284
Vinski brat.
Povsod me poznajo, Da vinski sem brat. Me birtje štimajo. Ker pijem ga rad. Za mizo pri kaplji Norčujem s prijatli, Se rad veselim In žejo gasim.
Naj svet se podavi, Bojuje, mori, Cez prag me ne spravi, Ak' streha gori. Kdor rad se bojuje, Se tud' obezuje, Kdor z mečem vihra, Z življenjem igra.
Tri vedno še vžugam, Ak' pride na to, Jim pera porukam. Jih zmanem s peto. Kdor mene ongavlja. Veliko zabavlja, Ce v pest ga dobim, Mu rebra zdrobim.
Napolnjeni flaši Se smejem glasno. Le to me prestraši, Ko vidi se dno. Serce mi upada. Globoko me zbada. Ker žeja me spet Še bolj ko popred.
Kaj hočem početi?
Če žejen grem spat,
Utegnem umreti —
v
Življenja sem tat!
Na mizo še vina!
Da vtoni speklina,
Ki dušo mori,
Da se pogasi.
Prijatli! le pite, Ponudite se! Vi nič ne skerbite. Jez plačam za  vse! Nikar ne hodite, Le še ostanite : Kdor žejo terpi. Kar hoče, popi!
Je prazna mošnjica, Saj upanje 'mam. Naj boljega pivca Birt dene na tram. On lahko zapiše, Al težko se zbriše, Ker ena je pet. In štiri devet!
Glej! komaj se vležem, Ze Karlove gori, Si čelo prevežem, Kri grozno nori. Sta žnabla ko skorje, Poserkal bi morje; Ce v verču bi b'lo, Do kaplje bi šlo.
Ko zjutraj  ustanem, Potehtam mošnjo. Si sam ne verjamem, Jo gledam plašno. Se tresem ko veja, Ko ribo me žeja, Zalijem z vodo Si gerlo pusto.
Jez moram plačati, Kar vem in ne vem, Ce kaj pričakvati Na brado še  smem. Kako se vračuje, Popito plačuje. Ve, kdor je dolžan — Nakredan na tram!
Vojteh Karnik.