H tečaj y četertik 29. listopada. rr22-list. 1849. ' II. poloviec* Prevzetnost ni dobra. (Povest.) Jlfjfarica je b''* edina hči premožniga keremarja. Mati so ji že odmerli. Bila je še le 14 let stara, pa se je že gospodinjo mislila. Revno družino je silno oj-stro deržala. Naj manjše stvarce ji ubogi terpini niso mogli všeč storiti. Dozdevala si je, da vse bolj ume in zna od poslov. Nikoli jim ni ne lepe besede, ne lepiga očesa dala. Večkrat jih vpričo ptujih ljudi ne-zasluženo zmirja. Ako so pri kakim delu le malo prenehali, jim že dobri živež in lepo plačilo očita, kar so pa morali z velikim trudam zaslužiti. S svojim neprijetnim in ošabnim obnašanjem in neprenehljivim zaničevanjem je pa sebi in očetu tako naredila, da ni mogel nobeden posel več pri hiši ostati. Dekla reče Marici proč grede: Ne bodi. tako prevzetna, zna se naklučiti, da si boš morala še sama v ptuji hiši kruha iskati in s terdim delam si ga služiti j toda ti tega nikdar ne privošim. Mavrica na svoje premoženje misleča — se ji smeja. Čez nedolgo jo tudi hlapec in še ena dekla od hiše potegneta. To njeniga očeta v veliko žalost pripravi. Delo zastaja. Marica je morala zdaj sama delati, in več neprijetnih del opravljati. 170 Večkrat se svojimu očetu pritoži, ki ji pa tole odgovore : „Zdaj še le sprevidiš, kako so nam posli koristni in potrebni. Namesto jih zaničevati in terdo der-žati, bi bila raji poterpežljivo ž njim ravnala. Mar niso ljudje kot mi? Je mar pred Bogam posel slabši od gospoda ali gospe?" Prevzetnimu in napilinjenimu otroku ne gredo očetove besede k sercu. Kmalo je vse drugači. Strašna in nesrečna vojska se prične z vsim svojimi šibami. Hišo Maričniga očeta, ktera je ob cesti stala, je silno veliko terpela. Skoraj vse so jim vojaki snedli. Dvakrat je sovražnik na njivah, ki so bile polne žita, ležal. O nekim begu sovražnik hišo gladko obropa. Njeniga očeta pa vojaki tako stepejo, da tri tedne po tem v ptuji hiši vmerje. Kaj je bilo zdaj Marici početi? kako hišna dela vredovati? kje denar in posle dobiti? Tudi bližnjim žlahtnikam je bila vojska skoraj vse vzela. V naj večji revšini je bila primorana saj na nekaj časa v službo stopiti, da se lačno nasiti. K sreči dobi Marica pridno gospodinjo ktera se je vse drugače obnašala kakor ona poprej. Pa tudi druge misli zdaj ima. Dokajkrat se kesa, da je s svojimi posli tako gerdo in nespametno delala. Tako poterpežliva, tako ponižna je sčasama, kakor jagnje- Ce te je Bog obdaril z blagam, ne zaničuj zato drugih revniših; misli si, da ti se vtegne nesreča pri-miriti, in te v tako siromašino pahniti, da boš morebiti prisiljen clo za posla služiti. To ni nič noviga. Sila kola lomi. Ti tedaj, ki imaš s posli zapovedovati, zapamefi si modri izrek: Kar nočeš, (Ja bi (V takih okolišinah) k d o tebi storil, tudi ti drugi m u n e s t o r i. jo&e Žitnik. Kratek popis sveta! II. Afrika. (Dalje.) Afrika se Azije od jutra derži in nam proti jugu lezi. Nar hujša vročina je v tistih krajih. Imenitne dežele 171 so Egipt, naj rodovitneja žitnica, tolovajske deržave Tu-nis, Tripolj, Maroko in Fec Algjer zdaj Francozi imajo. Naj imenitneja je voda Nil iu pa rudeče morje; — mesta Aleksandrija in Kajro. V Afriki so naj strašneje pušave, kjer se cele gore pekočiga peska nametejo, kraji nezdravi in suhi. V Afriki in Azii je vedno pomor ali kuga doma. Ljudje, kterim pravijo Zamorci, so večidel černi. Veliko sto tisuč takih divjakov vsako leto polovijo, in v sužnost prodajo, kakor neumno živino pri nas. Oroslani, risi, krokodili, pa kače, ko drevo velike, so v tistih krajih doma. Veliko krajev zemlje je še tam neznanih. ID. Evropa. Evropa, v kteri mi prebivamo, je naj bolj obljuden, to je z ljudmi naj bolj napolnjen del sveta. Ljudje so beli, večjidel razumni, dežele zdrave in rodovitne. V Evropi so tri cesarstva: i. avstriansko ali Av-stria, 2. rusko ali "Rusia, 3. turško ali Turčia, 19 kraljestev, več vojvodin, 1 nadvojvodina, več velikih vojvo-din i. t. d. 1. Cesarstvo avstriansko. Cesarstvo Avslria ali avstriansko cesarstvo se imenujejo /j eno besedo vse dežele našiga cesarja, zdaj Franca Jožefa I. Glavno ali poglavitno mesto je Dunaj, tudi Beč ali Vidin imenovano. V Avstrii je 8 kraljestev; $) Ilirsko} ki obseže Kranjsko, Koroško, Terst z okolico, Goriško, Gradiškansko ,in Istrio. (Kasneje od vsake teh dežel nekoliko več). b3 Uorvaško a glavnim mestam ,.Zagreb." Druga znana mesta so: Karlovec, Varaždin, Samobor, Sisek, od kodar Slovenci veliko žita zvozijq d. t. d. cj Slavonsko z glavnim mestam 5,0sek^. Imenitna me-} sta so: Požeg, Verovitica, Vukovar i. t. d. d} Dalmatinsko. Glavno mesto je Zadar. Tudi so tukaj mesta: Dubrovnik, Sibenik, Kotar i. t, d. e} Cesko. Glavno mesto je Prag s pridevkain: zlatni 172 Prag. Spomina vredna mesta so: Melnik,< Kraljev Gradec, Caslava, Tabor i. t. d. f) Galicia in Lodomeria (Poljsko), kjer je glavno mesto Levov. g) Ogersko, kjer sta glavna mesta Budim in Pest. Zna-menitna mesta so: Požunj .ali Brctislava, Komora, Kremnica, Debrecin, Petroveradin i. t. d. h) Lombardo-Benečansko (Laško). Glavno mesto Lom-bardie je Milan, Benečie pa Benetke. Druga znana mesta so: Padova, Veroim, Mantova, Videm i. t. d. (Dalje sledi.) Tele za strali. (Povest.) Rumeno solnce že s svojimi zadnjimi žarki iz-za gor gleda in od zemlje za kratko noč slovo jemlje. Rumenkasto razsveti tu, in tam z mertvimi in razstreljenimi trupli hrabrih vojakov pokrito boriše, po kterim stergan berač tava. Pride kmalo do nekiga jezdica, ki ste mu bile obe nogi ravno pri kolenu odbite. Nosil je berač že več dni stergane insterto povezane čevlje. Misli si: Tukaj bi kaj lahko še terdne čevle dobil. Akoravno so še noge jezdica bile v čevlih, pobaše čevle z nogami vred v mavho, in urno hiti iz boriša v neko hišico bližnje vasi. Ni časa nog zdaj iz čevljev vlačiti, si misli, bom že jutro to opravil. Prosi, ako ga morejo prenočiti, in jim nič ne pove, kaj da ima v mavhi. Dovolijo mu. Podajo se kmalo vsi k pokoju. Tudi berač berzo sladko zaspi, popred pa čevlje iz mav-he vzame in pod klop položi. Ni dolgo spal, ko ga ropot zbudi. Teka, teka — teka teka hodi nekaj po solji. Kar pade in stol prekucne. Zdaj se popolnama" berač predrami Zdi se mu, kakor da bi vojak po sobi hodil. Neznana reč se zopet kviško skobaca in beraču bliža ±j- kar pade čez njega. Berač strahu poskoči, pusti mavho in beži iz hiše, zagotovo misleč, da ga Vojak dervi. Imajo na več krajih po kmetih navado, mlada teleta, 4173 po noči v hiši imeti in tele je bilo beračev strah. Ali čuj-te, kaj se še dogodi. Ko pride zjutraj dekla v sobo, je pervo, kar zagleda, tele čevlje ohajati, berača pa nikjer ne. Stopi bliže. Ker vidi noge v čevljih, se prestraši, leti iz sobe, misleča, da je tele začarano, in daje berača pojelo (pojedlo). Stra-hama hiti do gospodarja in pove, kaj da je vidila. Vse groza prepade. Nobeden si ne upa k teletu v sobo stopiti, gledajo ga skozi okno. Grejo prikazen gospodu fajmoštru pravit in jih sveta prosit/ Kar stopi med tem berač k gospodu, vbogajme prosivši v sobo. Kaj debelo gleda gospodar, ki je bil pri fajmoštru, berača, ki ga je že snede-niga mislil. Berač] in gospodar sta zdaj eden od druziga SVOJ Strah ZVedila. Nace Dolinar, Vrabec. Vrabec, tudi grabeč, vrabič, vrabelj imenovan, živi skoraj povsod po mestih in vaseh blizo ljudi pri hišah po letu in po zimi. Gosenice in drugi červi so njegov živež v pomladi in po letu, v jeseni in po zimi mnogoverstna žita. V naj huji zimi si najde on v skednih in pod strehami hrane. Tako je prederzin, da skozi odperta vrata in okna v kise in kuhinje leta, ako nikogar ne vidi. Krade kakor krokar češnje, grozdje i. t. d. Cel roj vrabcev plane včasi v šenico, proso, ječmen ali oves, Jkjer veliko škode store. Zavoljo tega in pa njegoviga neprijetniga ,.čivkanja:", ga ne morejo nikjer terpeti. Ker ga ljudje Vedno preganjajo, jim ne zaupa. Vedno preganjanje ga je zlo zbistrilo. Na limanice ali v mrežo ga ne boš lahko Vjel. Ce pa vrabec na eni strani škodo dela, jo na drugi od kmetovavca odvrača. Strašno število rastlinam škodljivih gosenic, in druge laznine, ali njih jajčica pokonča. Ni tedaj Varno te ptice preveč zatirati. Taka je božja previdnost, da živali, ki nam v tej reči škodo delajo, v uni korist pripravljajo, in se na svetu ne morejo pogrešati. Gnjezdi vrabec po luknjah starih zidov, hiš, pod kap- 174 nimkrovfimin na drevju. Znesč po štiri do sest pepel,-nastih jajčic z rujavimi pikami. Živi po šest, osem let. Zumiti se nič kaj ne da. Vedno le svoj y,čiv", i„čiv'( trobi. Drobtinice iz slovenske' slovnice. (JOalje.) Ilirskima narečju se približevaje bodemo zato, ker je tako tudi po staroslovansko, jn ker tako še velik del Slovencov še dan današnji govori, možka in sredospolna imena v &. $k1.onu edinobroja, in v 3.inšebi-oja že v pervim lista drugiga mesca začeli pisati s končnico — oni namesto:, — «m, p: z rakom, rakom, z leto««,,letom namesto: ^ rakam, rakam, z letam, letam. Pa tudi v dvo-broju gre v 3. in 6. sklonu po staroslovensko pisati, p: rakoma, z rakoma, ne: rakama, z rakama. Ilirci so dvo-broj zgubili, vender ne popolnoma. Ako je namreč števil-nica „dva" očitno v govoru, rabijo tudi ime, s prilogam vred v dvobrojii} glagol pa v višebroju^ Ker pa, velik del Slove,ncov in Ilirci imena srednjiga spola z možkimi, ne po starim z ženskimi končnicami, sklanjajo, sklanjajmo jih tudi mi,( p: hlapčet/t sta zdrava, nemesto; filapčeti ste zdrayi (e)„ kakor bi bile ženski. — Tud^ so začeli novej^ pisatelji v edinobrojnim rodiv-nikt| in mestniku namesto — iga, — im pisati — ega, — em, p: lepega raka, v lepew raku,. Dasiravno pišejo Ilirci --— em, — ega, le z,a š, č, * in nj, drugače pa — oga} — oirij bodemo pisali začasno le — eni,, — ega, ker se nam za mladost skok od — em, — iga do — om — oga, p: v lepom raku, lepota vaka prevelik zdi. l'oprej so se morali drugi Slovenci vaditi krajnskiga i,— am, ama? <— im, ,— iga, vadimo se ^nj, zdaj boljega, bolj občega — om, -- orna, — em, -p ega, Kakor poprej za »me, tako zdaj z$ nas. Naša bistra mladost se bo tega počasi že navadila, Pogasi se dale^ p\'ido- fDalje sledi.) 175 V vsakim trenutku vmerje en človek. Na vsim našim svetu, to je na zemlji živi blizo 1000 milijonov ljudi, in sicer: v Evropi kakih 200 milijonov- v Azii 520, v Afriki 140, v Ameriki 60, in v Avstralij 3 milijoni. Skušnja pa uči, da na vsim našim svetu vsaki dan' v srednji primeri blizo 550.000 ljudi vinerje. Če pa na vsim svetu en dan 80.000 ljudi vmerje, jih vmerje v eni uri, kj jeištiri in dvajseti del dneva^ tudi le štiri in dvajseti del to je 24 manj kot 80.000, tedaj le kakih 3300 ljudi. Čepa na zemlji v eni uri 3300 ljudi vmerje, jih bo tedaj v eni minuti, šestdesetim delu ene ure, blizo 60, in tedaj, ker ima ena minuta tudi ravno 60 trenutkov ali sekund, v vsakim trenutku en človek vmerl. GviUeim v. . . . Vsakdanji pogovori v slovenskim in ilirskim jeziku. VIII. Splošni razg-ovori. Po slovensko. Kaj je kaj noviga? Ali veste kaj noviga? Nič ne vem. Prav malo Vam vem povedati. Sliši se, da se bo cesar na pot podal. Kdo Vam je to povedal? Moj prijatel. To je res. To že ni res. Kakšni so to ljudje? Serbi, Horvati, Slavonci, Dal- matinci, Cehi in Poljci — vsi slovanske kervi — vsi naši bratje! Bog-jih živi! (Dalje Po ilirsko. Sto imamo novoga? Znate-li sto novoga? Neznani nista. Verlo malo Vam znam kazati. Cnje se, da če se cesar na put kretati. Tko Vam je to kazao? Moj priatelj. To jest islina. To bas nije istina. Kakovi su to ljudi? Serbi, Horvati, Slavonci, Dal- matinci, Cehi i Poljaci — svi slavenske kervi — svi naša brača. Živili! sledi.) Slovniške besede slovenske slovnice. (Dalje.) Določne, nedoločne ali obče številnice fbestim-mende, nicht bestimnite Zahlvvortcr.) 5 176 Osebna zaimena (personliche Fiirworter), prisvo-jivna (zueignende}, kazavna fanzeigende), vprašavna (7ra-gende), oziravnai ali nanašavna Qeziehende). Plemena, ali razpoli glagolov (Gattungen der Zeit-vvorter). Koreninski in izpelj ani "glagoli (jStamm- und ab-geleitete Zeitw6rteY), djavn! ali ^rehajavni (tMtige oder iibergenende), ijeprehajavni (unUbejrgehende), stan ovni fzustandličhe oder J^Iittelzeivtworter), povračevavni (zurttck-fiihrende), n c o s e'b n i (\inperspnliche), zveršivni ([perfelctive}, nezveršivni (imperfektive}? enokratni ali enokratniga djanja (singulntive)r pdnavljavni ali večkratniga djan-ja (]frequentative). Pomožni fpomagavni) glagol ^Hilfszeit-wort). CDa,Je sledi.) Zaliv. Loka. Zaliv (Meerbusen) je zavinek ali zahod morja v suho. Majhin zaliv se imenuje zalivček (Bucht, Bai). Nalaš narejenim zalivam pa, da so v njih ladije pred viharjem varne, velijo loke,, po ilirsko luke (Hafen). Smesnici. Na neki pojedini je bila med drugimi jedrni tudi pečena goska (gos) na mizo prinesena. Jlezavec se pri rezanju nekoliko nerodno obnaša, in goska mu lopi s plad-njikam vred na tla. Vsi gosti kričijo: „Pes jo bo šav-snil." — „Ne bo je šavsnil, ne, imain že nogo na njej," povzame rezavec. — T. Solarček je bil v šoli vprašan in na nobeno vprašanje nobeniga glasii od sebe ni dal. Ko domu pride, ga oče po navadi vprašajo: ,.Jo/ek! ali si bil kaj vprašan v šoli?"' —' „Vprašan sim bil, strašno so me učenik lovili, pa me le niso mogli vjeti", jim odgovori Jožek. — T. Zastavica. Ce me zapišeš s čerko x, Posoda polna same sim ker vi; Zapišeš me pa s čerko p, Železo pod menoj se li zdrobi. Rozalija Eg-er, založnica, J« Navratil, odgovorni vrednik.