razvojnimi delavci). Kar tretjina inovatorjev je v anketi izjavila, da so imeli pri realizaciji inovacij take težave, da ne bodo več prijavili inovacij. Zato bo najpomembnejša inovacija na področju inovatorstva sprememba v nas samih.
SM
prično gasiti. V tem času pa imajo ostali gasilci čas, da priskrbijo še dodatno gasilno vodo, če je potrebno.
Z vajami smo ugotovili, da smo v slučaju požara nekje sredi mesta, vsaj za 10 min. vezani le na preskrbo s požarno vodo iz avtocisterne z možnostjo dodajanja vode iz hidrantnega omrežja, to je namreč čas, ki ga gasilci potrebujejo za preskrbo vode iz struge Kamniške Bistrice do glavne - Kidričeve ulice. Sedaj, po nakupu avtocistern, smo za hitrejše in učinkovitejše intervencije sicer bolje pripravljeni, če...
Gornji ČE je namenjen možnosti dostopa gasilskega vozila do požarišča. Naj opišem primer
kirano vozilo, katerega lastnika smo našli v gostilni. Naša pot do »požarišča« je bila torej zelo pestra.
Z nespoštovanjem cestnopro-metnih predpisov ogrožamo svojo varnost in varnost drugih, zapiramo dostope vozilom gasilskih enot in vozilom prve pomoči... Pustimo vsaj intervencijske prehode proste, morda pa bo prav nam potrebna nujna pomoč, pomoči pa zaradi nekega brezvestnega voznika ne bo pravočasno.
Gasilskih akcij je bilo oktobra kar precej - v tovarni Stol, Titan, Utok, Usluga in po okoliških vaseh, kjer so bile izvedene vaje v okviru požarnih sektorjev. Upamo, da smo si s temi vajami
Reševanja iz upravne zgradbe Stol.
naše vožnej iz gasilskega doma do podjetja Usluga, kamor smo želeli priti tudi po Kolodvorski ulici.
Ob izvozu iz gasilskega doma smo naleteli na povsem blokirano, sicer 9 m široko cesto. Po obeh straneh Livarske ulice so bili parkirani avtomobili stanovalcev novega bloka, ki nikjer drugje ne najdejo primernejšega parkirnega prostora. Med njimi je sredi ceste stal tovornjak, ki je enemu od stanovalcev pripeljal opremo. Najti smo morali voznika tovornjaka, da je avto umaknil, šele potem smo lahko nadaljevali pot. Na vstopu v zaprti del Kidričeve ulice smo morali odstraniti cvetlična korita, saj drugače naši avtomobili niso mogli zaviti iz Usnjarske v Kidričevo. Zavijanje so dodatno ovirali na koncu Usnjarske ulice parkirani avtomobili.
Tudi ob zavijanju iz Kidričeve na Kolodvorsko ulico se nam je zataknilo. Tu sta stala prav na poti dva osebna avtomobila. Eno vozilo se je hitro umaknilo, voznika drugega vozila pa smo morali najprej najti. Končno smo bili v Kolodvorski ulici, vendar, pred »Marjanco« se nam je zopet ustavilo. Tu je bilo par-
gasilci in vsi ostali sodelujoči občani ponovno nabrali nekaj praktičnih izkušenj, ki nam bodo pomagale pri odpravi možnih vzrokov za nastanek požara, če pa do njega že pride, pa hitro in učinkovito gašenje.
JiB
Ljubiteljem živali oddamo mladega, igrivega, sivobelega mucka. Tel. 831-659 od 16. do 21. ure.
OO ZSMS in KK SZDL Komenda vabita vse občane na slovesnost ob Dnevu republike, v četrtek, 27. novembra ob 19. uri v Kulturnem domu v Komendi. V kulturnem programu bodo nastopili Moški pevski zbor Janez Čebulj iz Komende, učenci OS Ko-menda-Moste, mladinci s priložnostnim recitalom in mladinski ansambel Legenda. Vabljeni!
Dekle z dežele, z izmenično zaposlitvijo, išče sobo v Kamniku ali okolici. Pripravljena sem pomagati pri kakršnem koli delu. Iva Pekolj, Ziko-va3, Kamnik.
Lončarsko podjetje Komenda
vabi k sodelovanju
več kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji
Osebni dohodek 125.000 do 140.000 din. Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen pa je končan skrajšan program usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri; odslužen vojaški rok; poskusna doba 3 mesece.
Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite 15 dni po objavi na gornji naslov.
Danski srednješolci obiskali tudi Kamnik
Povezovanje mladih sveta je vedno dobrodošlo. Učenci SENŠ Rudolfa Maistra so imeli to srečo, da so jih obiskali njihovi »sotrpini« iz šolskih klopi na Danskem. Maturanti Forstalder-ners Handelsshole iz Kopenhagena so prispeli v našo državo na povabilo Skupščine mesta Ljubljane, prek službe za mednarodno in medmestno sodelovanje ter protokol. Štiriinpetdeset učencev (predvsem učenk) je bilo razdeljenih na tri slovenske šole. Prva skupina je gostovala na Srednji ekonomski šoli Borisa Kidriča v Ljubljani, druga na ljubljanski Srednji družboslovni šoli Vide Janežič, tretjo skupino pa so gostili kamniški srednješolci.
Danski učenci so imeli nalogo raziskati naš politični in gospodarski sistem. Oglejmo si podrobnosti za vsak dan posebej.
Prvi dan: Skupina je prispela v Ljubljano 2. novembra zvečer, že naslednji dan pa so se razdelili po šolah. Kamniški učenci so jih pričakali v ponedeljek zjutraj, jim razkazali šolo, predstavili zgodovinsko osebnost Rudolfa Maistra, sodelovali so tudi pri uri angleščine in zemljepisa, kjer so lahko marsikaj zvedeli o našem političnem in gospodarskem sistemu ter o geografskem položaju Jugoslavije. Popoldne so preživeli na domovih gostiteljev, večer pa v diskoteki.
Drugi dan: Na programu je bil ogled delovne organizacije Stol. Seznanili so se s poslovanjem največje delovne organizacije v naši občini, si ogledali njihove
izdelke in proizvodnjo. Precej je bilo pripomb na zastarelost proizvodnje, nemalo pa tudi občudovanja nad izrednim oblikovanjem in kvaliteto izdelkov. Po ogledu so imeli kosilo v menzi delovne organizacije. Stroške kosila je na veliko veselje organizatorja prevzela delovna organizacija, za kar jim gre še posebna zahvala. ,,
Popoldne je bilo iname,njeno ogledu kuhurndzgodovinskih znamenitosti Kamnika. Na razvalinah Malega gradu jim je mešani študentski pevski zbor zapel nekaj pesmi. Po zelo napornem dnevu so si zvečer ogledali še delavnico obrtnika Aliča na Viru in se seznanili z obrtno dejavnostjo v Sloveniji.
Tretji dan: Dopoldne jih je sprejel predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic, jim predstavil občino, podpredsednica skupščine Vanda Rebolj pa položaj žensk v naši družbi. Tema je bila še posebej zanimiva, ker je skupina trinajstih gostov štela le enega predstavnika močnejšega spola. Pred kosilom so se pomudili še na sedežu OK ZSMS, kjer so se seznanili z delovanjem mladinske organizacije, njenimi problemi ter reševanjem le-teh.
Kosilu v prenovljeni restavraciji Planinka je sledil izlet na Veliko planino ter ogled pastirskega naselja. Tudi tokrat so morali priskočiti na pomoč gostitelji, saj gostje niso imeli primerne obutve, nemalo težav je povzročala tudi hoja navzdol, saj je Danska pretežno    ravninska dežela.
Mladi skozi šolski objektiv
Ob robu mesta, prav pod Starim gradom, kjer pogledu ne uide lepa povezanost jesenskih barv bližnjega gozda, stoji drugi dom mladih, vsak dan stopajočih po istih poteh, s podobnimi mislimi.
Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra v Kamniku vsako leto na novo vpiše več kot 240 dijakov v 2 naravoslovna oddelka, 3 poslovno-finančne in 2 trgovinska. Tako nas je v šol. letu 1986/87 čez 800 dijakov. Za vse je sklenjena pogodba z delovnimi organizacijami za proizvodnjo in delovno prakso, ki jo dijaki opravljajo najmanj 14 dni, naši prodajalci pa 3 mesece. 75% dijakov prejema šolsko malico, ki je regresirana, mnogi so tudi odjemalci kosil iz šolske kuhinje. Na šoli živo deluje ŠS (šolska skupnost) in OO ZSMS, tako da imajo učenci možnost samoupravno posegati v razmere v šoli. Zelo aktivno delujejo različni krožki: krožek za urejanje šolskih nasadov, kemijski, biološki, fizikalni in matematični. Mladi kemiki želijo ustanoviti laboratorij z ljubljanskimi srednjimi šolami, kjer bi potekalo njihovo delo na podlagi lastnih izkušenj, rezultatov in raziskovanj. Najboljši dijaki v matematičnem in naravoslovnem krožku sodelujejo tudi v gibanju Znanost mladini in se udeležujejo vseh regionalnih in republiških tekmovanj. Zgodovinski krožek se bo letos posebej ukvarjal z razvojem kamniškega mestnega prostora po letu 1945 in z zgodovino kamniške gimnazije, zaživela pa sta tudi geografski in obrambni krožek (strelska in infor-mativno-propagandna sekcija). Učenci lahko poglabljajo znanje angleščine v posebnem krožku, dijaki pa si lahko z izpitom ob koncu leta po predelanem ustreznem programu krožka za nemški jezik pridobe oceno iz drugega tujega jezika
Od šolskega leta 1984/85 deluje na šoli kulturno društvo, ki vključuje naslednje sekcije (krožke): literarno, dramsko-recitacijsko, novinarsko, likovno, fotografsko, glasbeno, plesno in ekološko. 29. oktobra je imelo kulturno društvo SENŠRM Kamnik občni zbor. Prisotni so bili mentor SKD Tina Romšak, ravnateljica Vanda Rebolj, predstavnik ZTKO Tone Fti-čar in mentorji in predsedniki posameznih sekcij. Zbor je vodila dijakinja Milena Strajhar. prdsednica SKD. Predsednica je na kratko predstavila vse krožke in njihov
predvideni program v tem šolskem letu. Tov. Romšakova je utemeljila upravičenost ekološke sekcije znotraj kulturnega društva, saj naj bi krožek predvsem gojil ozaveščen kulturni odnos do našega okolja. Najosnovnejša naloga SKD naj bi bila:
- povezovati se z drugimi kulturnimi društvi v občini in zunaj nje (kaže se možnost navezovanja stikov celo s celovško kulturno skupino;
- kjer se le da vključevati se v prostor krajevne skupnosti (možnost prireditve ŠKD za občane). Občinska ZTKO bo financirala izvedbo vseh programov, ki bodo presegali šolski okvir. Tov. Ftičar je opozoril na nujnost finančnega načrta in da bomo morali program oblikovati po koledarskem, ne po šolskem letu. Občinska ZTKO nam bo pomagala tudi z ustrezno literaturo in raznovrstnimi nasveti. Tov. ravnateljica je dodala, da so še možnosti za nove interesne dejavnosti, treba pa bi bilo vzpodbujati dijake za čimvečjo udeležbo v krožkih. Tako smo si zadali še eno nalogo - spodbujati dijake za vključevanje v kulturne interesne dejavnosti na šoli. Tov. Ftičar je poudaril še pomen nekaterih sekcij na šoli, ki so edinstvene v občini (npr. naša plesna skupina jazz baleta, ki je nedavno tega v Škofji Loki dosegla sijajen uspeh). Predsednica Strajharjeva je opozorila na možnost vključevanja novinarskega društva v šolski radio (treba pa bi bilo izboljšati ozvočenje) in ga spodbudila k pogostejšemu oglašanju - informiranju na panojih šolske avle in v Kamniškem občanu.
Likovni krožek naj bi prerasel šolski okvir z razstavo priznanih umetnikov v šolskih prostorih, dramsko-recitacijski in literarni krožek pa bi organizirala srečanje s slovenskimi literarnimi umetniki.
Nekaj sodelovanja je z delavsko univerzo, ki organizira tečaj tujih jezikov za naše dijake, poglobiti pa bomo morali povezavo z agro-živil-sko šolo, s katero si v nasprotnem turnusu delimo streho.
Da, tako je na SENŠRM, ko nešteto src utripa v istem ritmu, kjer je toliko navidez prav otroških in nebogljenih obrazov toliko mladih zaljubljenih src. Pa vendar, njihovo delo ni le igra, ampak ustvarjalen prispevek naši sredini.
IRENA GROFELNIK novinarski krožek SENŠRM
Kljub temu so bili presrečni, da so vsaj enkrat videli planine in njihove lepote. Zaključni večer v Kamniku je bil v gostilni Orel.
Četrti dan: Predzadnji dan so si vsi gostje ogledali Postojnsko jamo in Predjamski grad. Visoka cena vstopnic za ogled jame ni bila najboljša reklama za to naravno znamenitost. Vstopnina za tujega gosta stane-približno sedemkrat več kot za domače. Ali ni to »malo« preveč? Popoldne so si ogledali še Malenškovo kmetijo v Komendi ter galerijo Janeza Repanška v Rudniku. Čeprav že precej utrujene po celodnevni vožnji, jih je presenetila lepota kraja, v katerem stoji galerija, veliko zanimanje je vzbudila tudi razstava lesorezov Božidarja Jakca.
Peti dan: Zadnji dan je bil namenjen nakupom in prostemu razgledu po Ljubljani, večer pa poslovilnim zabavam. Ob koncu so si stisnili roke ter si obljubili, da se spet vidijo, seveda tokrat na Danskem.
Obisk danskih učencev je bil res prijeten dogodek, ki ga nekateri ne bodo še tako kmalu pozabili. Kamniški srednješolci se že pripravljajo, da drugo leto obiščejo danske prijatelje. Posebna komisija za stike z drugimi šolami bo poskušala pridobiti širšo družbeno skupnost za finančno pomoč.
Če akcija ne bo uspela, se lahko poslovijo od Danske, saj je obisk v precej oddaljeni državi vse prej kot poceni. Učenci ver-;amejo, da jim bo uspelo.
DAMJAN GLADEK
Ponedeljek je bil za učence naše šole poseben dan. Vzrok temu je bil obisk mladih iz Danske. K nam v Kamnik, je prišla tretjina Dancev, ki so obiskali Slovenijo.
Njihov obisk je bil najavljen in nekateri učenci naše šole so se prostovoljno odločili, da ponudijo Dancem prenočišče za eno noč in pomagajo pri organizaciji.
Pogovarjala sem se z dvema učenkama naše šole, ki sta sprejeli učenki iz Danske. Nina Irt mi je povedala: »Obiskovalce iz Danske smo sprejeli že v šoli. Z vsemi smo se seznanili in jim postregli s kosilom. Vse smo pripravili nekoliko slovesneje in poskušali biti kar se da gostoljubni. Vsak izmed nas je dobil svojega danskega prijatelja. Jaz sem sprejela Bettino in takoj sva se lepo razumeli. Po pouku je Bettina odšla z mano domov, da se je nekoliko spočila po naporni vožnji. Popoldne sem ji razkaza-la Kamnik, zvečer pa smo se zbrali Danci in gostitelji in odšli v disko Laser. »Super« razpoloženje je nekoliko pokvarila kraja denarnice neki Danki. Kljub takojšnji preiskavi miličniki niso našli tatu.«
Marsikaj mi je povedala tudi Tanja Pire: »Pri meni je prenočila Ann-Britt. Zelo dobro sva se razumeli, čeprav sva si največ povedali kar z rokami. Pričakovala sem, da bodo znali bolje govoriti angleško, vendar je tudi njim angleščina povzročala preglavice. Danci niso pričakovali, da je Slovenija tako razvita in lepa dežela. Posebno se spominjam zakuske Pri orlu, kjer so nam postregli z domačo hrano: s krvavicami, zeljem in žganci ter seveda z veliko dobre volje. Objeli smo se okoli ramen in prepevali.
Zadnji dan so nas Danci povabili na večerjo v Holiday Inn, in prišlo je slovo. Izmenjali smo si naslove in si še zadnjič stisnili roko. S solzami v očeh smo jim pomahali v slovo. Obljubili smo jim, da jim kmalu vrnemo obisk. Že aprila ali maja bomo tisti učenci naše šole, ki smo Dancem nudili prenočišče in gostoljubje, odšli za en teden na Dansko.
Od letos naprej se bomo redno obiskovali z učenci drugih držav in tako razvijali nova prijateljstva.«
SAŠA MEJAČ, 2. c SENŠRM novinarski krožek
Kaj ti pomeni Dan republike?
Bliža se 29. november, najpomembnejši datum v zgodovini naših narodov in narodnosti.
Nekaj dijakov Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra smo vprašali, kaj jim pomeni dan republike.
Dan republike je vsekakor pomemben praznik, vendar ga v naši družbi premalo cenimo. Brez potrebe imamo le veliko proslav, ki se jih navadno sploh ne udeležimo. Menim, da postaja dan republike le dela prost dan, toda moral bi biti dan napredka in delovnih uspehov. Bojim se, da bo ta dan še naprej ostal - dan proslav.
SERGEJA SIVEC, DIJAKINJA 4. LETNIKA
Tudi letos je dan republike za nas prost dan, česar se na žalost najbolj zavedamo. Praznik izgublja svojo pomembnost, saj naj bi bil po mojem prepričanju to dan izpolnjenih ciljev, ne pa le dan zvenečih proslav.
NEBOJŠA IVANOVIČ, DIJAK 3. LETNIKA
Zavedam se, da je 29. november pomembna prelomnica v zgodovini Jugoslavije, kajti takrat je nastala nova Jugoslavija, z novimi cilji za boljšo bodočnost.
Na ta dan je poleg raznih ponavljajočih se proslav in velikih govorov, tudi precej otvoritev novih vrtcev, šol in tovarn, kar je bolj pomembno od govorov o napredku. Treba je več narediti in manj govoriti.
BLAŽ JAK 4.
STIPLOVŠEK, LETNIKA
1)1-
SABINA KOLBL, DIJAKINJA 4. LETNIKA
Takšno praznovanje dneva republike, kot ga imamo zadnja leta, se mi zdi nesmiselno, saj se ga veselijo le učenci in delavci, ker imajo prost dan. Mislim, da bi ta dan lahko kako drugače popestrili. Predlagam, naj bo to dan napredka in novega elana k boljšemu jutri.
Se strinjate z mnenji srednješolcev???
DAMJAN GLADEK
Kaj so mladi naredili po 25. maju
Nedvomno je akcija vseslovenskega pomena »požrla« precejšnjo vsoto denarja, saj vsi dobro vemo, da akademija ob dnevu mladosti vsako leto potroši ogfomno denarja. Ko so se naši mladinci odločali za odhod v Beograd, so po mnogih razpravah rekli da, pristavili pa, da akcija kljub svoji širini ne sme okrniti dejavnosti, ki so si jih mladinci zastavili že v začetku leta.
Kakšno je obdobje po 25. maju, sem povprašal sekretarja OK ZSMS Kamnik, Braneta Modrijana, ki je svojo funkcijo nastopil tik pred odhodom mladih Kamničanov in Domžalčanov v Beograd.
Kako uspešno je mladina izpolnila svoje cilje?
MODRIJAN: Čeprav smo menili, da prvotni plani ne bodo okrnjeni zaradi odhoda naših mladincev v Beograd, smo se močno ušteli, predvsem pri denarju. Odobrena sredstva niso bila v celoti nakazana na naš račun, tako da smo morali plačevati stroške iz proračuna OK ZSMS. Veliko sreče smo imeli z SDK, saj smo zaradi kroničnega pomanjkanja denarja nekaj računov plačali prepozno. Kljub temu so se vse glavne aktivnosti odvijale po načrtu. Aktivisti so porabili ogromno energije ravno za prireditev v Beogradu, zato je bilo nemalo težav pri drugih, vzporednih aktivnostih. Konkretno. Brigada je odšla na Ro-glo nepopolna, sestavljali so jo predvsem učenci SENŠ RM, precej je bilo tudi brezposelnih, ne da bi aktivirali združeno delo. Želeli smo poslati celo dve brigadi, eno na Roglo ter drugo na lokalno delovno akcijo na Veliko planino. Zaradi predolgih dogovarjanj z investitorji, se je vse zavleklo, na koncu pa ni bilo nič. Že dalj časa ugotavljamo, da je mladinsko prostovoljno delo v krizi, takšne oblike pa preživite. Že v samih osnovnih organizacijah, mladina želi nekaj pokazati tudi brez krampa in lopate, na področjih, za katere se
izobražujejo. V akcijah današnjega časa mladina ni motivirana za delo, čutijo se nepotrebne, njihovo delo družbeno ni priznano do prave mere. Akcije morajo biti smiselne. Kjer lahko opravi buldožer, so brigadirski krampi povsem odveč. Tudi združeno delo je preveč obremenjeno. Brigadir, ki izhaja iz združenega dela, ima plačo, poleg tega pa združeno delo v določeni meri sofinancira MDA. To ni več mladinsko prostovoljno delo. Novo rešitev vidim v sredstvih iz komunalnega pri-
Brane Modrijan -ZSMS KAMNIK
sekretar OK
spevka. Če bi za MDA oddvojili le 0,05%, to pomeni tri milijone. Z desetimi odstotki tega denarja bi opremili brigado, ostalo bi porabili za lokalne delovne akcije. S tem ne bi bilo združeno delo nič bolj obremenjeno.
Letos ste načrtovali obnoviti hišo, v kateri domuje OK ZSMS.
MODRIJAN: Kot so padle ostale aktivnosti, se je zavlekla tudi obnova hiše. Postorili smo najnujnejše, saj smo obnovili razpadajočo streho, fasada pa bo morala počakati do naslednjega leta. Brez velike pomoči združenega dela in prostovoljnega dela
nam ne bi uspelo obnoviti niti strehe. Zgradba je res potrebna obnove, vendar so stroški ogromni: 600.000 din smo porabili samo za popravilo strehe, kar sploh ni malo ob dejstvu, da gre 80 do 90% proračuna OK ZSMS za osebne dohodke. Kje je potem material in drugi stroški. Pomladi 1987 bomo zagotovo obnovili fasado, da bomo lahko brez sramu obesili tablo OK ZSMS Kamnik.
Kaj pa delo Študentskega servisa?
MODRIJAN: Študentski servis je veliko pomagal, da smo lahko izpeljali nekatere dejavnosti. Lani je bilo precej težav pri poslovanju. Delovne organizacije niso poznale našega poslovanja, zato smo precej krivi sami, ker nismo dovolj obveščali. Še naprej se bomo zavzemali za svojo enoto ŠS. Nove perspektive so v povezovanju z. Zavodom za zaposlovanje, saj bi začasno zaposlitev preko ŠS lahko dobili tudi brezposelni. Akcija za 25. maja je porabila ves lanskoletni zaslužek ŠS (provizija 10%). Denar je seveda odobril aktiv študentov. Za letos je že narejen plan o razporeditvi sredstev ŠS, ki bo šel v razpravo na aktiv študentov. Največ sredstev je namenjenih za dejavnost komisij in centrov, društev ter za obnovo hiše. Kolikšna so ta sredstva, bomo zvedeli ob koncu meseca.
Letos poteče mandat dosedanjemu vodstvu OK ZSMS. Kako je potekalo evidentiranje, kdaj bo programsko volilna seja?
MODRIJAN: Res se bliža konec leta in s tem konec dvoletnega mandata. Že skoraj pol leta teče evidentiranje, žal ni bilo pravega odziva iz osnovnih organizacij. S tem je bilo delo kadrovske komisije precej oteženo. Ni novih kadrov, brez tega ni svežih idej. Kljub vsem težavam nam je nekako uspelo. Program sko volilna seja bo predvidoma 3. decembra.
DAMJAN GLADEK
Iz šole na oder Cankarjevega doma
Jazz-baletna sekcija plesne skupine »Click-Samantha« iz novoustanovljenega šolskega kulturnega društva, ki deluje v Srednji ekonomsko-naravoslovni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, je po nastopu na regijski plesni prireditvi izbrana za predstavitev na osrednji republiški olesni prireditvi, Dnevih plesa '86 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Sredi letošnjega oktobra se je Click-Samantha udeležila skupne akcije Zveze kulturnih organizacij sedmih gorenjskih občin, nastopila je na Srečanju plesnih skupin Gorenjske v Škofji Loki. Ta prireditev je ponudila pregled ljubiteljskih dosežkov s področja plesne dejavnosti na Gorenjskem, Združenju plesnih skupin Slovenije pa omogočila eno od priložnosti izbora najboljših skupin za nastop na tridnevni republiški plesni manifestaciji, Dnevih plesa '86, ki bodo od 12. do 14. decembra 1986 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Kamniška plesna skupina, natančneje njena Jazz-baletna sekcija, je s tem že zgodaj dosegla
lep uspeh: po odločitvi selektorjev se je - tako sporoča Odbor za plesno dejavnost pri ZKO Slovenije - uvrstila v program drugega dne Dnevov plesa '86 in bo v Srednji dvorani Cankarjevega doma v soboto, 13. 12. 1986 ob 18. uri nastopila v družbi znanih in uveljavljenih plesnih skupin, kot so Arruba iz Ljubljane, Magra iz Maribora, Lena iz Tržiča, pa celjski Plesni studio Igen, tolminski Ritem itd.
V bogatem programu Dnevov plesa '86 bo na več prireditvah nastopila še vrsta odličnih plesnih skupin in vsekakor bo to dogodek, ki bo razveselil vse ljubitelje plesne umetnosti, Kamniča-ne pa nedvomno še posebej: uvrstitev plesne skupine »Click-Samantha« iz ŠKD SENŠRM na to republiško prireditev predstavlja - po podatkih, ki so na voljo - prvi nastop katere od kamniških ljubiteljskih kulturnih skupin na odru osrednjega slovenskega kulturnega hrama, Cankarjevega doma.
TONE FTICAR
Jože Plečnik in Kamnik
Minuli četrtek so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli razstavo arhitekta Jožeta Plečnika, ki bo odprta do prvih dni
januarja. Gre za razstavo, ki je letos spomladi doživela izjemen odmev v pariškem centru Georges Pompidou in ki je v Ljubljano sicer prišla nekoliko prej, kot je bilo prvotno načrtovano, za tokratno predstavitev Plečnikovega ustvarjanja pa so jo še nekoliko dopolnili.
Ker je življenje in delo Plečnika povezano tudi s Kamnikom, je prav, da mu tudi v našem glasilu damo nekaj prostora, ki ga je s svojimi stvaritvami gotovo zaslužil. V tej številki objavljamo prispevek Franceta Steleta, objavili pa bomo še zapis Plečnikove učenke in sodelavke Majde ISefima z nekaj posnetki Plečnikovih stvaritev.
KAKO SI
PREDSTAVLJAMO IN KAKŠNO ŽELIMO IMETI METALKINO BLAGOVNICO V KAMNIKU
Na to vprašanje si sami ne znamo odgovoriti in tudi organiziranost blagovnice in prodaja blagovnega asortimana ni nikoli dorečena in dokončna. Kot trgovci smo poklicani zato, da v ožjem in širšem prostoru mesta KAMNIK in tudi izven njega zadovoljujemo potrebe potrošnikov od proizvajalca do končnega kupca.
Želimo vas opozoriti in predstaviti našo blagovno hišo z raznovrstnim blagom za gradnjo, obrtništvo, gospodinjstvo in zadovoljevanje reprodukcijske sposobnosti industrije Kamnik. Vse na enem mestu in z organiziranim prevozom do hišnih vrat.
V pritličju blagovnice si lahko izberete kuhinjsko pohištvo znanih proizvajalcev s tega področja, pestra je izbira bele tehnike, drobnih gospodinjskih aparatov, električnega materiala in svetil, vse vrste barv in lakov za premaz in zaščito lesa in kovin, kot tudi čistila. Na posebnem oddelku nudimo raznovrstno nerjavečo in plastično posodo, ves pribor in vse pripomočke za sodobno gospodinjo. Čas je zlato in ob nakupu daril si lahko izberete že pripravljeno in aranžirano darilo.
V kletni etaži blagovnice je vse za obrtnika in širša ponudba za oskrbovanje industrije z reznim in ročnim orodjem, električnim orodjem in kovinsko - lesnimi obdelovalnimi stroji. Ponudba kmetijske mehanizacije in orodja za vrtičkarje je zadovoljiva in vsak kupec bo našel nekaj za sebe, za svoj dom in družino.
Oddelek vodoinštalacijskega materiala, solarne tehnike, keramičnih ploščic, talnih oblog si je že pridobil zaupanje med kupci. Prodajalci s svojim strokovnim znanjem pravijo, da so zmožni še boljše ponudbe in postrežbe. Ali res? Na to odgovorite, spoštovani bralec ali kupec, vi.
Oddelek gradbenega materiala, črne in barvne metalurgije je samostojna organizacijska enota, ki deluje v sestavu blagovnice Kamnik. Ima nalogo, da se v bližnji prihodnosti popolnoma usposobi za preskrbo materiala za gradnjo hiše in adaptacijo stanovanj. Če mu bo to uspelo, boste povedali vi.
To je kratka predstavitev naše in vaše blagovnice. Je skromna, in če jo obiščete, se lahko prepričate, da je precej bogatejša, kot je tu navedeno.
Kolektiv blagovnice vas pričakuje in si želi srečanja z vami.
Ob tej priložnosti prejmite ob DNEVU REPUBLIKE še iskrene čestitke in aktivni odmor ob nakupu pripomočkov »NAREDI SAM« v METALKINI blagovnici KAMNIK.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik in
Zveza kulturnih organizacij Gorenjske
vas vabijo k ogledu
pregledne razstave del likovnih skupin Gorenjske,
ki bo v počastitev praznika republike v Razstavišču Veronika v Kamniku od 27. novembra do 15. decembra 1986 (od 9. do 12. in od 16. do 18. ure)
Otvoritev razstave bo v četrtek, 27. novembra 1986 ob 18. uri.
V otvoritvenem programu nastopa moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik.
RAZMIŠLJANJE OB PLEČNIKOVIH STOLIH
zapisano v spomin in spoštovanje Jožeta Plečnika (1872-1957)
Jože Plečnik
in njegovo čaščenje
lesa
Ko zadnja leta umetnostna kritika pravzaprav šele odkriva podobo in delo arhitekta Jožeta Plečnika in so v pariškem umetniškem centru Georges Pompidou marca slovesno odprli razstavo »Jože Plečnik - architecte« ter tako odprli vrata v njegovo svetišče vsem, ki doslej vanj še niso vstopili, se mi zdi še kako pomembno poudariti delovanje velikega arhitekta na področju drobnih stvari. In še bolj važno se mi zdi razmišljati o »sveti« zvezi Plečnika z lesom, ki mu je kot naraven material pomenil prav tako veliko kakor kamen, ki mu je bil blizu, saj njegov rod izhaja z roba Krasa.
Vemo, da je Plečnik ustvaril Zacherlovo hišo (do 1. 1911) na Dunaju, ki se ima pravico uvrščati med najbolj dognane arhitekture »moderne«; da je bil do leta 1920 profesor na praški umetno-obrtni šoli, takoj nato pa je postal redni profesor za arhitekturno risanje in kompozicijo na tehniški fakulteti ljubljanske univerze, vmes pa praktično vdahnil Ljubljani novo celostno podobo in zasnoval številne cerkve po Sloveniji, v Beogradu in Pragi. Vsemu njegovemu delu pa je med drugim skupna velika ljubezen do drobnih dekorativnih predmetov, izdelanost in popolnost detajlov na velikih stavbah ali na majcenih svečnikih.
Nekoč je rekel svojim študentom: »Večno lepoto iščite z vsemi silami in ogrevajte se na domači zemlji. Vedite pa, da boste napravili le takrat nekaj, kadar boste delali kot otroci. Ne čakajte pohvale. Jaz sem star in izkušen, govorim vam, kar sem doživel.«
Če smo najprej spoznali Plečnika - graditelja veličastnih stavb in mostov, pa Plečnika - oblikovalca malih predmetov (stolov, miz, lestencev, svečnikov . . .) še zelo malo poznamo. Pri tem zadnjem poznavanju pa se mi zdi bolj pomemben od vseh raznoterih oblik osnovni pristop Plečnika k oblikovaju: izdelati projekt, na katerem se na istovrstnih predmetih oblike detajlov ne bi ponavljale. Čisto logično se nam danes v industrijski dobi zdi, da je jedilna garnitura sestavljena iz jedilne mize ter štirih ali več enakih stolov. Plečnik je stvari videl globlje. Okrog jedilne mize je posadil štiri različno oblikovane stole, ki pa vsi skupaj tvorijo vsebinsko celoto; npr.: ob jedilni mizi je združil stole, od katerih eden ponazarja vinsko trto, drugi pšenično klasje - kruh itd., vsi skupaj pa dobrote, ki se ponavadi najdejo na taki mizi. Primer: miza in štirje stoli, ki jih je zarisal za Lectarjevo družino iz Kamnika. Različno oblikovane enote v skupnem hrepenenju. Razumel je smisel zbranosti ob jedi. Vsak, ki sedi za mizo, je po svoje drugačen, a vsi so zbrani z istim namenom, da použijejo in se vesele. Kakšen dolgčas, če bi bili vsi ljudje za mizo enaki - ali pa preneseno: če bi bila na mizi vedno samo ene vrste jed.
V stolu je videl več kot samo predmet za sedenje. Vsak njegov stol ima mogočne poteze, kot bi bil vsak prestol. Ob tem bi mu morda lahko kdo oporekal, da je premalo dal na udobnost sedenja na račun slikovitosti . . .?
Spoji, ki že od nekdaj predmet sporov med oblikovalci in tehnologi (eni hočejo lepe, drugi pa , močne), morajo dati predmetom zadostno trdnost, Plečniku pa so bili mesto, kjer se je njegova domišljija pravzaprav lahko šele iz-
živela v vsej umetniški moči. Če je bilo zaradi večje trdnosti potrebno, se ni bal niti zagozde, odprtega moznika ali pa je spoj ojačal z dodatnimi kosi lesa. Noga stola je kot steblo, ki na spoju (npr. z ročno oporo) preide v cvet, zacveti. Hrbtni naslon stola je obraz, ki zre po sobi, tudi ko nikogar ni blizu.
Posamezni detajli na pohištvu so zahtevni s stališča obdelave in le dobri rezbarji so jim lahko kos. Reliefni simboli dvigajo pohištvo nad gladino uporabnostne vrednosti.
Posebno mu je bil pri srcu domač orehov les (primer: Lectar-jeva miza in stoli), včasih je tanke elemente drugih lesov oblekel v orehov furnir (primer: stoli za Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani). Veliko je delal v hrastu, ki je odgovarjal njegovim mogočnim stebrom in obokom, pa tudi pri stolih ga je imel v časti.
Razumel in častil je les in les mu je razodel vse svoje skrite lepote.
nih največkrat na rjav ovojni papir.
Prvič je delal z njim takoj po osvoboditvi, ko so obnavljali cerkev v Stranjah. Pravi, da je bilo lepo delati s Plečnikom, čeprav je bil strog in nepopustljiv. Bil je »siten«, če ni bilo narejeno vse točno, kot si je zamislil. Spomnil se je, kako se je neki mizar pri struženju pohištva za cerkev v Stranjah malo zmotil. Ko je Plečnik skupaj z asistentom Tonetom Bitencem prišel na oglede, je seveda takoj opazil, da ni vse tako, kot je naročil. Jeza ga je obšla. Rekel pa je samo: »Ti, Tone, a smo to mi delali . . .? To pa nismo mi delali . . .!«
Velikokrat je prišel na oglede in korekture in tudi, če je bilo vse prav narejeno, ni nikdar pohvalil z besedami, le z dlanjo je pobožal po pohištvu, »in takrat«, pravi Frače »smo vsi vedeli, da je dobro.«
Ko si je Plečnik zamišljal lestenec za cerkev, se je Francetu zdelo čudno, da je vsaka svetilka na
Orehov stol, ki ga je Jože Plečnik oblikoval za Lectarjeve iz Kamnika
Rekel je: »Javna slava, dela v javnosti, vse to ni nič! Samo pri delu, ko človek občuti za trenutek krila večnosti, dobi človek nekaj, česar mu ne more vzeti nihče več - zato pa je tudi umetnost tako grozno krasna stvar.
Stvari morate tako videti, kakor jih je videl človek, ki je že bil - popoln.«
Plečnikovi mojstri umetne obrti
Prav je, da se vsaj malo spomnimo tudi tistih, ki so v lesu uresničevali ideje velikega arhitekta. Od svojih mizarskih mojstrov je Plečnik zahteval veliko in ti so si v zaupanju vanj veliko upali storiti z lesom. Biti Plečnikov mizar ni bilo lahko, vendar vsega spoštovanja vredno delo, ki ga je arhitekt znal ceniti, kar je potrdil z besedami: »Dobrega delavca častim vsaj toliko kot velikega gospoda.«
Eden tistih, ki so imeli čast delati po navodilih in risbah Jožeta Plečnika, je devetdesetletni France Koncilja z Mekinj nad Kamnikom, ki ima še žive spomine in cel predal načrtov, narisa-
lestencu drugačna in si je drznil opomniti velikega arhitekta, češ, naj bosta vsaj po dve svetilki enaki. Plečnik pa je (pravgotovo ne prvič) le odvrnil:
»Ne mojster, kar pustite to meni, naj bo vsaka drugačna!«
Mesto umetne obrti v današnjem slovenskem lesarstvu
Večina ljudi danes nima posluha za umetniške stvaritve. Slog življenja jim narekuje tekoči trak, milijarde predmetov, ki jih mimogrede srečujejo in jim ne vedo imen . . . Uporabnostna vrednost predmetov daleč presega umetniško ali kar estetsko vrednost. Estetski čut in čut za originalnost sta potlačena v človeške globine brez obetov, da se sploh še kdaj prebudita.
Kako prebuditi človeka vsaj na stopnjo dveh generacij nazaj, ko sta še polno živela domača obrt in ljudsko stavbarstvo?
V podjetjih zadnja leta stalno poslušamo, da je pred upokojitvijo zadnja generacija mizarjev, ki tako rekoč še vse znajo, novi so produkt revolucionarih let, ko so stroji nadomestili pravzaprav
vsa težka in lahka ročna dela. Takrat se je hitro razširila miselnost, da pravih mizarjev ne potrebujemo več. Cene izdelkov pravzaprav niso dovoljevale več ročnega dela, ki je drago. Tako se že desetletja vrtimo v začaranem krogu, iz katerega ni videti izhoda. V trgovinah je razen redkih izjem videti pravo revščino v oblikovanju lesenih (pa tudi drugih) predmetov, za kar pa niso toliko krivi oblikovalci, kot tisti začarani krog, ki smo ga že omenili.
Prišli smo tako daleč, da že slišimo »poslednji krik iz savane«. Pot za rešitev je samo ena: oživljanje umetne obrti, ki smo jo tako kruto zadušili.
Predvsem med obrtniki so še mojstri, ki enako dobro obvladajo rezbarsko orodje kot moderno krožno žago. Javno bi bilo potrebno dati priznanje temu delu in ga podpreti. Mislim, da bi se to dalo tako, kot navajam v naslednjih točkah:
- narediti seznam mojstrov umetne obrti mizarske stroke v Sloveniji, - velike trgovske organizacije (Lesnina, Slovenijales) naj bi v sklopu svojega razstavno-prodajnega prostora imele tudi kotiček, kjer bi se stalno pojavljali umetnoobrtni izdelki, oziroma originalno pohištvo,
- pohištvo naj bi bilo naprodaj za primero višjo ceno,
- kupec, ki bi tako pohištvo kupil, naj bi dobil zagotovilo, da je kupil original, ki je zanesljivo izdelan v taki obliki le enkrat (unikat),
- pohištvo naj bi bilo, podobno kot likovne umetnine, opremljeno s podpisom mojstra in pečatom,
- lahko bi bilo izdelano tudi v manjši seriji, recimo 20 kopij, ki-
bi bile oštevilčene kot grafike v likovni umetnosti, seveda bi bila cena ozir. vrednost takega pohištva precej manjša kot unikatnega,
- tudi pohištvo bi s tem prišlo med trajna umetniška dela. kamor prav gotovo tudi sodi (kol slike, plastike, grafike, fotografije . . .),
- ko bi se lastnik takega pohištva naveličal ali iz kakšnih drugih razlogov, bi ga prodal kot umetniški eksponat znanega mojstra,
- v velikih trgovskih hišah bi organizirali akcijo: POHIŠTVO MESECA, kjer bi (podobno kot v Cankarjevem domu Likovno delo meseca) umetnoobrtno pohištvo ocenjevali strokovnjaki s področja umetnostne zgodovine, oblikovanja in lesarstva, ob takih priznanjih bi tudi mojstru rasla cena v umetniških krogih,
- sčasoma bi v Sloveniji zaživele delavnice ozir. ateljeji za umetno obrt, v katerih bi ustvarjali priznani mojstri,
- ker umetnost ne pozna laži, bi v svoj krog sprejela le res prave mojstre lesne obrti, ki bi znali svoje ideje kvalitetno realizirati,
- lahko bi sodelovala oblikovalec (ideja) in mojster (realizacija),
- v ateljejih za umetno obrt bi se izpopolnjevali tudi študentje lesarske stroke na različnih nivojih,
- v teh ateljejih naj bi bila spet kot nekoč pri naših dedih izpričana ljubezen do lesa kot materiala,
- naj nam ne bo pod čast spet vzeti v roke dleto in kot kiparji sekati v obličje najlepšega, kar nam daje narava v obdelavo,
- taka akcija bi bila pravgotovo najboljša propaganda za slovensko pohištvo na tujem in bi s kakovostno potezo za seboj povlekla količino,
- konec koncev pa je vse to naša dolžnost do prihodnjih rodov, ki pravgotovo ne bodo preveč veseli dolgočasnih in brezživ-ljenjskih ivernih plošč, pač pa bodo, kot mi, želeli zbirati staro dobro pohištvo - a kaj bodo zbirali, če mi ne bomo nič dobrega naredili, današnjo starino pa bodo požrli črvi.   FRANC ŠTELE
Pri mežnarju Antonu Prvinšku na Golča-ju, hribovski vasici nad Blagovico v domžalski občini, se je oktobra 1941. leta nastanila Radomeljska četa s štabom Kamniškega bataljona. Prek zvez glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet je bilo dogovorjeno, da jih bo tu čakal kurir Štajerskega bataljona. Četa naj bi s tem bataljonom odšla proti Brežicam, kjer bi skušali preprečiti ali vsaj ovirati preseljevanje Slovencev z obmejnega področja, ki je obsegalo teritorij spodnjega Posavja (Boštanj, Bučka, Raka, Leskovec, Krško, Cerklje, Čatež, Velika dolina, Dobo-va, Brežice, Bizeljsko, Artiče ter nekatere vasi pri Laškem in Kozjem in iz okraja Trbovlje).
Načrt o preseljevanju ni bil tajen, razglasili so ga z lepaki s podpisom šefa nemške civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Na lepakih z dne 20. oktobra 1941 je bilo objavljeno, da bodo prebivalce teh krajev preselili v Nemčijo, kaj lahko vzamejo s seboj in da bodo za imovino dobili odškodnino.
Kako temeljito so nacisti uresničevali omenjeni odlok, razberemo iz poročila poveljnika trboveljskega orožniškega okrožja, v katerem je med drugim zapisano:
»Ob preselitvi, s katero smo začeli 29. novembra 1941 v Št. Janžu in jo začasno končali, smo iz Št. Janža preselili okrog 3000 oseb, iz Polšnika 900, iz Sv. Jurija pod Kumom okrog 800, iz Radeč okrog 1400, iz Dol pa skoraj vse. Nadalje je več sto oseb zapustilo imetje in zbežalo v Italijo, okrog 400 oseb se je umaknilo na ozemlje rajha . . .
Živino, ki so jo zapustili preseljenci, so v vsaki občini zbrali v več osrednjih hlevov, za katere skrbijo hlapci, doma večinoma iz ptujske občine, pod vodstvom upravitelja, ki je v vsaki občini . . .«
Poleg okrepljenega Štajerskega bataljona naj bi bile preseljevanje ovirale še Mokrono-ška, Novomeška, Belokranjska, Stiska, Grosupeljska in Borovniška četa; združene naj bi napadale nemške postojanke in vojaške enote z južne strani preselitvenega območja.
A z načrtom glavnega poveljstva ni bilo nič. Dolenjske čete se niso mogle združiti, z Gorenjske pa se Štajerskemu bataljonu ni priključila nobena enota.
Morda niti ne bi prišlo do hude tragedije na Golčaju, če bi bil borce tam že čakal kurir Štajerskega bataljona in jih popeljal naprej. Kurirja pa ni bilo, ker se je Štajerski bataljon v Savinjski dolini zapletel v ogorčene boje z vermani in policijskimi enotami. Pogon za bataljonom se je začel zaradi akcije v graščini Strošnek na Gomilskem. Borci so si napolnili nahrbtnike s hrano, zaklali več svinj, naložili na graščakove konje in odpeljali tri krave. Aretirali so graščaka Ivana Čmaka, njegovo ženo in vrtnarja Bobka, pri katerem so med preiskavo pod posteljo našli puško in uniformo. Pred umikom so zažgali Čmakov avto, žago in skladišče lesa. Čmakovemu zetu Francu Rojniku so rekli, naj Nemcem pove, da bodo aretirance izpustili le tedaj, če bodo Nemci iz mariborskega zapora izpustili deset zapornikov, med katerimi morata biti Jože Hermanko in Leon Novak (partijska funkcionarja na Štajerskem).
Orožništvo in policija sta bataljon po sledeh v snegu odkrila v gorski vasici Čreti. Razbesnela se je bitka in slišali so se kriki nemških oficirjev: Naprej, naprej!
Po uspešnem boju se je bataljon umaknil, Nemcem so ostali le trije pobiti aretiranci in trije Čmakovi konji. Na poti je Franc Roz-man-Stane povedal borcem, da gredo proti Brežicam in zakaj. V nekem kraju so čakali na Kamniško četo, ker niso vedeli, da je leta že razbita in da je na poti Radomeljska.
Nekateri viri navajajo, da so Nemci kurirja ujeli in da je še istega dne podlegel med zasliševanjem. Drugi pravijo, da je kurir prišel dan prepozno, tretji, da ga zaradi bojev bataljona sploh ni bilo na Golčaj. Najsi bo tako ali drugače, nadaljnji potek drame je usmeril cerkovnik Prvinšek. Medtem ko so borci spali, stražarji opravljali svojo dolžnost, je napisal izdajalsko poročilo o gošarjih v vasi. Lisjak, kakršen je bil, je poklical nečaka Antona Podbevška, sestrinega sina, starega enajst let, mu za čevelj vtaknil listek in rekel, da ga mora v šoli izročiti nemški učiteljici. Listka ne sme pokazati nikomur drugemu ali o njem kaj povedati. Če bodo drugi dobili listek, nas bodo vse pobili, ga je strašil in učil.
Učiteljica je obvestila orožniško postajo, ta pa kamniški gestapo in orožniško okrožje. Štiri ure po prihodu Radomeljske čete na Golčaj so bili o tem že obveščeni v centrali gestapa na Bledu. Poveljstva orožništva, policije in gestapa so bliskovito ukrepala. Minile so samo še štiri ure in Nemci so bili na Golčaju. Ob pol enih, 28. oktobra 1941, je zagrmelo iz treh smeri. Borce, vseh je bilo 19, je napad z več strani popolnoma presenetil in zmedel.
»Znašli smo se v peklu,« mi je predlanskim v Domžalah pripovedoval Ivan Semen, zadnji tedaj še živeči borec z Golčaja. Janu-
Da ne bi pozabili_
Kako je mežnar z Golčaja izdal štab Kamniškega bataljona in Radomeljsko četo oktobra 1941
arja lani je umrl in zdaj ni več nobene žive priče, razen izdajalske družine, ki verjetno pod drugim imenom živi nekje na Koroškem. Ves čas pogovora je bila navzoča Ivanova žena, kar sem zapisal zato, da ne bi kdo posumil, da bi lahko mrtvemu pripisal nekaj, kar ni rekel.
»Že po prvih strelih so padli stražar Jože Perne, Edi Pelech in Stanko Pirš. Od vsepovsod so se na nas usipali rafali in bombe. Komandir čete Tone Blejec je vzkliknil: Tovariši, na juriš! in se prvi pognal čez jaso proti njenemu robu. Močan ogenj nas je vrgel nazaj. Pri poskusu drugega naskoka, da bi se prebili skozi obroč, je Blejec padel, poleg njega pa Vili Rožič.
Pod mrtvim stražarjem sem zagledal strojnico. Skočil sem ponjo in izza vogala mežna-rije spuščal rafale proti sovražniku . . .«
Po polurnem boju je na bojišču obležalo deset borcv. Rešili so se le komandant bataljona dr. Marijan Dermastia-Urban, politični komisar bataljona Matija Udvanc-Janez Vajs, Janko Pelech, Karel Trampuž in Jože Pirš-Luka.
Ivana Semena, ki je ranjen in ves okrvavljen do zadnjega naboja s strojnico kosil napadalce, so ujeli, z njim pa še Rudija Boljko, Mihaela Jermana in Janeza Hribarja.
»Vedeli smo, kaj bo z nami,« je Semen obujal spomine. »V meni je hitro dozorela misel na beg. Zvezali so nas po dva in dva. Vsak je imel eno roko prosto, drugo pa zvezano z navadno verižico za roko drugega jetnika. Verižica je bila zaklenjena z majhno navadno ključavnico, kakršne uporabljamo za zapiranje drvarnic in podobno.
Med vožnjo proti Kamniku sva se z rojakom Miho Jermanom potihoma zmenila za beg. Dvakrat ali trikrat sva neopazno z zvezanimi rokami udarila s ključavnico po mojem kolenu. Uspela sva, ključavnica se je odprla. Snel sem jo in dal Jermanu v žep. Stražarji na tovornjaku tega niso opazili. Sedela pa sva tako, da bi lahko opazili, če bi si dal ključavnico v žep.
Z napetmi živci sva čakala na ugodno priložnost za beg, katere pa ni hotelo biti vse do središča Kamnika. Ko sva na povelje skočila s tovornjaka, nama je verižica padla na tla. Z vso silo sem udaril najbližjega policista v obraz, da je padel vznak. Zdirjal sem po ozkih ulicah sem ter tja, nato pa se čez Kamniško Bistrico prebil iz mesta. Vse se je zgodilo tako hitro, nenadejano, da so Nemci za menoj izgubili sled in so verjetno prvi zasledovalci v ozki ulici skrenili v napačno smer.
Čimbolj sem se oddaljeval od mesta, tembolj sem se oziral nazaj ne le zaradi preganjalcev, temveč kje je Jerman. Ni ga bilo, jaz pa sem po treh dneh prišel do borcev, ki so se prebili z Golčaja.
Ujetniki z Golčaja, 19-letni Miha Jerman iz Radomelj, 19-letni klepar Ivan Hribar iz Zgornje Dobrave in 21-letni Rudolf Boljka s Homca, trgovski pomočnik, so bili 14. novembra 1941 ustreljeni v Dragi, skupaj z nekaterimi ujetimi borci Rašiške čete.
Po bitki je glavno poveljstvo poklicalo komandanta dr. Marijana Dermastio in političnega komisarja Matijo Udvanca v Ljubljano. Na Kamniškem je bilo zanju preveč nevarno. V tistih dneh je odšlo še nekaj borcev ilegalno v Ljubljano, med njimi sem bil tudi jaz.
Nekega dne sva se na Poljanski cesti srečala z domačinom s Homca, Stanetom Ul-čarjem. Bil je italijanski ovaduh, po vojni je pobegnil čez mejo. Italijani so me aretirali in zasliševali, nato pa izročili Nemcem in znašel sem se v Begunjah.
Italijanski karabinjerji so na mojo srečo pri aretaciji v navzočnosti ovaduha storili veliko napako. Sploh me niso vprašali za ime in priimek, to so storili šele v zaporu, ko Ulčarja ni bilo več zraven.
Sem Janez Primožič, doma iz Podsrede, odgovorim in jim pokažem ponarejeno osebno izkaznico (tako ne bi mogel odgovoriti, če bi bil izdajalec navzoč . . .)
Na zidu Semenove dnevne sobe v Domžalah sem opazil velik lepak, ki je bil nalepljen na trdem kartonu. To je dragocen družinski dokument. Na njem je namreč zapisano ime prvoborca Ivana Semena, toda ne med imeni talcev, ki so jih postrelili, temveč spodaj, kjer piše:
»Imena vseh nadaljnjih članov tolp so policiji znana. Med drugimi iščejo še naslednje osebe, kdor more navesti podatke, ki bi pripomogli k temu, da jih primemo, prejme primerno nagrado . . .« Sledijo imena dr.
Marijana Dermastie, Ivana Semena, Štefana Štangla in še šestih borcev.
»Gestapovci v Begunjah niso odkrili moje identitete in niso vedeli, da me iščejo z javno tiralico in prek lepakov,« je nadaljeval Semen. »Le dva ali trije zaporniki so me prepoznali, vendar so vsi mislili, da sem zaprt pod pravim imenom. Nihče ni vedel, da sem bil na Golčaju in da sem jim pobegnil v Kamniku.
Skoraj bi me bili odkrili povsem slučajno. Od izpuščenih zapornikov so domači zvedeli, da sem v Begunjah, toda tudi njim ni bilo znano, da sem tam pod drugim imenom. Pa je v Begunje prišla nečakinja s paketom in pri vratarnici spraševala za Ivana Semena. Dežurni v čuvajnici je imel imenski seznam vseh zapornikov in je med njimi iskal moj priimek. Seveda ga ni našel, ker tedaj v Begunjah ni bilo nikogar s priimkom Semen.
Nečakinja, prepričana, da so me že ustrelili, pa ji niso hoteli povedati, se je žalostno vrnila domov.
Kaj bi bilo, če bi se kak prebrisan policist domislil in nečakinjo vodil po sobah, naj si poišče strica?
Leto dni sem bil v Mauthausnu in nato v njeni podružnici Gusen. Po vojni sem opravljal razne službe. Pred upokojitvijo sem bil sekretar v tovarni pohištva STOL na Duplici.«
Nemci so z lepaki obvestili prebivalstvo o uspehu svojih vojaških enot in orožništva na Golčaju in objavili imena desetih padlih borcev in še tole obvestilo: ». . . Tajna državna policija je istočasno prijela 30 pripadnikov te tolpe oziroma osebe, ki so bile v zvezi s to tolpo ter so jo podpirale z obvestili, orožjem, živili itd. Te pridejo v kratkem z drugimi prijetimi pred izredno sodišče . . .«
Seveda, v okolici Golčaja so aretirali veliko oseb, toda med njimi le malo dejanskih aktivistov OF.
Le štirideset dni pred to tragedijo na Golčaju je major zaščitne policije Volker sodelovanje prebivalstva v kamniškem okrožju ocenil takole:
»Doslej ni bilo mogoče doseči, da bi prebivalstvo sodelovalo v boju proti tolpam, največ zaradi tega, ker se boji represalij. Število razpoložljivih ovaduhov je vse pre-• majhno. Ustrahujejo jih z grozilnimi pismi. Iz strahu za življenje naglo prenehajo sodelovati s policijo . . .«
Približno v istem času je šef civilne uprave na Bledu Kutschera (ta je bil decembra 1941 premeščen na visoko dolžnost v Varšavo, kjer so ga ubili tamkajšnji uporniki) z lepaki obljubil nagrado v znesku do 10.000 RM vsakomur, ki bi dal policiji ali orožništvu kakršnekoli podatke o partizanih in organizaciji OF. Čeprav je bilo na lepaku jasno napisano, da bo višina nagrade odvisna od tega, »kako se da naznanilo uporabiti in po uspehu«, so si nekateri stremuški izdajalci napačno tolmačili objavo. Mislili so, da bodo za vsako poročilo dobili 10.000 RM. Ker so celo nekatere orožniške postaje tako razumele razglas o nagradi, je komandant varnostne policije in varnostne službe s poseb-
nim dopisom razložil vsem orožniškim postajam, da se »nagrade izplačujejo glede na vrednost pridobljenih podatkov«.
Toda tako Nemci kot Italijani so skoparili z denarjem za vohune. Cerkovnik z Golčaja je bil v tem pogledu zagotovo izigran. Kot bomo videli, jim je bil takoj po izdaji v napoto.
Iz poročila občinskega komisarja v Blagovici natančno zvemo, kolikšno nagrado je dobil izdajalec.
»Sedaj pa je okoli osme ure zjutraj prišel šolar s pisnim sporočilom, da je na Golčaju več komunistov. Z okrepljenim moštvom smo proti poldnevu izvedli nenaden napad. Uspeh je presegel pričakovanja; v polurnem boju so bili banditi uničeni. Na bojišču je obležalo deset mrtvih, štirje pa so bili ujeti (od teh so tri čez 15 dni ustrelili v Dragi pri Begunjah, četrti, Semen, pa jim je utekel v Kamniku: opomba J. Vidic). Zaplenili smo dve strojnici, deset vojaških pušk, veliko ročnih granat in streliva.
Žal smo tudi mi imeli hudo izgubo. Padel je nemški vojak, ki je ravno dan prej dobil odlikovanje za hrabrost.
Naslednji dan smo dobili nalogo, da pokopljemo mrtvece. Ko smo prišli na vzpetino, smo zagledali osem upornikov, delno v jugoslovanskih uniformah, delno v civilu, v vrsti ležati na tleh. Dva naj bi bila nekdanja jugoslovanska orožnika, drugi so bili najbrž civilisti. Vsi so bili mladi in so imeli strašno spačene obraze. Vse rane so bile smrtne.
Dva mrliča sta ležala malo dlje.
Slikali smo mrliče in jih pokopali. Plen je bil velik in sijajen, o čemer se je lahko major z Bleda sam prepričal. Denunciantu je dal dva tisoč mark in poleg tega bo dobil drugo posestvo . . .«
Občinski komisar v Blagovici je teden dni po bitki na Golčaju pisal političnemu komisarju v Kamniku:
»Zaradi varnosti spodaj navedenih oseb, ki žive na Golčaju, kjer je bil v torek boj, prosim, da pošljete v varen kraj naslednje osebe:
Franca Podbevška, roj. njegovo ženo
15. XI. 1903
Ano Podbevšek, roj. 18. 12. 1914 (Ana je sestra izdajalca cerkovnika Antona Prvinška in je njena družina začasno stanovala pri njem; opomba J. V.),
Antona Podbevška (sina zgoraj imenovanih), roj. 17. I. 1930 (ta tedaj 11-letni šolar-ček je v čevlju nesel izdajalsko poročilo v šolo; opomba J. V.), in njegovo sestro
Frančiško Podbevšek, roj. 29. 8. 1931 (bila je slaboumna, opomba J. V.).
Nadalje prijavitelja banditov Antona Prvinška in Rozalijo Prašnikar (Rozalija je bila Prvinšku teta, opomba J. V).
Vsi so iz Golčaja in provizorično nastanjeni v vasi (Blagovici). Ni nobenega sporočila, da so v nevarnosti, toda zaradi njihove varnosti prosimo, da se čimprej pošljejo stran.«
Iz poročila je jasno, da gre za dogovorjeno izdajo celotnega sorodstva. Takoj po bitki so vsi zapustili Golčaj. Izdajalec Anton Prvinšek je dobil začasno zatočišče na orožniški postaji v Blagovici, drugi v nekem slabem stanovanju. Zdaj so bili županu odveč in bi se jih bil rad znebil. Kdo bo vedno pazil na njihovo varnost!
Politični komisar v Kamniku je 28. novembra poslal dopis pooblaščencu državnega komisarja za utrditev nemške narodnosti na Bledu, v katerem je med drugim rečeno:
». . . Zgoraj imenovana Franc Podbevšek in Anton Prvinšek z Golčaja sta svoječasno zaradi pravočasnega sporočila omogočila, da so prijeli komunistično tolpo in naj bi zanj dobila nagrado od komandanta orožništva polkovnika Handla. Sedaj nista varna prd zasledovanjem komunistov. Polkovnik Handl jima je obljubil prosto posest na Koroškem. Do sedaj obljuba še ni bila uresničena. Obstoji nevarnost, da se bodo komunisti nad ovaditelji maščevali in v tem primeru si bp komaj še kdo od prebivalcev upal poslati pravočasno sporočilo. Prosim, da o tem govorite s polkovnikom Handlom in me o tem obvestite . . .«
Po tem posredovanju so vse v prejšnjem poročilu imenovane poslali na neko posest in od tedaj o njih ni več glasu. Iz poročila političnega komisarja smo razbrali, da gre za posest na Koroškem. Morda so jim podarili posest kake slovenske kmečke družine na Koroškem, ki so jo izgnali drugam ali pa drugače uničili?
JOŽE VIDIC
OB DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU 1986 VAM ČESTITAJO:
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
DON IT f)
Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVALKmanik in
TOZD KEMOSTIK Kamnik
TITAN
■ - ■ ." kofTimk
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik
proizvaja:
- fitinge - črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline)
- vlitke iz temper litine
- navadne in cilindrične ključavnice
- navadne in cilindrične obešanke
- smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke
SLAVKA KRMAVNAR
Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov
in
SREČO KRMAVNAR
finomehanika, orodjarstvo in livarstvo
Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061) 841-072
Utok, tovarna usnja Kamnik
Priporočamo naše kvalitetne izdelke
Servis avtogum in avtopralnica SITAR JANEZ IN BARBARA Kamnik, Fužine 5
Občanom priporočava naše storitve
Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik
ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK
SGP GRADBINEC KRANJ
TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK
SGP GRADITELJ KAMNIK Maistrova 1
se priporoča za naročila vseh gradbenih del
Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
ilvlltkl kombinat
ŽITO
I I u bi I a n a
ŽITO
OBRAT »VESNA« V KAMNIKU
priporoča svoje kvalitetne izdelke
Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 2, tel. 831-261
nudi
premoženjska in osebna zavarovanja.
Industrijsko podjetje alprern
kamrfk t>12<t0 usnjarska cesta | 9
ALPREM KAMNIK
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - OE DUPLICA
Priporočamo se za nakup
kemijska industrija KAMNIK
izdeluje:
- amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
- prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico
- črni smodriiK
- prižigala za miniranje
- signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
- aluminijske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane
izdeluje:
— frotir brisače
- frotir plašče
— modne kravate
- rute
rudnik kaolina in kalcita Kamnik
STOL
Delavci in družbenopolitične organiazcije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK
Priporočamo izdelke iz našega proizvodnega procrama
/O Gospodarska banka Ljubljana
Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo.
Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK
ABCPOMURKA
DO MESO KAMNIK-DOMŽALE
Kamnik, Usnjarska 1
MERCATOR
ETA Živilska industrija Kamnik, p. o.
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
MONTAŽNO PODJETJE p. o. Molkova pot S, 812« KAMNIK
I
MITMACl*. UONIAf * ■UK T*. OMIKA. UMTftUKCUf. fTOMITVI
Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
im- inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve
Priporočamo naše storitve in proizvode:
- elektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronske signalnovarnostne naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
y». Lončarsko podjetje Komenda
Občanom priporočamo nakup naših izdelkov
Kamnik, Ljubljanska 6
Proizvaja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce itd.) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu v Kamniku, Titov trg 5 prodaja, svetuje in šiva tekstilije za posameznike.
Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA, Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI
DO Gostinsko podjetje PLANIKA p. o. Kamnik, Titov trg 4
s svojimi obrati:
HOTEL MALOGRAJSKI DVOR,
RESTAVRACIJA PLANINKA IN KAVARNA
VERONIKA
Cenjenim gostom priporočamo naše storitve
Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
čestita ob dnevu republike vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem
Kozmetika, pedikura in frizerski salon »EDITA«
Kamnik, Japljeva 4
Cenjene stranke obveščamo, da je kozmetični in frizerski salon odprt od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure in v soboto od 6. do 12. ure. Priporočamo obisk našega salona
Cvetličarna
JANEZ HAJDIČ, Kidričeva 64, Kamnik tel. 831-112
Na zalogi imamo lončnice, rezano cvetje itd. Priporočamo se za obisk.
Pripovedujte nam o sebi, J&že Hwaiiičl
K llvaličevim sem šel na obisk, da ata Joža, kot ga imenujejo domači in znanci, povprašam o njegovem, 86 let dolgem življenju. Ker sem vedel, da mi bo brez kakšnih posebnih vprašanj in spodbud natrosil veliko zanimivosti o svojem življenju, se na pogovor sploh nisem pripravljal, če izvzamem nekaj besed, ki so mi jih o njem povedali drugi. In prav zanimalo me je, če je res večni mladenič nemirnega duha in kristalno jasnega spomina.
- Dober dan, Jože Hvalic, povejte mi kaj o sebi!
Rodil sem se marca 1900, na Vogrskem pri Gorici. Do desetega leta sem živel doma, potem pa me je oče, po prigovarjanju učiteljev in župnika, poslal v Gorico, v gimnazijo. Ker smo imeli doma poleg kmetije še gostilno s trgovino, v kateri sem rad pomagal, se mi je tam še bolj tožilo po domu. Ko sem bil star 16 let, so šole v Gorici zaprli, zato sem naprej študiral privatno, v Trstu in Idriji. Oče, ki je življenje dobro poznal, je bil takrat na italijanski fronti, meni pa je svetoval, naj si čimprej najdem zaposlitev in se tako izognem fronti. Službo sem si poiskal na železnici, ki me je spremljala še dolga leta, vse do moje upokojitve. Vendar pa sem kmalu ugotovil, da v Italiji nisem srečen, zato sem leta 1919 pobegnil v Jugoslavijo. Tu sem opravil železničarsko šolo in postal jugoslovanski železničar. Ko sem bil star 22 let, sem za 14 mesecev odšel v vojsko, po njej pa postal prometnik v Domžalah. Tam sem ostal do 26. leta, potem sem eno leto spoznaval Kamnik, od koder je bila tudi moja žena, že naslednje leto pa sem z družino spet odšel na pot. Naš cilj je bila Vojvodina, kamor me je povabil direktor su-botiške železnice. V Banatu smo živeli zelo lepo, še posebej, ker sem preprečil veliko železniško nesrečo. Kmalu potem sem postal postajenačelnik in to ostal do leta 1941, ko so nas Madžari pregnali v Kamnik. V mestu, v katerem živim še danes, spet nisem dolgo ostal, saj so se me tokrat naveličali Nemci in me poslali v avstrijski Braunau, kjer sem služboval na mestni železniški postaji do februarja 1945, ko
sem pobegnil nazaj v Slovenijo. Na poti sem v Salzburgu gesta-povskemu oficirju »ukradel« še služkinjo, Slovenko Milko Jane-žič. Srečno sva pribežala domov, kjer sva se potem, vsak na svojem domu, skrivala do konca vojne. Po njej sem se spet prijavil v železniško službo v Kamnik, od koder sem kmalu odšel v Ajdovščino, kot zastopnik jugoslovanskih železnic. Tam sem po letu 1948 (priključitev Primorske Jugoslaviji) postal postajenačelnik, 54. leta pa sem se dokončno vrnil v Kamnik, kjer so me z istega mesta dve leti kasneje upokojili.
- Gotovo ste v teh 54 letih življenja doživeli mnogo lepih in manj lepih dogodkov. Opišite nam kakšnega!
Še danes se prav posebno spomnim dveh, ki sta me pretresla, vsak na svoj način. Službovanje pri nemški železnici me je ubijalo, saj nisem vedel, kako živijo moji. Sam sem živel zelo ne-* varno, saj sem nemškim vojakom podaljševal dopuste, za kar so mi bili oni, kot tudi njihovi svojci zelo hvaležni.
- Kaj ste delali???
Prav ste slišali. Bil sem na takem delovnem mestu, da sem imel v lasti žig, s katerim sem potrdil, da je železniška proga Dunaj - Salzburg razrušena zaradi bombnega napada in da se vojaku za x - dni podaljša dopust. Imel sem srečo, da oficirji niso imeli časa preverjati, ali je to res ali ne.
Poleg tega sem pogosto pomagal Poljakom in Cehom ter obiskoval naše ljudi v taborišču. Trosil sem tudi letake, ki so mi jih pošiljali iz kamniškega narodnoosvobodilnega odbora in na katerih je pisalo: »Hitler je vojno izgubil, nemški vojaki odvrzi-te orožje!« Često sem poslušal tudi radio Moskva in radio London, čeprav je bilo to strogo prepovedano, in potem o najnovejših dogodkih obveščal druge železničarje. Nekoč so ti opazili, da se nam približuje tuj železničar, zato smo spremenili temo pogovora. Začel sem pripovedovati smešnice, katerim so se vsi smejali, tudi tujec, ki je na koncu pripomnil: »Bolje je pripovedovati o ritih in ljubezni kot o politiki!« Šele kasneje smo zve-
deli, da je bil preoblečen nemški oficir.
Morda sem še bolj trepetal, ko sva se z Milko peljala z vlakom proti domu. Sicer sem bil oblečen v uniformo železniškega inšpektorja, pa tudi dokumente sva imela oba (Milka seveda ponarejene), vendar so bili Nemci takrat izredno nezaupljivi. V najinem primeru ni bilo tako, saj me je vodja patrole, ki je kontrolirala vlak, vljudno vprašal: »VVohin die reise Herr Inspektor?« Najprej sem mu vljudno odzdravil s »Hajd hiter,« kakor smo zavedni Slovenci pozdravljali, potem pa mu v nemščini odgovoril, da grem s hčerko v Celovec, vzet slovo od svojega sina, ki odhaja na vzhodno fronto. To jih je zadovoljilo, saj so odšli, ne da bi sploh vprašali za dokumente. Preden sva prišla na cilj, se je to ponovilo še dvakrat, tako da nisem več vedel, ali je policaje zapeljevala moja uniforma ali Milkina postava!?
- Kako pa je bilo, ko so vas upokojili? Ko vas gledam sedaj, tako čilega in zdravega, si kar ne znam predstavljati, da ste šli že s 56 leti v pokoj.
Najprej naj povem, da nisem šel sam, ampak so me upokojili drugi. Avgusta tega leta smo imeli v Ljubljani železniško konferenco, katere glavni predmet je bil likvidacija nekaterih lokalnih železniških prog. Najprej je bil govor o vrhniški, tržiški in kranjskogorski progi, potem pa mi je direktor omenil, da bodo podrli tudi kamniško progo. Takrat sem morda malo prehitro vzkipel, saj sem poslal direktorja v ... in mu zaželel, naj tam tudi ostane, da ne bo delal škode železnici. Z menoj je potegnil tudi tedanji šef postaje iz Domžal, Franc Šircelj, s katerim sva demonstrativno zapustila konferenco.
Tri dni po njej sva oba dobila odločbo, da nama s 1. septembrom preneha delovno razmerje na železnici. Pred upokojitvijo sem se za nikoli deficitarno kamniško progo zavzel še v Ljubljani pri Vinku Gobcu, ki se je skupaj s predsednikoma občine Domžale in občine Ljubljana Bežigrad zavzel za nas na republiškem izvršnem svetu. Ker je pri progi svoje interese imela tudi vojska, je niso podrli, čeprav sem jaz zaradi nje izgubil službo. Ni pa mi žal, saj mi je ostalo zadoščenje, da sem vedno delal po pravici, in lepa pokojnina.
— Kot vem, se s 56 leti še niste umirili. Kdaj ste sploh začeli živeti mirno življenje upokojenca, sitega nenehne gonje in napetosti?
Kot človek, ki se je komaj srečal z Abrahamom, se še nisem počutil dovolj starega, da bi se umaknil iz živahnega življenja. Že prvi dan pokoja so me zmotili in povabili v honorarno službo, kjer bi zaslužil več, kot pa je takrat znašala moja pokojnina. Ker pa sem vedno ljubil naravo, sem raje sprejel delo pri Kmetijski zadrugi v Srednji vasi, in ni mi bilo žal. Nisem pa se želel vezati na nobeno delo več, zato sem vodil še knjigovodstvo raznim obrtnikom, za Menino sem obračunaval plače delavcev in akorde. Zadolžili so me še za stike s tujci, saj sem govoril pet
do šest jezikov, kar mi je v življenju sploh prišlo prav. Prepotoval sem namreč skoraj vso Evropo, nikjer pa nisem potreboval tolmača.
Omenim naj še delo tajnika in blagajnika pri upokojenskem društvu, ki sem ga opravljal do leta 1973. Takrat smo končno dogradili Dom upokojencev pri Nevljici, zato sem se v skladu s svojim nemirnim duhom posvetil drugim stvarem.
- Kaj to še ni vse, kar ste delali?
Ne, sodeloval sem še v Sokol-skem društvu od 12. leta naprej, ves čas sem bil zraven pri asfaltiranju ceste skozi Nevlje in izgradnji vodovoda.
- Ko ste mi naštevali vse te dejavnosti, s katerimi ste se kdaj ukvarjali, sem večkrat pomislil, da sploh niste mogli imeti časa za zabave in razvedrilo!?
To pa ne bo držalo, za zabave sem si vedno vzel čas. Najbolj uživam pa zadnjih 18 let, ko obiskujem Čateške toplice. Pred 18 leti so mi namreč močno ozeble noge, ko sem delal v gozdu, v hudem mrazu. Potem tudi hoditi nisem mogel več normalno, zato me je zdravnik poslal v zdravilišče. Že po prvem zdravljenju mi je odleglo in iz hvaležnosti do osebja sem njim in sebi obljubil, da se odslej vidimo vsako leto. Obljubo držim, z zdravjem pa od takrat nimam težav.
To je razvedrilo, kaj pa zabave?
Naj vam bo. Moja najljubša zabava je ples; še dandanes se rad zavrtim na lep valček. V Čatežu hotelska uprava vsak petek in soboto zvečer prireja plese za svoje in druge goste . . .
Oprostite, vas lahko prosim, da kaj več poveste o tem, tako kot ste pripovedovali včasih?
Na nekem takem plesnem večeru me neka gospa iz naše družbe stalno vabi, da grem z njo na ples. Ker pa so igrali samo afriške in ameriške plese, katerih jaz ne maram, sem ples odbil rekoč: »Kak lep valček bi še šel plesati?« Kmalu nato začne orkester igrati valček in z gospo sva se znašla na plesišču. Komaj pa se tam pojaviva, nekdo prekine glasbo in reče: »To je solovalček za 83-letnega mlade-
niča Jožeta!« Vsi plesalci so na mah zapustili plesišče, midva pa sva nadaljevala, ob ploskanju več sto navzočih gostov. Takrat mi je prišla v spomin slika, ki sem jo v mladosti večkrat videl; ko cigani vodijo medveda, ga silijo, da pleše in spodbujajo z besedami: »Tancuj, tancuj Marko, da dobiješ banko.« Svirači so jo prav gotovo dobili, jaz je pa nisem. Po plesu sem pozvedoval, kdo neki mi je priredil ta medvedji ples, toda nisem prišel do dna. Še istega večera so mi mnogi nepoznani gosti čestitali za leta in ples ter me še nakaj dni spraševali, če sem res toliko star, kot je bilo na plesu objavljeno.
- Prepričan sem, da bi mi lahko še precej povedali, vendar vas ne bom več utrujal. Le še vaš recept za dolgo življenje!
Ker se rad pogovarjam, mi te urice, ki sva jih prekramljala, niso bile v nadlego.
Za svoje zdravje in čilost pa se imam zahvaliti temu, da nisem nikoli v nobeni stvari pretiraval.. Jem, kar mi je po volji, pijem tudi po potrebi, ženske pri miru puščam in vsako leto grem vsaj za 10 dni v Čateške toplice.
- Še na mnoga leta, ata Joža!
MATIC ROMŠAK
SMRTI
TONIČ Zoran, dijak I. letnika strojništva iz Kamnika, Klav-čičeva 6, star 14 let
DROLEC Frančišek, osebni upokojenec iz Lok v Tuhinju 13, star 67 let
VOLKAR Marija, km. upokojenka iz Velike Lasne 19, stara 81 let
KANCILIJA Matija, km. upokojenec iz Gabrovnice št. 4, star 82 let
HUMAR Peregrin, os. upokojenec iz Gozda št. 36, star 55 let
ŠTIRN Marija, inv. upokojenka iz Zgornjih Stranj št. 16/A, stara 81 let
POROKE
NOVAK Vasja, monter kli-manaprav iz Duplice in PERIC Darja, zobna asistentka iz Volčjega potoka
MESTEK Boris, tehnolog iz Vrhpolja pri Kamniku in JAKO-MINI Marta, administrator iz Kamnika
KOKALJ Janez, varilni tehnolog iz Male Loke in SAVIN-ŠEK Nadica, administrator iz Duplice
GOLOB Alojz, kuhar iz Srednje vasi in OSOLNIK Silva, poslovni manipulant iz Poljane
KLEMEN Mirko, montažer iz Duplice in HAFNER Brigita, iz-delovalka pl. mas iz Gmajnice
POGAČ AR Viktor, premazni kuhar iz Preserij pri Zlatem polju in PRELESNIK Joži, delavka pri predelavi povrtnin iz Okroglega
OZIMEK Matjaž, gimn. maturant iz Šmarce in KEMPER-LE Martina, predmetna učiteljica iz Bistričice
FISCHER Igor, vodja vzdr-žemmnja oddelka iz Kamnika in ZUPANČIČ Lidija, komercialist iz Kamnika
REZAR Franc, orodjar rez-kalec iz Porebra in POTOČNIK Jožica, zobna asistentka iz Zduše
MAVRIC Milan, elektrotehnik iz Mekinj in DRNOVŠEK Sonja, tehnik, analitik iz Kamnika
OLOB Janez, mizar iz Tunjic in SEDUŠAK Antonija, delavka v montaži iz Tunjiške Mlake
PREZELJ Bogdan, stavbni klepar iz Podgorja in KERN Helena, delavka v montaži iz Kamnika
PANČUR Anton, tehnolog iz Gozda in SPRUK Jana, slašči-čarka iz Gozda
HRIBAR Janez, kmet iz Malega Hriba in ŠUŠTAR Ema, ekonomski tehnik iz Šmartna
ŠTEBE Stanislav, kmet iz Žej pri Komendi in TREBUŠAK Mojca, prodajalka iz Podgorja
KOŠIR Matjaž, voznik iz Most in MARIC Marija, prodajalka iz Duplice
Dupličani na Koroškem
Krajevna organizacija ZB Du-plica-Smarca združuje nekdanje borce, aktiviste in internirance obeh krajev in Volčjega potoka. Članov je okoli 200, večina starejših, ki jih tarejo bolezni in druge nevšečnosti. Žal, tudi smrt redči vrste, mnogih dobrih tovarišev ni več. Vsakoletni zbori prikličejo domala vse člane, kjer pretresejo celoletno delo in izbero svoj odbor. V tem letu je predsednik I. Koželj, tajnik F. Popit.
ZB nadaljuje tradicije in ideale NOB in jih skuša posredovati mlajšim rodovom, odzivajo se vabilom šol, vodijo ekskurzije po partizanskih poteh, dopolnjuje zgodovinske podatke iz osvobodilnega gibanja. Veliko skrb posvečajo socialnemu varstvu svojih članov in jim dajejo pravne napotke, itd. Vsako leto omogočajo zdravljenja potrebnim članom, bivanje v toplicah ali obmorskih letoviščih: v Stru-njanu, Banjolah, v Čateških in
Šmarjeških toplicah. Brez dvoma je najlepša in človeško topla skrb obiskovanje obolelih, ali starejših ob praznovanju raznih spominskih dnevov. Ganotja ni mogoče skriti, manjša darilca in vkljudnostne čestitke so manj važne od prijaznega pogovora in obiska.
Proslave so posebna skrb in jih pripravljajo v dogovoru s šolami in krajevnimi skupnostmi. Praznujejo dan borca, dan JLA, dan mrtvih in 29. november. Ob letošnjem dnevu mrtvih so učenci dupliške osnovne šle pripravili prisrčen program za Duplico in Šmarco, učenci radomeljske šole pa zelo vestno in zavzeto v Volčjem potoku. Otroci najraje prisluhnejo pripovedovanju borcev, neposrednih udeležencev bojev.
Oktobra je borčevska organizacija pripravila obisk Gospo-svetskega polja in koroških krajev. Avtobus je bil zaseden do zadnjega sedeža. Razpoloženje je bilo veselo, lep sončni dan,
krasna pokrajina in pomembnost zgodovinskih krajev so ga samo še dopolnjevali.
Taki pohodi ljudi zbližajo, jih potegnejo iz vsakodnevnosti in pozabe, obnovijo se prijateljske vezi. Veselost, pesem, dovtipi podirajo pregrade odtujenosti. Izlet se je zaključil s prigrizkom in ogledom Gorenjske in Bleda. Vse priznanje in zahvalo organizatorjem z željo za ponovno podobno srečanje. Z. S.
Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Kupim manjšo hišo, potrebno popravila, v Trzinu, Mengšu, Kamniku ali bližnji okolici. Cvetka Zalokar, Ko-gejeva 6, Ljubljana.
Tridelno omaro, sedežno garnituro in več moških oblek prodam. Tel. 832-165.
OBVESTILO! SKI SERVIS ELAN Sitar Peter
obvešča, da smo se preselili v nove prostore.
Naslov: Pot na Poljane 6/b (pri Kmetijski zadrugi naravnost čez žel. progo, po klancu navzgor, na vrhu klanca desno 150 m).
Odprto vsak dan od 14. do 18. ure. V soboto in nedeljo zaprto. Se priporočamo za obisk.
fitness studio SAVNA Žnidar Jožica
Komenda, Kranjska pot 5 tel. (061) 841-328
vam nudi: savno, sola-rij, masažo, program hujšanja, aerobiko, bo-dy forming in bife.
Odprto vsak delovnik od 15. ure dalje.
SVILANIT KAMNIK TOZD FROTIR
K sodelovanju vabimo večje število kandidatov za opravljanje nalog
pomočnika barvarja.
Interesente vabimo na pogovor v kadrovsko-socialni oddelek DO Svilanit, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
Angeli Mestek v spomin
O kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma...
Nič kolikokrat si prisluhnila tem stihom himne internirank, ki so jo pele taboriščnice vseh narodov po vsej Evropi. Ti si to doživljala v Rawensbrucku, na bednih in ušivih pogradih barak med umirajočimi taboriščnicami, na neskončnih apelih nezdravega, močvirnatega okolja, kjer jih na tisoče ni vzdržalo in jih je za vedno pogoltnil krematorij. Preživela si vse grozote taborišča smrti, se vrnila domov in se še vsa bolehna vključila v povojno delo - obnovo domovine. Zaposlila si se v tovarni Eta in postala
POPRAVEK
V 18. številki Kamniškega občana je bila v zahvali ob smrti Pere-grina Humarja neljuba napaka v navedbi žalujočih, zato jih ponovno objavljamo
Žalujoči: žena Mari, sinovi Ivan z družino, Marjan in Lojzi, sestre Lojzka, Ivanka in Francka ter ostalo sorodstvo. Za napako se svojcem opravičujemo.
UREDNIŠTVO
Dežurstva trgovin
V petek, 28. novembra, bodo vse prodajalne odprte kot ponavadi.
V soboto 29. in nedeljo 30. novembra bodo vse prodajalne ZAPRTE.
V ponedeljek 1. decembra pa bodo dežurne prodajalne Market Kranjska, Šmarca in Moste od 8. do 11. ure.
preddelavka ter se tu tudi upokojila.
Bolezen je bila vse bolj prisotna, z leti se je še poglabljala. Še pred tedni si me enako bolno popeljala čez cesto do zdravnice, češ, da se ne smeš zanemariti. »Drugič boš pa že sama šla,« je rekla. Na žalost se je to tudi zgodilo.
Takrat si mi tožila, da si zelo sama, da te najbolj pestijo dolge
nočne ure, ko ti prihaja slabo in te skeli v prsih. Po vsaki noči si spet vstala. Ljudje so te srečevali na stopnicah, videvali, ko si odhajala čez dvorišče od doma, vedno pokončna, zato tudi nihče ni verjel, da si tako na koncu svojih moči. Samota in razočaranje te ne bosta pestili več. Zadnjo noč si delno prebila v bolnišnici, toda jutranja injekcija ni bila več potrebna.
V vrstah internirank je nastala vrzel, ki se nenehno povečuje.
MARICA BREJC
Iz doma upokojencev
Naša jesen
Bila je dolga in lepa, s temperaturami poletja, in soncem, ki nas je že kar razvadilo s svojimi toplimi žarki in z barvito lepoto našega okolja. Le naravnanje ure na zimski čas je malo spremenilo naš ritem, zaslutili smo zimo. Imeli smo nekaj lepih jesenskih izletov, igre delovnega kolektiva
V začetku septembra je skupina naših manj pokretnih stanovalcev preživela lepo dopoldne v Voljčem potoku, v spremstvu glavne sestre delovne terapevt-ke, fizioterapevta, medicinskih sester in negovalk, osebja iz kuhinje, socialne delavke. V vedno lepem okolju Volčjega potoka so posedeli, malicali ali pisali razglednice, se sprehodili po parku; 34 udeležencev in skupina spremljevalcev se je vrnilo v Dom zadovoljnih obrazov in s pohvalami za to spremembo, ki so jo doživeli.
Sledil je drugi izlet z obsežnejšim programom, za vse stanovalce v smeri Bled-Begunje-Ra-dovljica-Bohinj. Devetega septembra smo se odpeljali proti Bledu do Šobčevega bajerja, našega prvega postanka. Dobre volje ob pesmi harmornikarja L. Travnika, smo prispeli v ta naš znani kamp. Naš vodič, delovna terapevtka Milena Pirčeva, nas je seznanjala s kulturnozgodovinskimi in drugimi podatki z naše poti, o Gorenjski, o Kranju, letališu Brnik, tudi s šalami ni skoparila. V kampu smo imeli izdatno malico, odbčudovali smo okolje, dokler ni pričelo deževati. V dežju smo se odpeljali proti Begunjam, in mimo sltkovotih razvalin gradu Kamen, do Vrbe. Nato dalje do Bleda in na Blej-
Razstava ročnih
spretnosti
upokojencev
Naš prvi postanek v kampu Sončev bajer
ski Grad. Vztrajen dež nas je prikrajšal za razgled, vendar smo se le povzpeli na vrh, kjer si je 22 oskrbovancev Doma ogledalo muzejske prostore.
V Radovljici, osrednji točki naše poti, smo si ogledali Dom upokojencv dr. Janka Benedika. Bili smo ljubeznivo sprejeti, in smo tu imeli kosilo. Potem smo obšli vse oddelke velikega štirinadstropnega poslopja, pogledali po sobah in drugih prostorih, jih primerjali z našimi. Prijazno smo se pogovorili in se popoldne poslovili. V Bohinju smo se v neizprosnem dežju peljali okoli jezera, do hotela Zlatorog. Tu je bil spet manjši postanek z malico. Vrnili smo se zvečer. Doživeli smo lep izlet. Dobra organizacija, spremstvo tov. direktorice, šefa kuhinje, prizadevnih članov delovnega kolektiva in prijetno vodstvo tov. Milenke Pire
je k temu veliko pripomoglo. In ne nazadnje muzika, ki nas je spremljala.
Sredi oktobra smo šli ponovno na pot, v Domžale na ogled razstave ročnih del delovne terapije tamkajšnjega Doma upokojencev, Ta izlet je bil nagrada našim pridnim delavcem delovne terapije in udeležencem bralnih ur, ki so zdaj tudi pri nas stalna dejavnost. Bili smo sprejeti kot stari znanci. Vrsta različnih izdelkov pridnih rok je vedno zanimiva, in si jo z zanimanjem ogledamo vsakikrat. Bilo je poučno in lepa informacija za vse, ki cenijo ročna dela.
Omenim naj še XI. športne igre delavcev socialnih zavodov Slovenije, ki so bile oktobra, v Celju, in kjer se je tudi naš mladi delovni kolektiv dobro izkazal. Pomerili so se v odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, stre-
Na obisku
Stolov sindikat si že več let prizadeva, da so rednega letnega upokojenskega srečanja deležni prav vsi upokojenci, tudi tisti, ki se ga zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo udeležiti. Kolektiv se jih spomni tudi ob svojem letnem praznovanju in jim pošlje dobrote s piknika, ki pripadajo vsem delavcem.
Seveda pa je obisk najprijet-nejši tedaj, ko nekdanje delavce, ki jim zdravje in s tem gibanje ni naklonjeno, obiščejo ljudje iz njihove delovne organizacije, se z njimi sproščeno pogovore, obude spomine na nekdanja zadovoljna delovna leta in s tem približajo njihova hotenja večji stvarnosti in prijetnemu počutju.
V kamniškem Domu upokojencev so naslednji Stolovi upokojenci: Angela Repanšek (86 let), Katarina Križnar (81 let), Frančiška Kramar (79 let), Frančiška Janežič (78 let), Marija Dolinšek (75 let), Anica Belec (60 let), Jože Osolnik (80 let), Stane Urh in Jože Bevk (oba po 72 let).
Na srečanju v domu smo se dobili 23. oktobra. Kot že nekaj let nazaj, je bila tudi ta dan velika miza slovesno belo pogrnjena in naši upokojenci so se že zbirali okoli nje.
V prijetnem pogovoru, ki so se ga udeležili sindikalna delavka iz Stola Olga Štros in delavka v kadrovski službi Breda Kukanja, sestra, ki skrbi za naše upokojence v domu, direktorica Doma in pisec teh vrstic, je tekla beseda o marsičem, predvsem pa smo hoteli naše upokojence vprašati kaj takega, kar jih še nismo.
Zanimalo nas je, kako teče njihov dan, s čim se ukvarjajo in kakšne so njihove želje.
Kot smo ljudje med seboj različni, so različnih hotenj, dela in navad tudi naši upokojenci. Nekdo zjutraj rad malo poleži, drugi zelo skrbno pospravi posteljo in če more še sobo, zopet nekdo drugi zelo rad zgodaj vstaja in prižge jutranjo cigareto
in počaka, kdaj bodo vstali tudi drugi. Medsebojni obiski so v domu seveda dovoljeni, tako gredo drug k drugemu, tudi v oddaljene hodnike in sobe. Tudi pisanje pisem je njihova navada, gledanje televizije in poslušanje radia, pri ženskah pa še pletenje in vezenje.
Vodstvo doma je za svoje varovance organiziralo redno dopoldansko telovadbo, ki ji pač sledi vsakdo po svojih možnostih. Tisti, ki so na vozičkih, gotovo le z gibi glave, rok in morda še gornjega dela telesa.
Prijazna sestra, ki je postala že naša dobra znanka, nam je pri predstavitvi upokojenskih navad v domu prijazno pomagala. Vsakega upokojenca pozna v dušo. Ve, kaj želi in kakšne navade ga spremljajo vsak dan. Upokojencem ni samo varuhinja in pomočnica, pač pa nesebična prijateljica in odličen sogovornik, ko ji pripovedujejo težave in razne utrinke iz svojega življenja.
Tudi letošnji obisk v Domu upokojencev je bil zelo prijeten. Ni bilo naše srečanje po službeni dolžnosti in upokojensko, ko bi le sedeli ob kozarčku soka ali vina, pač pa je bilo domače snidenje, o katerem so po pripovedovanju sestre upokojenci govorili že nekaj dni prej in bodo še več mesecev. Prav tako smo se počutili tudi obiskovalci. Bili smo domači ljudje, med katerimi ni bilo pregrad. Na licih upokojencev so se prikazale solze, smeh, sreča, upokojenec Jože Osolnik je veselo zapel zaljubljeno narodno pesem.
Vsak človek je roman zase, le da ga vsakdo ne zna tako lepo, zbrano in s točnim zaporedjem povedati. V sebi pa nosi svoje težave, skrbi, predvsem pa svojo zgodbo, ki mu je razumljivo najpomembnejša, le nekomu jo mora pripovedovati. Človek je družbeno bitje in na neke duri mora potrkati.
Na kratko smo se pogovorili tudi z direktorico Doma upokojencev Marto Žerkovo. Ker je vsakdo že ob prihodu v dom vi-
del, da je tu red, čistoča, urejena prehrana in vse drugo, nas je predvsem zanimalo, kako je poskrbljeno za smisel in zdravi način življenja vsakega upokojenca, za življenjski optimizem, brez katerega ne more nihče živeti.
Direktorica Žerkova je povedala, da temu vprašanju namenjajo vso pozornost. Kot jim je z delom in prizadevanji uspelo zagotoviti primerne življenjske pogoje, povečati dom še za nove gojence, je izrednega pomena tudi dobro duševno počutje upokojencev, način in zdrav pogled v prihodnost. Z vsem delovnim osebjem si prizadevajo, da so njihovi varovanci zadovoljni in sproščeni;
Tov. Žerkova pozna skoraj vsakogar v domu. Rada se z njimi pogovori, jih povpraša o problemih, kaj si želijo, da bi se vsi skupaj, varovanci in delavci v domu, še bolje razumeli in laže prenašali vsakodnevne težave. Povedala je tudi, da bo v prihodnje potrebno še večjo skrb nameniti prav tem vprašanjem, da se bodo upokojenci zares počutili kot doma. Vsi vemo, da človek ne živi samo od telesne hrane, pač pa tudi od duševne.
Upokojencem, s katerimi smo se sešli na zelo prijetnem srečanju, želimo veliko zdravja, gostiteljicam pa se zahvaljujemo za pomenek in gostoljubje.
CIRIL SIVEC
Popravek
V prejšnji, 18. številki Kamniškega občana je v prispevku z naslovom »Lončarskemu podjetju se obetajo boljši časi« prišlo do neljube napake. V prvem odstavku se nam je pri stavku: Po letu 1972 so začeli proizvodni rezultati vidno padati . . . pomotoma zapisala napačna letnica. Stavek se pravilno glasi: Po letu 1982 so začeli proizvodni rezultati vidno upadati, saj ni nihče vlagal v posodobitev tehnologije. Napaka je še toliko bolj očitna, saj so v Lončarskem podjetju prav v obdobju od 1970/80 kupili stroje in delno prenovili proizvodne objekte. Za omenjeno nehoteno napako se opravičujemo. UREDNIŠTVO
ljanju in šahu. Dosegli so lep uspeh - diplomo za 3. mesto v namiznem tenisu za ženske, ekipno pa so dosegli 6. mesto. Ob veliki udeležbi ekip iz drugih domov upokojencev je' to zelo dober dosežek. Tako smo lahko zadovoljni tudi stanovalci z našimi športniki, ker dobro zastopajo naš kamniški Dom.
M. Lavrič
Razstava ptic
Kot vsako leto tudi letos kamniško društvo za varstvo in vzgojo ptic pripravlja razstavo in obenem društveno tekmovanje ptic. Kljub težavam, ki verjetno tarejo mnoga društva, bomo pokazali svoj celoletni trud s pernatimi ljubljenci. Čeprav maloštevilne, pa dokaj raznovrstne ptice se bodo letos potegovale za najboljša mesta, in za udeležbo na republiškem in državnem prvenstvu, ki bo od 5. do 14. decembra v Zagorju ob Savi.
Vse ljubitelje ptic vabimo na ogled tradicionalne razstave ptic, ki bo od 29. 11. do 1. 12. 1986 od 8. do 18. ure v Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku.
U. M.
Po bogati beri razvejenega dela društva upokojencev Kamnik v tem letu, je na vrsti še razstava ročnih spretnosti, ki bo na ogled v začetku decembra.
Razstavo bo kamniško društvo, v sodelovanju z obema društvoma upokojencev, Komenda in Motnik-Spitalič, priredilo v počastitev 40-letnice slovenske upokojenske organizacije. K sodelovanju pri razstavi so povabili še gojence Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, ki bodo v predpro-storu razstavljenih del upokojencev pokazali svoja likovna dela in slike.
Letošnja razstava, že tretja v zadnjih letih, želi ponovno prikazati širši skupnosti, kaj vse zmorejo in znajo napraviti pridne roke upokojencev. Razstava želi prikazati tudi vrsto novih kakovostnih del, ki bi jih veljajo tudi tržiti.
Društvo upokojencev v Kamniku vabi vse upokojence kamniške občine, da na razstavi sodelujejo s svojimi deli in jih pokažejo vsem obiskovalcem. Več ko bo izdelkov, ki jih bodo upokojenci prinesli na razstavo, bogatejša in pestrejša bo izbira, obiskovalci pa bodo imeli priliko ocenjevati napredek, ki je bil dosežen v zadnjih letih.
Vsi lastniki ročnih del, ki jih želijo razstaviti, naj te prinesejo na društvo v Kamniku, Kolodvorska 5 v torek 2. in v sredo 3. decembra med 15. in 17. uro.
Razstava bo v zgornjih prostorih društva in bo odprta od sobote, 6. decembra, do vključno ponedeljka, 8. decembra, vsak dan od 9. do 17. ure.
Organizatorji razstave vabijo na ogled poleg upokojencev tudi ostale občane, prijatelje lepote in kakovosti. K ogledu so vljudno vabljeni tudi mlajši krajani in šole. Videli bodo, kaj znajo napraviti njihovi dedki in babice. Prav zaradi izražene želje nekaterih šolnikov v preteklosti, je organizator podaljšal razstavo na delovni - šolski dan zato, da si razstavo lahko ogledajo.
Ogled je prost in brez vstopnine!
Letošnje leto je proglašeno za leto miru, zato bo razstava posvečena tudi temu cilju. Upokojenci vedo, kaj je mir, saj so skoraj vsi skušali tegobe in strahote zadnje vojne, mlajši pa se zavedajo, da brez miru in varnega življenja prihodnost ne bi bila preveč obetavna, zato se bodo starejši in mlajši družno zavzemali za mirno prihodnost.
Razstavljene predmete bo društvo upokojencev Kamnik vračalo v torek, 9. decembra, od 15. do 18. ure, zato prosi vse lastnike, da jih v tem času prevzamejo.
O uspehu razstave, pripombah, mnenjih in predlogih vas bo društvo seznanilo decembra v Kamniškem občanu.
STANE SIMŠIČ
Čudoviti izdelki na zadnji razstavi
Violi Barič za šestdesetletnico
Ko se v spominih vračamo v preteklost, ponavadi najdemo dogodke in ljudi, ki so s svojimi sposobnosti v življenje vtkali del sebe in tako v času in prostoru zapustili sled, ki nas spominja nanje.
V Kamniku je bilo pred drugo svetovno vojno veliko prizadevnih amaterskih igralcev, ki so v svoji ljubiteljski vnemi postavili na oder precej gledaliških del. Vendar ni moj namen pisati o delovanju gledaliških skupin v predvojnem Kamniku, želim samo med sposobnimi igralci poiskati ime, zapisano med nastopajočimi skoraj v vseh igrah, ki so se zvrstile na kamniškem odru.
To je Viola Barič, ki letos praznuje svojo šestdesetletnico rojstva. Rodila se je v Trstu staršem, ki so morali v najnežnejši mladosti s trebuhom za kruhom, ker doma ni bilo dela, še manj pa kruha zanje in za marsikaterega revnega Slovenca. Ker je bilo domotožje preboleče, je s starši prišla še kot otrok v Kamnik, kjer so si ustvarili skromen, a topel dom. Tako je Viola postala Kamničanka, ki je od svojih otroških let nastopala na vseh prireditvah in igrah, prepevala je in igrala, čeprav se njena vroča želja, da bi postala poklicna pevka, ni nikoli uresničila. Namesto v šolo jo je pot zanesla v šiviljsko delavnico, postala je šivilja in ob šivanki in škarjah še vedno sanjala o odrskih lučeh, o navdušenih gledalcih. Že kot petlet-
na deklica je v vrtcu prepevala in z vlogami v otroških igricah razveseljevala svoje sovrstnike. V igrah, ki so jih igrali na kamniškem odru tik pred vojno, je prav tako odigrala marsikatero vlogo.
Potem so prišla leta vojne, ki so zagrenila mladost vsem mladim in tako tudi Violi, ki je morala komaj petnajstletna v Nemčijo na prisilno delo.
Po vojni, ko se je z vsem žarom začela obnavljati ne samo porušena domovina, temveč tudi kulturno življenje, so se spet zbrali ljubitelji slovenske besede in se združili v dramske skupine in sekcije. Igrali so v telovadnici Osnovne šole Tona Brejca in v Kulturnem domu v Mekinjah. To so bile priljubljene slovenske igre: Mežnarjeva Lizika, Miklo-va Zala, Domen, Veriga, Vihar v čaši vode, Pri belem konjičku, Cvrček za pečjo, in v vseh je
imela pomembno vlogo Viola Barič.
Julija 1952. leta pa so v Kamniku odprli dvorano Kino Dom, ki je kamniškim igralcem nudil nove možnosti in boljše pogoje za njhove nastope.
Nepozabna je opereta Planinska roža, v kateri je Viola zapela glavno vlogo. S svojim nežnim sopranom je navdušila Kamniča-ne in s to vlogo je dosegla vrh svoje amaterske gledališke poti. Zablestela je potem še v vlogi Vlahinje v Hasan Aginici. Nastopila je tudi v igri Sveti plamen, Molčeča usta in spet pela v opereti Lectovo srce. Dokler ni začelo gledališko življenje v Kamniku počasi usihati, je Viola s svojo mladostjo, lepim glasom, predvsem pa z ljubeznijo in navdušenjem dajala sebe umetnosti in vsem, ki so jo radi gledali in poslušali.
Zdaj je Viola Borič upokojenka, živi sama v svoji hišici s skromno pokojnino. Njena življenjska pot se nadaljuje, na njej se srečuje s tistimi, ki prav tako kot ona životarijo s svojimi skromnimi pokojninami, obuja spomine in se zaveda, da je življenje minljivo, da ljudje pozabljamo. In vendar, kar je lepo, kar je plemenito še vedno kdaj pa kdaj spet zablesti v svetlo luči in nas vsaj za trenutek razve-setli.
Tako naj nas misel na »male« ljudi, ki so z nami, in s katerimi živimo, vsaj za trenutek spomni, da nam prav oni lepšajo življenje, da bi brez njih ne bilo velikih dejanj, da so nepogrešljivi člen sveta, v katerem se prepletajo različne usode. In Viola je ena izmed njih, neznatna in vendar pomembna, kakor je pomembno vsako življenje, vsaka usoda, vsak človek S. L.
Črna kronika
Spet veliko prometnih nesreč pretepov in kraje koles
Avgust je bil miren, september nemiren, oktober pa že prav skrb zbujajoč nemiren mesec. Po svoje je to kar razumljivo, saj smo v oktobru lahko uživali v lepem vremenu, lumpi pa v številnih priložnostih, ki so se jim ponujale in kijih v glavnem niso zamujali.
Prometne nezgode - 33
Značilnost tega meseca je spet veliko nezgod in še več prijavljenih in neprijavljenih trkov na parkiriščih, ki so povzročali le minimalne materialne škode. Težjih prometnih nezgod je bilo kar šest, vendar so bile to k sreči le nezgode z materialno škodo, večjo kot 200.000 dinarjev, ne pa s hujšimi telesnimi poškodbami.
2.10. je v Godiču PN povzročil Marko K. iz Kamnika, kar pa ni nič nenavadnega, saj je v naselje bolj »padel,« kot pa pripeljal. To pa, kot so kasneje ugotovili miličniki, ni bil edini razlog, da je Marko zapeljal na levo stran cestišča in trčil v parkirani osebni avtomobil, last Jožeta O. iz Vrh-polj. Na Jožetovem avtomobilu je bilo za 80.000 dinarjev škode, medtem ko se telesno ni nihče poškodoval. Povzročitelja nesreče so že na kraju samem preizkusili z alkotestom, ki je v celoti pozelenel. Nadaljnji postopek, v katerega je padel Marko, je menda poznan že vsem - tako bralcem kronike, kot vinjenom voznikom.
10.10. so iz Zdravstvenega doma sporočili, da dva občana iščeta zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki sta jih dobila v prometni nezgodi. Miličnik, ki ju je izprašal, je v svojo beležko zapisal, da je Ludvik K. iz Murske Sobote vozil kolo z motorjem, na njem pa sopotnico Andrejo K., iz Stahovice proti Kamniku. V Medvedovi ulici v Kamniku je dohitel voznika osebnega avtomobila Matevža Č., ki je prav takrat zavijal proti samopostrežni trgovini. Zaradi prekratke varnostne razdalje, se je motorist zaletel v zadnji del avtomobila, kar je povzročilo »skupinski padec« motorista, sopotnice in motorja. Prva dva so prepeljali v Zdravstveni dom, (Andrejo kasneje še na KC v Ljubljano) motorček pa na PM. Prijavili seveda niso slednjega, pač pa . . . ali uganete koga?
16.10. je v večernih urah na PM poklicala občanka s Križa in prijavila PN, ki se je pripetila na regionalni cesti Kamnik-Moste. Patrola je takoj odšla na kraj, saj je bilo povedano tudi to, da je povoženi obležal na cesti. Na srečo nezgoda ni bila tako huda, kot je kazalo, čeprav je povzročitelj takoj po njej odpeljal naprej. Pri pregledu so ugotovili, da se je kolesar peljal po svoji strani proti Kamniku, voznik os. avtomobila pa ga je pretesno prehiteval, saj ga je oplazil z desno, prednjo stranjo. Kolesar je padel, voznik pa zbežal. Pa le za 35 minut, ko so ga po bliskoviti akciji izsledili na domu. Zdravka J. iz Kamnika so miličniki odpeljali s seboj, na odvzem krvi in urina, zaradi ugotovitve alkoholiziranosti, kolesarja Huseina B. pa že prej na KC v Ljubljano, kjer so zdravniki ugotovili lažji pretres možganov in podplutbe po telesu. Sledila je kazenska ovadba s prilogami.
19.10. je občan iz Komende telefoniral na PM in poročal o PN z materialno škodo, o kateri se udeleženca ne moreta sporazumeti. Miličnika sta zadevo razrešila tako, da sta prijavila Pavla D., ki je povzročil nesrečo, v kateri pa ni bilo poškodovanih, niti ni bilo astronomske materialne škode. Pa jo opišimo. Ljubljančan Pavel D. je vozil po lokalni cesti proti Zalogu. Na Klancu ga je v desnem preglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in ga dokončno zaneslo na nasprotni pas, kjer je po 19. metrih vožnje trčil v nasproti vozeči avtomobil Zdravka N. iz Cerkeli.
23.10. Tega dne se je v kamniški občini zgodilo kar pet prometnih nezgod. Zelo ploden dan, kajne? Zadnja od njih se je pripetila na Ljubljanski cesti, pred trgovino Diskont, ko je Nives M. iz Kamnika zapeljala v betonski podstavek za parkiranje koles, nato pa trčila še v izložbeno okno že omenjene trgovine in ga razbila. Za nastalo materialno škodo, 200.000 dinarjev, bo voznica odgovarjala pri sodniku za prekrške.
Zanimivost tega meseca so tudi prometne nezgode s pobegom. Bilo jih je namreč kar osem, kar je največ doslej (od začetka kronike). Za konec tega dela rubrike pa še opozorilo vsem, ki se boste te hladne in vlažne jesenske dni vozili po kamniških cestah: POSEBNO POZORNOST POSVEČAJTE SEMAFORIZI-RANEMU KRIŽIŠČU V ŠMARCI, OZKEMU MAMU-TOVEMU MOSTU V NEV-LJAH IN SOTESKI MED TES-NICAMI PRI VRHPOLJU, SAJ SO NA TEH KRAJIH PN NAJBOLJ POGOSTE!
Kazniva dejanja - 33
KD so se s številke 24 (september) dvignila na 33 (oktober). Največ je bilo, po enem mesecu premora, kraj koles in koles z motorjem in to izpred trgovin in gostinskih lokalov (kar 9). Tem sledijo tatvine v DO (znane in neznane) in tatvine denarja.
6.10. se je na PM oglasil jezni France B. in povedal, da mu je v zadnjih dneh neznan lump v hladilnik in motor buldožerja, parkiranega v gramozni jami na Duplici, nalil lak kit NČ za brizganje. Neznanca je »ta hec« kar drago stal, saj je porabil enajst polkilskih posodic, polnih laka. Zbiranje obvestil o KD še traja, neznani diverzant pa se najbrž ne smeji več, saj je od njegove akcije preteklo že veliko časa.
7.10. so v Titanu prijeli delavca, ki je iz tovarne poskušal odnesti kolut vezalne žice, težak skoraj 15 kilogramov. Miličnik, ki je prevzel slučaj, je ugotovil, da Izet B. ni edini udeleženec v KD. V svoje načrte je namreč pritegnil še mladoletnika, ki pa ni bil kos zaupani nalogi. Samo upamo lahko, da bo vsaj za malega to dobra šola in da se ne bo več spuščal v take in podobne neumnosti.
15.10. se je na Postaji prikazal Dare B. iz Kamnika ter prijavil poštarja, ki naj bi pred dnevi z vinom napojil njegovega pet in pol let starega sina. Prosil je za ukrep, ker bo sicer moral sam fizično obračunati s poštarjem. Mimogrede povedno, tudi prijavitelj je bil opazno vinjen.
19.10. je v hotelu Malograjski dvor nekdo izvršil tatvino iz kuhinje, potem pa pobegnil neznano kam. Miličnika sta že po kratkem zbiranju obvestil ugotovila, da je Ivan D. iz Kamnika naročil tatarski biftek, katerega je po »prevzetju« skupaj s krožnikom odnesel neznano kam. To »neznano kam« je kmalu postalo znano, saj so osumljenca izsledili v osebnem avtomobilu, kamor se je z dragocenim plenom skril. Nemudoma so mu ga odvzeli in ga, še lačnega, prijavili.
Javni red in mir — 21
Edino število kršitev javnega reda in miru se v oktobru ni povečalo, čeprav bo marsikdo trdil drugače. Povečalo se je le število težjih kršitev, kot glavni kršitelji pa prednjačijo mladoletniki. Miličniki obljubljajo, da bodo v bodoče strožji pri obravnavanju teh kršiteljev, saj jih je v zadnjem času nenormalno veliko. Kdo jim daje pogum za taka dejanja, ni potrebno predolgo ugibati - alkohol.
1.10. je v stanovanje Slavke O. iz Kamnika prišel Salja F. z namenom, da primerno kaznuje njene otroke, ki naj bi mu razbili okensko steklo. Slavka je to zanikala,
kot tudi njen mož, ki je prišel do vrat. Salje to pojasnilo ni zadovoljilo, zato je moškega zakonca udaril s pestjo in izginil.
Kasneje se je zvedelo, da je Salja med iskanjem družine O. udaril še enega moškega. To je bil 13-letni deček, ki se sam res ni mogel ubraniti. Miličniki »najmočnejšega moškega tistega dne, v tisti ulici« niso pretepli, ampak le prijavili.
5.10. sta se sprla bivša zakonca Š., ko se je Joži vrnila v skupno stanovanje, skupaj z otrokoma. Milan je, kljub njenemu vztrajanju in prigovarjanju, ni bil pripravljen sprejeti, ampak ji je grozil s pretepom. Pomiriti ga niso mogli niti »možje v modrem,« ki so bili poklicani na kraj, zato so ga vzeli s seboj ... in prijavili. 9.10. je na PM prišel razburjeni Lojze I. iz Duplice in prijavil ženo Marijo, s katero je v ločitvenem postopku. Ni mu bilo namreč všeč, da ga je skupaj z njegovimi stvarmi postavila pred vrata, zato je glasno protestiral, dokler ... jih ni dobil z dežnikom po glavi. Dežurni miličnik ga je po tej izpovedi poslal na sodišče, ki je pristojno za takšne spore.
Takoj po njegovem odhodu se je zgodba nadaljevala, z obiskom njegove žene. Menda ga z »mare-
lo« ni niti pobožala, kaj šele udarila, ampak jo je on (kot alibi) sam zlomil, medtem ko se je tolkel po glavi. Dežurnemu je bilo zgodbic dovolj, zato je s primerom seznanil službujočega miličnika . . .
21.10. je Joži L. iz Kamnika prijavila pretep pred trgovino Nova moda. Napadel jo je bivši mož, vrgel po tleh in obdeloval s pestmi, dokler mu ni ušla. Prizorček se je zvečer ponovil še doma (družinska idila), le da so ga tokrat prekinili miličniki, pred katerimi je vročekrvnežu upadel greben, saj se je izgubil neznano kam. Vseeno so ga prijavili. 24.10. so po polnoči iz gostilne Bunder poklicali »na pomoč,« saj je pred diskoteko Laser potekal vroč pretep. Ker so grosupeljski pretepači napadli tudi miličnika, so njegovi kolegi še hitreje pritekli na pomoč in razčistili situacijo. V pretepu je bilo poškodovanih nekaj oseb. Zaradi podrobnega opisa tega dogodka v dnevnem časopisu, naj bo dovolj.
Pošteni najditelji: Marko Pin-čič, Marjeta Aljaž, Polde Osolin, Zuhdija Halilagič, Peter Cevka, Irena Šteblaj, Stane Slabajna, Miro Šuštar, Brane Podbrežnik, Roman Savinšek.
MATIC ROMŠAK
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prerano nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
VALENTIN PIRC
iz Podstudenca
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala delovnim kolektivom Rudnika kaolina Črna, Svilanita in Utoka. Hvala rudarjem za spremstvo, poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Milica in Dragica z družinama, sestra Rezka z družino in drugo sorodstvo
Podstudcp.ee, Sp. Jarše, Gozd, Celovec, november 1986
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata
EDMUND DRŽANIČ
iz Godiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala dr. Logarju in dr. Wahlu. Hvala tudi njegovim sodelavcem in govorniku iz tovarne Stol. Zahvaljujemo se tudi našim sodelavcem iz OZD, SVIT, ETA, MER-CATOR in TITAN, gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: žena Marija, sin Marko, hčerke Zdenka z Irenco, Majda in Ida z družinama ter drugo sorodstvo
Godič, Volčji potok, Komenda, november 1986
Ne jokajte ob mojem grobu, mirno k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC DROLEC st.
iz Lok
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pevcem, govornikom in g. župniku za lep poslovilni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Loke, Sidol, Ptuj, oktober 1986
UTOK
TOZD Usnjarna in Delovna skupnost skupnih služb
objavljata
prosta dela in naloge:
1. večje število delavcev v TOZD Usnjarna
2. čiščenje prostorov v DSSS
3. varstvo premoženja
Pogoji: pod 1.:
- končana osnovna šola
Zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok oz. da so stari 18 let. pod 2.:
- končana osnovna šola pod 3.:
- končana osnovna šola
- izpit za čuvaja
Pismene prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave.
Rok za obvestilo o izidu izbire je 15 dni po izbiri.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in prijatelja
LEOPOLDA POLJANSKA
iz Okroga p. d. Boš t i novega očeta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi sosedom za nesebično pomoč, pevskemu zboru za ganljivo petje in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami in drugo sorodstvo
Okrog, Kamnik, Dob, Golice, Rimske Toplice, november 1986
ZAHVALA
V prometni nesreči nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek, brat in stric
IVAN BALANTIČ
iz Zagorke 12/a
Toplo zahvalo izrekamo vsem, ki ste mu poklonili cvetje, ga pospremili na zadnji poti, nam vsestransko pomagali in nam izrekli sožalje. Prav tako se zahvaljujemo tudi govorniku, pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka in sin z družinama in drugo sorodstvo
Zagorica, Kamnik, Ljubljana, Okroglo, november 1986
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, dedka, pradedka in strica
ANTONA MAVSARJA
se lepo zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, izrečena sožalja in pospremitev na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govorniku za tople poslovilne besede in pevcem za lepo petje.
Žaluj
oci: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage, dobre mami, stare mami in prababice
MARIJE ŠTIRN
roj. POTOČNIK iz Zg. Stranj
ki nas je zapustila v 86. letu starosti, se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, sočustvovanje, izraze sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti iz hiše žalosti na pokopališče v Stranjah, dne 5. novembra 1986. Posebej izrekamo zahvalo osnovni organizaciji sindikata DPO občine Kamnik, vsem članom organizacije ZZB NOV in praporščakoma za izkazano poslednjo čast, predvsem tovarišu Janezu Prezlju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi zdravnikom, predvsem dr. Janezu Kobilici, ki ji je bil pripravljen pomagati v vsakem času. Našo zahvalo naj sprejmejo tudi g. duhovnika za lep pogrebni obred in pevci za čustveno zapete pesmi. Prosimo vse, ki ste jo poznali, da jo ohranite v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Zg. Stranje, Godič, november 1986
Kamničani na 2. svetovnem pokalu v gorskem teku
V dveh mestih, Morbegno in Sondriu, ki ležita v dolini Valtelli-na ob vznožju Bergamskih Alp in v bližini jezera Como v Italiji, je bil od 2. do S. oktobra 2. svetovni pokal v gorskem teku. Tega tekmovanja se je v prelepem okolju in čudovitem vremenu udeležilo tudi šestnajst tekmovalcev iz Jugoslavije. Med njimi so bili tudi štirje tekmovalci iz naše občine in to: Ksenija Smolnikar, Tatjana Smolnikar, Jaka Škorjanc in Ivan Vrh.
Petek, 3. oktobra, je bil otvoritveni spored, ko so se po mestnih ulicah v Morbegnu in na stadionu predstavile reprezentance iz petnajstih držav, pet več kot na prvem svetovnem pokalu. Morbegno je bil 4. oktobra prizorišče treh tekov in to članic na 7,5 km, mladincev na isti progi in članov na 10,5 km dolgi progi. Prve so začele članice na 7,5 km dolgi progi z višinsko razliko 510 m. Od 30 tekmovalk je najbolje opravila s progo Angležinja Carol HAIGH, druga je bila Italijanka Valentina BETTAREL in tretja Gaby SCHUETZ iz Švice. Na§e članice so bile 8. Tatjana SIVJOLNIKR, 15. Marija TROBEC 26. Ksenija SMOLNIKAR in 28 Minka BAREKTAREV1Č. Ekipno, v to uvrstitev se štejejo trije najboljši rezultati, so naše dosegle 4. mesto za ŠVICO, ITALIJO in ZRN. V drugem nastopu tega dne so se na isti progi pomerili mladinci. Zmagal je Italijan Franco NAITZA, drugi je bil Anglež BERGSTRAND in tretji Italijan CHAPPOZ. Od naših se je najbolje uvrstil Mitja URŠIČ na 17. me-
Ivan Urh, dvakratni udeleženec svetovnega pokala
sto, 22. Pavle Drobne in 28. Niko Smole. Vseh mladincev je bilo 29. Ekipno: prva Italija, druga Anglija, tretja Švica.
Zadnja tekmovalna prireditev tega dne je bila članska. Na 10,5 km dolgi progi z višinsko razliko 730 m, se je s starta pognalo 47 tekmovalcev. V cilj je prvi pritekel Italijan Maurico SIMONETTI, drugi je bil njegov tovariš Fausto BONZI in tretji prav tako Italijan Renato GOTTI. Uvrstitev naših članov je bila naslednja: 29. Borut POD-GORNIK 36. Darko MELINC in 37. Jaka ŠKORJANC. Ekipno prva Italija, druga Anglija in tretja Švica.
Sondrio je bil v nedeljo, 5. oktobra, prizorišče zadnjega teka članov za svetovni pokal. Na 15.5 km
Ksenija Smolnikar, najmlajša udeleženka SP v ženski ekipi
dolgo progo z višinsko razliko 1150 m se je podalo 58 tekmovalcev. Prvi je na cilj pritekel lanski zmagovalec 1. svetovnega pokala Italijan Alfonso VALLICELLA, drugi je bil Avstrijec Helmut Stuhlpfatter, tretji pa Charrv DOLL iz ZRN. Naši tekmovalci so se na težki progi uvrstili takole: 29. Franci TERAS, 31. Ivan URH, 49. Pavle DROBNE, Tone DŽURIČIČ pa je odstopil. Od 58 tekmovalcev na cilj ni prišla trojica.
Zaključek svetovnega pokala je bil v SONDRIU, kje je bila slovesna podelitev priznanj najboljšim posameznikom in reprezentancam. Med 15. državami je JUGOSLAVIJA dosegla 6. mesto.
Naslednji svetovni pokal, tretji, bo v ŠVICI. IVAN URH
Kolesarska sezona končana
Polja, travniki in gozdovi so se preoblekli v čudovite barve, ki nam jih lahko pričara le narava. Jesen je. Dnevi so vse hladnejši in krajši. Le najbolj zagrizeni še »zajašejo« svoje »jeklene konjičke«. Vsi ostali so jih skrbno očistili in shranili, da počakajo naslednje kolesarske sezone. Misli nam ob tem uhajajo na minulo kolesarsko sezono. S samim seboj in z drugimi delamo »obračun« prevoženih kilometrov, udeležbe na najrazličnejših tekmovanjih in trim akcijah. Predno bomo pričeli načrtovati za jutri, poglejmo, kaj vse smo naredili včeraj.
Že decembra lani smo na občnem zboru kolesarskega društva izvolili nove člane izvršnega in nadzornega odbora, ker je starim potekel mandat. S skupnimi močmi smo izdelali načrt prireditev, za katere smo se odločili, da jih bomo organizirali. Zapis z dirke »SLAVKA JESENOVCA«, ki jo organiziramo 25. maja vsako leto, ste lahko prebrali v junijski številki Kamniškega občana.
Trim vožnjo »DRUŽINA NA KOLESU« smo morali odpovedati, ker je vozišče proti Tuhinju postalo prenevarno. Luknje, ki postajajo vse globlje in širše, so zadosten razlog, da ne moremo poskrbeti za varnost udeležencev!
Konec avgusta, ko si opomoremo po »napornem« dopustu, smo skupaj z ZZB NOV Mozirje in ZZB NOV Vransko organizirali maraton »PO POTEH II. GRUPE ODREDOV«, dolg 117 km, namenjen predvsem iz-kušenejšim in močnejšim udeležencem.
Septembra pa smo skupaj s ciklo pulom organzirali zaključno priredi-
tev »KRITERIJ SLOVENSKIH MEST«. Generalni pokrovitelj dirke je bila delovna organizacija »AL-PREM«, na pomoč pa so nam priskočile tudi druge kamniške delovne organizacije in zasebniki, ki so s prispevkom za reklamni oglas omogočili izdajo priložnostnega biltena. Na tej prireditvi so sodelovali najboljši slovenski kolesarji, člani klubov Rog, Krka, Astra, Sava, tako pionirske, mladinske in članske vrste. Občani Kamnika so glasno bodrili tekmovalce, predvsem pa skupaj z nami prispevali, da je prireditev potekala nemoteno in varno. Zaključna prireditev z razglasitvijo rezultatov »KRITERIJA PO ULICAH KAMNIKA« ter skupnih zmagovalcev »KRITERIJA SLOVENSKIH MEST« je potekala v SENŠRM v Kamniku. Peščica gledalcev, ki je prisostvovala podelitvi medalj in praktičnih nagrad - prispevek naših kamniških delovnih organizacij, se je zabavala ob nastopu vsem znanega Rifleta in Maje. zaplesala ob zvokih ansambla 12. nadstropje, z zanimanjem prisluhnila pogovoru s Sandijem Papežem, Markom Polancem in Srečkom Glivar-jem, ki so se vrnili z nedavno končanega svetovnega prvenstva. Kot gost je v programu sodeloval tudi Primož Čerin.
Kljub temu, da je bilo gledalcev malo, kar je za nas Kamničane morda tudi značilno, nam ni zmanjkalo volje do dela. Že ob naslednjem vikendu smo organizirali občinsko sindikalno prvenstvo v kolesarjenju, ki so se ga udeležile delovne organizacije KIK, Svilanit, Titan, Zdravstveni dom, Alprem-Mcnina in Utok. Čeprav je bil pokrovitelj tekme Občin-
ski sindikalni svet, njegovega predstavnika na prireditvi ni bilo, niti ob razglasitvi rezultatov. ZAKAJ? se sprašujemo in ostajamo brez odgovora.
Skupaj s čiani posameznih kolesarskih sekcij delovnih organizacij Titan, Svilanit in Donit, pa smo organizirali kronometer, ki naj bi med naše vrste vnesel tudi zdrav športni boj med seboj in časom.
Ker se mora kolesarska sezona uradno »zaključiti«, in nismo hoteli prekiniti tradicije, smo v oktobru organizirali tradicionalni kronometer »JURIŠ NA BRISAČE«, ki je namenjen vsem članom kolesarskega društva z zaključno prireditvijo v Kamniški Bistrici.
Danes počasi že mislimo na naslednjo kolesarsko sezono. Da pa nam med zimo ne poidejo moči, se kondi-cijsko pripravljamo ob četrtkovih večerih od 20.-22. ure v telovadnici Osnovne šole Tomo Brejc v Kamniku.
OBČAN! OBČANKA! PRIDRUŽITE SE NAM! Več nas je, lažja, bolj prijetna je »vožnja« skozi življenje do cilja, ki smo si ga morda zastavili že včeraj. Za njegovo dosego pa potrebujemo čas, voljo in kondicijo.
Oglasite se na našem naslovu: ŠKAPIN SILVO IN MARIJA, KAMNIK, Jenkova 2, kjer je naš sedež.
Tjaša
Prodam barvni TV riz tele-funken, kiperbuš peč in hladilnik Končar. Oddam tudi 2 meseca starega nemškega ovčarja. Tel. 832-878.
Zdravstveni dom Domžale, TOZD »ZV KAMNIK«
organizira
cepljenje proti gripi
V primeru, da bo v delovnih kolektivih prijavljenih za cepljenje manj kot 70% zaposlenih, cepljenje ne bo organizirano v DO, pač pa se posamezniki lahko cepijo v splošnih ambulantah TOZD »ZV KAMNIK«. Cepljenje se je pričelo 25. 11. 1986.
Cena cepljenja..... 2.300 din.
Delovne organizacije naj številčne prijave za cepljenje pošljejo na naslov: ZD KAMNIK - Higiensko-epidemiolo-ška služba, do 1. 12. 1986.
Na podlagi 8. člena Zakona o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči (Ur. I. SRS št. 4/80) in na podlagi 31. in 32. člena Pravilnika o kreditni dejavnosti Združene hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale (24. 2. 1981),
hranilno kreditna služba Domžale
razpisuje NATEČAJ
za pridobitev posojil v kmetijske namene združenih kmetov kooperantov KZ Emona Domžale-varčevalcev HKS Domžale za leto 1987. Vloge za posojila bodo sprejemali pospeševalci po zadružnih enotah KZ Emona Domžale. Zadnji rok prijave je 31. 12. 1986. Vse prijave, ki bodo oddane po navedenem roku, ne bodo upoštevane. Splošni pogoji:
s#-i--,-,-
Področje       Vrsta posojila     Obrestna mera Najdaljša odpl.
% doba v letih
a) hribovsko
43 43 50 50 50 50
gradnje mehanizacija
b) nižinsko gradnje
mehanizacija
c) plemenska živina kmečki turizem
Obrestne mere, navedene v tabeli, so v veljavi trenutno in se tromesečno prilagajajo sporazumu o oblikovanju obrestnih mer. Bodoči posojilojemalci bodo o morebitnih spremembah le-teh naknadno obveščeni. Vloga za pridobitev posojila mora vsebovati:
- osnovne podatke o posojilojemalcu
- namen posojila
- višina lastne udeležbe
- rok, do katerega predvideva prosilec vračilo posojila
- osnovne podatke o kmetiji (fotokopijo posestnega lista in najemnih pogodb v slučaju, da ima posojilojemalec kmetijske površine v najemu), podatke o sednanji tržni proizvodnji
- dosedanje investicije in druge naložbe v kmetijo
- zadolženost prosilca
- fotokopijo gradbenega dovoljenja ali priglasitev del na občinskem odseku za gradbeništvo (v primeru novogradenj oz. adaptacij)
- kmetje, ki uveljavljajo status višinskega kmeta, tudi ustrezno potrdilo občinske geodetske uprave.
Po 31. 12. 1986 bodo samoupravni organi HKS Domžale vse prispele vloge obravnavali na svoji seji in vsem kmetom, ki so vložili prošnje za pridobitev posojila, posredovali pismen sklep.
Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale
Odbojkarji zaenkrat odlično
Po prvih petih kolib letošnje prvenstvene sezone 1986/87 je bilo prvo moštvo članov OK Kamnika v I. slovenski odbojkarski ligi (I. SOL) na odličnem 3. mestu. V petih tekmah so zmagati štirikrat in le 25. oktobra so s 3:2 (8, -IS, 12, -6, -7) izgubili s Topolšico.
Najpomembnejšo zmago so dosegli že v prvem kolu 11. oktobra, ko so s 3:1 (-8, 5, 12, 8) premagali lani dru-gouvrščcno ekipo TVD Partizan Narodni dom (Lj). Ljubljančani, ki so za letos najavili naskok na II. zvezno ligo, so bili v prvem nizu zares odlični, v nadaljevanju pa so Kamničani, na čelu z enkratnim Marjanom Novakom, počasi prevzeli pobudo. Z dobro obrambo so kmalu onemogočili visoke Ljubljančane. Dobre podaje Mitje Matjana pa so našim omogočile učinkovit napad in eno največjih presenečenj letošnjega prvenstva je bilo tu.
Tudi drugo tekmo so Kamničani igrali doma: 18. oktobra je po prvih dveh nizih 9:15, 6:15 že vse kazalo, da bodo izredno močni napadalci Mi-slinje naše povsem nadigrali. K sreči so se Kamničani v tretjem nizu »prebudili«, zaigrali izvrstno in zmagali s 15:5. Nekoliko starejši Mislinjčani so v četrtem mizu napeli vse sile, a zaman, dosegli so le poraz na razliko 13:15. V zadnjem odločilnem nizu pa so gostje povsem popustili in Kamniku je s 15:5 pripadla zmaga sicer že skoraj izgubljene tekme.
Naslednjo tekmo v Topolšici so naši zaigrali nerazumljivo slabo. Škoda, da so izpustili to priložnost, saj ta ekipa po kvaliteti ni bogve na kakšni višini.
V sredo, 29. oktobra, so Kamničani zopet igrali doma. S 3:1 (7, 10, -13,9) so porazili zelo poprečne Me-žičanc. Zmaga bi bila lahkoo tudi 3:0, če ne bi naši v tretjem nizu preveč »eksperimentirali« z menjavami.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
Titov trg 20, pp 54, tel. 831-616, Kamnik
RAZPIS GLEDALIŠKEGA ABONMAJA V KAMNIKU
Tudi v sezoni 1986/87 organizira občinska Zveza kulturnih organizacij v Kamniku gostovanja slovenskih poklicnih gledališč. Program šestih predstav - predlog zanje je oblikoval Odbor za gledališko dejavnost ZKO - ponujamo v obliki petkovega večernega abonmaja za sindikalne organizacije in posameznike.
Načrtovani program	Gledališče	Okvirni
predstav		termin
1. L. Noren, Demoni	MGL	december '86
2. F. Hadžič, Državni lopov Prešernovo		
	gled. Kranj	januar '87
3. A. Gelman, Klopca	MGL	februar '87
4. M. Mikeln,		
Večerja v vili P.	SLG Celje	marec '87
5. B. A. Novak,		
Vojaki zgodovine	SNG Maribor	april '87
6. P. Božič,		
Španska kraljica	MGL	maj '87
Zaradi specifičnih pogojev gledališč so seveda mogoče spremembe programa, na katere ZKO kot organizator ne more vplivati.
Cena abonmaja za šest predstav je 2.400 din; za dijake, študente in upokojence pa 1.500 din. Vstopnice za posamezne predstave bodo na voljo tudi neposredno pred vsako predstavo in sicer po 500 din. Abonmajske vstopnice bodo na voljo od srede, 26. novembra, do petka, 5. decembra 1986 od 10. do 15. ure (ob sredah do 17. ure) na sedežu ZKO Kamnik, Titov trg 20 (nad Galerijo M. Maleš) v Kamniku, vstopnice za posamezne predstave pa bodo v prodaji vedno uro pred vsako predstavo pri blagajni kina DOM. Prva predstava v okviru večernega gledališkega abonmaja v Kamniku bo uprizorjena v PETEK, 5. decembra 1986 ob 19.30 v veliki dvorani kina DOM.
Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko z jugoslovansko praizvedbo drame švedskega avtorja Larsa Norena DEMONI. Režija: Albert Kos.
Igrajo: M. Boh, M. Jaklič-Klanšek, M. Simčič, S. Cerjak. Vabljeni!
kar so gostje hitro izkoristili in po-vedli s 13:3. v nadaljevanju so se naši fantje sicer maksimalno trudili, a kaj več kot do 13 niso prišli.
Osmega novembra je kamniške od-bojkarje zopet čakal veliki derbi. V Kranju s6 se pomerili, za trenutno drugo mesto na lestvici, z dotakrat samo proti Granitu (Slovenska Bistrica) poraženim novincem, OK Triglavom. V veliki Športni dvorani na Planini so po več kot dveurnem boju naši le zmagali! Nastopili so brez poškodovanega Novaka (pretrgana tetiva sredinca desne roke še iz tekme s Topolšico), pa v tej sezoni prvič z državnim reprezentantom Grego Hribarjem (septembra si je zlomil na treningu roko v komolcu). Prvi niz so dobili Kranjčani s 15:13, na čelu z odličnim Zadražnikom (tudi njihov trener), pa Tilingerjem in Gunčarjem so bili nezadržni. Toda že v drugem nizu so se naši poleno oddolžili. Tretji niz je po dokaj izenačeni igri zopet pripadel gostom, četrti pa ponovno gladko Kamničanom. V petem nizu so naši povedli že z 8:3 nato pa so kranjski odbojkarji dali vse od sebe. Izenačili so na 8:8, nato na 10:10. Zlasti dobro so zapirali blok, sicer junaku te tekme, Gregi Hribarju, vendar pa je ta ob koncu tekme z nekaj hitrimi presenetljivimi udarci, le ukanil borbene domačine.
Kamničani so v vseh teh tekmah poleg Novaka in Grega Hribarja igrali z naslednjimi odličnimi igralci: Romčom Ungarjem, Matejem in Alešem Škorjancem, Mitjo in Markom Matjanom, Gorazdom Frontinijem, Petrom Hribarjem in Miranom Mrakom. Trener: Primož Kajzer. Pri vojakih sta od prvotimašev trenutno dva: Franci Obolnar in Janez Slabaj-na, ki se vrne predvidoma v začetku decembra; takrat pa naj bi odšel Gregor Hribar, ki zaradi poškodovane roke ni mogel oditi v JLA že septembra.
V nadaljevanju jesenskega dela prvenstva imajo Kamničani (I. moštvo) še takle spored: na Brezovici 22. novembra 1986, z OK Brezovica
v Kamniku, 6. 12., z OK Turbina (Selnica ob Dravi) v Izoli, 13. 12. z OK Izola
v Kamniku, 20. 12., z OK Stavbar /MTT ml. (Maribor) v Slovenski Bistrici, 27. 12., z OK Granit
Do nadaljnjega bodo vse domače tekme v telovadnici poleg starega Zdravstvenega doma, ker imajo Kamničani v hali mnogo premalo možnosti za trening na velikem igrišču.
V drugi slovenski odbojkarski ligi -Zahod igrata še dve kamniški vrsti: članice (OK Kamnik in B- ekipa moških.
Dekleta (članice) so dosedaj nastopila štirikrat in vedno zmagala, zato so bila po 4. kolu prva na lestvici. Malo težje je bilo 11. 10. v prvem kolu, ko so prvikrat zaigrale brez po-dajačice, poškodovane (v prometni nesreči) Olge Šraj. V Novem mestu so komaj s 3:2 ugnale igralke Partizana. Že v drugi tekmi, 8. 10., pa so dokaj gladko s 3:1 (9,10, -8, 4) premagale sicer solidne Kranjčanke.
V tretjem kolu so se srečale v Črnomlju s TVD Partizan Belt. Prsenet-Ijivo so jih naše odpravile s 3:0, če-
prav pomenijo Črnomaljke za vsako ekipo tradicionalno neugodne nasprotnice.
Konec oktobra so kamničanke gostovale v Kropi. Tudi igralke tamkajšnjega OK Plamen jim niso bile kos in so jim podlegle s 3:1. Razen Šrajevc, ki bo, upajo, spet igrala spomladi 1987, igrajo Kamničanke v isti postavi kot lani. K sreči še vedno lahko igra Nika Hudoklin, ki pru-vi, do
sicer še niso v taki formi kot lani, vendar zmagujejo. Trenira jih Aco Jončeski. V nadaljevanju jesenskega dela jih čakajo še naslednje tekme:
v Kamniku v novembru z OK Koper - Cimos II (med tednom) na Jesenicah, 15. 11. z OK Jesenice
v Kamniku, 22. 11., z OK Šobec (pri Bledu) v Novi Gorici, 6. 12. z OK Nova Gorica II
v Kamniku. 13. 12., z OK Bled, ml.
Druga vrsta muških, ki igra v II. SOL zahod nastopa letos v nekoliko pomlajeni postavi. Trenira jih Božidar Gole. Zaenkrat v ekipi še nista igrala oba brata Logar, skoraj nič pa tudi sicer odlični Jernej VVombergar. Kljub temu so v dokaj kakovostni ligi v petih nastopih dvakrat zmagali. 25. oktobra na Bledu proti tamkajšnji mladi vrsti s 3:2, in 29. oktobra doma proti zelo mladi ekipi Pionirja iz Novega mesta s 3:0 (5, 10, 13). Ekipe OK Plamen iz Krope (3:0), OK Žele-zar z Jesenic 3:1 (8,-14,6,10) in OK Mokronog (3:1) pa so bile za mlade igralce Kamnika še pretrd oreh. V drugi polovici jesenskega dela prvenstva bodo igrali še: v Bohinju, 22. nov., z OK Bohinju V Kamniku, 6. dec, z OK Bovec v Črnučah, 13. dec, z OK P. Črnuče
Tudi tekme te ekipe kot vrste članic bodo v glavnem v telovadnici pri Zdravstvenem domu, kjer je vedno dovolj prostora za številne kamniške navdušence te atraktivne igre.
A) Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.